»Teditil«« Izhajo pod tem skrajšonim ime- nom od 24. nov. 1961 dalle no predlon Občinskih odborov SZDl Ptu) in Ormož Izdaja »Tednik« *avod • RanirMtnjniin finansimnjeiP Odjfovorni oreduik: Anton Ran man DredniJtvo in oprav« Pfni. l^arknva fi Telefon 1*6. fekovni rafnn pri Narodni banki Ptn^ it S04-1!l-12nA Tiska časopisno podjetje »Mariborski tisk« Rokopisov ne vračamo Celoletna naročnina ea tnzemstvo lOOO din. ta Inozemstvo 1500 dlD Štev. 38 Ptuj, dne 5. oktobra 1962 CENA 2u i ii\ LetniK XV. Otroško varstvo-skrb vse družbe Vsako leto v Tednu otroka ugotavljamo, kaj rse bi morali ukreniti, da bi naši otroci čim lepše, čim bolj smotrno in ko- ristno izrabili svoj procsti čas in, da bi bili zaposleni starši čim bolj zbrani pri svojem de- lu, razbremenjeni skrbi za otroke. Izdelali smo že tudi le- pe načrte, vendar jih zaradi pomanjkanja finajičnih sred- stev, še bolj pa zaradi pomanj- kanja prostorov, do danes še nismo mogli uresničiti. Nehote se nam vsiljuje misel, da je morda še več krivde za to v nerazumevanju in podcenje- vanju teh problemov. Po izidu Resolucije o otro- škem varstvu so bile prenese- ne z lanskim letom tudi ptuj- ske varstvene ustanove v pri- stojnost stanovanjske skupno- sti, ki je prevzela le dolžnosti, niso ji pa bila dodeljena nobe- na finančna sredstva, razen sredstev, ki jih dodeljuje šolski siklad za vzgojno oselije. Pone- kod pa se že pojavlja mnenje, da bi se sčasom del teh stro- škov prenesel na starše, odnos- no, skušajo poceniti stroške z uvajanjem nekvalificiranega osebja. Pri tem pozabljajo, da se bo moral ta kader dodatno izobraževati in, da najmanj po- lovica kadra že med šolanjem odpade. Vzgojno delo pa nima zaželjenega učinka, razen tega pa vnaša v strokovne kadre zmedo. Pojavlja se tudi mne- nje, da bi postavili ustanove na popolnoma ekonomsko osnovo, kar je nesprejemljivo, če se poglobimo v naloge otroškega varstva, ki so predvsem v vzgojni dejavnosti, ker te že prevzemajo funkcijo centra za zbiranje vseh otrok svojega okoliša. Nekateri še vedno na- pačno pojmujejo varstvo, ki ne obstaja samo v čuvanju otrok, ampak vrši vse vzgojne dejav- nosti s katerimi posredno vzga- ja otroka za poznejši kolektiv. Socialni sestav otrok, ki so redni oskrbovanci ustanov še vedno nagiba v korist otrok iz urejenih družin, po uvedbi eko- nomske cene je znatno padlo število otrok v varstvenih usta- noA^ah v vsej Sloveniji. Starši še iščejo cenejšega varsiva in se pri tem ne vprašajo, kdo in kako vzgaja njihove otroke, često sami ne -morejo razliko- vati kvarnega od vzgojnega. V interesu naše družbe je, da se naši otroci vzgajajo v sociali- stičnem duhu in to že od než- ne mladosti. Zato bomo morali čim prej izdelati načrt, ki bo ustrezal našim potrebam. Po- samezne ustanove sicer že širi- jo svojo dejavnost s tem, da uvajajo delo v krožkih, na igriščih, pritegujejo otroke k pravljicam, igricam, jih vklju- čujejo v nastope, izlete, ven- dar je vse to še preveč stihij- sko, premalo načrtno. Potreb- no bo več pomoči s strani druž- benih organizacij, predvsem SZDL, tudi šolskih odborov, hišnih svetov, ki bi morali prvi pristopiti k organiziranemu varstvu otrok in urejanju dvo- rišč oziroma kotičkov za otro- ke. Načeti bi morali tudi vpra- šanje bolj smotrnega izkorišča- nja društvenih prostorov, ki so večji del prazni, dočim so naše ustanove in šole napolnjene od jutra do večera, da se še te- meljito ne morejo prezračiti. Nedopustno je, da se večkrat uporabijo dvorane za skladišča, da se odpirajo vrata dvoran navadno le veselicam in zaba- vam starejših ljudi, če bi pa želeli organizirati na terenu kakšen krožek za otroke, pa se Dojavi sto težav. Cas je, da critiono ocenimo naša doseda- nja prizadevanja in se lotimo reševanja problemov otroškega varstva sistematično, da bomo čim bolj izkoristili razpoložlji- ve kadre in vzgojne pripomoč- ke. Predvsem bo potrebno več koordinacije in redno zagotov- ljene materialne osnove. Ze sa- ma ugotovitev, da odpiramo vedno več šolskih oddelkov za duševno nerazvite otroke, nam dokazuje, da bomo morali čim prej zajeti vsaj vzgojno zane- marjene otroke eno leto pred vstopom v šolo, v predšolske ustanove, ki so napram poseb- nim šolam veliko cenejše razen tega pa bi se otrok v njih dru- gače razvil in počutil. Praksa je pokazala, da so se nerazviti otroci ob skrbnem sistematič- nem delu vzgojiteljice v Vrtcu popolnoma normalno razvili do vstopa v šolo. Razen tega bi morali ugotoviti čim prej sta- nje socialno šibkih otrok in jim zagotoviti brezplačno pose- čanje ustanove. Vsekakor bo potrebno čim' prej uresničiti zamisel o skup- ni kuhinji za otroke, da bi ta- ko z znižanjem režijskih stro- škov pridobili čim več sredstev za nabavo vzgojil. Niz problemov nastaja v zve- zi z uresničevanjem načel Re- solucije, zato ne bo odveč, če predlagamo, da se naj komisi- ja pri svetu stanovanjske skup- nosti za varstvo otrok in družine i razširi tako, da bodo v njej za-j stopniki sveta za šolstvo, pro- ( svetno pedagoške službe, mno- žičnih organizacij in zbora pro- izvajavcev, ker je njen sedanji' sestav preozek in kot tak ne mo-' re izvrševati vseh nalog, ki so v njeni pristojnosti. Vsekakor stoji pred stano- vanjsko skupnost naloga, da skupno z vsemi družbenimi or- ganizacijami izdela program za tekoče leto, ki takoj izved- ljiv. Družba, kot celota je od- govorna za zdravo rast in vzgo- jo mladega rodu, ne samo star- ši ali celo samo ustanove. Skupno bomo morali reševati probleme vzgoje in najti ustrezna sredstva za dejavnost, ki je ne gre podcenjevati. Julka Sever V naši državi se še vedno mudi visoki sovjetski gost. predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Brežnjev, ki je obiskal tudi Ljub- ljano. Celje in Velenje. Povsod ga je prebivavstvo sprejelo z navdušenjem in se tako dostoj- no oddolžilo za enak sprejem predsednika Tita 1. 1956 v Sovjet- ski zvezi. # IZBRUHI RASIZMA Mesto Oxford v ameriški državi Mississippi je te dni doživelo iz- redno težak dogodek, v katerem sta izgubili dve osebi življenje. Na »izključno belo« vseučilišče se je hotel vpisati črnopolti Ja- mes Meredith, kot to omogoča zakon. Guverner te države, kjer še vladajo rasistični zakoni in rasno razlikovanje, se je temu upiral. Predsednik Kennedy je nato poslal zvezno policijo in še vojsko, da po potrebi posreduje s silo. Guverner se je slednjič uklonil in James je ob podpori zveznih oblasti prišel na vseučilišče. To- da nahujskani študentje so pred poslopjem priredili peklenski hrup in skušali vdreti v stavbo. Pri tem so uporabili celo buldo- žer^ da bi tako odgnali policijo. Pričeli so nanjo metati ooeko in kose železa. Slednjič sta policija m pozneje vojska odločneje po- segli. Vso noč je divjal spopad. Ranjenih je bilo 75 ljudi, med nji- mi 15 zveznih vojakov. Pozneje so se demonstracije ponovile, vendar v mirnejši ob- liki, vseučilišče pa je vpisalo pr- vega črnopoltega študenta. Ka- kih 10.000 vojakov sedaj straži v mestu, da ne bi prišlo do ponov- nih krvavih dogodkov. Seveda je vprašanje, kaj nahujskani rasisti snujejo in al; je varstvo mladega Jamesa zajamčeno. Vsekakor je predsednik Kennedy odločno po- sredoval, čeprav se je s tem za- meril mnogim predstavnikom kongresa iz teh krajev. # Jemenski prevrat Država na skrajnem jugu Arab- skega polotoka, Jemen. je postala republika, potem ko je skupina revolucionarnih častnikov izvrši- la državn: udar in strmoglavila naslednika pred kratkim premi- nulega imama. monarha in ver- skega poglavarja Mohameda — E1 Badra. Vodil jih je polkovnik Talal, ki se je šolal v bagdadski vojaški šoli in je bil po vrnitvi v domovino večkrat zaprt. Za Jemen, ki je bil nekaj časa tudi v ohliki konfederacije pove- zan z Zdrriženo arabsko republi- ko, je značilno, da je izredno za- ostala dežela, polna siromaštva (med množico) in bogastva (med kraljevsko družino). Imam Ahmed je vladal na podlagi korena kru- to in samovoljno. Ko ga je pred nedavnim na- sledil E1 Badr, so spričo njegovih obiskov po Evropi, Aziji in Ame- riki ter izjav, ki jih je dajal, pričakovali, da bi izvedel dolo- čene reforme. Vendar se to ni zgodilo. Celo del kraljevske rod- bine mu je nasprotoval, medtem ko je mlajši častniški kader že snoval zaroto proti samovolji kot taki. Revolucionarna vlada si priza- deva utrditi režim in doseči mednarodno priznanje V krat- kem bodo razpisali volitve v pred- stavniški dom. ki bo izvolil stal- no vlado. Vlada pozdravlja prija- teljstvo vseh dežel pod pogojem, da priznajo jemensko neodvisnost in da se ne vmešavajo v njegove notranje zadeve Obljubljajo tudi notranje reforme, ki naj narede konec nemogočemu stanju. Vrsta problemov, v ospredju šolstvo ZVEZNI IN REPUBLIŠKI POSLA- NEC DR. POTRČ IN GORŠIČ NA SKUPNI SEJI OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V ORMO- ŽU Na sobotni skupni seji obeh zborov ObLO Ormož so odborniki posvetili vso p>ozomost razvijanju šolstva in nadaljnjemu načinu šti- pendiranja višje in visokošolskega kadra. Seje se je poleg ostalih predstavnikov političnih forumov občine udeležil tudi pedagoški svetnik Stane Stanič. V razpravo je večkrat posegel zvezni poslanec dr. Potrč, ki je odbornikom predočil značilnosti in posebnosti osnutka nove usta- ve, ki temelji na veliki demokra- tičnosti in zavesti vsakega držav- ljana. Omenil je, da b; naj držav- ljani sodelovali v večjem številu pri obravnavanju osnutka ustave, bodisi preko tiska, ali pa na za to predvidenih sejah in sestankih. ŠOLE IN NJIH UREDITEV Šole so na ormoškem območju razdeljene v tri kategorije: v pr- vo spada osnovna šola Ormož, v drugo šole Tomaž. Miklavž, Sre- dišče in Ivanjkovci. Vse druge šole so v tretji kategoriji. Prav tako se materialni izdatki šole računajo po kategorijah. Za učen- ce. kj obiskujejo osnovno šolo prve kategorije, znašajo materi- alni izdatki na učenca 6.500 din, za osnovno šolo v drugi katego- riji 5.700 din. v tretji pa 5.200 din. Poleg tega st^ne brez pro- storov in drugih materialnih stroškov pouk za enega učenca letno 35.200 din, kar je vsekakor velika vsota, če računamo, da obiskuje pouk 3.196 učencev. Za- to je treba temeljito pretehtati vsak izdatek. V desetih šolah na ormoškem območju je 54 učilnic, pouk pa je razdeljen na 108 oddelkov in je v dveh izmenah. Nekatere učilnice glede lege in prostornine ne us- trezajo, prav tako ne ustreza za- starela in polomljena oprema v nekaterih šolah. Več zainteresi- ranosti glede popravil učilnic bo- do morali pokazati tudi nekateri šolski odbori in upravitelji, ker ponekod uničeni strop ogroža živ- ljenje otrok. VECJE INVESTICIJE V ŠOLSTVO Po investicijskem planu druž- benega sklada za šolstvo je bila letos predvidena gradnja šolske- ga paviljona v Ivanjkovcih, ven- dar zaradi reduciranih dohodkov v šolstvo do gradnje ni prišlo Preostala investicijska sredstva znašajo samo 13 milijonov dinar- i jev. Približno 4 milijone dinarje\> je predvidenih za gradnjo cister-i ne v Ivanjkovcih, ker so učenci i v sušnih dneh tudi po več mese- ^ cev brez vode. j V osnovni šoli Ormož so sred- stva potrebna za ureditev in opre- mo učilnic in kabinetov. Sredstva za popravalo peči so potrebna na osnovnih šolah Tomaž, Središče in Runeč. Glasbeni šoli Ormož pa so potrebna invest-.cijska sredstva za nabavo glasbil, ki jih še vedno pr.manjkuie. i REORGANIZACIJA ŠOL — VELIK KORAK NAPREJ Nadalje so na seji odborniki razpravljali o prednosti reorgani- ziranih šol. Po mnenju inšpektor- ja za šolstvo tov. Staniča so v šolstvu v ormoški občim dosegli viden napredek v kvaliteti pouka. S tem je delno tudi rešen problem primanjkovanja višje in visokošol- skega kadra v prosveti. Na drugi strani so zmanjšali materialne Iz- datke v šolstvu. UČITELJ MORA BITI TUDI PO- LITIČNI DELAVEC Učiteljstvu je naložene odgo- vorna in zahtevna naloga v na- šem družbenem sistemu. Poleg strokovnega usposabljanja in usmerjanja mladine je učitelj dolžan učence vzgajat; v duhu naše stvarnosti. Stare, nepotreb- ne navade in običaje naj človek že v mladosti opusti, ah pa jih vsaj spozna za nepotrebne. Ni si mogoče zamišljati, da nekateri učitelji učence učijo v socialistič- nem diihu, sami pa delajo narobe. Jasno je. da s tem podpirajo za- ostalost in spravljajo mladino v dilemo. VEČJA ŠTEDNJA Pravilno je, da je mesečne pre- jemke med zaposlenimi v gospo- darski in negospodarski dejavno- sti treba izenačiti, toda ta izena- čitev ne sme biti prehitra. Šted- nja mora biti še večja v šolstvu, predvsem pri uporabi investicij- skih sredstev in delitvi osebnih | dohodkov. Šole bodo morale skr- beti za pravilno delitev. Nekatere šole še nimajo izdelanih zaključ- nih računov in s tem spravljajo šolo v negotovost. ŠOLSKE MLEČNE KUHINJE Na vseh desetih šolah so šolske mlečne kuhinje, ki prejemajo ži- vila od mednarodne pomoči. Del sredstev za hrano prispevajo tudi učenci sami. Neredki so primeri, da morajo otroci po več kilomet- rov brez zajtrka v šolo m tem otro*«'.1 malica mnogo pomeni. Žalostno je, da se izmed vseh 3196 šoloobveznih otrok hrani v mlečni kuhinji le 1960 otrok. Ne- kateri starši še vedno podcenju- jejo izdatno malico v šoli. Tak.m je treba dopovedati, da je za otroka malica nujna to nujnost priznava tudi družba, ki daje ogromna sredstva za zdravje mladega rodu. Od mednarodne pomoči je b:lo sprejeto za šolske mlečne kuhinje i 8417 kilogramov mleka v prahu. 9982 kilogramov moke 279 kilo- gramov rastlinske masti. 881 ki-, logramov olja. kar predstavlja skupno vrednost približno 3 mili-, jon« dinarjev. Zgodilo se je, da je bila mednarodna pomoč na eni izmed šol samo delno izčrpana v obliki malic za učence, drugi del te humane pomoči pa si je za to odgovoren sčasoma prilastil. To početje je vredno kritike, ker so bili zaradi prisvajanja prizadet: otroci. GLASBENA SOLA IN LJUDSKA KNJIŽNICA V zadnjem času se je glasbena šola v Ormožu uveljavila, vendar je opaziti, da je deležna pre- skromne finančne podpore, ki je za nabavo glasbil zelo potrebna. Godba je na letošnjem festivalu godb na pihala okraja Maribor v močni konkurenci žela priznanje. V tem šolskem letu je obiskovalo glasbeno šolo 71 učencev. 39 fan- tov in 32 deklic. Ljudska knjižnica je imela sa- mo 293 bravcev, predvsem učen- cev in dijakov, odrasli pa se niso zanimali za branje, razen v iz- jemnih primerih. Čelotno število leposlovnih, mladinskih in drugih knjig je 1461. Kljub temu, da je bilo v zadnjem času nabavljenih 238 novih knjig, je število treba še povečati. Preusmerjanje ljudske knjižni- ce v matično knjižnico prepočasi napreduje. Zbrati je treba Čim- prej vse knjige osnovnih šol in jih oceniti. Matična knjižnica naj bo tista, ki bo zalagala druge knjižnice po šolah z ustreznimi knjigami. Tudi kadru, predvsem v matični knjižnici, bo treba zago-| toviti primemo znanje, ali pa po- staviti sposobnega človeka, ki bo znal knjige bravcem priporočati. Delavska vmiverza v Ormožu je po svojih izobraževalnih centrih in izobraževalnih enotah svoje naloge v celoti opravila. Toda DU je nujno čimprej zagotoviti po- trebna sredstva. ŠTIPENDIRANJE V OBLIKI KRE- DITIRANJA Po mnenju predsednika ObLO' Ormož tov. Pajnkiharja bo treba čimprej uvesti štipendiranje dija- kov in študentov višjih in visokih šol v obliki kreditiranja Krediti- ranje naj b bilo urejeno tako, da da bi si vsak študent za stroške šolanja najel posojilo ki bi ga po vstopni v službo začel vračati. S tem bi bil vsak posameznik bolj zainteresiran za bodoč- poklic m bi tud' strmel za hitrejše polaga- nje izpitov. Če upoštevamo, da je do sedaj 13 štipendistov v občini zaradi neizpolnjenih obveznosti za prejeto štipendijo oškodovalo občinski sklad za 1.703.500 dinar- jev. ni težko ugotoviti, da je poli- tiko štipendiranja v obč.m treba nujno spremeniti. Do septembra letos so štipendije znašale 2 mi- lijona 292 tisoč dinarjev ali pov- prečno 4.840 dinarje po štipendi- stu. VRTCI IN OTROŠKA IGRIŠČA V bodoče bo potrebno posvetiti večjo pozornost vzgoji otrok v otroških vrtcih. Sposobnih otroš- kih vzgojiteljic sicer primanjku- je. kljub temu. da so nekatera dosegle zadovoljive uspehe. Pre- malo je zanimanja za ureditev otroških igrišč. Kljub temu. da je v ormoškem otroškem vrtcu sa- mo 30 otrok in v središkem 28, lahko ugotovimo, da bi število otrok poraslo, če bi uredili te slabosti RAZREŠITVE TN IMENOVANJA Na skupni seji je bil Franc Majcen razrešen dolžnosti člana komisije za službene zadeve in imenovan Franc Forstnarič. Za namestnike predsednika disciplin- skega sodišča je bil imenovan sodnik Zdenko Vauda, razrešen pa Kamilo Krepek. Ciril Kolarič in Franc Majcen sta bila razreše- na dolžnosti članov komsije za razpis mest direktorje\ m na njuno mesto sta bila imenovana Franc Križmančič in Franc Forst- narič. Za predsednika politično strokovne komisije je bil namesto Franca Novaka imenovan Mat ja Pajnkihar. Na mesto Franca Forstnenča kot člana UO občin- lUBjjs 2 BU oauox) OPOZORILO VINOGRAONIKOM Po sklepu, ki |e bil sprejet na konferenci predstavnikov odkupnih podjetij za vino (Kme- tijski kombinat Ptuj, Trgovsko izvozno podjetje »Slovenske gorice« Ptuj, kmetijske zadruge z ot*močla občine Ptuj), ki je bila 1. oktobra t. I. na Občinsicem ljudskem odboru Ptuj, odkuona podjetja letošnjega prideBka vina ne bodo odku- povala v nobenem primeru pred 15. oktobrom t. I., da bi se glede na letošnje vremenske pri- like zagotovila čim zadovoljivejša kvaliteta pri- delk^i. Predstavniki omenjenih podjetij so še pod- črtali, da v omenjenem času ne bodo podjetja prevzemala prevretega mošta ali mošta sredi vrenja, na kar vinogradnike posebej opozarjamo. Obveščamo vinogradnike, da bomo v prihod- nji številki našega lista, ki izide v petek, 12. ok- tobra t. I. objavili podroben razpored odkupa mošta po posameznih odkupnih rajonih. Konfenca mladine na , Gimnaziji v četrtek, 27. septembra, je bi-| la konferenca organizacije ljudske mladine na gimnaziji. Razen čla- nov organizacije so bili prisotni profesorji in predsednik občin- skega komiteja LMS Ptuj Poro- čili predsednika in sekretarke sta zajeli samo najosnovnejše de-: javnosti, uspehe in neuspehe mla- j dine v preteklem obdobju. Nave-; dem so bili tud; vzroki za neu-i spele akcije in kako je te pvotreb-! no rešiti v naslednjem delovnc?m obdobju. Živahna razprava je na-; čela VSe važnejše probleme in področja dela mladine, ter je bi-' o kritično ocenjeno sedanje delo ^Inogi predlogi in vzpodbude bo-] io lahko uspešno služili novemu /odstvu pri nadaljnem delu. Kljub temu, da je bila konfe- enca uspešna, je čutiti, da se di- ak; vse premalo vključujejo v ■azprave o novi reformirani gim- laziji in ne dajejo j>otrebnih predlogov in sugestij za izpolni- :ev reformnh stremljenj. V no- žem delo^Tiem obdobju bo morala ;udi mladina dati svoj delež za losego teh ciljev in posvetiti te- nu vprašanju prav tako poz<.-)imost ^nadaljevanje Da 2. suaoij Biran z TEDNIK ?TUJ, 'i. OKTDBRA 1982 NiiiallevaRle friiilRle ilinilie iti i ORHOŽD 2e več let prebivavc: občine Ormož razpravljajo o novograd- njah, posebno pa o vinski kleti in sladkorni tovarni. Gradnja kleti se nadaljuje od predzadnjega po- nedeljka, z gradnjo sladkorne to- varne pa že več let odlašajo, če- prav se uvaja sladkorna pesa v kmetijsko proizvodnjo. V dosedanji gradnji je prišlo c'o zastoja zaradi projektiranja. Do sedaj je bilo v gradnjo kleti' načrte, opremo in ustrezen mate- rial vloženih 100 milijonov dinar- jev. Po proračunskem elaboratu bo gradnja kleti z opremo velja- la 619 milijonov dinarjev, od tega zneska zna&ajo gradbena instala- cijska dela 356 milijonov dinar- jev, domača oprema 91 milijonov in oprema, nabavljena v drugih državah, 172 milijonov deviznih dinarjev. Po mnenju strokovnja- kov se bodo izdatki za gradbena dela zvišali za 35 do 40 odstotkov zaradi podražitev uslug, pri do- mači opremi pa bodo cene narasle približno za 20 odstotkov. Glede na nabavo opreme iz tu- jine pa je eno izmed bistvenih vprašanj primanjkovanje deviznih sredstev. Ustrezne opreme pri nas še ne proizvajamo. Del opreme je že na poti, ostalo pa bodo dobavili v kratkem. Vinska klet bo 34 metrov viso- ka, od te višine bo 12 metrov v zemlji, 22 metrov pa aad njo. Klet bo zgrajena v obliki kroga s premerom 35 metrov. Zaradi zime nadaljnje delo ne ne bo otežkočeno, ker bodo pri- čeli najprej graditi tunel, ki bo povezoval vse obrate kleti s stolpnim delom in bo razdeljen v prostor za predelavo ter prostor za vrelno in založno klet. Pod stolpnim delom kleti bodo beto- nirane cisterne, tretjo etažo pa bodo sestavljali vinski leseni sodi. Iz novo zgrajene kleti bodo prodajali samo buteljčno in ste- klenično vino. Buteljčna klet bo zavzemala poseben prostor in bo njena skladiščna kapaciteta 700.000 steklenic. Vse tri obrate bo med seboj povezovalo dvigalo, ki bo služilo obenem za dviganje mate- riala in proizvodov, kot za zapo- slene. Kot so nam odgovorni usluž- benci na kombinatu povedali, je glavni in bistveni namen nove vinske kleti v Ormožu predelava grozdja v vina, slabše vrste grozdje, n. p. šmarnica, pa v grozdni sok. Tropine k so do- slej bile odpadek, postanejo v no- vo zgrajeni kleti dragocena suro- vina za pridobivanje olja iz grozd- nih pečk. Olje bodo pridobivali iz pečk s pomočjo difuzije. Vse na- prave za pridobivanje olja iz pečk, alkohola iz tropin, jabolč- nega in grozdnega soka bodo po- leg drugih naprav, ki se uporab- ljajo v sodobnem kletarstvu, v is- tih prostorih. Vinska klet bo to- rej tovarna, ki bo sposobna pre- delati večje količine sadja in grozdja, kot se letno pridela na privatnem in družbenem sektorju na območju občine. V predelavi spadajo na prvo mesto tri hidravlične stiskalnice, katerih zmogljivost bo 60 ton grozdja v eni uri. Alkohol iz tro- pin pa bodo pridobivali po novi metodi z izluževanjem sladkorja. Klet bo zgrajena in opremljena na bazi dirigiranega vrenja. Tropine, ki jim bodo odvzeli al- kohol in pečke, bodo uporabljali za gnojenje predvsem takih kul- tur, ki potrebujejo več kalija. Tu- di sicer so tropine primerne za gnojenje. Do sedaj j« bil večji del vinskih in jabolčnih tropin odpadek. V vinski kleti v Ormožu bo teh- nološki proces stiskanja mošt« in grozdja mnogo hitrejši. 2^to že prihodnje leto kombinat v svojih obratih ne bo potreboval doseda- njih 50 starih lesenih stiskalnic. Tudi sedanje vinske kleti v obra- tih bodo s časom prenehali upo- rabljati za šolanje vin. Po mnenju strokovnjakov bo novo zgrajena vinska klet v Or- možu ena izmed najmodernejših v Jugoslaviji. R. D. - • - Krompir na Dravskem polju Zadnji dnevi z ugodnim vreme- nom so zlasti pripomogli, da so kmetovavci spravili domala že ves krompir in na krompiriščih že or- jejo in sejejo. Kakor je povedal kmetovavec Anton Dolenc iz Pongerc, ki sem ga zalotil pri oranju, je krompir še kar dobro obrodil kljub neu- godnim letošnjim vremenskim razmeram. Ponekod ga je sicer manj, kot je bilo pričakovati. Sin Zvonko je za plugom pobiral še tisti krompir, ki se je pri izkopa- vanju skril v zemljo in na kate- rem sem ugotovil, da je kar za- dovoljivo obrodil, ker je bil^^pre- cej debel. Tako Se nam letos ne bo treba bfiti, da bi v skledah zmanjkalo krompirja. B. J. Do sedaj zgrajen okvir nove kleti 3. t. m. so v Ptuju zaprli izreono zanimivo razstavo, ki je bila prirejena pod geslom »Denar in varčevanje«. Razstava je še bila v Ljubljani, Celju, Mariboru in sedaj v Ptuju, prav ob stoletnici ustanovitve prvega denarnega za voda v Ptuju, mestne hranilnice, ki je bila ustanovljena 1862 leta. Razstavo v Ptuju si je ogledalo precejšnje število obiskovavcev, zlasti šolske mladine. Naša slika prikazuje mlade obraze, ki si zavzeti ogledujejo razstavljene kovance, bankovce, li- stine in druge razstavljene predmete. Za večjo povezavo med kmetom in zadrugo Ing. Egon Zoreč Se vedno govorimo o zaostalo- sti v kmetijstvu in o velikih ne- izkoriščenih možnosti za poveča- nje proizvodnje. Mnoge naše nji- ve dajejo komaj 10—11 centov pšenice na hektar. Sadovnjaki in vinogradi so izčrpani in potrebni obnove, pa tudi drugi dajejo zelo majhne pridelke. Kmetovavec ni- ma sredstev, da bi več vlagal v svojo proizvodnjo in sam obnav- ljal. To pomeni, da so potrebna zadruga. Zato je nujno zadrugo razvijati, da bo nalogi kos. Raz- vijanje in utrjevanje kmetijske zadruge postaja za kmete vse bolj smiselna in nujna, ker za- druga pomaga v proizvodnji. Kmet stopa v sodelovanje radi pomanjkanja sodobnih sredstev za proizvodnjo. Prav zato pa mora s temi sredstvi razpolagati drugi udeleženec sodelovanja — kmetij- ska zadruga. Bistveno za sodelo- vanje je, da pridelujemo več na sodobnejši način in da ustvarjeni presežek v proizvodnji delimo v korist sodelujočih. S tem, da nudi zadruga kmetu umetna gnojila, semena, strojne usluge itd. odku- puje od njega pridelke, sodelova- nje še ni takšno, kakor bi moralo biti, ker se s tem že nič ne spre- meni v načinu proizvodnje, ki bi naj postala večja in cenejša. Za- druga mora akumulirati na novi večji proizvodnji, ki se doseže s sodelovanjem med kmetom in za- drugo. Organizacijsko utrjevanje kme- tijskih zadrug in njih krepitev s tehničnimi in drugimi sredstvi, bo omogočila razvijanje še popolnej- ših oblik sodelovanja. • Paradižnik raste na gramozu v inštitutu za vrtnarstvo v Sme- derevski Palanki so vzgojili para- dižnike na gramozu. Sadik sploh niso posadili v zemljo; v stekle- ne grede so nanosili gramoz iz Morave, ki so ga pogosto zalivali, enkrat dnevno pa so dobile rast- line dušik, fosfor, kalcij in drugo. Paradižnik je zrasel tudi po 2 metra visoko GRADNJA 52.STANOVANJSKEGA BLOKA HITRO NAPREDUJE V Ormožu hitro rešujemo stanovanjske probleme, saj bo prihodnje leto v oktobru zgrajenih novih 32 družinskih stano- vanj. Gradnja 32-stanovanjskega bloka bo stala, kot predvi- deva načrt in izvajalec gradbeno podjetje »Grad«, Ormož, 90 milijonov dinarjev. Letos bo blok že pod streho. Gradnjo je nekoliko zavlačevalo letošnje jesensko slabo vreme. Občinska konferenca mladine bo 18. XI. Na zadnji seji občinskega ko- miteja LMS, na kateri so bili pri- sotni tudi predsedniki in sekre- tarji aktivov LMS, je bilo govora o nadaljnjem delu organizacije, predvsem pa je bil dan poudarek izvajanju letnih sestankov. Poudarjene so bile najvažnejše i naloge, ki so sedanjem času pred j mladinsko organizacijo, in sicer:! mladina naj se aktivno vključi v j razprave v novi ustavi in statutu občine, in to po krajevnih območ- j jih skupno s ZSDL; VII. kongres' ljudske mladine Jugoslavije, ki| januarja 1963, je treba dostojno pričakati s povečano aktivnostjo, predvsem pa je potrebno videti, kako se odražajo v aktivih govori naših vodilnih partijskih in dr- žavnih voditeljev, ter kako se od- raža na delo aktivov IV. plenum CK KPJ. Nadalje delo ne sme temeljiti na sestankarstvu. kar je še v mnogih primerih, temveč na ak- tivno poseganje pri reševanju bi- stvenih vprašanj v komuni, delov- nem kolektivu, šoli, na vasi in drugod. Tako delo bo rodilo do- bre sadove in mladina bo zavzela tisto mesto, ki ji gre. Prav tako je na seji bil sprejet sklep, da bo občinska konferenca mladine 18. novembra v Ptuju. Zaradi odhoda dosedanjega se- kretarja občinskega komiteja LMS Ptuj, tov. Lepej Stanka v JLA, je bil razrešen dolžnosti, za novega sekretarja pa je bil izvoljen tov. Petrovič Jože, predsednik aktiva LMS na Vičavi. družbena sredstva. Ta sredstva družba daje, vendar v skladu z načeli naše socialistične graditve prek kmetijskih zadrug. V sode- lovanju z zadrugo kmet dobi za povečanje proizvodnje potrebna sredstva. Najuspešnejša oblika so- delovanja je ta, da kmetijska za- druga in kmet skupaj vlagata vsak svoja sredstva in delo, več pridelujeta, presežek pridelkov pa si delita po tem, koliko sredstev je kateri izmed njiju vložil. Takš- no sodelovanje prinaša trojno ko- rist. Na trg pride več pridelkov, kmet ima večje dohodke in zadru- ga ustvarja družbeno akumulaci- jo, to je, nova sredstva za nadalj- nje pospeševanje kmetijske proiz- vodnje. To imenujemo razširjeno reprodukcijo v kmetijstvu, o če- mer danes toliko govorimo. Kmet danes ne more biti nosivec razšir- jene reprodukcije (tudi v pretek- losti ni bil!) ampak je lahko le NLLKLjh.NA ZUNANJOST GOSTILNE >PRI GROZDU« Je to mestna ali podeželska gostilna? To je gostilna >Pri grozdu«, ki s-toji sredi mesta v Ormožu in čaka na ureditev zunanjosti. Ali ee vodilni uslužbenec v gostinskem podjetju zaveda, da ureditev gostilne samo zavisi od njegove dobre volje in kakih dvajset tisočakov? Ali je mogoče s takimi lakaJi širiti turizem? Kdo bo odgovarjal na ormoškem območju za majhen promet t gostinstvu? Mladinska konferenca na gimnaziji fNadanevume « I strani) kct ostalim aktivnostim organiza- cije. Na letni konferenci je bilo iz- voljeno tudi novo vodstvo. Za predsednika je bil ponovno izvo- ljen dijak 3. razreda Lipuš Dra-; go, ki je v preteklem obdobju'; uspešno vodil organizacijo. z. f Vrsta problemov (Nadaljevanje s 1. strani) skega gozdnega sklada je bil ime- novan Stane Čeh. V svetu za go- spodarstvo so bili razrešeni Stan- ko Miklašič, Janko Kumer, Jože Lončarič, na njihova mesta pa so bili izvoljeni: Martin Puklavec, Ivan Kukovec in Marjan Kovačič. Na skupni seji je bil razrešen dolžnosti direktor tovarne »Jo- že Kcrenčič«. RD TRŽNE CENE vrtnin in sadja pri »Sadjarju« v Ptuju, v sredo, 3. oktobra 1962 Krompir 25, čebula 120, zelje 40—60, česen 200, jabolka 50—70, hmške 45—70, grozdje (Smede- revo) 160, jajca 28, orehi 290, ko- renje 60, rdeča pesa 50, črna redkev 30, paprika 80—100, sve- že gobe S50, suhe gobe 3700. PTUJ. 5. OKTOBRA 1962 TEDNIK Stran 3 FOTO ZAPISEK AVTOBUS PRETESEN ZA UCENCE IN OSTALE, POTNIKE Kot je znano, se učenci višjih razredov iz Ivainjkovec, Riin- ča, Ključarovec in nekaterih ostalih krajev vozijo z aviobuso^m v šolo v Ormož. Zaradi tega je redno na avtobusu taka gneča, da otroci večkrai ne dobijo prostora. Prevelik naval potnikov vpliva tudi na voznika. Ali ne bi bilo moč uvesti dveh avto- busov posebej za otroke in odrasle, ali pa, da bi isti vozil dvakrat? SPOMIN NA Mit'aO z nedeljskim iK>grebom smo se poslovili M naše drage sošolke Dragice Marove — Miške. Val smrti, ki je zajel njeno mlado življenje, nam je napolnil srca z žalostjo in nas oropal mladega bi- tja, polnega daljnih ciljev. E>o zadnjega trenutka svojega kratkega življenja je izpolnjevala svoje naloge in obveznosti vestno in marljivo. Dopoldne usodnega petka je še bila v naši sredi prav takšna kot nekoč, popoldne pa je pretresla naša srca strašna, ne- razumljiva vest Namesto nje, zdrave in pogumne, vesele in na- smejane, smo imeli le iskrico upanja, da jo bodo zdravniki le še rešili. Bili smo kakor bolniki, ki so izgubili sleherno nado, pa se vdajajo upanju v čudežno od- rešenje. Tcda kakor roža, ki ji presahne vir življenja, je tudi ena naposled ugasnila. Rana, ki je nastala za njo, je še vedno sveža. Megla in dvomi so se razkrojili in pred nami je resnica. Spoznali smo kruto uso- do in smrt, ki kosi tam. kjer naj- bolj boli. Resnica nam od vsepov- sod vpije — ni je več. ne bo je več — toda mi vemo. da še živi. živi v naših srcih in bo vedno živela . . . Njeni sošolci DIMNIKAR.!! MORAJO RAZUMETI Na območju ormoške občine se občani često pritoži] jej o gle- de dimnikarskih uslug, ki so često izvršene površno in dim- nikarji zahtevajo plačilo tudi za neizvršeno delo. Vsak stanovalec je dolžan skrbeti za svoje stanovanje, da je štedilnik, peč in dimnik pra- vočasno očiščen. Vsak občan se tudi zaveda pravic dimnikarja, ki poleg gasilcev vrši predvsem preventivno požarno-varnostno, važno in odgovornot služba. Prav s tega stališča je nujno upoštevati nasvete dimnikar- jev, ki jih nekateri neresni pre- bivalci pozabljajo. /. dimnikar- jem se zato nima pomena pre- rekali, ali bi naj očistil dimnik ali ne, ker je to njegova dolž- nost. Dimnikarji na ormoškem ob- močju bi tudi že morali vedeti, da je potrebno usluge opravlja- ti pravočasno in ne površno kot dosedaj, ker bodo le takrat smeli predložiti račun stano- valcu za izvršeno nelo, ki bi ga prav gotovo vsakdo z veso- ljem poravnal. Do sedaj so dim- nikarji zaračunavali tudi nei/- vršene usluge, kar je b'lo vse- kakor neaipravičeno in nepošte- no. Strahovanje in grožnje s strani dimnikarjev so bile 'ne- upravičene. zaradi česar so več- krat dimnikarjeve be'>ede pada- le v prazno. Stanovalci iz Ormoža mislijo, da bi naj bili dimnikarji v bo- doče vljudnejši. Ostane še vprašanje, kdo je upravičen zahtevati plačilo za neopravlje- ne usluge? Prav bi bilo, če bi občani take in podobne proble- me reševali na sestankih krf:- jevnih odborov SZDL ali i)a prek tiska. Upamo, da bo ObLO Ormož v zvezi z zaračunava- njem dimnikarskih uslug pra- vočasno ukrenil vse potr^lfiio. Upamo, da bomo laliko o ustrez- nih ukrepih občinstvo prek ti- ska obvestili. O tem problemu je bila tudi razprava na zflnji seji ObLO. RD UČITELJ MORA BITI DRUŽBENI DELAVEC Na letni konferenci mladine na ptujskem učiteljišču, ki je bila 27. septembra — prisostvovali so ji tudi profesorji in dva člana ob- činskega komiteja LMS Ptuj — dijaki niso razpravljali o najvaž- nejših problemih same šole in njihovega bodočega poklica. Kon- ferenca na učiteljišču bi morala bolj živo poseči v vsa področja družbenega življenja, saj se na učiteljišču pripravljajo ljudje, ki bodo vzgajali mladino, za kar se morajo temeljito pripraviti že v času šolanja. Učitelj mora biti ak- tiven družbeni delavec, ki dobro pozna ne samo svoje delo, tem- več naš celoten razvoj in proble- matiko. Na konferenci so se s.cer obravnavala nekatera vprašanja, ki zavirajo uspešno delo organi- zacije in so bili dam nekateri predlogi za izboljšanje dela, ven- dar bodo morali dijaki posvetiti mnogo več pozornosti tem vpra- šanjem. Novo vodstvo, ki je bilo izvo- ljeno, bo moralo trdno prijeti za delo, predvsem pa bo moralo de- lati več glede splošne razgledano- sti dijakov in njihovemu nadalj- njemu razvoju. z. £ Nov tip varilnega avtomata Velika pridobitev za našo indu- strijo je nedvomno moderni va- rilni aparat EPP 1100 za''električ- no obločno varjenje pod pra.škom. Je popolnoma avtomatiziran in posebej namenjen industriji za serijsko proizvodnjo. V primerja- vi s klasičnim ročnim varjenjem vari avtomat do .30-krat ^itreje in vedno popolnoma zanesljivo Varjenje je tako enostavno m ne- nevarno, da z njim lahko vsakdo rokuje ;n niti ne |X)trebuje za- ščitnih očal. To je prvi pri nas izdelan avtomat te vrste. Stro- kovnjaki ugotavljajo velike pred- nosti in kvaliteto zvarov, zato ni dvoma, da si bo naprava kmalu iitrla pot v naše tovarne m zame- njala ročne naprave. Aparat izde- luje tovarna Iskra v Kranju. Zanimivo odkritje na Kreti Te dni so na Kreti odkrili ostanke velike razkošne palače, ki je bila po mnenju strokovnja- kov zgrajena okoli leta 1500 pred našim štetjem Izkopali so tudi številne vaze, bronaste meče, ki so zelo podobni mečem, ki so jih našli v M';kenah. dva para slono- vih oklov, štiri bronaste vzvode, od katerih vsak tehta 29 kilo- gramov, in štiri bronaste sekire. Razen tega so izkopal; veliko de- narja z zlatimi inkrustacijami in nekaj amfor. Vs, ti dragoceni predmeti so po mnenju strokov- njakov iz časa starokretskega m srednjekretskega razdobja kultu- ro na KretL Zfl DioniKki orožnik v soboto 29. septembra se je prebudil posebno lep jesenski dan. Prav tako kot pionirji v Ljubljani, Kranju, Celju, Maribo- ru in v slehernem slovenskem kraju, so se tudi naši pionirji iz. osnovne šole Velika Nedelja na-| potili na svoje zborno mesto pred, sosednjo šolo v Podgorce. Pisana otroška množica je oživela belo cesto in domačini, ki so na njivah in travnikih pospravljali pridel- ke, So jo ogledovali nasmejanih lic. »Kdaj je bilo nam tako lepo?« je ušlo možu sredi ogonov. Lepo fKKslopje osnovne šole v Podgorcih in tamkajšnj: pionirji so v praznični obleki pričakali svoje goste. Na šolskem pragu sta zapela pevska zbora in recitatorji obeh šol so izmenoma prednašali pesmi in sestavke, Tovarišica uči- teljica iz Podgorc je v izbranih besedah naglasila pomen pionir- skega praznika še prav posebno ob dvajsetletnici ustanovitve pio- nirske organizacije. Takrat med narodnoosvobodilnim bojem so imeli pionirji {x>polnoma druge naloge. Živeli so sredi boja in kot kurirčki, zbiravci orožja, dona- šalci hrane in negovalci skritih ranjenih partizanov doprinašali prispevek za svobodo. Po vojni so z žuljavimi rokami pomagali izpod ruševin. Današnji pionirji uživajo sadove njihovega dela, a sedaj je priešl njihov čas. Boga- titi se morajo z umsko in srčno kulturo in rasti v prave sociali- stične ljudi. Zadnji pesmi pestrega sporeda so sledili otroški živžav, južina, žoga in vesela prostost in kar prehitro so stekle te svetle ure pionirskega praznika. Otroci so se razšli po svojih domovih, da bodo jutri in vsak naslednji dan še z večjim veseljem in pogu- mom napredovali kot pravi Titovi piSkrb druž- be za mladino«. V ta namen bo- do posamezna trgovska pod- jetja posebej uredila izložbe, kot na primer: trgovina >Mla- dinska knjiga« različno litera- turo s parolo »otrokom primer- no knjigo«, trgovina Merkur — vse vrste igrač za naše naj- mlajše in podobno, trgovina »Zarja« razno konfekcijo za otroke. Tudi podjetje »Panonija« bo uredilo v ta namen posebne izložbe, kot trgovina »Galante- rija« pri Roziki, »Biserka« v Lackovi ulici itd. Tako si bodo lahko otroci ogledali, kaj nudi družba otrokom in kaj lahko otrok dobi v naših trgovinah. Prav tako nismo pozabili na naše najmlajše v otroških usta- novah, kjer bodo otroci sezna* njeni s pomenom samega ted- na, prikazani bodo razni otro- ški filmi, posvetovanja s starši in podobno. Otroški vrtec v Ptuju spre- meni svoje ime in se imenuje varstveno-vzgojna ustanova »Olge Megličeve«, vrtec na Bre- gu pa dobi novo ime varstve- no-vzgojna ustanova »Ane Kav- čevič«. S pomočjo v/gojnega kadra bodo v okviru tedna otrbk organizirali občasne krož- ke izven ustanove. Stanovanj- ska skupnost bo skupaj s SZDL določila ulične zaupnike, ki bc^lo imeli nalogo pomagati organizirati otroke izven usta- nov, jih obveščati o občasnem varstvu in podobno. Tudi hiš- ni sveti boflo seznanjeni z aktivnim delom varstvenih ustanov, tako bodo občasna varstva tudi dobro obiskana. pa Živina na cesti Prejšnji teden sem se peljal skozi vas Dornavo. Ko sem se bli- žal Pesnici sem srečal čredo krav, ki so se vračale s paše. Ob tej priliki sem videl, kako so se na cesti drenjale, se dregale, podile, skakale ena na drugo ipd. Promet za vsa vozila je bil nemogoč (k sreči to ni dolgo trajalo), vendar avto, tudi reševalni, ni mogel na- prej, dokler živina ni bila mimo. Vsled tega sem mnenja, da ce- sta le ni samo za živino, posebej še, če upoštevamo, da bi utegnilo biti kaj nujnega v reševalnem avtu. Dandanes ni več čas, kot nekoč, ko je vsake tri dni pripe- ljal mimo kak avto, ampak drvijo mopedi in številni avtomobili vsak hip, kar lahko povzroči ve- lik nered ali celo karambol idr. ter nevšečnosti lastniku živine. Zato bi bilo dobro, če bi živino vodili na pašo in z nje med seboj pove- zano in pod nadzorstvom pastirja. To pa ne velja samo za Dornavo, ampak tudi za Moškanjce, Paci- nje in druge kraje, kjer se je ži- vina po cestah doslej nekontroli- rano gibala. B. J. TTTTTTVTVVTTTTTVTTV1 Zlato na vrtu Neka kmetica v sibirskem me- stu Barnaulu je pred nedavnim okoipavala vrt. Med kopanjem je zadela v pet kg težak kos zlata, ki velja v našem denarju tri mi- lijone dinarjev. Bančni strokovnjaki so pregle- dali zlato in povedali, da je ne- kdo to zlato zakopal, verjetno v časti oktobrske revolucije. Otroci na ulici Ni dneva, da me ne zanese pot po eni izmed ulic v našem starem mestu ob Dravi, po Pre- šernovi ulici. Nekateri doma- čini jo po vsej pravici imenu- jejo »divjaška ulica«;; zakaj tako, bi navedel nekaj dejstev. Ne pretiravam, če trdim, da je mimoidoči v tej ulici v živ- ljenjski nevarnosti, ker se lah- ko zgodi, da mimogrede dobi v glavo žogo, pa tudi kamen. V vsej ulici od prve številke do zadnje, vidiš na cesti gruče otrok vseh starosti od 2 let, ko komaj shodi, pa do 17. leta sta- rosti. Ta ulica je pravo otro- ško igrišče, saj vidiš tam nogo- met, igranje z velikimi in ma- limi žogami, vse vrste otroških biciklov, potakanje železnih obročov in .še marsikaj. Vse to se dogaja ob precejšnjem pro- metu. saj sem opazil, da avto- mobilisti in kolesarji zavirajo pri vožnji vozila, da bi ne pri- šlo do nesreče. Pa ne samo to. Pri takem igranju na ulici je razumljivo, da otroci kriče. se lovijo, pri čemer povzročajo strahoten hrup. Resnici na lju- bo naj povem, da se podobno dogaja tudi po nekaterih dru- gih ulicah v Ptuju. Ker na sre- čo ne stanujem v tej ulici, sem se pozanimal, kdo so starši, ki se za svoje otroke sploh ne za- nimajo. .saj vidiš vedno iste obraze na cesti in to rano zju- traj. opoldne, pa tudi do 9. ure zvečer. Zvedel sem. da so ma- tere teh otrok v glavnem go- spodinje. se pravi, ves dan do- ma, ko bi jim morala biti skrb za svojega otroka naisvetejša materinska dolžnost. Včasih se sprašujemo: le zakaj je danes toliko mladinskega kriminala v sVetu. pa tudi pri nas. zadnje čase celo v Ptuju? Odgovor na to vprašanje je zelo preprost: v prvi vrsti premala skrb ne- katerih staršev, ki so v prvi vršiti poklicani za to, da vzgo- jijo svoje otroke v poštene državljane. Tu ne smemo pre- zreti tudi odgovornosti Društva prijateljev mladine in drugih mladinskih organizacij, katerih dolžnost je, da skrbe za razve- drilo in za zaposlitev otrok v njihovem prostem času. Zani- malo bi me. kaj je ukrenilo o tem Društvo prijateljev mla- dine tega terena, ali tega iz te ulice nihče ne vidi. ali taka slika nikogar ne moti? Zvedel sem. da so lani urejevali otro- ško igrišče za gradom, vendar ga menda sedaj nihče ne upo- rablja. Zakaj starši ne pošiljajo tja svojih otrok, ali jim je res ljubše, da se igrajo dan za dnem v cestnem prahu, kjer je stalna nevarnost, da povozi ne- kdo otroka do smrti, oziroma napravi invalida- Povedali so mi tudi. da imajo vse hiše v tej ulici prelepe sončne vrtove, kjer je dovolj prostora za vse te otroke, tako da tu ni nobe- nega izgovora, kam z otrokom. Navsezadnje naj si pa vsaka mati najde toliko prostega ča- sa. da bo šla z otrokom ven iz mesta, v naravo, saj je končno njen otrok in bo to koristno tako za otroka kot za njo. Mnogo potujem na naših le- pih slovenskih mestih, pa tudi prek meje me zanese tu in tam pot. Priznati mor?m. da takega nemira, kričanja, brcanja žoge nisem nikjer videl na ulici ter me jp resnično sram. da sem Ptnjčan ter da se v mojem me- stu rloirajajo tako nerednosili. I Govoril sem tudi z ljudmi, ki i stanujejo v tej ulici ter sem jih vprašrvl. kako le morejo pre- našati ta večni nemir, ki traja pozno v noč. Svetoval sem jim. naj bi stopili do teh staršev, za k-Ttere vsi vedo. kdo so in kje stanujejo, na -so m^^ <;amo za- čudeno pogledali rekoč, kaj bi pa tnk razgovor tudi zalegel. Navsezadnje se sprašujem: kako more tak nemir gledati uprava gimnazije, kjer je pouk od ranega jutra do poznega večera; ali tak nemir ne moti dijakov pri pouku in navse- zadnje profesorjev pri razlagi? Mogoče še tu umestno pripom- bo. Večkrat sem opazoval tudi prihajajočo in odhajajočo mla- dino v in iz gimnazije. Mislim, da to, kar sem videl, ne more biti v čast vzgojnemu zavodu, ki pripravlja mladino za bo- doče življenje. Mlajši dijaki, ki prihajajo v šolo v popoldan- skem času, prihajajo preden se prične pouk. Tako lahko vidiš, da se pred stavbo suvajo, si mečejo aktovke, kričijo, kole- sarijo po ulici gor in dol, isto se dogaja, ko gredo iz šole. Do- volil bi si majhno pripombo, ker mislim, da bi se to dalo realizirati. Ali ne bi kazalo uvesti vsaj za mlajšo mladino, da jih po pouku pospremi do šolskih vrat njihov razredni starešina, ki naj počaka, da se otroci razidejo kot vzgojeni otroci, ne pa kot divjaki. Naše mesto je navsezadnje lepo turistično mesto z raznimi kulturnozgodovinskimi zname- nitostmi. ki si ga letno ogleda tudi do 30.000 domačih in tujih turistov. Opazoval sem tudi ljudi, ki so zmajevali z glava- mi. ko so gledali to pravo otro- ško igrišče, umazane in slabo oblečene "otroke, ki so se va- ljali v pesku in po pločnikih. Mislim, da nam ne sme biti vseeno, kaj ti ljudje mislijo o nas. Ob teh ugotovitvah, ki sera jim priča kot stalen pasant te ulice, in pa ob usrotovitvah sta- novalcev cnme ulice, se je tre- ba z vso resnostjo zamisliti t sfdanje nemogoče stanje, ki vlada v tej ulici, vplivati vzgoj- no. tako z nasveti na množič- nih sestankih kot tudi indivi- dualno na same starše, ki so prvi poklicani k vzgoji svojih otrok, kar naj bo bodoča na- loga Društva prijateljev mladi- ne in SZDL tega t#rena. da bo ta ulica v bofloče dobila lepše ter da bodo stanovalci in mimoidoči nemoteni pri oprav- ljanju vsakdaujih opravil -rr- V mesecu prometne varnosti Ob mesecu prometne varno- sti bi bilo dobro ponazoriti tu- di lokalno stanje prometa, voz- nosti cest. pešpoti, varnost peš- cev, brezobzirnost motoristov, voznikov raznih vpreg, pa celo voznikov tovornjakov ali oze je tudi letos prevzel Rdeči križ, ki je ts pomočjo in preko De- lavske univerze (na območju ptujske ohoine) pripravil vrsto predavanj predvsem za delovne kolektive. Pri Delti v Ptuju je bilo na predavanju nad 260 poslušal- cev in je bilo predavanje v de- lovnem prostoru. i'redavala je medicinska sestra Toplak Kri- stina i/, ptujskepa Zdravstve- nega doma. Vse je bilo dobro pripravljeno in je doseglo svoj namen. Slabše je bilo v Stroj- nih delavnicah, kjer so izrazili željo po predavanju, vendar je to odpadlo, ker ni bilo poslu- šalcev. Za Ptujčane izven kolektivov je pripravila DU predavanje, ki ga je opravil dr. Stojan Frank, ki pa ga je obiskalo, žal, le okrog 90 oseh. V večini je bila mladina, kar je prav, vendar bi marsikje prav sta- rejšim bilo prav tako koristno poslušati takšno predavanje. Za kolektiva TAP in Mestne obrtne delavnice je bilo prire- jeno skupno predavanje v dvo- rani na Bregu. Navzoči poslu- šalci — bilo jih je okrog 40 — so po predavanju živahno raz- pravljali s priljubljeno pre(hi- vateljico dr. .Nado Pavličevo. V lekstilni tovarni je bilo preda\anje na dvorišču v času med izmenama. Tisti, ki so za- puščali delo. so bili (nekateri!) nevoljni. ob zaključku preda- vanja pa so bili vsi globoko l)repričani. da so takšna pre- dvanja zelo potrebna. Preda- vateljica Lipovšek Vida je za- beležila lep uspeh. V Petoviji so prethtvanju pri- sostvovali vsi člani kolektiva, z velikim zanimanjem sledili predavanju ter izrazili hvalež- nost RK. DU iii predavatelju. Kolektiv železniških vozovnih delavnic je eden od zelo disci- pliniranih kolektivov. Na pre- davanja zelo potrebna. Preda- 80 zaposlenih, ki so svoje de- lovne prostore hitro pripravili za predavanje, vneto poslušali, stavili številna vprašanja in bili hvaležni za prizadevanje akti- vistov zdravstvenega prasvet- Ijevanja. Motiv iz Podlehnika Tudi v Ormožu delavnica za tehnični pouk v prostorih Ljudske knjižni- ce v Ormožu bodo konec tega tedna odprli delavnico za teh- nični pouk šoloobveznih otrok, Ljudsika knjižnica pa je vselje- na v dosedanji prostor reševal- ne postaje. Delavnica za tehnični pouk bo opremljena z najnujnejšim orodjem za obdelavo papirja, kovin in lesa. Ker doslej ma- tična osnovna šola Ormož in njene podružnice, kot ostale šole na ormoškem območju niso imele ustreznega orodja in nuj- no letos nabaviti orodje za ob- delavo kovin, škarje za ploče- vino, vrtalne stroje, sekače, luiknjače, ročne žage raznih di- menzij in orodje za obdelavo lesa in papirja. Vse orodje bo veljalo, kot predvidevajo na šoli, približno 300 tisoč dinar- jev. Orodja potrebujejo toliko- da bo 20 učencev v delavnici neovirano lahko opravljalo teh- nično delo teh strok. Stroške v zvezi z nabavo in popravilom orodja ho nosila šola sama, za ustrezen material, ki ga bodo učenci porabili v delavnici, bo- do del stroškov krili učenci. Zato bodo izdelki njihova last. Od letos naprej bodo vsaiko leto učenci ob zaključku šolskega leta razstavili svoje izdelke. Veliko pozornost bodo preda- vatelji posvetili izdelavi okras- nih izdelkov. Predstavniki šole upajo, da bosta ustrezen mate- rial nudili po nižji ceni žaga in tovarna okovja v Ormožu. Uevdba tehničnega pouka kot obveznega predmeta v višjih razredih osnovnih šol je glede usmerjanja mladine v poklice velikega pomena. Med teoretič- nim poukom je težko tudi do- bremu in izkušenemu pedagoga spoznati praktične sposobnosti učencev. To še ni vse. Ko otrok spozna delo poklicev, šele ta- krat bo lahko prijel za delo, ki ga bo vse življenje veselilo. Mnogo je primerov, ko ljudje brez veselja in zadovoljstva opravljajo nezaželen poklic, prav zaradi tega tudi brez uspehov. Mraz prihaja Poslavljate že se ptice selivke, v južne kraje lete od nas; tukaj vam hrane že primanjkuje potem še pretita vam zima in mraz. Jaz p-3 sirota nimam peruti, da bi z vami na jug poletel; moral v mrazu bom tukaj ostat, povratka bom vašega zopet vesel. Spet bo nam toplo prisijalo sonce, lastovka zopet si gnezdo zgradi, škorec ubrane bo pel melodije na tepki, ki dom njegov jo krasi. Zopet pomladi vse bo veselo spet oživela vsaka bo stvar, trate, gozdovi, vse bo zeleno grede urejal spet bo vrtnar. Zmka Dopisujte v TEDNIK KORISTNI NASVETI Porumenele klavirske tipke osnažimo s krpo, namočeno v špi- ritu. Klet bo suha, če postavimo va- njo posodo z živim apnom. Brž ko apno razpade v prah, ga mo- ramo obnoviti. Ključavnice v kletnih vratih rade rjave. Položimo jih v petro- lej in jih dobro naoljimo. Potem delujejo kot nove. Madeže konjaka iz svile izdrg- nemo z razredčenim špiritom. Gumbnice na puloverjih ali ple- tenih jopicah zmeraj pred pra- njem z nekaj šivi zašijemo. Ta- ko preprečimo, da se ne raztegne- jo. Gumbnice napravimo četrt do pol centimetra večje od gumba; premajhne se hitro obrabijo. Zaprašene obleke laže očistimo z vlažno gobo, kakor s krtačo. Tudi pasje ali mačje dlake naj- laže odstranimo z obleke z vla- žno gobo. Zelje. Vse vrste zelja zmeraj le kratko kuhamo. Prvič zato, da ohranimo aromo, drugič pa, da se ognemo neprijetnemu vonju po zelju. Vonj po zelju, ki zasmradi vso hišo, ublažimo že prej tako, da kuhamo Situpaj z zeljem krušno skorjo. Ta neprijeten vonj vsrka. Potenje glave, ki je pri dojen- čkih in majhnih otrokih zlasti nadležno poleti, ublažimo tako. da damo malemu blazino, polnje- no z žimo. Lešnike zlahka izluščimo iz rja- ve kože, če jih poparimo s slano vodo. Zamaške ali plutovinaste delce lahko potegnemo iz steklenic, če nalijemo vanje nekaj salmijaka. Cez nekaj dni se plutovina po- polnoma raztopi in ostanek lahko brez težav izlijemo. Vezalke precej dalj trajajo, če jih pred uporabo namočemo za 24 ur v ocetno kislo glino. Madeže kopirnega svinčnika od- stranimo iz barvanih blag s to- plim glicerinom in špiritom v enakem razmerju. Cvetje v vazi ostane znatno dalj feveže, če dodamo vodi nekaj pra- hu oglja ali peščico soli. Priporoč- ljivo ie tudi vsak dan stebelca nekoliko prirezati. Zelvovino zdrgnemo z blago milnico, in potem spoliramo z je- dilnim oljem. Krpe za brisanje prahu kar dvakrat dalj zdrže, če jih nove prešijemo z debelim sukancem ali debelo bombažasto nitjo. Kotlovec, ki se nabere v loncih in pralnih kotlih, troši precej to- plote. Odstranimo ga tako, da za- vremo v posodi kisovo vodo, nato pa pustimo v njej 24 ur dolgo mo- čno raztopino salmiaka. Kotlovec iz bojlerjev pa odstra- Po urnitui z dopusta Nagli prehod iz radostne spro- ščenosti počitnic v utrudljivo, na- porno mestno življenje vpliva na človeka zelo neugodno Če je le mogoče, si privoščimo po vrnitvi domov dva do pet dni po- čitka. Prebijemo jih ob preprosti dieti in primerni negi. Za teh ne- kaj dni in za pravilen povratek v vsakdanje življenje vam bomo po- vedali nekaj nasvetov. Ko boste zopet smuknili v me- stne obleke, se vam bo zazdela vaša lepa ix)rjavela koža nekam raskava, neenakomerno ožgana in pogosto izsušena. V čelo in kožo okrog oči so se vrezale gubice in v, kotičkih ustnic se je koža ne- mara pod vplivcHTi vode toliko iz- sušila, da je videti luskasta. Ce ste že čez trideset leto in nagilja- te pozimi k zamaščenosti. se bo- ste morali pozanimati tudi za vrat. Koža vam bo zares brezhibna,, če ste med dopustom ravnali na- tanko {>o že obče znanih nasvetih. (Nega kože na dopustu, O zago- relosti. sončnih opeklinah in še o čem). Morda koža ni več nežna in mehka? So se zevoljo vetra in sončnega olja pokazale na njej bele pičice? V takem primeru jo boste morali obdelati s prho, ki ima močan pritisk, čeprav nema- ra potem ne bo več tako zagorela. Kako potrebno je to. boste takoj doumeli, ko vam zaupamo, da sončno olje, s katerim ste se na- mazali, da bi se zavarovali pred sončnimi opeklinami, preprečuje normalno dihanje kože. Na polt deluje olje podobno kakor na do- ločena živila, ki jih premažemo s tenko plastjo olja. da jih zava- rujemo pred zrakom. S tem. da si obraz čez poletje skrbno natirate z oljem, odtegnete polti za več tednov stik z zrakom. Prav zato svetujemo ženskam z mastno ko- žo, naj se pred sončno kopeljo ne mažejo z oljem, medtem ko naj se ostale natrejo s kako drugo maščobo, ki kožo varuje, obenem pa ji omogoči dihati. Toda kdo misli na take stvari! Senčno olje je moderno, torej le po njem! Ko Se vrnemo s počitnic domov, pa se prestrašeni čudimo nad uve- lim videzom kože. Vendar pa, da vas potolažimo, ni to nikaka tra- gedija; vzrok je najpogosteje v tem, da koža ne more uspešno iz- ločat:. Močna prha, katere tanki, mocni curki imajo veliko čistilno sposobnost, so najbolj.še sredstvo, V domačijah Slovenskih goric se pripravljajo na trgatev ni strokovnjak, ker utegnemo sa- mi napraviti več škode kot kori- sti. Cešnjev les. Madeže odstranimo z mešanico nastrganega mila in namiznega olja. Oboje dobro pre- mešamo, v vodni kopeli, raztali- mo in potem, ko se ohladi, nane- semo na madež. Spoliramo z me- hko krpo. Madeže češenj na pralnem bla- gu in perilu posujemo s kristal- čkom natrijev, perborata in poli- jemo s kropom. Brž ko madeži zginejo, temeljito speremo s čisto vodo. Ta nasvet velja samo za pralna in platnena blaga. Madeže češenj iz volnenih tka- nin odstranimo s toplo vodo, sal- miakom ah Javelovim lugom, iz svile pa z razredčenim špiritom ali Javelovim lugom. ]robne zanimivosti Ameriški časniki se ne strinja- jo v tem, koliko nadstropij ima novi nebotičnik revij Time in Li- fe. Eni pišejo, da jih ima 47, dru- di. da 48. Prav pa je oboje. Po- slopje ima 47 nadstropij, najvišje pa je 48. nadstropje. Iz prazno- vernosti so namreč številko 13 v štetju nadstropij izpustili. Uprava za štipendije vseučili- šča Colorado (ZDA) že dve leti išče skromnega, revnega študen- ta, ki bi mu izplačevala štipendi- jo. Pogoji so strogi: študent ne sme piti, kaditi in ne preklinjati. Vojaki ameriške mornariške pe- hote, ki služijo na Antarktiki bli- zu južnega zemeljskega tečaja, dobijo nahod le takrat, kadar prejmejo od doma pisma. Po be- sedah predstavnika ameriške mornarice ne prihajajo v pismih samo pozdravi in poljubčki, am- pak tudi nahodne bakterije. V družabni kroniki angleškega Dail.v Mirrorja je bilo mogoče brati tale oglas: »John Wendell Henderson se je včeraj četrtič poročil. Henderson je odlikovanec Reda za hrabrost iz druge sve- tovne vojne.« Neki mladi kolumbijska dentist si je postavil za nalogo, vstavlja- ti nove zobe in tudi proteze — kravam. Zagotavlja, da bo tako mogoče podaljšati govedu življe- nje vsaj za eno desetletje. Združenje samcev VeLke Bri- j tanije, ustanovljeno v maju, je že i avgusta doživelo hudo knzo: nje- gov predsednik se je poročil. »Ni- ma smisla živeti sam,« je ob od- stopu pojasnil ogorčenim članom. Neki Frederick Shavv — mož ni v sorodstvu s svojim velikim so- imenjakom — je bil v Londonu obsojen na 9 mesecev zapora, ker se je literarno delo, ki ga je na- pisal, predobro prodajalo. Šlo je namreč za almanah lahkih deklet iz Londona in okolice, k: je vse- boval vsa imena, naslove, telefon- ske številke in specialitete (s sU- kami v negližeju). En sam proda- jalec časnikov je prodal dnevno po sto izvodov zanimive knjige... Nesreča na črepinjah razbite steklenice v Totinu prj Novem Pazarju v Srbiji je doživel pred nedavnim devetletni deček Ramo Habibo- vič izredno nesrečo, ki bi ga sko- raj stala življenje Lepega dne je na i>oti na ko- panje v družbi svojih vrstnikov nenadoma padel po pločniku prav na črepinje razbite steklenice. Ker je bil lahko oblečen, so mu črepinje razrezale kožo na trebu- hu. Prijatelji, ki so mu prisko- čili na pomoč, so videli strašen prizor. Ramii je izstopilo črevesje in tudi to je imel na nekaterih mestih prerezano.. Deček je sam vstal s pločnika in si je z rokami pobral izstoplo črevesje. Takoj so ga prenesli v tetinsko bolnišnico, kjer so malo podvomili v uspeh zdravniške mtervencije, ker je bil deček le preveč poškodovan- Toda kirurgom je uspelo dečka rešiti gotove smrti. Sedaj je po- škodovani že izven vsake nevar- nosti in v nekaj dneh bo zdrav odpuščen iz bolnišnice 1^0 rtlbarskih novostih« PTLJ. 5 OKTOBRA 19S2 TEDNIK STRAN 5 Naše zdravje Bolečina je potrebna v srednjem veku so imenovali bolečino »stražnega psa zdravja«. Zdravnik še danes obravnava svarilnost bolečine kot njeno najvažnejše opravilo. Kolikokrat bi ne bilo treba k zdravniku, ko- liko nevšečnib, vendar potrebnih ukrepov, koliko odvečnega zdravljenja v bolnišnici in ope- racij ne bi bilo, ko ne bi bilo po- trebne odvračajoče bodečine. Raziskovanja zadnjih desetle- tij so pokazala, da šteje bolečin- sko dognanje po svojem nastan- ku, prevodu in zavedanju k naj- bolj zapletenim vprašanjem. Ustrezno temu vprašanju so si internisti, raziskovalci zdravil, kirurgi in zdravniki za duševne bolezni izmisliili različne metode za uporabo bolečine pri spozna- vanju, kakor tudi pri njenem odpravljanju in lajšanju. Ksj vse se lahko skriva za navadno bolečino v glavi, bi lah- ko napolnilo celo knjigo. Stis- niti v okvir, kako nastaja bole- čina in kako jo moremo odpravi- ti, je početje, ki je že zaradi me- je občutljivosti, ki je pri vsakem človeku različna, otežkočeno. Medtem ko ta glasno toži pri najmanjši bolečini, prenaša dru- gi junaško najhujše bolečine. Lajšati bolečino šteje k naj- važnejšim nalogam zdravniške dejavnosti, ki ji je »vrhovni za- kon ljubezen«. Ne smemo pre- zreti, da tičijo v tem tudi nevar- nosti, na primer: lajšanje bole- čine nam zamegli spoznavo bo- bolezni ali pa bolnega človeka zavaja k sli po mamilih. Kadar mora zdravnik zaradi tehtnih razlogov ali ker razpo- ložljivi pripomočki kratko in maio ne zadostujejo, dopusititi, da bolečina nekaj časa traja, ima pred seboj podobno težke naloge kakor bolnik. Ta jih mora pre- trpeti, oni pa naj pomaga po svojih močeh, človeku dostojno prenašati to trpljenje. To je za današnjega človeka, »zavarova- nega« zoper vse pripetljaje, to- rej tudi zoper bolezen in bole- čino. gotovo monogo teže. kot predniku manj prosvetljenih stoletij. " Napredek časa je-razvil iz ba- jesilovne »narkoze z lesenim tol- kalom« prav ločeno, posebno znanost zatiranja bolečine v raz- nih oblikah. Navzlic temu bi se moral v marsikaterem pogledu razvajani sodobnik spomniti, da ima tudi bolečina znotraj ubra- nosti sveta svoj določen 'pomen. Primerov je na pretek, ko so osebnosti v mukah bolečin — bo- di telesnih ali duševnih — dozo- revale do svojega vrhunca. Po dr. K. Nova izletniška turistič- na postojanka v Zgornji Kemeni v Slov. goricah Na najvišji vzpetini Slovenskih goric, sredi vinogradov in sadov- njakov, s prelepim razgledom po vsej obširni pokrajini, v roman- tični Zgornji Koreni, so dobili de- lovni ljudje Maribora. Ptuja in ostalih krajev idealno novo izlet- niško turistično postojanko in ze- lo vabljiv rekreacijski prostor za nedeljske »vveekende«. Tu iz- letnika in turista pričakuje in va-l bi prijazno in povsem sodobno urejeno gostišče »PRI MEDVE- DU«, kjer bo vsak najbolje po- strežen. Gostišče leži tik ob av- tomobilski cesti Maribor-Duplek- Korena-Lenart-Maribor. Vsekakor prijetna izletniška točka zlasti za tiste, ki razpolagajo z motornimi vozili. V nedeljo godba in ples. fn S »KOMPASOM« V ITALIJO Turistično društvo Ptuj pri- redi te dni 3-dnevni skupinski izlet ptujskih profesorjev in turističnih delavcev v Trst, Be- netke in Padovo z namenom, da bi se udeleženci izleia se- znanili z zanimivo»stmi teh treh velikih, [gospodarsko, kulturno in turistično zanimivih mest, kar jim bo koristilo pri svojem prosvetnem poklicu in pri turi- stičnih nalogah ptujskep^a turi- stičnega društva. Dravska struga je te dni često s koraj brez vode ŠPORT ALUMINIJ IZ KIDKICEVEGA ŠE VEDNO NA VRHU TABELE Aliiminj : Fiižinar (Ravne) 2:2 V nedeljo je bila odigrana na Ravnah prvenstvena nogomet- na tekma med kandidatoma za prvo mesto Aluminijem in do- mačim Fužinarjem. Igra je bila zelo dramatična in obe ekipi sta prikazali zelo lep nogom^^t. Neodločen rezultat je uspeh Aluminija in po prikazami igri ima Aluminij velike možnosti, da osvoji prvo mesto maribor- sko-murskosoboške lige. OBČINSKA NOGOMETNA LIGA V okviru občinske zveze za telesno kulturo in nogometnejiH kluba Drave se organizira no- gometno prvenstvo občine Ptuj. Da bi se igranje nogomeita raz- širilo tudi izven mesta, se orga- nizira zunaj po vaseh in večjih področjih nogometno prvenstvo. Dosegaj so se že prijavile na- slednje ekipe: Dornava, Mar- kovci. Turnišče, Hajdina. Stojn- ci in občinski zveza še vedno sprejema nove prijave ter pri- čakujemo. da se bo prvenstvo pričelo oikrog 10. o»ktobra. pa rokomet V nedeljo dopoldne se je na do- čem igrišču »Partizana« v Veliki Nedelji v rokometu pomerila eki- pa mladincev z igralci mariborske tekstilne tovarne. Velikonedeljča- ni so previdno igrali in premagali mladince iz MTT z rezultatom 18:9. Med igro je bilo opaziti, da mladim igralcem iz MTT kljub precejšnji spretnosti še vedno primanjkuje treninga. Če upošte- vamo, da je MTT favorit za prvo mesto v okrajnem merilu, lahko za dvakrat dobljeno igro veli- konedeljskim igralcem res 'izreče- mo priznanje. Priznanje gre ce- lotni velikonedeljski ekipi, pred- vsem pa Igralcu Debeljaku Mar- janu, ki je dal sedem golov. Tu- di igravca »Partizana« Šimenc m Trtnik sta se med igro odlikovala kot odlični strelca. Navzočih je bilo nad 100 gledavcev. BRANIK PARTPZAN 16:14 Istega dne sta na igrišču v Mestni grabi v Ormožu odigrali rokometno tekmo Branik iz Ma- ribora :n ormoški »team«. Zma- gal je Branik z rezultatom 16:14. Ker pa nekateri igralci Branika niso imeli ustreznih legitimacij, je komisija pozneje določila zma- go ormoškim igralcem. ŠTIRINAJSTLETNIK IN CIGARETA Bilo je na veselici po gasilski prireditvi v nekem kraju Sloven- skih goric. Bilo je navzočih tudi precej otrok, ki so letos dokon- čali osnovno šolo. Kako so nekate- ri dokončali, se je kar hitro po- kazalo pri teh, o katerih je govor. Prijatelj me je sunil in namig- nil, češ, poglej tja, da vidiš ba- hato mlado možatost. In res, za- gledal sem kakih 120 cm visokega ter nekaj dni več kot 14 let stare- ga fantka, ki je z vso težavo in neizkušenostjo na veliko vlekel cigareto, da se je kadilo okrog njega. Ker je bilo precej temno, se je žareč ogorek videl še večji. Stopil sem k fantku, si ga ogledal, zatem pa dvignil v naročje ter ga predstavil občinstvu, kar je fantu celo ugajalo, ko ga je videlo s cigareto v ustih. (Skoda, da ni bilo prisotnih predstavnikov tobačne tovarne, ki bi mu kot najmlaj- šemu kadilcu poklonili koš to- baka ali šajtrgo cigaret?) Ob vsem tem nastaja vpraša- nje, kaj o tem mislijo starši? Ali o tem, da mladoletni otroci in mladeniči kadijo sploh vedo in dovolijo kajenje ali zakaj pač tega ne preprečijo, kar je več kot nji- hova dolžnost? Prav gotovo pa drži: otroku je potrebno dopove- dati o škodljivosti cigarete, oziro- ma tobaka in nikotina nasploh ter mu dokazati, da je za mlad orga- nizem boljša in bolj potrebna hrana kot cigareta. Cim prej bo sicer mladoletnik za- sitil svoj organizem z nikotinom, manj mu bo hrana koristila, vse- kakor bo pa tudi nikotin v mla- dem organizmu prezgodaj opravil svoje. Fantaline s cigareto v ustih po- samezniki še navdušujejo in k te- mu navajajo, ti pa se s kajenjem postavljajo, češ, že vem potegniti! Ce pa mu pogledaš v oči, boš opa- zil solze in nabrekle očesne žilice. Oh, revčki! Prazne glave, bahači in ne vem kako bi še imenoval take gentlemane z umazanimi ro- kami in smrkljem pod nosom. Večinoma kadijo le taki, ki bi se radi pokazali s svojo malenko- stno visokostjo. Jesenski čar Majšperške doline Spet nekaj_o rožah Na stanovanjski zgradbi ne mo- re biti nič dolgočasnejšega kot prazna in pusta okna ter balko- ni. Tega je na žalost v Ptuju skozi vse leto vedno dovolj. Pravzaprav ni samo ali gre pri nekaterih za tolikšno siromašnost, da si ne morejo omisliti nekaj cvetlic- lončnic ali nimajo dnevno niti 5 minut časa, da bi te napojili z vodo in ali nekateri ljudje cvet- tja res sploh ne marajo? Ko Ptuj obišče vse več domačih in tujih turistov, odnašajo ti kaj slabe vtise predvsem zaradi tega, ker so nekatera stanovanjska po- slopja tako dolgočasna, ker ni na njih nič cvetja. V celem Ptuju je najlepše ocvetličen, prijazen in vabljiv stanovanjski blok štev. 2 v Ciril-Metodovem drevoredu. Tu se sleherne oči zlahka napasejo ob lepem {>ogledu na zelene aspa- raguse, belo in rdeče cvetoče pe- largonije, oleandre in drugo rast- linje. Sicer so tu in tam še lepo okrašeni nekateri balkon' in tudi okna, vendar v manjšem obsegu, kar pa pri velikih stavbah ne za- došča. Omeniti je treba, da so tudi v mestu posamezna poslopja, kjer prav lepo goje cvetje, Nekateri imajo cvetje tudi v stanovanju. S te^m v zvezi ni odveč omeniti še na Bregu dva cvetlična vrta, ki sta po številnih raznovrstnih cvetlicah vidna in opazne že z avtoceste in sicer vrt Bole Ma- rije in Sancin Mare. Za vse prebivalce mesta in okolice bi naj jesenski in z-tnski čas veljal za priprave, da bi na- slednjo pomlad cvetlice na vsa- kem vrtu, oknu in balkonu. Tako bi naše mesto postalo privlačnej- še ter dostopnejše. Menja sem, da bi naj to reševale vse organi- zacije in društva ter ustanove in podjetja, TD pa bi v tem oziru moralo dati primerno In pravilno pobudo. JB LEP USPEH GASILCEV IZ GE- reCje vasi Prejšnjo soboto in nedeljo so na republiškem gasilskem tekmo- vanju v Ljubljani nastopili med drugimi gasilskimi ekipami iz ma- riborskega okraja tudi gasilci iz Gerečje vasi. Skupno je tekmovalo 17 ekip Pr_ vo mesto je zavzela gasilska eki- pa iz Gerečje vasi, kar pomeni iz- reden uspeh. TEKMOVANJE PADALCEV V MOSKAJNCIH v soboto, 29., in v nedeljo, 50. septembra 1962, je bilo na le- tališču v Moškanjcih tekmova- nje za II. štajerski padalski cup pod pokroviteljstvom To- varne glince in aluminja j^Bo- ris Kidrič« Kidričevo. Tekmo- vanja so se udeležili poleg aeroikluba iz Ptuja, Murske So- bote, Slovenjega Gradca in Ce- lja tudi padalci iz AK Ljublja- na in AK Varaždina, ki pa so tekmovali izven konkurence. Vreme je bilo prvi in drugi dan padalcem zelo naklonjeno. Posebno v nedeljo je bilo jas- no, le tu in tam so pripluli nad letališče rahli beli ol)lač.ki, med- tem ko je od jugozahoda vela rahla sapica. To je tudi pri- vabilo na letališče veliko šte- vilo Ptujčanov in prebivalcev okoliških vasi, predvsem mla- dine. Vsi so z zanimanjem zrli v modro jesensko nebo, kjer so se druga za drugo odpirale pisane kupole padal, s katerimi so se spuščali iz višine 800 m hrabri padalci in padalke na cilj, t. j. v krog, čigar center je bil označen z belim križem. Vsak padalec je moral opra- viti dva skoka in pri vsakem je lahko dosegel največ 200 točk. V prvi seriji skokov se je zmaga že nagibala na stran ptujske ekipe, saj je domačin Cestnik Matevž skočil vsega le 98 cm od centra križa. Toda v drugi seriji skokov so imeli domačini manj sreče, tako da so se morali končno zadovolji- ti z drugim mestom, oziroma skupno doseženimi 956,81 točke, medtem ko so prvo mesto z 965,54 točke zasedli člani ekipe mariborskega Aerokluba. Tret- je mesto je osvojila ekipa AK Varaždin z 884,04 točke. Tako je pokal II. štajerskega padalskega cupa osvojila ekipa Maribora, prav tako pa je tudi pokal za najboljšega posamez- nika osvojil Mariborčan Vizjak Herbert. medtem ko je pokal za najboljšega tekmovalca iz- ven konkurence prejel član AK Varaždin tov. Korenički Predrag. Kot posameznik so se člani ptujskega Aerokluba plasirali po sledečem vrstnem redu: Vaupotič Maks na 3., Cestnik Matevž na 4. in Botolin Jože na 5. mesto. Zanimivo je to, da so bili dosežni rezultati v pri- merjavi z rezultati, doseženimi na raznih republiških in zvez- nih tekmovanjih zelo dobri ter so posamezna mesta ločena med seboj le s pičlimi razli- kami. Po stari padalski tradici- ji, je bilo nagrajeno tudi zad- nje mesto, in sicer z dežnikom — simbolom padalstva. Osvojil ga je član ljubljanskega aero- kluba tov. Sitar Jože. Po objavi rezultatov, je pod- predsednik aerokluba tov. Ko- larič Ciril čestital zmagovalcem in se zahvalil vsem udeležen- cem za sodelovanje. Za zaklju- ček te živahne in pestre prire- ditve so gledalce navdušili tri- je specialni skoki iz višine 1500 metrov z zadržkom do 500 m in izvajanjem raznih figur v prostem padu. Te skoke so iz- vršili: Verčič Ciril, učitelj pa- dalstva iz Maribora in nosilec prve diamantne značke v Sloveniji, Brezar Janez, učitelj padalstva AK Ljubljana, nosi- lec zlate >C< značke in tovari- šica Levičar Marija, padalka iz AK Novo Mesto, nosilka sre- brne >C« značke. I Množica gledalcev je bila iz- redno navdušena nad drznim izvajanjem teh pogumnih pa- dalcev. Zadovoljni so si ljudje še dolgo časa po zaključku ogledovali letala. Pa tudi sami padalci so bili zadovoljni z do- sežnimi rezultati, vendar so že na skrivaj pričeli kovati na- črte in sklepe za prihodnje sre- čanje v naslednjem letu, ko se bodo zopet pomerili med seboj. PiRo ŠIHAD UBEJD LjuBOSumrnsT Sihat Ubejd, znan egip- tovski novelist, ki je napisal številne novele in v njih mnogo povedal o arabskih ženah in njihovem položaju v rodbini, je umrl okoli leta 1920. On je prvi pretrgal s staro arabsko tradicijo in začel pisati literaturo, ki se je mogla meriti z evropskim merilom. »Kje si bil tako dolgo?« »Srečal sem prijatelje in z nji- mi posedel pri skodelici kave.« Tako se je navadno med za- koncema — Salabijo in Muha- med begom — začenjal prepir. Prepir je izviral iz ženine ljubo- sumnosti in njene goreče želje, da moža ohrani samo za sebe. Ljubosumnost je Salabijo nava- jala na takšna ravnanja, ki bi tu- jega opazovavca utegnila prive- sti do najbolj črnih zaključkov, in to ne brez razloga. Salabijina ljubosumnost je bila zgolj odraz neizmerne lju- bezni do moža. oba pa sta znala prepir skončati brez posledic. Spopad je navadno izglajevala Salabija z neskončnimi vročimi poljubi in vprašanjem: »Ali me ljubiš Muhamed?« O« pa je odgovoril z istim vprašanjem: »Ali me ljubiš, Salabija?« In vrgla sta se drug drugemu v objem, mož, da dokaže svojo zvestobo, žena pa svojo ljubezen. Muhamed se je zaljubili v rev- no dekle, ki je služila v hiši nje- govega očeta. Srečaval jo je, ko je prihajal k očetu na obisk. Po- kazal ji je svojo ljubezen in obi- ski v hiši staršev so postajali pogostejši: to mu ni bilo tako težko, ker je vas bila blizu Kaira. Ljubezen mu je vzbudila nag- njenje do samote, priljubili so se mu sprehodi po zelenem polju. Pred nogami so mu žuboreli po- toki, nad glavo pa so mu žvrgo- lele ptice — njihove pesmi mi ne razumemo, vendar nam je jasen njen smis^el, mi vemo, da je to klic vsemu, kar jih obkroža in zahvala Alahu, ki je njim sla- botnim in ničevim daroval živ- ljenje in srečo. Vaščani so opazili Muhamedo- va čustva do Salabije, pa so mol- čali, bali so se, da ne bi vaški knez, Muhamedov oče, tega ne zvedel in dekleta spodil; to bi bilo strašno, dekletu bi morali najti novo streho, bila bi siro- tica. Se bolj pa so se bali Muha- med bega; vedeli so, da sin nji- hovega kneza zavzema visok po- ložaj v ministrstvu. Kadar so ga kmetje srečavali, so ga opažali že od daleč in s povešenim po- gledom hodili mimo njega. Po njihovem mnenju je bil njegov družabni položaj nedoumljivo visok, V svojih kmečkih glavah so mislili, da bo sin njihovega kneza gotovo postal minister. Ko so zvedeli za ljubezen Muhamed bega, so eni pvosumili, drugi pa so bili prepričani, da ne zavzema visokega položaja v Kairu. Ce felahi ne bi bili primitivni in naivni in če bi se v njihovih glavah ne motale zgolj misli o setvi in žetvi, bi bil Muhamed beg gotovo postal priljubljen predmet njihovega pogovora. Oni pa so raje razpravljali o hra- ni ali o bombažu kakor o lju- bezni knezovega sina. Nemara so se tudi bali, da bi jim ne ušla beseda, ki bi jo kdo prenesel spo- štovanemu gospodu. Zato so ti- sto, kar jih je tiščalo, skrivali v svojih srcih. Le kadar so se dobri prijatelji sestali in se za- prli v so'bo, je kateri spregovoril: »Kaj med kairskimi dekleti ni mogel najti nobene take, da bi se zaljubil vanjo?« Drugi pa mu je odgovoril: »Verjetno mu je prav Salabi- jina ljubezen po volji.« Muhamed beg je bil prepričan, da je Salabija najlepša ženska na svetu. Bil je očaran spričo oblik oblik njenega telesa in ža- reče rdečice njenih lic pa modri- kastega preliva vratu in rok pa rahlega drhtenja njenih polnih prsi. Ona ga je ljubila z vso na- ravnostjo kmečkega dekleta, prepričana, da mora zmeraj lju- biti tistega, ki jo zasnubi. Knez je vse videl, pa se je pre- tvarjal, kot da ne vidi, iz spo- štovanja do svojega sina, bega in gospoda. Bal se je, da bi se sin ne ujezil in odšel, a utrta pot v zanesljivo kariero mu je bila za- gotovljena, mimo tega je verjel, da je ljubezen med njegovim si- nom in kmetico prehodna in da bo minila, ko bo dobil vse, kar si želi. Prišel pa je čas, ko se ni več dalo molčati. Salabija je bila noseča, stari knez je od sina zahteval pojasnila, oba sta se za- prla v sobo, med njima je prišlo do ostrega razgovora, vse pa se je končalo, ko je Muhamed stopil iz sobe in reke! Salabiji, naj se pripravi, da bo šla z njim v Kai- ro. Tisti večer je ob navzočnosti staršev in vaščanov podpisal že- nitno pogodbo. Po svatbi je Muhamed beg vi- del, da Salabija ničesar ne ra- zume, da pozna samo ljubezen. Ljubezni je dajala vse svoje moči, tudi govorila je najraje o ljubezni. Ko da ji razum ni mo- gel doumevati drugih reči. Bila je žena, tistvarjena za ljubezen, in zato od življenja ničesar dru- gega niti zahtevala ni. Muha- meda to ni motilo, še bolj je raz- vnela njegovo strast. Salabija je znala zavladati nad njegovim sr- cem in, glejte, ta izobraženi člo- vek je postal suženj neuke žen- ske in to suženjstvo mu je bilo celo tako všeč, da si ni želel svo^bode. Edina Salabijina pomanjklji- vost je bila njena nora ljubo- sumnost, to ljubosumnost je ro- dila ljubezen, ona tli v vsakem človeku, a ni vedno ista, to je odvisno od kulture in inteligen- ce in nekaj tudi od temperamen- ta. Pri njej je ljubezen venomer netila ljubosumnost, njena pa- met ni mogla obseči vseh dej- stev, ona ni hotela razumeti in odrediti svojega položaja, njena ljubosumnost je bila slepa in bolj ko je ljubila, bolj je rasla tudi ta strast. Noben dan ni minil brez spopada. A vse se je končavalo s poljubi in izkazovanjem lju- bezni; on ji je dokazoval, kako abotna je njena ljubosumnost in kako ozko gleda, ona pa je ver- jela, da on ne more razumeti njene ljubezni. Življenje jima je teklo tako vse do tistega dne, ko je Muha- med beg proti svoji navadi pri- šel prej domov in takoj legel, ker se je slabo počutil. Naslednji dan je bil še bolj bolan pa je telefo- ndčno poklical zdravnika. Telo mu je gorelo v vročici, zdravnik mu je dejal, da boluje na špan- ski mrzlici in da mora ostati v postelji; Muhamed je menil, da mora očeta obvesititi o bolezni, pa mu je brzojavil. Prišla je smrt; in ko je nesrečni oče pri- stopil k sinovemu telesu, je bila v njem samo še mrvica živ- ljenja. Muhamed beg je umrl. Oče je njegovo truplo prenesel v rod- no vas in ga pokopal. Salabija se je z otroki preselila y lušo sta- rega vaškega kneza in tu žalo- vala za rano umrlim možem ter preklinjala svojo usodo; moža se je spominjala samo v dobrem. Preteklo je leto in še zmeraj je žalovala, ko da ji je mož vče- raj umrl. Ljudje so jo radi imeli in sipoštovali spričo njene zve- stobe in ljubezni. Salabijo je često prevzelo ne- kaj čudnega, veliko ur je preži- Slehemi dan je zbirala žene, da objokujejo bega; razpraskala si je obraz in si med ječanjem pulila lase. Tako je žalovala, da so se ljudje bali, da ne bi zno- rela ali zbolela. vetla v globoki zamišljenosti, iz katere je ni moglo nič prebuditi razen jok otrok in glas šejka Abd al Hafisa, kadar je iz ko- rana bral fure: »Al Muzamil«, »Jaz Slin« in »O JUSUFU«. Nih- če ni vedel, o čem tuhta, kakš- ne misli se motajo po njeni gla- vici, ki ni ničesar poznala mimo ljubezni in žalovanja. Posluša- nje šejhovega glasu ji je bilo ko .. A najprej moramo reči kaj o šejhu Abd al Hafisu. Tedaj mu je bilo okoli šest- deset let. Felahi so ga spoštovali in so bili nanj ponosni zavoljo njegovega znanja, saj je bil edi- ni učen človek v vasi. Ni hodil v višjo versko šolo Al Azhar, pa je kljub temu bU dober muftij, svetoval je, tolmačil postave in sklepal zakone. Obiskoval je hiše bogatinov in v njih za mesečno plačo bral koran. Po smrti Mu- hamed bega je redno prihajal v kneževo hižo in tu bral koran za ix>kojnikovo dušo. (Nadalje OBČINSKEGA SINDIKAT,VEGA SVETA PTI J Posvet vseh predsednikov in ta.inikov sindikalnih podružnic v Fospndarskih ore:anizar.i.iah ptuj- ske občine ho v ponedeljek, dne 8. oktobra 19fi2, ob 16. uri v pro- storih dplavskeea kluba. Ormo- JAVNA ZAHVALA Podpisani se javno zahvaljujem zdravnic- dr. Neudauerjevi in zdravniku dr. Rakušu za vso po- zornost, ki sta jo posvetile mo- jemu uspešnemu zdravljenju Ljubeč Joško, Ptuj Ljutomerska 13 špoH • spori ® spori <> M I I I M M I I M I I I I I I M M I I I I M I I M i II I I I I I I I I I I I I I M I I I I I I I I M I I Konji Iz Turnišča pod uodstvofn voznika Milana Sinanoviea I. v LiubUani Pred približno 5000 gledalci so bile v nedeljo na hipodro- mu v Stožicah pri Ljubljani najelitnejše konjske dirke v Sloveniji, na katerih so sodelo- vali tekmovalci iz Slovenije in Hrvatske. V najprivlačnejši točki spo- reda. v jugoslovanskem kasa- škem maratonu na 4000 m dolgi progi, je tekmovalo 14 konj, med njimi tudi »Lundičc z voz- nikom Milanom Sinanovičem. V tej dirki je bilo več kandida- tov za višja mesta, predvsem iz sosednje republike. Takoj v začetku je prevzel vodstvo kandidat iz Zagreba na konju Vesko in šele po drugem kro- gu se je prebil naprej poznej- ši zmagovalec, ki je tudi do konca obdržal vodilno mesto. Zmagal je Lundič pod vodstvom -Milana Sinanoviča iz Turnišča pri Ptuju. Po dirki je general Jaka Avšič izročil zmagovalcu plaketo konjske športne zveze in lepo denarno nagrado. Xa naslednji dirki triletnih kasačev je zopet sodeloval Mi- lan Sinanovič na konju .\rmel. kjer je prav tako dr>sfigp| pr- vo mesto. To je velik uspeh domačih srrl in voznika Sina- noviča Milana. PTUJ, 5. OKTOBRA 1962 DRAVA:Sloven| Gratlec (moški) 28:13 (15:6) članska ekipa Drave v postavi: Rakuš, Šafranko (1), Šulek (3), Vrtačn.k, Rcčak (6), Zlender (13), Strašek (3). Perger (2), Zemljič in Hojker, je na dcmačem asfal- tu ponovno zabeležila visoko zma- go. Gledavci so uživali ob izredno lepo doseženimi gol: Žlendra, ni- kakor pa niso mogli biti zado- voljni z igro samo. Igravc, Dra- ve so stremeli samo za tem. kako priti čimh.treje do gola Igra je bila zato raztrgana m brez pra- vih akcij, toda kot v vseh igrah z žogo so le najvažnejša goli. Zmaga tisti, ki da več golov, ne pa ta, ki igra lepo samo za oko. Mladinci Drave so dobili tekmo s 5:0 w. o. Ostali dve moštvi z našega področja. Velika Nedelj« m Or- mož nista b;li uspešni. V Nedelja : MTT (mlad.nci) 18:9 Ormož : Branik 14:16 (5:11) V. Nedelja : MTT (mldainci) 18:9 (6:4) USPEŠNA ROKOMETNA NEDELJA V PTUJU Rokometaši ptujske Drave do- bivajo vedno več pristašev. Po zapori nogometnega igrišča, je brez dvoma v Ptuju šport števil- ka 1 — rokomet. Med mladino je že več let xa to športno panogo največje zanimanje, v novejšem času pa se tudi vedno več gle- davcev c^greva za ta dinamičen šport. V nedeljo je okrog 300 gledavcev zadovoljno zapuščalo stadion z asfaltno ploščo, saj so bili priče dveh gladkih zmag do- mačih ekip. DRAVA:Sl0Yeni Gradec (ženske) 13:1 (6:1) v vodstvo so prve prišle ;grav- ke Slovenj Gradca, vendar so se igravke Drave kmalu znašle in prevzele igro v svoje roke in ni- zale gol za golom V drugem pol- času so z enominutn;m molknm počastile spomin tragično premi- nule tovarišice, požrtvovalne so- igravke Mar Dragice. Takoj nato pa so zaigrale s še večjo voljo in zasluženo zmagale z visokim re- zultatom 13:1. KRI, KI REŠUJE življenja Dne 27. 9. 1962 so darovali kri krvodajavci iz D e s te r n ; k a : Trglavčn k Kristina, Bela Ana Mannič Marija, Arnuš Otihja, Si- monič Franc, Potočnik Janez. Bi- skup M-.hael. Vogrinec Jurij, Po- trč Terezija, Kocmut Magdalena, Pernat Ivana, Potočnik Ivana in Polenec Alojz. Dne 30 9. 1962 so darovali kn krvodajavci iz C i r k o v c : Do- lenc Matilda, Sagadin Terezija, Foštner Otilija. Kmetec Marija. Lah Ivanka, Veg Mar.ja Kmetec Anton, Vedlin Helena. Lah Martin, Foštner Angela. Peršuh Marija. Pernat Anton, Dukavč;( Rarba, Jerič Martina, Baumat Jernej, Godec Roza, Klasinc Franc, Saga- din Jožef, Kmetec Anton Medved Jožef, Medved Mar ja Pleteršek Jože in Peršuh Franc Med temi so darovali kr; tudi posamezni krvodajavc m sicer: Tašner Terezija, Letopja Ana. Pukšič Marjeta, Sirec Janez, Ko- ciper Rudolf, Jankovič Vlado, Lorbek Srečko, Jurkovič Jelke, Kovačič Marija. Puklavec Jožef, Kovačič Jakob, Škrinjak Maks, Srša Drago, Štumberger Terezija in Cafuta Rozika Vsem organizatorjem m krvo- dajavcem se v ;menu bolnikov najlepše zahvaljujemo za vso po- žrtvovalnost ! Rdeči križ Ptuj Splošna bolnišnica Ptuj Mestni kino Ptuj predvaja 6. in 7. oktobra t. 1. ameriški barvni (kinemasopski) film »Kralj in jaz«, 9. in 10. ok- tobra t. 1. italijanski (vista- visionski) film »Dekle s kovč- kom«; 11. in 12. oktobra t. 1. jugoslovanski film »Vsega je krivo poletje«. Kino »Ruda Sever« Gori- šnica predvaja 7. oktobra ameriški barvni (vistavision) film »DREVO ZA OBEŠANJE«. Kmo Zavrr predvaja 7. okt. ameriški barvni (cinemascope) film »ALEKSAN- DER VELIKI«. Kine Tomaž pri Ormožu predvaja 7. oktobra ameriški film »NEKATERI SO ZA VROČE«. Lunine spremembe in vremenska napoved za čas od 7. do 14. oktobra 1962 Prvi krajec bo v petek, 6. ok- tobra 1962, ob 20.55. Napoved: noči bodo hladne s tem.peratura- mi okrog ničle, čez dan bo okrog 18. stopinj Celzija. Ves teden bo lepo vreme. ZAHVALA Ob tragični izgubi naše ljublje- ne edinke Miške-Dragice Mar Se toplo zahvaljujemo prijateljem za tolažilne besede, vsem sorod- nikom, sosedom, pr.jateljem in znancem, sošolcem, profesorske- mu zboru in dijakom gimnazije, sindikalni podružnici in mladinski organizaciji in posameznem usluž- bencem Strojnih delavn c sindi- kaln, podružnici Občinskega ljud- skega odbora ter terenskim orga- nizacijam, ki so jo spremili v njen poslednji domek ji poklo- nili cvetje in nam izrazih ustme- no in pismeno sožalje in g-t^vor- n.kom za ganljive poslovilne be- sede. Neutolažljivi starš Ptuj, 2. 10. 1962 pmk ZMAGA nmmETASBi drave DRAVA : GRAFIC AK (Murska Sobota) 2:0 (2:0) V nedeljo. "50. septembra t. 1., je bila odigrana v' Kidričevem prvenstvena nogometna tekma med Grafirarjein \/ .Muri^ke So- PRODAM OHRANJEN VIN- SKO P.DEC ZIMSKI KOSTIM za srednjo postavo. Naslov v upravi OBJAVA •AMD Ptuj prireja tera.i za mo- ped ste Pr;četel< tečaja dne 3. 10 19R2 ob 15 uri. Teča.i se pri- reja v okviru akcije »Mssec var- nega prometa« in je brezp1a''en. Prijave sprejema AMD Ptuj. AMD OBVESTILO Radioamaterski klub sprejema za »A« tečaj elektro- in radio- tehnike za začetnike Tečaj bo v popoldansk.h urah in bo dvakrat tedensko Tečaj stane 300 din Ljub telji rad:o- tehnike se lahko prijavijo v so- boto in nedeljo dne 6. in 7. okto- bra od 9. do 13. ure v Miklošičevi ul ci štev. 14 (pritličje mala dvo- rana) ODBOR bate in Dravo, ki je prav tako gostovala na tujem tert-ni: za- radi prepovedi igranja na do« mačem igrišču. Igralci Drave so pričeli igro zelo bliskovito, ta- ko da so. že takoj v začetku imeli več lepih prilik za do- sego golov. Kljub temu da so bili v delni premoči, napadalci niso znali izkoristiti lepih pr.- ložnosti in so pustili gostom, da so zbrali svoje vrste in prav tako začeli napadati. Obramba Drave je bila na svojem mestu in ni pustila nasprotniku, da bi dosegel gola. N'euadni napad Drave je le končno dosegel prvi gol po napadalcu Koinelu in nekaj minut pozneje je dru- gi napadalec Nežmah pr>višal rezultat na 2:0 ter postavil končni rezultat. V drugem delu so nogometaši Drave imeli ini- ciativo. vendar m bilo strelca, ki bi zadel v črno. Proti kojicu je bila igra enakovredna in z več prisebnosti bi nogometaši Drave lahko premagali nasprot- nika z velikim rezultatom. Igra mladih Dravašev je bila neko- liko boljša od prejšnjih tekem in pričakujemo, da ne bo več toliko porazov. V Ptuju so v prvenstveni no- gometni tekmi pionirji Drave premagali pionirje iz Maribota 7 rezultatom "^rO (2:0K LIUBOSUMNOST (Nadaljevanje r-j 5. strani) Brž ko je vdova zaslišala šej- bov glas, je stopila na dvorišče, kjer je po navadi sedel, mu po- ljubila roko, potem pa sedla malo dalje od njega in zamišljeno po- slušala, kako s pojočim glasom izvovarja sure iz korana. Kadar je šejh Šalabijo pogledal, je opa- zil, kako je zamišljena in da bi ga rada nekaj vprašala, pa se obotavlja. Sejh je bil zmeraj za- vzet sam nad seboj, sedel je bos 5 prekrižanimi nogami in z rneži- kajočimi očmi gledal sedaj na levo, sedaj na desno. Nekoč, ko je končal branje in zaprl knjigo, je dejal: »Naj mi bo Alah v pomoč«; segel po san- dalah, da jih obuje. Salabija ga je prekinila: »Dedek, šejh Abd al Hafis!« »Kaj ti je Salabija, hčerka moja?« »Kje je sedaj Muhamed beg?« »V raju, hčerka moja, v raju pri Alahu.« Ona je nekaj časa molčala in ga gledala, ko da bi ga rada ne- kaj vprašala, pa jo je sram. On je mislil, da je zadovoljna z od- govorom in si je še naprej obuval sandale. Ko je videla, da se pri- pravlja za odhod, ga je vprašala: »A kaj dela tam?« »Uživa v tistem, kar je pravo- vernim obljubljeno.« »So tam tudi lepe žene?« »Da, hčerka moja. v raju bo vsak imel po štirideset lepih žen.« »Muhamed beg tudi?« »Da.« Salabija je prebledela in umolknila, šejh se je poslovil in odšel, ona pa mu je zmedeno po- ljubila roko na mestu pa razmiš- ljala — Muhamed beg se tam v raju naslaja nad štiridesetimi ženami, ki ga obkrožajo. Videla je, kako ga oblegajo, kako se z njimi veseli in naslaja ob njih Salabija je primerjala njegov položaj s svojim položajem: ona tu žaluje, on se pa tam veseli s svojimi štiridesetimi lepoticami. Popadla sta jo taka ljubosumnost in jeza, da je vsa besna vzklik- nila: »O ti pasji sin, jaz žalujem za teboj, ti si me pa tam zamenjal.« Od tega dne je Salabija prene- hala objokovati svojo usodo, ka- dar pa se je spomnila Muhamed bega, je to storila z zlobo in gne- vom. Bolj od vsega je želela, da bi ga srečala in mu odkrito po- vedala, kaj si misli o njem in njegovi smrti. Prevedel Branimir Kozinc Iz programa RTV Ljubljana NEDELJA. 7 OKTOBRA 6.00—8.00 Vedri zvoki za nedeljsko jutro — vmes ob 6.05—6,10 Poročila in dnevoi koledar. 6.30—6.35 Napotki za turiste. 7.00—7.15 Napoved časa. poro- čila, pregled tiska, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 7.30—7.15 Radijski koledar in prireditve dneva. 8.00 Mladinska radijska igra. 8.40 Devet ve- selih skladb za violino, violo in čelo, 8.55 Glasbena medigra. 9.00 Poročila, 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden, 10.00 Se pomnite, tovariši. . . Komandan- tova pisma in njegova smrt. 10.30 Pro- menadni koncert Londonskega filharmo- ničnega orkestra. 11.30 Milenko Sober; Proizvajalci velikih motorjev. 11.50 Črno in belo. 12.00 Poročila. 12.05 Naši po- slušavci čestitajo in pozdravljajo — 1. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Z« našo vas. 14.00 Slovenske narodne v priredbi Karla Pahorja. 14.15 Naši po- slušavci čestitajo in pozdravljajo — II 15.00 Napoved časa. poročila in vremen- ska napoved. 15.15 Zabavni orkester Wenier Miiller. 15.30 Igra violončell«t )a nos Starker. 15.49 Introdukcija in Rondo capriccioso Camilla Saint-Seansa 16.00 Humoreska tega tedna. 16.20 Melodije za nedeljsko popoldne. 17.00 Poročila. 17.05 Športna nedelja, 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 vaša pesem — vaša me lodija. 20.50 Športna poročila. 21.on Predstavljamo vam sopranistko Leonthyne Priče, 22.00 Napoved časa. roročila. vre menska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Zabavni ansambli RTV Zagreb. 23.00 Poročila. 23.05 Za- plešimo v novi teden. 24.00 Zadnja po- ročila in zaključek oddaje. PONEDELJEK, 8. OKTOBRA 5.00—8.00 Dobro iutrol (pisan glasbe ni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila m dnevni koledar 6.00—6.10 Na poved časa. poročila, pregled tiska, vre menska napoved in obvestila. 7.00—7,15 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved in radijski koledar 8.00 Poročila 11.00 Georges Enescu. Prva simfonična suita. 11,25 Z lokom po strunah. 12.00 Poročila. 12.05 Koroške narodne pesmi. I 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Melodije I ob 12.25. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Tri skladbe Isaaca Albeniza izvaja pianist Giinter Krieger. 13.40 Sopranistka Anica Cepe v Kitajskih miniaturah Marjana Kozine 13.49 Vlastimir Nikolovski: Sonatina za violino in klavir 14.06 Glasbeni omni- bus. 14.35 Naši poslušavci čestitalo in pozdravljajo. 17.00 Poročila. 17.05 Arija skozi stoletja. 18.00 Poročila — aktu alnosti doma in v svetu. 18 10 Prvi ve- černi ples. 18.30 Tako jodlajo v Tirol- skih gorah. 18,45 Novo v,znanosti. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnevnik. 20.00—22.00 Koncert orkestra Slovenske filharmonije dirigent Samo Hubad. solistka Edith Far- nadi. 20.45—21.00 Kulturni globus 22,on Napoved časa. poročila vremenska napo- ved in pregled sporeda za naslednji dan. TOREK, 9. OKTOBRA 5.00—8.00 Dobro jutrol (pisan glasbe- ni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila m dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved in radijski koledar. 8.00 Poročila, 11.00 Sončece sij! 11.20 Tisoč pisanih laktov za dober tek, 12.00 Poročila, , 12.05 Deset minut narodnih pesmi. 12.15 I Kmetijski nasveti — Ing. Gvido Fajdiga: Cas zadnje košnje lucerne. 12.25 Melodi- je ob 12.25. 13,00 Napoved časa, poro- čila, vremenska napoved, prireditve dne- va in obiava dnevnega sporeda. 13.15 , Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Verdi- jeve melodije. Uvertura k operi Sicili- janske večernice — Prizor in duet Ri- ' goletta in Gilde ter zaključni prizor 3. dejanja opere Rigoletto — Miserere iz ipere Trubadur — Arija Radamesa iz opere Aida. 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — O sozvočju. 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. 17.00 Po- ročila. 17.05 Pri dunajskih klasikih , . . 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Vaš plesni komet. 18.30 Poje Komorni zbor iz Maribora p. v. Rajka Sikoška. 18.45 S knjižnega trga. , 19.00 Obvestila. 19,05 Glasbene raz- ' glednice, 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Priljubljem pevci zabavne glasbe. 20.30 Radiiska igra. 21.62 Demetrij Zebre; Allegro risoluto marciale. 21.40 Obisk v ropacabani, 22,00 Napoved časa. ooro- »'Ma. vremenska napoved in pregled spo- ti da za naslednji dan. SREDA, 10, OKTOBRA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- I poved časa, poročila, pregled tiska, vre- j menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Pesmi Stephana Posterja poje KZRT\L p. v, Milka Skobrneta. 11.15 j Človek in zdravje. 11.25 Odlomki iz I oper hrvaških komponistov. 12.00 Poro- čila. 12.05 Igra nam trio Slavka Avse- ' nika. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Me- lodije ob 12.25. 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Straussove melodije. 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. 17.00 Poročila. 17.05 Šoferjem na pot. 17.50 Sprehod po Lon- donu. 18.00 Poročila — aktualnosti do- ma in v svetu. 18.10 Askenase in Fir- kušnv igrata Chopina. 18.45 Ljudski parlament. 19.00 Obvestila 19.05 Glas- bene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Pojoči mozaik. 21.00 Igrajo vam zabavni orkestri. 21,30 Moderni ritmi, i 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska I napoved in pregled sporeda za naslednji dan. ČETRTEK, 11. OKTOBRA 5 00—8.00 Dobro jutrol (pisan glas- I beni spored) - vnies nh 05—5,10 Po- ' točila in dnevni koledar 6,00—6 10 Na- poved časa, poročila pregled tiska vre- menska rapovpH m OhvPStila 7^0 7 15 i Napoveo časa, poročila, vremenska oapo poved in radiiski koledar. 6.00 Poročila 11.00 Tri koncertantne skladbe Lucijana Marije Skerjanca 11.30 Iz filmov in glasbenih revij. 12.00 Poročila. 12.05 Nastopa Trio Maksa Kovačiča. 12.15 Kmetijski nasveti, 12.25 Melodije ob 12.25. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 0bv.esti- la in zabavna glasba. 13.30 Dva ruska skladatelja s konca stoletja: Ljapunov in Glazunov. 14.05 Glasbeni rtmnibus. 14.35 Naši poslušavci čestitajo in po- zdravljajo. 17.00 Poročila. 17.05 Koncert po željah poslušavcev. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 50 minut turizma in melodij. 19.00 Obve- stila. 19.05 glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 20.45 Moister klarineta — Bennv Goodman. 21.00 Lite- rarni večer — Sodobna finska lirika. 21.40 lohannes Brahms; Sonata štev. 2 v A-duru za violino in klavir. 22.00 Na- poved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednii dan. PETEK. 12, OKTOBRA 5.00—8.00 Dobro iutrol (pisan glas- beni spored) - vmes ob 5.05—5 10 Po- ročila in dnevni koledar 6.00—6 10 fJa- poved časa. poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila 7.00—t, 15 Napoved časa. poročila, vremenska napo- ved in radiiski koledar 8 oo Poročila 11.00 Richard Strauss: Razpoloženjske slike. 11.18 Ruleta za zabavo 12.00 Po- ročila. 12.05 N'ekai poljskih pesmi v iz- vedbi ansambla »Mazovsze«. 12 15 Kme- tijski nasveti, 12.25 Melodije ob 12.25 13.00 Napcved časa. poročila, vremenska napoved, prireditve dneva m objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in za- bavna glasba. '3.30 Pot)ularni operni zbori. 14.05 Radiiska tola za nižio ston- nio. 14 ,?=; Po doniač-h in-rih in ea''^ 17 00 pr.ra5t'a 17 os sopsf »pes tpdna — hornist Jože Falout. 17.35 Tiho pri- haja mrak. 17.40 Mali plesni koktajl. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Donizetti in »Lucia Lammer- moor«. 18.45 Iz naših kolektivov. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Gabrie! Faure: Balada za klavir in orkester. 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled. 20.30 Zborovske priredbe instrumentalnih skladb. 21.00 Vedri intermezzo z orke- strom Tonv Leutwiller. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. SOBOTA. 13. OKTOBRA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—fi.lO Na- poved časa. poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 6.30—6.35 Napotki za turiste. 7,00—7.15 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8.on Poročila. 11.00 Vfozartovi opemi dueti. 11.30 Pol ure vedrih melodij 12.00 Poročila. 12.05 Slovenske narodne ob spremljavi harmo- mkp 12,15 Kmetijski nasveti. 12.25 Me- lodiie ob 12.25. 13.00 Naooved č»sa. n'-ročila. vremenska naooved. prireditve dneva in obiava dnevnega sporeda. 13.1.5 Obvestila in zabavna ?la«ba. 13,30 Griee na snorcdu orkestra P^ilharmonia. 14.05 f.iasbeni ompibus, U Naši ooslnšavci čpstitain in nozdravliaio 15,40 Zborov- ki portret Frana Gerbiča. 1«.00 Vsak dan za vas 17 on Poročila 17 05 Gre- mo v kino 17..50 Tisoč piščali hammond rfpi 18 00 Poro''i'a — aktualnost« do- ma in v svpto iP m Mleero 7»