oena 8 din številka 26 (640)
glasilo socialistične zveze delovnega Ijudstva
titovo velenje, 1. julija 1982
12. kongres Zveze komunistov Jugoslavije
Imamo dovolj moči
V minulih dneh so bile oči domače in svetovne javnosti uprte v beograjski center Sava, kjer je potekal 12. kongres jugoslovanskih ko-munistov. Ne !e komunisti, ampak vsa jugoslovanska javnost pojmuje minuli kon-gres kot nadaljevanje naše socialistične revolucije. Zveza komunistov bo zato morala s svojim delovanjem zagotoviti uresničitev vsega kar sta v revolucijo vložila Tito in Kardelj. Kongres je bil torej predvsem spopad z vsem kar je zaviralo in one-mogočalo kontinuiteto naše revolucije.
Delovni dogovor jugoslo-vanskih komunistov vsebuje oceno doseženega družbe-no-ekonomskega razvoja, analizo družbenih protislovij ter temeljne smeri in načine delovanja komunistov pri
premagovanju slabosti. Predlozeni dokumenti so opredelili nekatere temeljne naloge, bilo pa je v njihpf eveč ponavljanja in zapisanih ve-liko znanih nalog, premalo pa so bili dorečeni načini, kako naloge dosledno uresničiti. Zato se delegati niso mogli izogniti jasnemu dogovoru o boju zveze komunistov proti slabostim, nedoslednostim in odstopanjem,.ki so v gospo-darsko in politično- življenje vnašala številne zadrege ter odvračala pozornost delav-cev od bistvenih vprašanj so-cialističnega razvoja in nji-hove prihodnosti delavcev samoupravljavcev.
Poseben kongresni doku-ment je bil zato nujno potre-ben. Resolucija, ki so jo sprejeli zadnji dan kongresa, temelji na izhodiščih javne razprave in na mnenjih več
kot 500 razpravljavcev. Je dokument, ki v dvanajstih točkah nalaga vsej družbi, vsem socialističnim silam in predvsem komunistom sta-bilizacijo kot prvo nalogo. Hkrati izraža zaupanje v moč in sposobnosti delavskega razreda in vseh naših Ijudi, da bomo uspeli uresničiti vse kar je potrebno in kar želimo. Upravičeno torej lahko pri-čakujemo, da se napake iz prejšnjih let ne bodo ponovi-le.
Tudi zato, ker so bile za-ostrene gospodarske razme-re na 12. kongresu jugoslo-vanskih komunistov v ospre-dju pozornosti in se jim niso mogli izogniti v nobeni izmed šestih komisij. Še najmanj so se smeli izogniti odgovorno-sti, ki je bila vodilna misel vseh razprav, natančna in dosledna: komunisti morajo
odgovarjati za slabe samo-upravne odnose, za malo-marnost in nedisciplino, ne-spoštovanje dogovorov in sporazumov, negospodarno ravnanje, skratka za vse, kar nas je privedlo v sedanji po-ložaj. Lastne odgovornosti ne morejo več prikrivati z ukazovanjem samoupravnim in drugim organom kaj in kako naj delajo. S političnim vplivanjem bodo morali pri-dobiti Ijudi za spreminjanje škodljivih odnosov in razmer. Nikoli doslej se to stališče ni izoblikovalo tako ostro. Za neizpolnjevanje partijske politike bo moral poslej vsak član prevzeti popolno odgo-vornost, tudi politično. Ne-odgovomost naj bi v bodoče nasledila tudi izključitev iz zveze komunistov in slovo od udobnega stolčka na sicer odgovornem delovnem me-stu.
Kolona v snegu.
Hortikultura 82
za 3. julij —
DAN RUDARJEV
vsem borcem in aktivistom narodnoosvobodilne voine
za k. julij - DAN BORCA
Skupščina otrčine Velenje Izvršni svet skupščine občine Velenje Občinska konferenca SZDL Velenje Občinska konferenca ZKS Veienje Občinski svet ZSS Velenje Občinska konferenca ZSMS Velenje Občinski odbor ZZB NOV Velenje Občinska konferenca ZRVS Velenje Občinska konferenca ZVS Velenje
Rudarji slavijo
V Šaieški dolini se že nekaj časa vrstijo priredit-ve ob letošnjem prazniku rudarjev in vseh delavcev Rudarsko elektroenerget-skega kombinata. Tudi to-kratni 3. julij bodo rudarji proslaviii ob pomembnem delovnem uspehu, ki naj-bolje — kot že ničkoliko-krat doslej — kaže na nji-hovo veliko zavest in pri-pravljenost pomagati pri uresničevanju ciijev go-spodarske stabilizacije — pri zagotovitvi prepotreb-ne energije. Rudarji so na-mreč do konca preteklega tedna nakopali kar 2.545.600 ton premoga. To je za 133,000 ton več kot so predvidevali v osnovnem letnem načrtu. Sprejeli pa. so tudi novo obvezo. Od-ločili »o se, da bodo letoš nakopali ne le 4.700.000 ton
lignita kot so zapisali na začetku leta, ampak todo storili vse, da bi v dodatnih dvaijajstih sobotah nako-pali še 200.000 ton lignita. Torej je letos njihov cilj nakopati 4.900.000 ton premoga.
Rudarji, želimo vam, da bi uspeli v teh prizadeva-njihinvamhkrati čestitamo k vašemu stanovskemu prazniku, enako tudi vsem delavcem sozda Rek.
Danes otvoritev razstave
Razstavo Hortikultura 1982 gosti tokrat Titovo Ve-lenje. V želji, da bi mesto z razstavo največ pridobilo. je štab za hortikulturno ureditev naselij v občini sklenil, da naj naš kraj. skupno z ostalimi naselji v občini, spet postane cvetlični vrt. V pripravah na prireditev so izoblikovali kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne programe za urejanje okolja in odpravlja-nje slabega odnosa človeka do narave.
Od danes pa do 4. julija si lahko v šoli Miha Pintar To-ledo na razstavi Hortikultura 82 ogledate čudovit šopek, ki
so ga oblikovale Agraria Brežice — tozd Hortikultura, domače cvetiičarne. vrtnarija, HPH iz Titovega Velenja inše nekatcri. Lovci so pričarali pogled v iivalski vrt, iz ko-Čevskih gozdov je prihlačal rjavi medved. svoje pa so do-dali še ribiči, društvo zelišča-rjev in gobarjev iz Šoštanja, čebelarji iz Titovega Velenja, društvo rejcev ptic in drugi. Šaleška mladina prikazuje svoj odziv na poguben vpliv onesnaženja okolja.
Dobrodošli torej na razstavi Hortikultura 82 v Titovem Velenju!
V počastitev 12. kongresa ZKJ	;
Sprejeli 73 novih članov
Iskreno čestitamo vsem velenjskim rudarjem in delavcem Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje
V počastitev 12. kongresa ZKJ, ki je bil nov izraz pripadnosti idejam tovariša Tita in Kardelja in odločnosti nadaljevati našo pot samoupravljanja. je predsedstvo občinskega komiteja ZKS Velenje pripravilo v domu kulture v Titovem Velenju priložnostno slo-vesnost. med katero so sprejeli v zvezo ko-munistov 73 novih članov iz 34 osnovnih or-ganizacij. Sprejema so se udeležili tudi ko-munisti. ki so prejeli člansko izkaznico že pred tridesetimi leti.
Vsem zbranim je spregovoril Rafko Ber-ločnik. predsednik občinskega komiteja ZK in hkrati čestital novim članom ob spre|emu. Pri tem jim je dejal. da bodo morali odslej kot komunisti še odgovorneje uresničevati vse za-dane naloge. Obenem je izrekel v imenu vseh optimizem in odločenost. da bo zveza komu-nistov tudi tokrat kos vsem težavam inodločno nadaljevala boj za stabilizacijo našega gospo-darstva. nadaljnjo krepitev bratstva in eno-tnosti in vseh pridobitev naše revolucije.
2. stran ★ fiaS CaS
OD GETRTKA DO ČETRTKA
Titovo Velenje * _1.juliJ1982
NNNP
Požarna varnost
Vsako leto povzročijo poža-ri v naši občini veliko mate-rialno škodo. Pogosto se pojavijo tudi na delovnem mestu, kjer lahko povzročijo delovno nesrečo obenem pa ogrozijo zdravje in življenje Ijudi.
Republi.ški zakon o varstvu pred požarom nalaga vsem delovnim Ijudem in občanom v organizacijah združenega de-la in krajevnih skupnostih nalogo, da varujejo pred poža-rom družbeno premoženje ter življenje in premoženje obča-nov.
Zakon o varstvu pred poža-ri obvezuje poleg tega organi-zacije združenega dela, druge organizacije ter državne orga-ne in ustapove, da morajo sistematično poučevati delav-ce o požarni varnosti, o ukre-pih za varnost pred požari ter jih naučiti uporabljati gasilna sredstva, ki so na voljo na delovnem mestu. Od vsakega občana tudi zahteva, da od-strani nevarnost za nastanek požara in da pogasi požar, če to lahko stori brez nevarnosti zase in za okolje. Če tsga ne more, je dolžan obvestiti mili-co in gasilce.
Požarna varnost je po-membna sestavina splošne varnosti zaposlenih in premo-ženja, je dejavnik, ki močno vpliva na blagostanje v družbi
in varno počutje med delavci. Vključuje se v koncept SLO in družbene samozaščite, saj preko najrazličnejših oblik preventive ter reševalne dejav-nosti prispeva pomemben de-lež h krepitvi obrambne spo-sobnosti naše skupnosti. Na-men požarno preventivnih nkrepov pa je preprečiti na-stanek požara. Osnova požar-ne preventive je delovna disci-plina. Kjer je delovna discipli-na, je tudi red in čistoča. Opuščanje reda in čistoče na delovnem mestu pa je zihelka začetnega požara. Zato pra-vočasno odstranjujmo vse ne-potrebne, gorljive predmete, vzdržujemo električne nape-Ijave in naprave, pred odho-dom z delovnega inesta pa natančno preglejmo ožjo in širšo okolico in odstranimo morebitne povzročitelje poža-rov.
Ne kadimo na nedovoljenih mestih ter ne odlagajmo ciga-retnih ogorkov v plastične ali lesene koše. Redno vzdržujmo in kontrolirajmo gasilsko teh-niko ter ne zalagajmo gasilnih aparatov, prometnih poti in zasilnih izhodov. Posebno skrbno moramo delati z vnet-Ijivimi tekočinami.
Skrb za varstvo predjioža-rom je skrb vseh nas! Cuvaj-mo dom in delovno mesto!
Mladinska konferenca
Dopolnili so razpravo
Prejšnji teden so se mladi sešli na programsko volilni konferenci občinske konference ZSMS Ve-lenje. Osrednja točka dnevnega reda je bila delo občinske konfe-rence mkidine v prcteklem ob-dobju. O tem smo pisali že v prejšnji številki Našega časa. Tokrat pa se ustavimo ob dveh razpravah. s katerimi so mladi želeli dopolniii pripravljeno po-ročilo. Tako je Brina Ornik z Gimnazije spregovorila o proiz-vodnem dclu ter dobrih in slabih straneh. ki sojih mladi opazili.
»Izrcdno razveseljivo je. da so bili odnosi delavcev do učencev v vseh delovnih okoljih zelo dobri; učenci pa so se najbolje počutili tam. kjersojim pri delu zaupali. oziroma so smeli neposredno sodelovati pri izdelavi produk-tov. Tako so najbolje spoznali posamezno delo. celoten tehno-loški postopek ter si pridobili največ izkušenj.« je menila Brina Ornik ter nadaljevala: »Učenci so z£|o kritični do raznih negativ-nih pojavov tako v procesu proizvodnje kakor v samouprav-ni organiziranosti. Določeni pro-blemi jih_bolj bodejo v oči kot delavce same. Ko o tem sprašuje-jo. pričakujejo tudi objektivne odgovore na zastavljena vpraši-nja.«	,
Marsikje pa takšnih odgovo-rov niso dobili. celo zagrozili so jim. da o ilabih medsebojnih odnosih v organizaciji združene-ga dela v šoli ne smejo govoriti.
»Zelo neprijetno je presenetilo tudi dejstvo. da pogosto tisti. ki bi morali o samoupravljanju vedeti veliko. tega znanja nima-jo.« Seveda pa je poleg slabih izkušenj mladim po proizvod-nem delu ostalo tudi mnogo pozitivnih izkušenj. predvsem pa jim je marsikaj laže razumlji-vo.
»S«pomočjo teoretičnega dela smo učenci tudi spoznali. kako pomembno je ^teoretično zna-nje.« je ob koncu svoje razprave menila Brina Ornik.
O vrednotah in gioralnih nor-mah mlade generacije pa je. spregovoril Marko Lampe. ki je s to raziskovalno nalogo opravlje-no na rudarskem šolskem centru pred kratkim na republiškem
srečanju mladih raziskovalcev v Ljubljani zasedel prvo mesto.
Rez^ltati ankete so pokazali. da mladi niso zadovoljni z mož-nostrrti. ki jim jih nudi življenje v Titovem Velenju. da jc med njimi že močno prisotna težnja po hitrem zaslužku in da je zanje delo za skupnost bolj fraza kot pa potreba vsakdanjcga zivlje-nja.
Zanimivo je tudi. da so mladi v anketi pokazali veliko nezaupa-nje do dela družbenopolitičnih delavcev, saj so jih ob vprašanju. katere ljudi najbolj občudujejo. med desetimi možnimi odgo'vori postavili na predzadnje mesto.
Poleg teh razprav je na seji beseda stekla še o uveljavljanju mladih v združenem delu. o težavah priseljencev ter o kon-gresnih dokumentih za 11. kon-gres ZSMS.
Na konferenci so izvolili tudi trinajstčlansko predsedstvo v ka-terem pa so le štirje novi člani. Za predsednika občinske konfe-rence ZSMS so ponovno potrdili Milana Kretiča, izvolili pa so tudi podpredsednico. To je Maj-da Pirš iz DSSS šoštanjskih /ermoelektrarn.	•
Kurirji in vezisti NOV
Tovariško srečanje v Mozirju
Na prircditvenem prostoru ob Savinjskem gaju v Mozirju so se v sobolo dopolcine na 10. srečanju /brali kuririi in vczisti iz vse Slo-vcnije. V imenu prebivalcev Gornje Savinjskc doline je borce pozdravil predscdnik skupščine občine Mo/irjc l.ojze Plaznik, za njim pa je spregovoril Dane Rinc, direktor podjctja za PTT promet iz Celja, ki jc srcčanjc tudi orgaritziralo. Pose-bcj je poudaril velik pomen izročila narodnoosvobodilne borbe za področje zvcz in njihov velik razvoj tcr napredek v povojnem obdobju. Omcnil je tudi velika sredstva, ki jih jc na svojem področju celjsko podjctje namenilo za širitev tclcfonskega omrežja, zlasti na obmejncm področju. Pri tem so bili v veliko pomoč pripadniki JLA in so lako skupno clali znaten prispe-
vck h krcpitvi sistema splošne ljud-ske obrambe, vamosti in zaščite.
Zbranim borcem in gostom je sprcgovoril "tudi predsednik ,domi-cilncga odbora kurirjev in vezistov NOV Slovenije Franc Bertoncelj. Orisal je nastanek in razvoj zvez medxlrugo vojno, in vpliv medvoj-nih izkušenj na današnje velike dosežke, saj je področje zvez v današnjem nemirnem svetu seveda šc kako pomembno. Delegacija je zatem položila venec k spome-nikti kiirirjcm in vezistom NOV v Savinjskem gaju, udeležence sre-čania so pozdravili tudi mozirski in sIov<;nski radioamaterji, pripadniki JLA pa so poskrbcli za razstavo srcdstcv za zvezo. Na koncu sre-čanja so udeleženci poslali pozdravno pismo 12. kongresu ZKJ.	J. p.
Kurirji in vczisii NOV Slovenije med slovesnostjo v Savinjskem gaju.
Kajuhove bralne značke
Prejelo jih je 3479
pionirjev
Pionirji velenjske občine tek-mujejo za Kajuhovo bralno značko že šestnajsto leto. Učenci prvih razredov so v letošnjem Ietu osvojili 592 cicibanovih pohval, učenci drugih razredov 603 ciciba-nove značke, tretjih razred6v 505 malih Kajuhovih bronastih bralnih značk, četrtih razredov 449 malih Kajuhovih srebrnih bralnih značk, učenci petih razredov pa 419 Kajuhovih malih zlatih značk. Učenci šestih razredov so tek-movali za Velike bronaste Kaiuhove značke, osvojili so jih 303. Pridno so brali tudi v sedmih ra/rcdih. Kar 340 učencev je preje-lo velike srebrne Kajuhove značke in 268 učencev osmih razredov velike Kajuhove zlate značke. Skupaj so v velenjski občini v tem šolskem letu podelili 3479 značk, kar pomeni, da jih je prejelo kar 70 ocklolkov vsch osnovnošolcev.
Učenci, ki so tekmovali za
bralno značko vseh osem let, so si prisltižili posebno pohvalo. Takšnih je bilo 217. iVsi tckmoval-ci za bralne značke imajo popuste pri nakupu knjig iz kataloga Zlata knjiga. Cene knjig so znižane tudi do 61 odstotkov. Letos so podelili ttidi vrednostne bone v višini 500 dinarjcv za nakup knjig, učenci osmih Tazrcdov, ki so osvojili vse bralne z.nacke pa so dobili bon v vrednosti 1000 din.
Ob koncu lekmovanj za Kajuhovo bralno značko so na vsch osnovnih šolah pripravili priložnostne slovesnosti, ki so jih obiskali tudi pisatelji, pesniki in drugi kulturni delavci, Letos so bili mcd pionirji velenjske občine Vitan Mal, Marjanca Jemec-Božič, Svetlana Makarovič, .lakob Jež, Ferdo Godina, Franc Filipič, Božo Kos, Marta Pavlin-Brina in Jože Tekavcc.
Na osnovni šoli Veljko Vlahovif So podelMi bralne značke v petek, zadnji dan pouka. Ob tej priložnosti so pripravili svečanost, na kateri so izrekli čestitke tudi vsem odličnjakom.
Pobrateni občini Mozirje in Čajetina
Dvignjena raven sodelovanja
Medsebojno sodeldvanje med pohratenima občinama Mozirje in Cajetina se nenehno krepi. Že zdavnaj je namreč preseglo izme-njavo delegacij ob najrazličnejših priložnostih, Tesne'stike so nave-zale krajcvneskupnosti inosnovne šole. posčglo je na športno pod-ročjc in na jzmenjavo brigadirjev za mladinske delovne akcije. na-jpomcmbnejše pa je. da seje med nrebivalci obeli občin stkalo veli-ko prijateljskih vezi. Velika raz-dajja med obema občinama sicer ovira sodelovanje. ne more pa ga preprečiti in jc sedaj dobilo svoj tzraz tudi na področju gospodar-stva.
Ledino je zaorala Modna kon-fekcija Elkroj. ki se je povezala s sorodno delovno organizacijo Mladost iz Čajetine. Pogovori so sicer stekii že pred dvema letoma, s pravo obliko sodelovanja pa so pričeli letos. Prej so se namreč pojavljale težave s pomanjkanfem ustrezne opreme v delovni orga-nizaciji Mladost, zagotoviti je bilo treba ustrezne prosto-re in usposobiti ka-dre za nemoteno proizvodnjo moških hlač. Večino težav so končne uspeli rešiti. Kupili so opremo za dve skupini po 50 de-lavk, zagotovili prostore in pričeli
z usposabljanjem delavk iz Čajeti-ne. Dvakrat po deset delavk si je v Elkroju tri tedne nabiralo izkušenj in znanja za proizvodnjo hlač. v Cajctini pa jih bodo Elkrojevi strokovnjaki usposobili še 20 in scveda pomagali premagovati začctnc tež.avc. S proizvodnjo moškili lilač v Cajetini bodo pričeli 15. avgusta letos. Zaenkrat bo zaposlcnih 50delavcev. prihodnje leto pa bodo število še podvojili. V Mladosti bodo tako za Elkroj se-šili 200.000 moških hlač na 'leto. Začctck jc torej tu in morda bodo lepemu zgledu sledili še drugL Možnosti je dovolj.	J. P.
ZZB NOV Velenje
Dobili so nove prostore
Člani Zveze združenj borcev NOV Velenje so si že dolga leta prizadevali, da bi za svojo dejav-nost, ki je dokaj obsežna, pridobili ustrezne prostore. Te dni se je ta njihova dolgoletna želja uresničila, saj so dobili prostore dosedanjega doma SLO. Skrbno jih urejajo, slovesno pa jih bodo otvorili danes ob 17. uri.
V novem domu borcev in mladi-ne bodo med drugim uredili Tito-vo in borčevsko spominsko sobo, posebej pa bodo opremili tudi pro-store, v katerih bodo šolarje in mladino seznanjali s pridobitvami narodno osvobodilne borbe.
Skrbno se člani občinskega združenja zveze borcev pripravlja-jo tudi na skupščino, ki bo prihod-nji petek, 9. julija, ob 9. uri dopoldne. Pregledali bodo oprav-
ljeno delo v zadnjih štirih ietih, sprejeli delovni program za nasled-nje mandatno obdobje, izvolili pa bodo tudi novo vodstvo te organizacije.
V letošnjem letu praznuje Tom-šičeva brigada štiridesetletnico ustanovitve. Ta pomemben jubilej bodo proslavili v Titovem Velenj'J 22. julija, ob dnevu vstaje sloven-skega naroda. Člani občinskega odbora Zveze združenj borcev Velenje so se odločili, da bodo ob tej priložnosti borci velenjske ob-čine proslavili tudi dan borca. Ta-ko pripravljajo za 22. julij velik partizanski miting. Najprej bo slo-vesnost, na kateri bodo med dru-gim podelili medalje borcem Tomšičeve brigade. na Titovem tr-gu v Titovem Velenju, nato pa bo srečanje borcev in mladine na otroškem igrišču.
Turistično društvo Mozirje
Veliko slavje ob 90-letnici
Mozirsko turistično društvo sla-vi letos 90-letnico . obstoja in uspešnega delovanja. Visok jubilej bodo v Mozirju počastili z vrsto delovnih srečanj in prireditev, ki se bodo zvrstile od petka do nedelje. Obletnica je še toliko pomembnej-ša, če upoštevamo, da je bilo mozirsko turistično društvo prvo na Stajerskem in da je združevalo predvsem napredne domačine.
Leta 1892 je bilo torej ustano-vljeno olepševalno društvo, ki naj bi skrbelo za lep videz kraja in okolice ter za razvoj turizma na tem področju. Marljivim predni-kom in njihovemu naprednemu delovanju so zvesti tudi današnji člani društva. Poleg vseh rednih dejavnosti je društvo v zadnjem obdobju doseglo tudi nekaj drugih pomembnih dosežkov. Uredilo je kostanjev park ob Savinji in sprehajalno pot ob njem, zgradilo je letni bazen in naselje počitniških hišic, velik pa je njegov prispevek tudi pri nastanku in urejanju Savinjskega gaja. Tega bodo letos razširili tudi na levi breg Savinje in tam v spomin na tovariša Tita posadili 88 dreves.
Pred nekaj leti so se v društvu odločili, da bodo svojo dejavnost kar najbolj približaH članom in vsem prebivalcem. Uveljavili so delo po sekcijah, ki vse uspešno delujejo. Najbolj delavna je bila vsekakor konjeniška, ki je že prerasla v klub. Konj je neločljivo povezan z življenjem in delom lju-di v Gornji Savinjski dolini, nepo-grešljiv pa je tudi pri krepitvi turi-stične ponudbe mozirske občine. Sadjarska sekcija je uredila sado-
vnjak in skrbi za vzgojo in izo-braževanje vrtičkarjev — sadjar-jev. V etnografski sekciji detujejo tisti člani, ki želijo ohraniti predmete bogatega narodnostnega izročila, skrbijo za kmečko hišo v Savinjskem gaju in pripravljajo et-nografske razstave. V društvu gkr-bijo tudi za ohranjanje nekdanjih običajev, šeg in navad. Ta sekcija pripravlja pustovanje, skrbi za postavljanje mlajev, o2iv|ja nek-danja kmečka opravila in podo-bno.
Od petka do nedelje se bo torej v Mozirju zvrstila vrsta zanimivih prireditev. Jutri, v petek 2. juUja, bo dopoldne najprej tiskovna kon-ferenca, na kateri bodo člani društva razčlenili svojo dejavnost in prizadevanja za čimvečji turi-stični priliv, ob 11 uri pa bo zatem v prostorih skupščine občine Mozirje posvet o razvoju kmečke-ga turizma v Sloveniji, s posebnim poudarkom na đosežkih v Gornji Savinjski dolini. V soboto dopol-dne bodo v Savinjskem gaju odprli etnografsko razstavo in ob tej pri-ložnosti prikazali tudi nekatera obrtna opravila, ki so več ali manj že izumrla. Prav tako v soboto bo popoldne na prostoru ob Savinj-skem gaju revija narodno-zabav-nih ansamblov,. na kateri bodo med drugim nastopili Slakovi fan-tje, pa Jaka šraufciger, MiSa Molk in drugi. Vrhunec praznovanja bo vsekakor medrepubliški konjeniiki turnir v preskakovanju zaprek, ki se bo pričel v nedeljo ob 14. uri na nogometnem igriSču v Mozirju.
J. P.
»NAŠ ČAS«, glasilo sociali-stične zveze delovnega ljudstva.
izdaja Center za informiranje. propagando in založni.štvo Vele-nje, p. o. Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do l.januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«. kot tednik pa iz-
haja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktoringlavniurednik).Stane Vovk (odgovorni urednik) Bog-dan Mugerle, Janez Plesnik, Ta-tjana Podgoršek, Boris Zakošek in,' Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087, 850-316. 850-317.
Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 8 dinarjev, letna naročnina pa 360
dinarjev (za inozemstvo 720 di-narjev).
Ziro račun pri SDK. podružni-ca Titovo Velenje. številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: CGP Večer. Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fo-tografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju se-kretariata za informacijo izvršne-ga sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februaija I974ne plačujetemeljnidavekod prometa proizvodov,
1. julij 1982
* Titovo Velenje
VSREDIŠČU P0Z0RN0STI
nas cas ★ stran 3
Pogovor s sekretarjem predsedstva občinskega komiteja ZK Velenje Janezom Živkom
Treba je združiti vse sile za premagovanje težav
Resnost in zapletenost go-spodarskih razmer v celotni družbi. izhodišča dolgoročne-ga programa gospodarske stabilizacije. stališča CK ZKJ in ukrepi. ki so bili s tem v zvezi sprejeti v naši republiki, narekujejo. da se tudi v vele-njski občini. posebej še zaradi specifičnih razmer. v katerih so se znašle nekatere organi-zacije združenega dela. še bolj celovito in organizirano loti-mo ustreznih dejavnosti. To je bil eden izmed bistvenih po-udarkov na 5. seji občinskega komiteja Zveze komunistov Velenje. Sejaje bila razširjena. saj so se je udeležili tudi člani CK ZKS in C'K ZKJ iz našega območja. nadalje predstavni-ki občinske skupščine in nje-nega izvršnega sveta, vodstev družbenopolitičnih organiza-cij in poslovodni organi delo-vnih organizacij občine, med gosti pa je bil tudi sekretar medobčinskega sveta ZKS Celje Emil Rojc.
Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje. Božo Lednik. je vse navzoče najprej seznanil z gospodarje-njem v občini Velenje v prvem poll'etju letošnjega leta. Pri tem so ugotovili. da razmere na področju gospodarjenja v Šaleški dolini zelo resno in nujno teijajo vsesplošnodejav-
nost za njihovo premagovanje. Na podlagi tega so člani ko-miteja in to po zelo kritični in plodni razpravi sprejeli pro-gram nalog zveze komunistov pri pripravi ukrepov za pre-magovanje tekočih ter dolgo-ročnih težav gospodarskega in družbenega razvoja občine Velenje. O tem smo se pogo-varjali s sekretarjem pred-sedstva občinskega komiteja ZK Velenje Janezom Živkom, ki je na seji obrazložil program nalog.
»Moramo ugotoviti in po-udariti, da so razmere v orga-nizacjah združenega dela in tudi sicer na področju gospo-darjenja v naši občini zelo re-sne. Po eni strani gre za velike težave pri oskrbi z reproduk-cijskim materialom. po drugi pa se organizacije združenega dela v občini srečujejo z veli-kimi težavami pri zagotavlja-nju potrebnihdeviz. Nekatere organizacije združenega dela imajo tudi težave s prodajo izdelkov, saj se tudi svetovni trg zožuje.
Vzrokiza takšne razmere so številni. Gotovo jih je treba iskati tudi v premajhni izvozni usmerjenosti v preteklihletih. še vedno v nedograjenih družbenoekonomskihodnosih in premajhnem povezovanju nied organizacijami združe-
nega dela v občini. pa v pre-počasnem spreminjanju strukture naše proizvodnje. Seveda te ugotovitve niso značilne le za našo občino. ampak.so razmere v naši ob-čini pogojene tudi s splošnimi
Janez Živko
razmerami v republiki ter ce-lotni državi. Zavedati se mo-ramo. da vse te težave vplivajo in bodo še vplivale tudi v pri-hodnjih mesecih na vsa inte-resna področja" oziroma na celoten razvoj naše družbe-nopolitične skupnosti. Ob tem moram poudariti. da resnost in zapletenost gospodarskih razmer še nista v zadostni meri
TGO Gorenje — ob dnevu samoupravljalcev
Podelili priznanja s plaketo „Josip Broz Tito - 30 let samoupravljanja'
fi
Ob dnevu samoupravljav-cev in v počastitev 12. kon-gresa ZKJ so v tovarni go-spodinjske opreme Gorenje v Titovem Velenju pripravili slovesnost na kateri so podelili priznanja s plaketo »Josip Broz Tito — 30 let samo-upravljanja«.
Slavnosti v galerijskem ko-tičku velenjske knjižnice so se udeležili dobitniki priznanj, povabili pa so tudi Antona Lesjaka. uspešnega inovatoija in dobitnika letošnje prvo-majske nagrade dela, Damja-na Zazulo in Iztoka Gabrovca, strokovnjaka. ki sta s skupino zunanjih sodelavcev prejela Kidričevo nagrado za elek-tronski EKG analizator, de-lavce-inovatorje. ki so sode-lovali v akciji »Predlagaj ne-kaj koristnega« ter delavce, ki so se udeležili šestega delo-vnega tekmovanja kovinarjev.
Zbranim je spregovorila Anka Melanšek članica repu-bliškega sveta ZSS in pouda-rila pomen razvoja samo-upravljanja. V svojem govoru je med drugim tudi predla-gala. da bi ustanovili nagrado Gorenja. ki bi jo podeljevali na predlog samoupravnih or-ganov za trajnejše delovne re-zultate. prispevek pri razvoju samoupravljanja in krepitvi bratstva in enotnosti.
Pred podelitvijo pFiznanj so delegatom 12. kongresa po-slali brzojavko, v kateri so iz-razili prepričanje, da je treba samoupravljanje še okrepiti in predvsem povečati odgovor-nost za uresničevanje samo-upravno dogovorjenih odlo-čitev. Odločilna bo pri tem vloga komunistov v samo-upravnihorganih. v sindikatih, v zvezi mladine. komunistov delavcev v neposredni proiz-
vodnji. strokovnih in poslo-vodnih delavcev.
Priznanje s plaketo Josip Broz Tito — 30 let samo-upravljanja. so po sklepih de-lavskih svetov temeljnih or-ganizacij prejeli: Marija Pin-colič. Anton Ocepek. Martin Podgoršek. Konrad Vogrin, Branko Rednak. Edo Pod-vratnik. Adolf Čas, Franc Krajnc. Ivan Britovšek. Franc Vivod. Jožica Skok. Viktor Roseastein. Franc Navodnik. Lovro Mežnar. Lucija Ne-žmah. Ciril Ugovšek in Vlado Rančigaj. Delavski svet delo-vne organizacije je podelil priznanja Srečku Krajncu. Jožefu Kudru. Anki Melna-šek. Otu Zavrlu in temeljnima organizacijama združenega dela Orodjarna in Hladilna tehnika.
H. Jerčič
Med podelitvi jo
prisotna in spoznana v nast vsakodnevni praksi. Ugota-vljamo. da dobršen del stro-kovnega kadra ni dovolj se-znanjem s položajem. v kate-rem smo. ali pa se vsaj tako ne obnašajo. To vpliva na to. da celotna dejavnost pri prema-govanju tekočih in dolgoroč-nih težav leži na premajhnem številu ljudi. ki kljub vsem naporom in prizadevanjem ne uspevajo dovolj učinkovito ter hitro spreminjati nastalih raz-
Na podlagi teh ugotovitev, katere so najbolj pomembne naloge komunistov, osnovnih organizacij zveze komunistov in sploh vseh v sedanjem tre-nutku?
»Poglavitna naloga. zlasti osnovninorganizacij ZKje. da si s svojim delovanjem v sle-herncm okolju prizadevajo za doseganje odgovornejšega odnosa delovnih ljudi do teh nakopičenih težav. Sprejemati je treba konkretne naloge in brezkompromisno uveljavlja-ti odgovornost zđ neuresniče-vanje sprejetih sklepov. Skrb za uresničitev ciljev gospo-darske stabilizacije mora priti na ramena slehernega komu-nista na vseh delovnih mestih.
Predsedstvo je predložilo komiteju programjialog zveze komunistov pri pripravi ukre-pov za premagovanje nastalih težav.
»Osnovno naše vodilo je bilo. da se moramo vseh težav lotiti celovito. organizirano in usklajeno ter da zagotovimo takšno politično klimo. ki bo omogočila uresničevanje vseh zapletenih in odgovornih na-log. Zato mora celotna naša dejavnost izhajati predvsem iz dejstva. da smo za obvlado-vanje razmer in nadaljnji raz-voj celotne družbenopolitične skupnostiodgovorni vsleherni temeljni celici našega dela in življenja. Prav tako se mora-mo zavedati. da politika go-spodarske stabilizacije ni kratkorajna ali enkratna na-loga. ampak gre za dolgoročni proces. ki mu morajo biti podrejene vse naše naloge.
Zavedati se moramo tudi. da je mogoče zahtevne in zaple-tene težave v družbeni repro-dukciji razreševati le ob nad-aljnjem razvoju in uveljavlja-nju samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov. Enako nujnojespoznanje.da izvozna usmeritev ni le začasna naloga pač zaradi trenutne plačilne in devizne bilance. temvečje to strateško razvojno vprašanje celotne družbe in vsake orga-nizacije združenega dela. ki ima za to objektivne pogoje.
Naša dejavnost mora izhajati tudi iz dejstva. da je le ob za-gotavljanju načrtovane proiz-vodnje in učinkovitejšem pre-s'.rukturiranju našega gospo-darstva možen nadaljnji raz-voj sleherne organizacije združenega dela in občine kot celote. Tudi vse oblike porabe
—	osebno. skupno in splošno
—	bomo morali prilagoditi stvarnim možnostim gospo-darstva ter z umnejsim in učinkovitejšim trošenjem sredstev na vseh področjih porabe postopoma zmanjše-vati obremenjenost gospo-darstva. Prepričani smo tudi, da je mogoče v sleherni te-meljni celici našega dela in življenja z učinkovitejšim in bolj organiziranim delom najti notranje rezerve ter tudi tako prispevati k hitrejšemu pre-magovanju težav.«
Na seji ste podrobno spre-govorili o kratkoročnih ali te-kočih ter o dolgoročnih nalo-gah?
»Naloge smo razdelili v dve skupini. ker je treba sprejeti takojšnje ukrepe v posame-znih delih družbene repro-dukcije. kjer je to možho in seveda lakoj tudi določite no-silee za njihovo uresničitev. To pomeni.da morajo vvsakiozd in celotni družbenopolitični skupnosti izdelati konkreten program kratkoročnih ukre-pov. katere bi najpozneje do 15. julija. potrdili delegati na seji zborov skupščine občine.
V sprejemanju kratkoročnih ukrepov bodo morale ozd podrobno določiti predvsem naloge v zvezi z zunanjo trgo-vinsko dejavnostjo. Posebej smo poudarili. dase nesmemo več zadovoljevati s skupnimi kazalci ali cilji. ampakje treba zadolžiti in zavezati vsako delovno organizacijo za kon-kretno številko tako v izvozu kot v uvozu.
Druga naloga. iz katere morajo izhajati kratkoročni ukrepi. mora biti usmerjena na zagotavljanje nemotene proizvodnje. Pri posameznih ozdje treba v zvezi s tem zlasti upoštevati njihov pomen za ohranjanje zunanje likvidnosti in povečan izvoz. Posebej te-meljito je treba v sedanjem trenutku preučiti razmere na področju vseh oblik porabe ter sprejeti ukrepe za zagoto-vitev usklajenosti porabe z ustvarjenim dohodkom. Sto-riti bo treba tudi vse za zbolj-šanje preskrbe občanov z ži-_ .vilskimi in drugimi predmeti.
Podrobno bo treba doioćiti naloge v zvezi z delitvijo osebnih dohodkov oziroma sploh razporejanja dohodka.
Še vedno so primeri. da ne-kateri v teh razmerah živijo lagodno in povečujejo osebne dohodke mimo družbenih usmeritev. Zato bomo storili vse. da se bodo spoštovali dogovori. Naj še enkrat po-udarim. da je naloga komu-.iistov v vodstvih ozd družbe-nopolitičnih organizacij, sa-moupravnih interesnih sku-pnostih. izvršnem svetu. skupščini občine in medob-činski gospodarski zbornici. da poskrbijo za takojšnjo iz-delavo programa teh kratko-ročnih ukrepov v sleherni ozd in celotni družbenopolitični
skupnosti. Pred obravnavo na seji občinske skupščine bo treba izvesti široko politično dejavnost, s katero morajo v vseh okoljih doseči večjo stopnjo stvarnosti pri ocenje-vanju razmer in se odgovorno lotiti premagovanja težav.
Delegati pa bodo morali oce-niti ali bodo predloženi ukre-pi. ki jih bodo skupaj s izvr-šnim svetom pripravile ozd," zagotovili resnično odpra-vljanje najpomembnejših te-žav.
V zvezi z nalogami pri pri-pravi dolgoročnih ukrepov, ki jih bo treba pripraviti do je-seaskega obdobja. pa bodo morali vsi temeljni nosilci na-črtovanja ponovno preveriti, med drugim. usklajenost raz-vojnih načrtov s stvarnimi možnostmi. Tubo treba na-meniti vso pozornost razvojni politiki sleherne ozd. hitrejše-mu prestrukturiranju proiz-vodnih programov. konkreti-zaciji in razvrščanju naiožb. ukrepom za zboljšanje učin-kovitosti, organiziranosti in kadrovski strukturi, ukrepom za nadaljnji razvoj samo-upravljanja in celotnega poli-tičnega sistema ter širšega povezovanja združenega dela na dohodkovnih odnosih, os-krbi s surovinami, energijo in reprodukcijskimi materiali, nadaljnjemu razvoju družbe-nih dejavnosti, stanovanjskega in komunalnega gospodarstva in socialni politiki. Tudi tu moram poudariti, da bodo komunisti v izvršnem ^svetu hkrati s programom kratko-ročnih naiog morali predložiti zborom skupščine občine tudi konkreten predlog programa, kako uresničiti dolgoročne uk repe in seveda zagotoviti ter sprejeti ustrezne zadolžitve za vodenje, usmerjanje in uskla-jevanje te dejavnosti.
Seveda bomo morali v vsakemokolju kritičnooceniti pripravljenost vsakega ko-munista posebej in ugotoviti njegove konkretne rezultate in odgovornost. Samo tako bomo lahko dosegli diferen-ciacijo kadrov. Toda ne sme-mo ostati le pri besedah.
Zveza komunistov bo morala izsvojih vrst izključiti vse tiste, ki zaradi svojega (ne)delova-nja ne sodijo vanjo. Zavedamo se. da so pred nami zahtevne naloge in da se bomo srečevali zodpori ter vsemi negativnimi pojavi. ki so tudi pripomogli. da smo se znašli v sedanjih razmerah.
Zato mora biti delo komu-nistov v seh osnovnih organi-zacijah inokoljih usmerjeno v krepitev spoznanja. dajese-daj bolj kot kdajkoli doslej treba združiti vse sile za nad-aljnji razvoj samoupravljanja in boljše gospodatjenje. S tem bomo vsem. ki jim ni všeč naša Jugoslavija dokazali. da smo trdno odločeni in sposobni varovati in razvijati vse pri-dobitve in vrednote socialisti-čnega samoupravlianja.«
Iz razprave
Na seji so nadvse krilifno sprego-vorili o sedanjih ležavah ler se odločno zavzeli za sprejetje ukrepov za njihovo razreševanje. Rdeča nit eelotne raz-prave je bila zahteva. da je treba ustvariti novo zavesl. novo kvaliteto življenja. da bomo lahko odslej trošili, le toliko kot bomo ustvarili. »To je lahko zelo lepa parola. vendar bo treba to tudi stvarno uresničiti v ravnanju vsakega posameznika.« je dejal med drugim Emil Rojc. sekretar medob-činskega sveta ZK Celje. Razpravljalci so tudi poudarjali. da je treba prihajati pred delavce zjasno sliko konkretnega
stanja. s tem. ua se moramo vsi skupaj zavedati. da bolj kot kdajkoli doslej sami odgovarjamo za svoj razvoj. Na vsakem jco-akusi moramoprizadevati, da bomo prišli od ekstenzivnega k in-tenzivnemu gospodarjenju. da dose-žemp vi5jo stopnjo produktivnosti dela. Pri tem moramo vedeti. da je to mogoče doseči le z nadaljnjim po-glabijanjem samoupravljanja. druž-benoekonomskih odnosov. združeva-njem dela in sredstev. uveljavljanjem sistema nagrajevanja po delu. Ugoto-viti je tudi treba. kje so rezerve ter obenem povečevati izvoz. V vrstah zveze komunistov je treba pregnati morebitno mrtvilo in neobčutljivost na najrazličnejše pojave kršenja lika ko-munisla pa naj bo to v skupinsko las-
tmnskem ponašanju, zapiranju vasfe, tovarniške plotove. dezintegracijskih poskusih kot v izogibanju uresničeva-nja odgovornih nalog in kot v uresni-čevanju samoupravnih sporazumov oziroma sprejetin dogovorov
Tudi kadrovsko poluiko bo treba po besedah Emila Rojca voditi v prihod-nje bolj direktivno. To direktivnost zahtevajo kot je poudaril samoupravne potrebe. Nujno pa je tudi. da najprej gojimo občutek solidarnosti in vzaje-mnosti pri reševanju težav pa naj gre za tekočo oskrbo prebivalstva z živili v našem nadaljnjem razvoju pa ne sme-mo poznati nobenih občiaskih meja. ampak je nujna kar največja odprtost. vzajemnost in solidarna pomoč pri premagovanju težav.
i-stran*nas css
OD TUIN TAM
Titovo Velenje *
1. julij 1982
TVD Partizan Šoštanj
Velika množičnost
Že v prcjšnji številki. smo poročali. da je Partizan Šo.štanj prejel prehodno zastavo maršala Tita za nadvse uspešno in razgi-bano delo v preteklem letu. »To je veliko priznanje za nas in spodbuda za nadaljnje še uspeš-nejše delo.« sta dejala pred dnevi predsednik društva Rudi Bajec, elan nogometne sekcije Jože Ferder, ko smo ju obiskali. da bi napravili posnetek zastave.
V Šoštanju so bili prijetno presenečeni. ko so dobili obvesti-lo. da vabijo njihovo delegacijo na Brione. kjer bodo dobili to pomembno priznanje. Vedeti je treba. da lahko dobi prehodno zastavo maršala Tita vsako leto le eno društvo v republiki. Vcseli pa so tudi bili. ker so to priznanje prejeli prav na Brionih, kjer je tovariš Tito veliko ustvarjal.
»Pri/.nanja nismo pričakovali. Upali smo. da bomo dobili plaketo. ker vsaka republika lahko dobi poleg prehodne zasta-ve tudi pet plaket. Že lani nam je le z.a nekaj točk ušla plaketa. o zastav i pa smo menili. da je za nas nedosegljiva.« je dejal Rudi Bajec. ki je že devetnajst let predsednik TVD Partizan Šo-štanj.
Partizan pokriva vso telesno-kulturno dejavnost v krajevni skupnosti Šo.štanj in delno tudi v KS Topol.šica. Žajema telovad-no. tekmovalno in rekreativno dejavnost. Spodbudno je. da se je v zadnjem času vključilo v šport-no rekreaeijo vcliko starejših krajanov. takšnih. ki se doslej morda niso nikoli ukvarjali s to dejavnostjo. sedaj pa so vendarle spoznali. da je zelo potrebna za človekovo zdravje. Tekmovalni šport zajema rokomet. nogomet. košarko. odbojko in kegljanje. Največ uspeha so dosegli roko-metaši. saj so se uvrstili v drugo ligo. pa nogometaši-mladinci, ki so se letos uvrstili v prvo sloven-sko mladinsko ligo. Nazadovali pa so ko.šarkarji in očitno je. da bo treba v Elektri v prihodnje delati zavzeteje. če želijo. da si bo povrnila ugled. ki ga je imela dolga leta v občini pa tudi daleč " naokoli.
Vsega skupaj TVD Partizan Šoštanj združuje 39 ekip ali skupin. od tega 29 moških in 10 ženskih ekip. Po številu udele-žencev pa je stanje naslednje. Moških je vključenih v različne dejavnosti 438. žensk 134 ali skupaj 572 krajanov vseh staros-ti. Spodbudna je primerjava tega števila s številom vseh prebival-cev v krajevni skupnosti. Pove namreč. da se z eno od treh oblik ukvarja kar 56 odstotkov vseli krajanov. Ta odstotek pa je tudi med najvišjimi v republiki. V preteklem letu so v Sloveniji prvič z.ačeli akcijo Iščemo naj-boljšo krajevno skupnost. Šo-
štanjčani so se v tej akciji v letu. ki je za nami. zelo izkazali. saj so se med mestnimi krajevnimi skupnostmi uvrstili na peto me-sto. Toda v Šoštanju pravijo. da bi morali pravilnik tega tekmo-vanja nekoliko spremeniti. V akeiji Iščemo najboljšo krajevno skupnost sedaj upoštevajo le število dejavnosti. ki so jih imeli v posamezni krajevni skupnosti v enem letu. pomembnejše pa se jim zdi. število krajanov. ki se je vključilo v posamezno dejavnost. Upoštevanje števila krajanov pa je Šoštanjčanom v preteklem Ietu prinesto drugo mesto. Ta dva podatka najbolj zgovorno kažeta na zelo ra/.gibano dejavnost društva.
Ob oceni doseženega na po-dročju množičnega vključevanja krajanov v različne športno re-kreativne dejavnosti poudarjajo. da so jim to omogočili tudi športni objekti. ki jih imajo. Teh ni malo. lmajo tri telovadnice — ena je v domu Partizana. dve pri osnovnih šolah. rokometno in
nogomctno igrišče in odprt lelni
bazen. To so objekti. ki dajejo občanom možnosti za redno in občasno rekreativno dejavnost. »Njihovo vzdrževanje je-seveda zelo drago. Toda to smo doslej vendarle uspešno reševali. saj smo vedno naleteli na r^zumeva-nje občinske zveze za telesno kulturo.« je poudacil v zvezi s tem Rudi Bajec.
Ob koncu tega skromnega zapisa o nadvse plodnem delu v šoštanjskem Partizanu še nasled-nje. Društvo se lahko pohvali z dolgoletno tradicijo, saj bo čez tri leta slavilo 80-letnico. Jubilej. na katerega so že sedaj ponosni in o katerem že sedaj razmišljajo: seveda ga bodo proslavili kot se to spodobi.
»V dosedanjem delu doslej ni bilo vse gladko. Bili so vzponi in padci. Seveda se spominjajmo bolj uspehov. saj nam ti dajejo polet za nadaljnje delo. zato iahko ob koncu izrečem le upa-nje. da bo društvo enako delavno tudi vnaprej.« je še dodal Rudi Bajec.
Rndi Bajc in Jože Ferder s prehodno zastavo maršala Tita
Šmartno ob Dreti
Vse več Ijubiteljev kolesarjenja
Cliinišportnega društva Lipa iz Šmartnega ob Dreti se ponašajo z veliko mero marljivosti in z re-snieno raznoliko dejavnostjo. Med številne oblike vsekakorsodi tudi kolesarjenje. ki si v tej krajevni skupnosti pridobiva vse več pri-vrženeev. Stevilni navdušenci si najdejo razvedrila na kolesu sko-raj vsak dan. pa tudi udeležba starih in mladih na trim kolesa-rjenju je vsako leto zavidanja vredna. Množično kolesarjenje bodo v Šmartnem letos pripravili \ juliju. v nedeljo pa so že drugič /apored organizirali kolesarski maraton. Že prcd šesto uro zjutraj so s kolesi krcnili do Nazarij inod
tam do Logarske doline. domov pa so se vrnili preko Ljubneea in
Gornjegaarada. Kar preeej jinjez jeklenimi Konjički krenilo na več kot 100 kilometrov dolgo pot in nicd njimi so bili ludi Stanko Bric. Ivo Bilenc in Janez Žlebnik.
STANKO BRIC, 60: »Prcpri-čan sem. da kolesarjenje veliko priponiore hkrepitv i telesnih moči in zdravja na splošno. Tudi zato sem si kupil kolo in zdaj kar po-gosto sedem nanj. Maraton je zame sieer naporen. ni pa pretc ž.ak. če ne pretiravaš in se prila codiš svojim sposobnostim.« j
IVO BITENC, 34: »šem na-vdušen nad kolesarjenjem in na
svojega jeklenega konjička sedem skoraj vsak dan. Med vožnjo se sprostim.si naberem novihmoči in okrepim zdravje. Seveda se rad udcležini vsake kolesarske prire-ditve in tudi maratona. ki zame ne ho nanoren. scveda ne morem /amtiuili <•
JANF.Z ŽLEBNIK, 15: >Med udele/cnci maratona'sem sieer med najmlajšimi vendarse poti ne bojim. saj zelo pogosto kolesarim. IX) te oblike razvedrila in spro-stitve čulim veliko veselje. ker je \ scstransko koristno. na maratonu lii druiijh podobmhjirircditvah Da krcpimo tudi tovarištvo med mladimi in starimi.«
Prejeli smo
Kdo komu krade?
Stanko Bric
Zagotovo reka Dreta v Nazarjih krade zemljo Dobrovčevim! Pa lu-di poplavlja vse pogosteje in z večjo inlcnzivnostjo. Pri tem spodjeda desni breg, z njiv pa odnaša plodno in obdelano zemljo. Poleg tega vdi-ra še v gospodarska poslopja, na-rasla in timazana zapaca prostore, strojc in orodja. Večkrat tudi odne-se lesen invcntar, drva in podob-no. Ob poplavah je praviloma pov-zročcna tudi škoda na pridelku. Za-kaj tako? Kmetje na desni strani Drete v Žlabru pogosto negodujejo nad takim stanjem, sc priložujejo in prosijo predstavnike vodne skupnosti oziroma podjetja za ure-janje voda Nivo Celje za sanacijo. Doslej ni bilo odmeva oziroma ka^ršnegakoli konkretnega ukrepa za i/boljšanje razmer.
V/rok za takšno stanje je prcd-vscm v neočiščeni strugi, saj je ob lcvem nasipu propustnost korita re-
Titovo Velenje, Šaleška 2 a, b, c, d,
Zakaj
objest-
nost?
V sianovanjskem objektu Saleška 2a, b, c, vsak dan nastajajo poškodbc, ki jih pov/ročajo nc/nanci. Kljub svojim prizadeva-ni-in pri odpravljanju napak, so delavci lo/da Stanovanjska oskr-ba (Vektor) nemočni.
Prav zaradi navedenega prihaja do pogosiili okvar dvigal, poškodb stopniščne razsvetljave, kar pov/roča. razumljivo, ncgodova-nja stanovalcev.
Zatlnjc časc zlikavci razbijajo stcklcne stene na jaških dvigal. Takšna dvigala pa po predpisih ni dovoljcno uporabljati. S tcm onemogočajo tudi popravila, saj uslrc/nih stcklenih sten ni mogoče dobili na trgu. Tako so morali pretckli petek ustaviti dvigala v A vhodu, in sicer enega zaradi razbi-tih steklenih sten, drugega pa zaradi poškodb na vratnih stikih dvigala v 8. nadstropju.
Takšen vandalizem jih še toliko bolj pri/adene, ker so pra-v v tem mcsecu prcglcdali vsa dvigala v mcslu in dobili ateste pooblaščcnc organizacije, ki zagotavljajo normalno obralovanje vsaj /a šest mesccev. Trenutno jc v A vhodu poškodovanih 6 slckcl, vhodu B osem, vhodu C šcsi in vhodu D šcst Sickel.
Samo do sedaj so morali nameni-ti za zamenjavo siekel stopniščne ra/svclljave in popravilo stikov na v ratih več tisoč dinarjev.
Rekreacija
Zanimiva ,tolkac liga'
Ljubitelji šporia in prave rekrca-cijc v Mozirju že sedmo lcto zapo-rcd v jesenskih in pomladanskih mesecih pripravljajo tekmovanje v malem nogometu, ki so ga poipie-novali ,,tolkac liga''. Vsako leto nastopa šest ekip iz Mo/.irja in okolicc. Tekmujcjo na igrišču v go/dni šoli, zanimivih srečanj in štcvHnih navdušenih gledalcev pa mdi ne manjka. Nasiopajoči vse organi/irajo sami. Prispcvajo potrcbna sredstva, določajo sodni-ke in prcdvscm doslcdno upoštcv a-i jo pravila, ki so jih izoblikovali sa-mi. Pravilnik med drugim določa. da v nobeni ekipi ne sme igrati nogomelaš. ki jc rcgisiriran in igra v kalcremkoli mošivu, ne glede na tekmovalno raven. PovpreČna sta-rost nogomeiašev v ..lolkac ligi" sc tudi zaio vrti okrog 30 let. Nepokvarjeno športno razvedrilo torcj. ki mu prav zato ne manjka /vcstih privržencev. V letošnjem tekmovanju jc prepričljivo zmaga-la ekipa Lcpe njive, ki'je bila naj-boljša tudi po jcscnskem delu tek-movanja, prcd drugouvrščenim moštvom pa si jc na koncu pribo-rila iri ločke prcdnosti.
.1. P
ke bistveno zmanjšana zaradi nanosa, ki na kritičnih meštih do-scga višino tudi do dva metra in ši-roko prcko polovice širine korita reke. Pred ncdavnim je bilo korito rcke ob levi strani zaraslo z grmov-jcm,(ponekod že kar drevjem), že čcz polovico po širini. Na nekaterih mesiih jc voda na desni strani raz-drla nasip tako, da odnaša zemljo, pri čemer jc nasip na desni strani tudi ni/ji od levega.
Območna vodovodna skupnost Sav inja-Sotla v zadnjih dveh deset-leljih ni siorila ničcsar za odpravo takšneaa stanja. delovna organiza-cija Niv o Celjc pa je v letu 1980 ce-lo poškodovala nasip, zaradi česar jc voda preplav ila tudi levi predel in po\/ročila ogromno škodo tudi na zgradbah in v njih (garaže in skladi-šča CiLlN Na/arje, nov Delavski dom in sianovanjske hiše), poleg lcga da je na obdelovalno zemljo vrgla ogromno količino gramoza in drugcga maleriala. Po določilu čle-na 248 kazenskega zakona SR Slo-venije se z zaporom do enega leta kaznujc, kdor poškoduje objekte, naprave ali pregrade, ki varujejo prcd naravnimi nesrečami. Po določilu člena 240/11 istega zakona sc kaznuje z zaporom do pet let uradna ali odgovorna oseba, ki ne skrbi za brezhibnost naprav za var-stvo prcd povodnijo in če ne ravna po predpisih ali tehničnih pravilih in s (cm povzroči nevarnost za Ijudi ali za prcmoženje večje vrednosti.
Če pa iz tovrstnih kršitev nastane huda telesna poškodba nekoga ali vclika premoženjska škoda, je za-gro/en celo zapor do deset let po člcnu 247/1. Doslej za to ni nihče cdgovarjal in dvomim, da je bilo sploh go\ ora o odgovorni osebi pri NIVO Celjc. Tu so govorili o osebi s priimkom Kurent, ki naj bi dal nalog za prcbitje nasipa. V oktobru 19X0 je nastala zaradi tega škoda, ki presea 500.000,00 dinarjcv, o prebitju nasipa so pisali tudi v Na-šem času, objavljena je bila tudi fo-tografija, škoda je bila vsem očit-na, nihče pa ni bil odgovoren.
Območni vodovodni skupnosti je dobro znano, prav tako NlVOCe-Ije, da je struga Drete neočiščena, da je delno ponižan nasip (zaradi poškodb), da jc neočiščena tudi Sa-vinja od mosta do sotočja z Dreto in da zaradi tega ob naraslih vodah Savinja zajezi Dreto, ki zaradi tega
nc more sproti odtekati. To jih ne pri/adene, čeprav jim je znano že vsaj deset let. Znano jim je, da je desni breg reke Drete nižji od leve-ga (že vseskozi), prav tako tudi stal-no poplavljanje območja na desni strani in tozadevne škode na zemlji-ščih (2labor) pa vendar doslej niso ničesar ukrenili.
Določila kazenskega zakona so dovolj jasna. Torej bo potrebno odgovorne sodno preganjati, ko
JTm očitno določila zakona o vodah ne pomenijo dovoli.
Po zakonu o vodah (Temeljni zakon o vodah in ustrezni republi-ški zakon ter drugi predpisi) je od-vodnjavanje temeljna obveznost vodnogospodarske organizacije, ki pomeni pravočasno in učinkovito odvajanje odvečnih voda. Seveda sem sodi tudi vzdrževanje funkcio-nalnih zmogljivosti vodotokov, to-rcj čiščenie strug in vzdrževanje na-sipov. Tudi po republiškem zakonu o vodah je vodnogospodarska organizacija dolžna svoje temeljne obveznosti izpolnjevati tekoče in skrbno (investicijsko vzdrževanje), /a kršitev zakona o vodah pa sam zakon tudi predpisuje sankcije.'
Vendar doslej nismo doživeli ne spoštovanja zakona, ne sankcij za lo. Občan, ki je prizadet zaradi ne-spoštovanja standardov obnašanja vodnogospodarske organizacije, ki ni storila vsega v okviru zakonskih dolžnosti in ra/položljivih tehnič-nih možnosti na področju zaščite prcd nevarnostmi vode, ima možnosi vložili tožbo pri sodišču za povrnitcv škode. Pri tem lahko gre tudi ža soodgovornosi družbenopo-litične skupnosti (občine). V takem primeru pa obstaja solidarnostna odgovornost za nastalo škodo.
Vcndar pa v obravnavanem prime-ru verjctno ne gre za planske in organizacijske opustitve družbeno-politične skupnosti, ampak za opu-siitve vcxlnOgospodarske organiza-cijc, ki razcn, da je letos posekala nckatcre največje grmovje, ni iz-polnjevala nalog pri vzdrževanju strtig Drete in Savinje na prizade-tem območju.
Najmanj, kar je nujno storiti, je očiščenje struge Drete in Savinje na obravnavanih območjih, popravilo lcv cga in desnega nasipa rekeDrete in hkratno zvišanje obeh nasipov.
Tozadcvni načrt je bil sicer sestav-Ijen v lanskem letu, vendar je doslej še na papirju. Vsekakor bi bila do-brodošla spodbuda za uresničitev načrla.
Piloti, ki gledajo iz vode, so ostanek utrjenega desnega brega reke (fotografirano v mesecu maju 1982)
Usmilite seme!
Na go/dni cesti na Slemenu že več kot leto dni sameva htildo/cr. Nekoč je pomagal pri njenem urejanju. sedaj pa ga onemoglega najeda zob časa. saj ni nikogar, ki bi se zmenil zanj.
I pra\ičeno se lahko vprašamo, kdo jenjfgov lastnik. Jeto morda drttžbena lastnina. na katero že tako in tako ne pazimo dovolj? Je nektlo pozahil nanj? In tudi.čeje lastnik stroj odpisal. bi ga moral odpeljati na odpad, saj ne sodi v to okolje, p<>trebujemo pa tudi takšno surovino.
kj
1. julij 1982
* Titovo Velenje
ZANIMALO VAS BO
Prosti čas
Kaj bomo delali v juliju
Glavna dela v tem mesecu so zalivanje. okopavanje in zatira-nje škodljivcev. bolezni in pleve-lov.
Škodljivce zatiramo načrtno, kakor priporoča škropilni kole-dar. Plevel zatiramo z okopava-niem, lahko pa uporabimo gra-! — 0.04 " " ' ------
moxon (0,02
04/10 1 vode na
100 m2) ali reglon (0,02 - 0,04 1 na 10 1 vode na 100 m2 površine).
vendar šobe na škropilmci zaščt-timo s polkrožnim šc ne' pride raztopina na
SP
•ide
opi__________
šcitnikom, da liste gr-
movnic, ker bi sicer tudi te uničila. Obe sredstvi namreč učinkujeta na zelene dele rastlin.
Trato kosimo v tem mesecu nekoliko višje in manjkrat, saj moramo zaščititi korenine pred uničujočo sončno pripeko. Od-kos v tem mesecu pustimo čez dan kar na trati in ga šele nasled-nji dan pograbimo in odstrafii-mo, bodisi na kompost ali pa z njim zastiramo. Trato gnojimo le v deževnih dneh.
V teh dneh je primeren čas za saditev čebulic cesarskega tulipa-na in lilij.
Če želimo imeti pri dalijah večje cvetove. jih v teh dneh pinciramo, to je, odstranimo jim jiregoste stranske cvetne poganj-
Če tega nismo storili že prejš-nji mesec. posejemo sedaj dvelet-nice (mačehe, marjetice in spo-minčice) na prosto. Setev zaščiti-mo pred sončno pripeko. Najbo-lje-je, če jo prekrijemo z vlažno ponjavo. Toda dobro pazimo na trenutek, ko bodo vzkiile, ker bomo morali tedaj vlažno ponja-vo zamenjati s kakšnim drugim senčilom (jutovina) in vlažiti v poznih popoldanskih urah.
Za zimo si zagotovimo dovolj kapusnic, zato posadimo na iz-praznjene grede zimske vrste kolerabe in zelja. Tudi cvetačo in kitajsko zelje posadimo v ta
namen. V drugi polovici julija je primeren čas za saditev zimske endivije, popčarja, rdeče pese, ki jo zadržimo na zimske dni, in prav takojedilne repe.
Zgodnji krompir bo verjetno že dozorel, po malem ga tzkopa-vamo, kolikor ga potrebujemo za domačo kuhinioi Vse vrtnine julija skrbno zaliVamo in jih tudi rahljamo. V tem času globlje prekopavanje rti primerno. Zlasti je to pomembno pri kumaricah. Kolikor več vlage bodo imele in bolj jih bomo nabirali. toliko več plodov bodo dajale. Če bomo zadrževali plodove, da bi se še bolj odebelili, bomo lahko zavrli razvoj rastline in onemogočili nov cvetni nastavek. Drugače je pri sadikah, od katerih si želimo seme. Plodov kumaric ne trga-mo, pač pa z nožem odrežemo.
V tem času sejemo tudi moto-vilec (repincelj), toda poskusimo enkrat s setvijo v vrste, baje je uspeh mnogo boljši. Vrsta od vrste naj bo 12 cm, v vrsti naj ne bo pregost. Na kvadratni meter mora bui dov.olj 3 semena. Za zeleno je jultj najpomembnejsi razvojm mesec. Zagotovimo ji predvsem dovolj vlage in hranljt-vih snovi, npr. z rasthnom.
Drobnjaka» poleti včasih ne potrebujemo preveč, toda vseeno ga občasno porežemo in dogno-jujemo, da se ne pojavijo cvetni nastavki.
Ko se približa bera jagod h koncu, začnemo s čiščenjem gredic. Čimprej odstranimo viti-ce z mladimi rastlinicami, vendar jih ne trgamo, temveč odrežemo. Za novi nasad jagod vzamemo že izbrane, najmočnejše, to je tiste, ki smo jih že med cvetenjem in zorenjem plodov zaznamovali. V poštev pridejo le mlade, toletne mladice.
Po končanem obiranju plodov zelenja jagod v nobenem prime-ru ne porežemo ali pokosimo,
ker se prek njega korenine hrani-jo in krepijo. Zato je gnojenje po odstranitvi poganjkov pomemb-
no opravilo, ki ga v nobenem primeru ne smemo zanemariti.
Pinciranje mladik pri sadnem drevju nadaljujemo tudi v tem mesecu.
Vse vrtnice julija zadnjič do-gnojujemo, da mladice do jeseni dobro dozorijo. Nedozorele mla-dice čez zimo rade zmrznejo, zato trosimo tudi ta mesec pred-vserfi gnojila, ki vsebujejo dušik in več kalija.
Nekatere-rastline kažejo julija znake kloroze. Listje dobiva rumenkaste pege, in če takoj ne ukrepamo, popolnoma porume-ni. Luferon je pripravek, ki ga dajemo prek korenin (raztopimo ga v vodi) in deluje že v nekaj uneh. da ltsti dobijo svežo zeleno barva.
Obiranje črnega ribeza je že mimo, zato ga smemo škropiti proti listni pegavosti in ribezovi rji. V ta namen uporabimo dithan M-45 v raztopini 0,?5 %, proti pepelasti plesni pa karatha-ne WP 0,10 %.
Po bratvi malin izrežemo vse stare poganjke, od letošnjih zadr-žimo le pet do sedem najmočnej-ših in jih poškropimo s cupra-blauom, dihtanom ali bakrenim apnom.	r
Sedaj je tudi čas za uničevanje plevela (slaka) med malinami in ribezom. Zato pod njimi okopa-vamo ali pa uporabimo ustinex, 10 dkg na 10 m2, toda le v nad štiri leta starih nasadih.
Julij je primeren čas za okuli-ranje vrtnic.
V drugi polovici meseca je najprimernejsi čas za delitev perunik (Iris germamca, Irts sibirica). Rizom dvignemo iz zemlje z lopatastimi vilami in ga razdelimo oziroma razrežemo tako, da ima vsak del nekaj listov in korenin. Posamezne dele za-kopljemo, tako so v tesnem stiku z zemljo, Pred saditvijo korenine in list za polovico skrajšamo. Pogoj za uspeh je tudi dobro zalivanje vse dotlej, dokler se rastline ne prekorengiijo.
Kljub slabi založenosti naših trgovin ter nerazumljivo visokih cen fotografskih potrebščia se fotografija kot eno najmočnejših sredstev izražanja vedno bolj uveljavlja med občani. Fotogra-fija je zanimiva zaradi svojega univerzalnega jezika, obenem pa je oko našega časa, ki z realnostjo beleži življenje in trajno ohranja podobo nekega sveta.
S fotogralijo se ukvarjajo stro-kovnjaki in amaterji. ln prav tem bomo v nekaj nadaljevanjih skušali pomagati. da bo njihovo fotografsko beleženje spominov dobilo tudi delček umetniške podobe.
Najprej. kot že poye naslov. namenimo nekaj besed fotoapa-ratu kot osnovnemu priboru vsakega fotografa. Obstaja veliko fotoaparatov. cenejših in dražjih. enostavnih in avtomatskih. Vsi so sestavljeni iz optičnega in mehaničnega ohišja. razlikujejo pa se po velikosli negativa. iskala. obliki ohišja. dizajna. ter seveda cene.
Štandardni fotoaparati so pra-viloma cenejši. imajo nekoliko slabšo optiko in zahtevajo pred snemanjem več razmišljanja. Na-pake so pogostejše. vendar pa večina amaterjev uporablja prav te fotoaparate. No. tudi z njimi lahko naredimo odlične posnet-ke. če jih le pravilno uporablja-mo.
Avtomatski fotoaparati so obi-čajno zelo dragi.' Postavljanje zaslonke oziroma časa je namreč popolnoma aviomatizirano s po-močjo vgrajenega svetlomera. Posnetki so največkrat neopo're-čni. možnost napak pa zelo zmanjšana. Snemanje je lahko tudi bistveno hitrejše. Sicer pa fotoaparate delimo
Fotografija (1)
Izberimo fotoaparat
predvsem po velikosti negativa. ki ga posnamejo. Fotoaparati žepnega formata (pocketj upo-rabljajo 16 mm širok 110 film v kaseti. Omogočajo povečave do 15x20cm. Navadno imajo vgrajen rahel širokokotni objek-tiv. ki omogča posnetke od 0,5 metra do neskončnosti. Kljub majhnim dimenzijam fotoapara-tov in filmov dajejo zadovoljive posnetke s katerih pa niso možne večje povečave. Za prikazpvanje diapozitivov s teh iotoaparatov so narejeni posebni diaprojektor-ji lahko pa jih prikazujemo tudi na 35 mm projektorju. vendar bodo izgubili nekoliko jasnosti.
Obogatimo naše znanje
Med majline. a skromnejše fotoaparate. sodijo fotoaparati 126 (instamatic). Nekateri proiz-vajalci pa so na zelo zmanjšali tudi 35 mm fotoaparate. (Minox 35. Rollei XF 35). Ti zadnji bodo zadovoljili tudi nekoliko zahtev-nejšega fotoamaterja. , Med 35 mm fotoaparati ločimo eno-'stavne aparate z optičnim iska-lom in nezamenljivim bbjekti-vom. pa tak.šne z zamenjljivim objektivom ter refleksne-fotoapa-rate). Fotoaparati z optičnim iskalom se imenujejo tako. ker je njihovo iskalo postavljeno neod-visno od objektiva. (skozi iskalo poiščemo objekt in določimo kompozicijo slike). Pri aparatu z optičnim iskalom imate sliko vedno ostro. pa je zato primeren za športno in dokumentarno fotografijo (Leica M 4. Revue 500 AF. Canon A 35 F). Največja težava je paralaksa. saj skozi iskalo fotoaparata ne vidimo popolnoma enake slike. kot je na posnetku. To velja predvsem za objekte. ki so blizu fotoaparata. Določiti pa ne moremo tudi globinske ostrine. to je območja. v katerem je slika ostra. Vse to omogoča refleksni fotoaparat pri
katerem izbrani motiv opazuje-mo skozi objektiv. Ti fotpaparati so najbolj razviti imajo največ dodatnega pribora in so tudi najpopularnejši za zahtevnejša snemanja (Canon F-l, Nikon F-3, Leica R 3, Yashica).
V naslednjo skupino sodijo enooki in dvooki refleksni fo-toaparati, ki dajejo posnetke med 4,5 do 6 cm do 6 x 9 cm (Ma-miya 645. Lubitel, Hasselblad). Zaradi velikosti negativa so mož-ne velike povečave, na iskalu je laže določiti komppzicijo, velika večina teh fotoaparatov je izjem-no kvalitetnih ter prilagojenih potrebam profesionalcev. Poleg velikosti in teže je riajvečja ovira za nakup teh fotoaparatov cena.
Veliki formati fotoaparatov za katere se uporabljajo plan (rav-ni) filmi 9 x 12 cm in večji pa so namenjeni predvsem tehnični, reklamni in znanstveni fotografi-ji ter nekaterim drugim strokovi-nim področjem. Ti aparati so zelo dragi in težki. zahtevajo veliko fotografskega znanja omogočajo pa izjemno dobre posnetke (Linhof).
Za konec so nam ostali še fotoaparati za trenutno fotograft-jo. Izbirate lahko npr. med Kodakom in Polaroidom. Posne tek boste imeli takoj. vendar pa je njegova velikost omejena. cena slike pa precej višja.
Kot vidite izbira fotoaparatov ni majhna. zato vaša odločitev gotovo ne bo lahka. Največja omejitev bo denar. odločale pa bodo tudi vaše ambicije. Vendar vam za vsako bolj resno amater sko snemanje priporočamo na kup fotoaparata. ki bo vsaj delno dohajal dosežke tehnike na tem področju (Zorki in Kijev). Tiste-mu. ki je ob skromni ponudbi naših trgovin pripravljen nekoli-ko globlje seči v 'žep pa priporo-čamo Praktico. Vsi ti fotoaparati naj imajo vgrajen svetlomer. saj vam bo to precej olajšalo delo.
Na tujih trgih je seveda po-nudba precej drugačna. odloči-tev pa zaradi številnih modelov bistveno težja. K nakupni ceni pa morate prišteti še skoraj 5tf-od-
stotno carino.	. , .
B. Zakosek
Počitek
Avto moto turing klub
Uspešni prikoličarji
Kljub kroničnemu pomanjkanju sredstev so v Avto moto turing klu-bu Titovo Velenje aktivni vsi člani, še posebej pa tekmovalci v rallyu in prikoličarji.
Najuspešnejši so bili prikoličarji. V drugi dirki za državno prvenstvo na motodromu Grobnik pri Reki sta dvojici Goršič — Remše in Krevh — Krevh zasedli prvi dve mesti. Resnici na ljubo moramo povcdati, da je bila udeležba skro-mna in da so se-odstopi kar vrstili, a tudi to pove, da se dirka začne že doma, ko se pripravlja motor. Na tcj dirki rii zmagala hitrost, ampak pametna vožnja od štarta do cilja.
Goršič in Krevh sta se dobro zave-dala, koliko zmoreta njuna motor-ja in to jima je prineslo zaslužen us-pch. Ker sta se dvojici dobro uvrsti-li tudi na prvi dirki za državno prvcnstvo ob koncu aprila (Goršič 2. mesto, Krevh 3. mesto), sta po prvi polovici državnega prvenstva' uvrščena na prvo in drugo mesto.
S skromno opremo se je posadka Amon — SlemenŠek podala v ve-liko avanturo. Brez izkušenj in tudi brcz primernega vozila sta se udcle-žila največjega rallyja na naših tleh — Satutnus 82. Temu primercn je bil tudi uspeh. Zasedla sta descto ' mesto v orvem delu tekmovanja, ki štcje za republiško prvenstvo, po-tcm pa odstopila. Okvara na dife-rcncinlu. ..zariban" motor na Za-
Občinska zveza DPM
Organizirano delo z otroki
stavi 750 in zrahljani živci niso do-voljcvali kaj več.
Na rallyn za prvenstvo Štajerske v Slovcnski Bis'rici je iinel Pungert nik Smolo že na prvi sprctnostni prcizkušnji, saj je zgrešil oviro. Kljtib dobremu nadaljevanju, jeob koncu zasedel le osmo mesto. Amon jc že v prvi etapi pomagal tekmovalcu AMD Šlander, ki je bil udcležen v promelni nesreči, nato pa zaradi vclike zamude na časovni kontroli tckmovanja ni nadaljeval. S to gcsto je dokazal, da je tova-rištvo na cesti, vendarle pomcmbncjše od športncga rezul-tata.
Vsa- dcjavnost Avto moto turing kluba pa r.i usmerjena lc v udelcžbo na tekmovanjih. Za člane Zveze šofcrjcv in avtomehanikov so prirc-dili na lctališču v Lajšah spret-nosino vožnjo z oscbnimi avtomo-bili, polcg tcga pa so sodclovali pri prometni vzgoji otrok na osnovnih šolah in pri organizaciji izpitov za kolcsarje.
Vse rjubitelje avto moto športa, ki-bi žcleli kakor koli sodclovati pri dcjavnosti kluba, vabijo, da se jim pridružijo. Še posebej_ si žeiijo pridobiti čim več tekmovalccv v ccstno hitrostnih in rally tekmova-njih. tnformacije dobite v pisarni kluba v domu učencev RŠC na Efenkovi 61, vsak četrtek od 17. do 18. urc.
Občinska zveza društev prijateljev mladine Velenje je tudi za letošnje počitnice pripravila vrsto dejavnosti za šolske in predšolske otroke. v želji. da ti v tem času. ne bi bili prepuščeni sami sebi. Danes se je pričelo desetdnevno taborjenje v Zavodnjah. kamor vsak dan odpeljeta dva avtobusa ob 8. uri zjutraj izpred Rdeče dvorane v Tito-vem Velenju. ustavita pa tudi v Pesju in Soštanju. Tako kot prejšnja leta. skr-bijo za dejavnosti v taboru taborniki taborniškega odreda Pusti grad So-štanj.
Tudi po krajevnih skupnosuh bodo pripravila društva prijateljev mladine
v prihodnjih dveh mesecih številne de-javnosti. Poskrbljeno pa bo tudi za otroke iz Titovega Velenja. kjer bodo pričeli z organiziranim delom v pone-deljek 5. julija. Delo z otroki bodo vodile vzgojiteliice animatorice. ki so pred tem opravile seminar, ki ga je v ta namen pripravila občinska zveza pri-jateljev mladine Velenje. Delozofroki. potekalo bo ob vsakem vremenu. saj imajo na voljo tudi telovadnico. bo vsak delovni danrazensoboteod 10. do 13.30 in popoldne od 15. do 19. ure. Vabijo tako šolske kot predšolske otroke. da pridejo na otroško igrišče ob Šaleški ćesti. kjer bodo poskrbeli. da jim ne bo dolgčas.
* stran 5
MALAANKETA
Pričele so se počitnice
Šolska vrata so se zaprla tn začele so se toliko pričakovane, brezskrbne počitnice. Le kdo jih ni vesel! Konec je zgodnjega vstajanja. pa šolskih skrbi. "Nič več ne bo treba pisati domačih nalog. ki so. kadar vabi na pcosto sonce. tako zelo dolgpčasne. Pričenjajo se torej brezskrbni dnevi. ki jih je potrebno kar najbolj izkoristiti. In kako jih bodo preživljali naši -osnovnošol-ci?
MOJCA KOS: »Uspeš-no sem končala četrti razred os-novne šole Veljka Vlaho-viča. Resnično sem že komaj čakala. da bo konec šolskega leta. saj bom imela tako mnogo več časa za razlltne aktivnosti. Predvsem zelo rada plavam. Preteklo šolsko leto sem bila uspešna na športnem področju in prejela zato tudi pokal. Nanj sem zelo ponosna. Del počitnic bom preživela s starši in sestro na morju. Taboriji bomo v Novalji. Ko pridemo domov pa bom hodila plavat na bazen. Prepriča-na sem tudi. da bosta očka in mamica zahtevala. da se bom morala tudi v počitnicah malo učiti. Ko smo se v šoli poslavljali. nam je tovarišica za matematiko naročila. da se moramo med počitnicami tudi naklepetati. da bonio. ko nastopi novo šolsko lelo. med poukom mirnejši. Po-skrbela bom tudi za to. Obisko-vala bom prijateljice. ali pa bodo one prjhajale k meni.«
NATALIJA SUHOVRŠ-NIK: »Današn-ji. zadnji dan pouka je precej drugačen od drugih šolskih dni. Nekateri se vesehmo. saj smo dosegli lep uspeh in bomo počitnice preži-vljali brczskrbno. nekateri pa so žalostni. saj se zavcdajo. da so se mcd letom prćmalo trudili. Pogo-varjamo pa sc tudi o tem. kako bomo preživeli dva brczskrbna meseca. S starši bom šla za nekaj časa na morje. Potem bom ob-iskala teto v Berlinu. načrtujemo pa tudi izlete v hribe. Tudi med počitnicami pa bom razmišljala o svojem bodočem poklicu. Kon-čala sem namreč sedmi razred in zato nimam več veliko časa.«
DAMJAN KAJBA: »Za-dovoljen sem. saj sem s prav dobrim uspe-hom izdelal drugi razred. ki sem ga obisko-val na osnovni šoli Antona Aš-kerca. Zelo sem vesel, ker so se pričele počitnice. Komaj čakam, da bomo šli na morje. Ostali čas pa bom preživljal doma. Igral se bom s prijatelji in nič se ne bojim. da bi mi bilo dolgčas. Obiskoval pa bom tudi staro mamo v Pesju.«
DAMJAN PIRTOVŠEK: »V tretjem raz-redu. ki sem ga obiskoyal na osnovni šoli Miha Pintar Toledo. je bilo sicer lepo. ven-dar pa sem zelo vesel. ker bom Iahko za nekaj časa odložil šolske knjige in zvezke. Med počitnicami .bom imel veliko časa za igro s prijate-Iji. odšej pa bom tudi k stari
Rečica ob Savinji
V nedeljo vaška olimpiada
Osnovna organizacija ZSMS v kra-jevni skupnost! Rečica ob Savinji bo v nedeljo popoldne ob 14. uri znova priredila vsakoletno vaško olimpiado. To je šaljivo tekmovanje na katerem nastopajo mladi in stari. moški in žen-ske iz osmih zaselkov in vasi v tej kra-„ jevni skupnosli. Nastopajoči se bodo v nedeljo popoldne na rečičkem nogo-metnem igriVu pomerili v osmih za-
nimivih disciplinah. Med nje sodijo nogomet v škornjih. vlečenje vrvi. tek z desko. štafeta s steklenico. odbojka z vrečkami z vodo. streljanje s fračo in podobno. Zanimivih bojev in številnih obiskovalcev zagoiovo ludi letos ne bo manjkalo. lekmovanje pa bo popestrila delavska aodba na pihala.
J P. I
pa bom v tem času tudi kaj prebral.«
MIRO JEN-KO: »Med šol-skim letom sem bil kar priden in ludi z uspe-hom. ki sem ga dosegcl. sem zadovoljen. Tudi med po-čitnicami na šolo ne bom pozabil. Pripravljal se bom. da bom tudi v šestem razredu uspešen. V tem času pa bo seveda tudi vcliko časa za igro s prijatelji. obiskal bom staro mamo v Kraniu ter pomagal staršem pri zidanju hiše.«
M. Zakošck
* I
6. stran ★ nSS CSS
OBDNEVU RUDARJEV
Titovo Velenje *
1. julij 1982
Pred nedavnim so na Ru-dniku lignita Velenje podelili priznanja najuspešnejšim de-lavcem. Med njimi je bil tudi Stanko Jakop iz temeljne or-ganizacije Rudarski praktični pouk. Skoraj tri desetletja že dela v jami in je v tem času mnogokrat dokazal pravilen odnos do dela in samoupra-vljanja. Njegove izjemne do-sežke na delovnem mestu po-trjuje tudi priznanje za naju-spešnej.šega delavca leta.
Rodil se je leta 1930 in nosi na svojih ramenih že 29 let dela v jami. Do leta 1966 je bil za-poslen v rudniku Zabukovica. K.o so ta rudnik zaprli, se je zaposlil 'v tozdu Rudarski praktični pouk. kjer dela kot vodja priprave. Pričakoval sem. da bom pred sabo za-gledal mladeniča v rosnih le-tih. Na moje presenečenje pa je v učilnico. kjer sem ga čakal. vstopil možakar zrelih let, ki so mu skoraj tri desetletja dela v jami zapustila sledove na sicer odločnem obrazu, s ka-terega še vedno izžareva ži-vljeaska moč. Od takrat. ko se je zaposlil v tozdu Rudarski praktični pouk. je preteklo že precej časa. Že v začetku po-govora se je samo po sebi vsiljevalo vprašanje. kako je Stanko doživljal spremembe. ki jih zagotovo v devetindvaj-setih letih. kar dela vjami. bilo veliko. Povedal je. da so po-goji dela v rudniku danes ne-primerno boljši od tistih pred nckaj desetletji: »Razenvečje varnosti je tudi delo povsem drugačno'. Šepred nekaj letije rudar pri svojern delu upo-rabljal predvsem niišice. da-nos pa je bolj kot to po-membno njegovo znanje pri ravnanju z mehanizacijo. To pa kljub temu ne pomeni. daje danes delo rudarja lahko. Se vedno so v jami taki pogoji dela. ki zahtevajo napore in
celega človeka. Vendar pa zdaleč ni tako težko. kot radi govorijo tisti. ki jame nikoli od blizu niso videli.«
Stanko je navajen o vseh stvareh govoriti kratko in je-drnato. tako. da njegove skopo odmerjene besede vedno za-danejo bistvo tistega. o čemer govori. Na vprašanje. kakšna je danes družbena raven ru-darja. je odgovoril: »Včasih ni rudarja nihče vprašal. kje in kako živi. Danes pa družba namenja temu vprašanju ve-dno več skrbi.« Nekoliko za-grenjen je bil. ko je pripove-doval. kaj ga najbolj moti pri njegovem delu. »Tovarištva. kot ga je bilo včasih med knapi. ni več. Vsaksedrži zase. Vse manj je pravega občutka pripadnosti delovni skupini in kolektivu ter pripravljenosti pomagati tovarišu 'v stiski.«
Da je bilo med »knapi« res veliko tovarištvo. je Stanko
ponovno zatrdil. ko je pripo-vedoval. kaj mu pomeni biti najuspešnejši delavec leta v tozdu Rudarski praktični pouk. »V jami sam rudar ne more veliko narediti. če ni pravega sodelovanja med Člani delovne ekjpe. Priznanjc
—	najuspešnejši delavec leta
—	mi seveda pomeni veliko. Toda. k temu so prispevali svoj delež. tudi ostali sotova-riši. s katerimi delam. Brez njih bi bil ves nioj trud indelo zaman.« To ni izzvenelo kot Stankova lažna skromnost. saj je bilo iz njegovih preprostih bcsed čutiti. da misli zelo is-kreno.
Tudi njegova želja ob ru-darskem. njegovem. prazniku jc bila dokaj skromna. ^Več tovarištva med rudarji. od osebnih želja pa si želim le to. da bi mi zdravje dobro služilo še dve leti. kolikor mije ostalo do odhoda v zaslužen pokoj.«
Stanko Jakop (na sredini) na delovnem mestu
Rudarski Solski center
_
RSC velenje
neom sub. odgoMornost
Rudarski šolski center Titovo Velenje
Iskreno čestitamo
ob 3. juliju - dnevu slovenskih rudarjev in 4. juliju - dnevu borca
vsem velenjskim rudarjem, delavcem Rek, vsem borcem in aktivistom NOV!
Rudarskišolskicenter Titovo Veienje s temeljnimi organizacijami združenega delainDSSS
Rudar
Ko solani nekaj predkorteem lela zalulile sirene. sem takoj veclel kaj pomenijo. Rudarji so :e lakrai izkopali toliko premoga. kolikor so si bili zastavili v planu ob začetku lanskega lela. Obenem pa sem pomislil tudi na to. kako ležak je rudarski poklic. Že zgodaj zjulraj. komiše sladko spimo. se v rudniku rudarji trudijo, da bi la dan izkopali čimveč premoga in tako pri-pomogli. dajbisepozimilahko grelo več Ijudi kot leta poprej. Kljub sodobnim pripomoč-kom. ki rudarjem pri kopu ligniia pomagajo. preži nanje cela vrsla nevarnosti. Zemlja
lahko zasuje rov. včasih pride do eksplozije in ludi voda ne jcmlje poguma. Še bolj za-grizeno in vneto kopljejo in dosegajo vedno boljše rezul-laie.
Le kaj bi brez rudarjev. Po-zimi bi nas zeblo. sajje glavni vir energije v naši dolini prav premog. Zalo je prav, da po-klic rudarja spoštujemo, sajje eden izmed najtežjih, za ne-kalere pa najlepši poklic na svetu.
Darko Hriberšek 3.a razred OŠ Guslav Šilih
Moj dedek je bil rudar. Nekoč je pripovedoval, kako
so morali vse ročno kopati in polnili vozičke s premogom.
Vsak je moral nakopati veli-ko vozičk&v premoga. da je dosegel normo. Danes je dru-gače. rudarji laže-opravljajo svoje delo. ker imajo stroje.
Moj dedek je moral nositi malico in čaj od doma. Danes dobijo vse v rudniku. Vsak si lahko po želji izbere s'vojo malico. Za pridno delo so danes dobro nagrajeni. Ne-koč pa so bili slabo. Moj očeje ludi rudar-ključavničar in sem nanj zelo ponosen.
Lešnik Gregor 2.c razred OŠ Gustav Šilih
Obisk v domu Rudarskega šolskega centra
Stanko Jakob
Najuspešnejši delavec
jih veseli
ISMET MULAVDIC iz
Tuzle je končal tretji letnik: »Ko sem leta 1979 prišel v Titovo Velenje sem imel sprva težave s slovenščino in je bil zato tudi šolski uspeh v prvem polletju nekoliko slabši. Veli-ko uspešnejši v šoli sem bil kasneje. ko sem dovolj obvla-dal slovenščino. Praktični pouk smo najprej opravljali na manj nevarnih in kasneje se-veda tudi na zelo zahtevnih mestih. Pri odkopu na čelu me je bilo v začetku nekoliko strah. kaj kmalu pa sem se privadil na delovno okolje in strah je izginil. Po končanem šolanju bom ostal v Titovem Velenju. najraje pa bi se za-poslil v jami Skale kjer sem
Ismet Mulavdić
opravljal praktićni pouk. Ve-sel sem. da bom ob rudarskem prazniku sprejet v rudarski stan. hkrati pa mi je žal. ker konec šolanja pomeni tudii lo-čitcv od prijateljev. ki sem si jih pridobil med sošolci.«
Franc Kmetec
Večina mladih fantov iz vseh socialističnih republik, ki so se odločili za nič kaj lahek poklic rudarja. prebiva v domu Rudarskega šolskega centra v Titovem Velenju.
Kljub temu. da so prišli iz najrazličnejših krajev Jugo-slavije in s seboj prinesli svoje običaje in navade, bi danes po večletnem bivanju v našem mestu težko rekli. kdo je Bo-sanec. Srb, Slovenec... V domu. šoli in na delovnem mestu so si vsi enaki. Mladi. ki so se odločili za ta poklic, so postali nerazdružljivi prijate-Iji in dobri tovariši.
V dneh. ko smo jih obiskali, so pouk že končali. opravljali pa so obvezno delovno prakso. Povedali so. da jih poklic ru-darja zelo veseli injim ni žal. da so se odločjli zanj. Tudi usposabljanje za bodoči'po-
Kadrija Mehmedović
pita se mi je zgodila majhna nezgoda. Pri postavljanju podbojev sem si zvil nogo in sedaj komaj čakam. da se znebim mavca. saj so moji sošolci že pričeli z rednim de-lom. Moram reči. da me je bilo malce strah. ko sem pr'išel pr-vič v jamo. vendar sem se kaj kmalu privadil. Poklic rudarja sem vzljubil in ga ne bi zame-njal z nobenim drugim. Ko bom odslužil JLA. se bom dokončno odločil za nadalje-vanje šolanja in bom ostal v prelepem Titovem Velenju.«
KADRIJA MEHMEDO-
VIĆ iz Srebrnice v Bosni in Hercegovini je lcončal drugi letnik: »O poklicu rudarja so mi veliko govorili prijatelji. ki so že bili v Titovem Velenju. O vseh podrobnostih sem se ka-sneje seznanil na razgovorih. ki so jih pri nas pripravili predstavniki Rudarskega šol-skega centra. Ker pri nas ni-sem našel primerne zaposlit-ve. sem se odločil za rudarja. Prvi dnevi po prihodu v dom so bili zelo težki. po nekaj mesecih pa sem se le privadil in se enakopravno z ostalimi vključil v domske dejavnosti. Sedaj imam že veliko prijate-Ijev od vsepovsod. V domu imamo redne učne ure. vendar se raje učimo vsak v svoji sobi. zato menim. da bi morale biti učne ure obvezne le za slabše učence. Za učenje ne rabim veliko časa. saj v šoli pozorno posIušarrK predavanja. Šolo sem končal z dobrim uspe-hom. verjetno pa se bom v rudarski stroki še izpopolnje-val. Poklic rudarja mi je zelo všeč. Delo. ki ga s ponosom opravljam ni težko. čepravje nevarn'o. Po končanem šolanju bom ostal v Titovem Velenju. saj bom tukaj zaposlen. pa tudi mesfo mi je zelo všeč. Seveda pa ob praznikih in dopustih z veseljem obiščem svoj rojstni kraj.«
HAMDIJA KOVAČEVIĆ
iz Bosanske Krupe obiskuje tretji letnik: »Za razliko od mojih tovarišev. ki so prišli na šolanje v- Titovo Velenje. ni-sem imel težav s prilagaja-njem na novo okolje. Občasno mejesicerzgrabilodomotožje po domačem kraju, vendar sem ga brez težav premagal. Prepričan sem. da bom z zna-njem. ki sem si ga pridobil v rudarski šoli. sposoben opra-vjjati delo rudarja tako. kot je treba. Nisem se še odločil. če se bom zaposlil v Titovem Velenju. Časa za premislek imam dovolj. ker bom kmalu odšel na odsluženje vojaškega roka. Vesel sem. da bom so-deloval na osrednji slovesnosti ob rudarskem prazniku in skočil čez kožo.«
Sredoje Jovanović
klic s teoretičnim in praktič-nim delom ^ejim zdi primeren in dojemljiv. Poudariti velja. da imajo v prvem letniku na teden tri dni pouka in dva dni prakse. v drugem intretjem pa dva dni pouka in tri praktič-nega dela.
Hamdija Kovačević
FRANC KMETEC iz Ptuja končuje drugi letnik poklicne rudarske šole: »V Ptuju sem srečal veliko prijateljev, ki so že zaposleni v velenjskem ru-dniku. Po pogovorih z njimi sem se odločil, da tudi sam poskusim. ReS'je. da je vsak začetek težak. vendar se člo-vek na vse navadi in tako je bilo tudi z menoj. Sedaj sem že vesel. da sem se odločil za rudarja. V prvem letniku nas je bilo le šest Slovencev. kmalu pa smo se povezali in postali z vsemi dobri prijatelji. Podobno je tudi v domu kjer drug drugemu pomagamo. zlasti pri učenju. kadar pa je n najbolj hudo nam z velikim razumevanjem priskočijo na pomoč vzgojitelji. Kljub vse-mu pogrešamo igrišče s telo-vadnico. kjer bi se lahko v prostem času sprostili in raz-vedrili. Upam. da bomo igri-šče kaj kmalu uredili. S prak-tičnim delom v jami nimanr težav. Vodja praktičnega dela nas podrobno seznanja z de-lovnimi nalogami. skrbi za daslednost na delovnem me-stu in nas opozarja na nevar-nosti. Po končanem šolanju se nameravam zaposliti v vele-njskem rudniku kjer tudi do-bivam štipendijo.«
SREDOJE JOVANOVIĆ
iz Titovega Užica obiskuje tretji letnik poklicne rudarske šole: »Za ta poklic sta me na-vdušila brata. ki sta prav tako rudarja. V Titovo Velenje sem prišel pred tremi leti inse takoj vselil v dom. Sprva mi je bilo zelo težko. že zaradi sloven-skega jezika. navad in običa-jev. Kadar mi je bilo najtežje Šem poiskal tolažbo pri bratu. ki je že već let v Titovem Ve-lenju. V domu se počutim dobro. le s hrano nisem' preveč zatiovoljen. Kruh je star. pa tudj, obrok je včasih preskro-men. Prosti čas v domu pre-življa vsak po svoje. največ pa nas je 'vključenih v razna športna društva. Tretji letnik sem zaključil s prav dobrim uspehom. praktični končni iz-pit v jami Skale pa z odličnim. Prav pri opravljanju tega iz-
1. julij 1982
•k Titovo Velenje
SPOMINI
nas cas * stran i
Franc Janežič
Zobobol prav gotovo dobro pozna sleherni iz-med nas. Vsi prav dobro vemo tudi, kako zelo ne-
bili tudi aktivisti. Pogosto sem odšel tudi na teren, kjer so se zadrževali borci Ka-mniško zasavskega odreda.
prijetenje lahko. Inkako so j>a zdravili v času narodno osvobodilne vojne?
Obiskali smo zobozdra-vnika Franca Janežiča, ki je delal takoj po pričetku okupacije v zobni ambu-lanti v Domžalah.
»Ordinacijo sem imel v stari stavbi, last Ane Go-lob. V pritličju je bila po-licijska postaja.« se spomi-nja Franc Janežič. »Vsi so me poznali in povsem ra-zumljivo je bilo, da so pri-hajali različni ljudje v mojo ordinacijo. Med njimi so
Tudi to, da sem obtskoval prebivalstvo na terenu, je bilo razumljivo. Tako sem delal vse do začetka leta 1944, ko sem moral oditi v ilegalo. Potreba je bilo pripraviti vse potrebno za na pot, predvsem pa zago-toviti dovolj potrebnega materiala.«
Mizarmujenaredilvelik lesen zaboj, v katerega je spravil inventar, vrtalko na nožni pogon, nekaj drugih pripomočkov in najosnov-nješi material. Že februarja
leta 1944 so tako uredili ordinacijo v Rači, v hiši, kjer je deloval tudi odbor OF. Pripravili so tudi načrt, po katerem se je nato or-dinacija selila po vseh kra-jih Moravške in Tuhinjske doline. Terenci so poskr-beli za ustrezne prostore ter za prenos opreme. Pouda-ritipaje treba.dasojihzelo natančno oBveščali tudi o morebitni nevarnosti. Tako ta zobna ambulanta tudi nikoli ni bila odkrita. Franc Janežič jo je zapustil mu-zeju revolucije v Mariboru.
Uspešno je bila ilegalna zobna ambulanta založena tudi s potrebnim matpri-alom. Tudi za to so skrbeli terenci.
Pred osvobodifvijo Oornje Savinjske doline je dobil Franc Janežič od p<^ litičnega komisarja Štiri-najste divizije nalogo, dđ se mora javiti pri sanitetnem referentu. Z zadovoijstvom je ugotovil. da je bil to zdravnik splošnp prakse. ki je opravljal tudi zobo-zdravska dela. Poznal ga je že iz Domžal. Z njegovo pomočjo je delo zobne ambulante steklo še bolj organizirano. Dobil je po-močnika Kerina. za prenos opreme pa je dobil konja in konjevodca Jožeta. Tako so se še hitreje gibali po terenu in tudi uspešneje odpra-vljali zobobole, ki so bili zelo pogosti. Obiskovali so vse kraje v Gornji Savinjski dolini, kjer so se zadrževali borci. seveda pa so spreje-mali tudj civilno prebival-stvo. Kamorkoli so prišli. so jih z navdušenjem spre-jeli, domačini pa so poskr-
beli za to, da je bila am-bulanta dobro založena tudis »kačjoslino«,ki sojo uporabljali namesto injek-cij.
»Ravno žganje je priva-bilo v mojo ordinacijo marsikaterega lažnega bolnika,« se spofninja Franc Janežič, »ki je vedel, da ima v steklenici, na ka-teri je mrtvaška glava, te-kočino, ki odpravi marsi-katero težavo.«
O delu so.vodili točno evidenco, o tem pa smo sproti poročali tudi štab-nemu referentu.
Ko se je jeseni leta 1944 začela velika ofenziva, so po nalogu štabci, ambulan-to skrili pri kmetu na Me? nini planini. S seboj so vzeli le najnujnejše in tako je Franc Janežič reševal borce zobobola kar na položajih, na kakšnem štoru v gozdu.
Po ofenzivi so ponovno vzeli že dobro znani leseni zaboj in nadajjevali pot skupaj z borci. Sli so preko Graške gore,' do Raven, kjer so se namestili pri kmetu Soviču. Bližali so se dnevi svobode, partizani pa Šoštanju, kjer so tudi dočakali svobodo.
Med narodno osvobo-dilno vojno je Franc Janežič popravil veliko zob. Ko so se po več kot desetih letih srečevali nekdanji borci na mitingih, so se mnogi usta-vljali pri njemu in mu po-kazali še vedno zdrav in lep zob, pa čeprav je bilo delo opravljeno v času, ko je moral velikokrat prekiniti delo zaradi nevarnosti in
nadaljevati ko je bila ne-varnost mimo.
Takoj po začetku svo-bode, je Franc Janežič nadaljeval delo v ambu-lanti, katero . so zasegli nemškemu zobozdravniku. Pripravili pa so še številne akcije, da so zbrali kar največ sanitetnega in dru-gega materiala, ki ga je hotel sovražnik odnesti čez mejo.
Prvo delovno mesto po
vojni, je opravljal Franc Janežič v Trbovljah, po devetih letih pa je prišel v Titovo Velenje, kjer je bil vodja zobne ambulante v Savinjsko-šaleškem zdrav-stvenem domu. Sedaj je že pet let v pokoju, vendar pa svojega dela ni zapustil, saj ga opravlja z velikim za-dovoljstvora. Prav zaradi tega nekaj ur na teden ho-norarno dela v zobni am-bulanti v Šoštanju.
Vsem velenjskim rudarjem in vsem drugim delavcem Hudarsko eiektroenergetskega kombinata Velenje
ČESTITAMO
za 3. jui/j - praznik slovenskih rudarjev
Vsem borcem in aktmtom za
4. iulii - dan borca
Delavci, samoupravni organi in organizacije
Termoelektrarne Šoštanj tozd Termoelektrarna Soštanj / tozd Termoelektrarna Šoštanj II tozd Vzdrževanje tozd Inženiring
Delovna skupnost skupne službe Delovna skupnost družbena prehrana
Prvi odbor OF v Nazarjah
V Nazarjah bodo v bližnji prihodnosti odkrili spOmin-sko ploščo.na hiši, v kat|eri so oktobra leta 1941 ustapovili prvi odbor Osvobodilne fron-te v tem kraju. Odbor sje je v tej hiši. ki je bila žarišče nastanka organiziranega od-pora proti okupatorju v tem kraju. tudi sestajal. njegovi člani pa so bili Tone Remic
—	Škerjanc. Jože Planovšek
—	Jaka in Ivan MogU'Mar-ko. Spomine na prve vojne dni. na ustanoviteV odbora OF in na začetek odpora je obudil Ivan Mogu.
»Neslaven razpad stare jugoslovanske vojske sem dočakal kot vojak protitan-kovske artiljerije v Ptuju. ki v »obrambi« domovine seveda ni izstrelila nobene granate. Vrnil sem se v Nazarje in nadaljeval svoje službovanje v takratni lesni industriji. Ozračje v kraju je bilo pov-sem mirno in je spominjalo na zatišje pred nevihto. Vsi so čakali na prihod Nemcev in ko so ti prišli so bili nekateri domačini celo navdušeni. Njihov »elitni« videz seveda ni preslepil vseh, žlasti starej-ši in bolj pametni niso nasedli zunanjemu blišču in veliča-stnim obljubam.
Njihovo ravnanje in obna-šanje je pravilno predvidel
tudi takratni ravnatelj podje-tja inž. Žumer. Še pred njiho-vim prihodom v Nazarje je napisal nalog za izplačilo dveh plač inje tako rešil vsaj nekaj denarja. Z njim je povezana tudi prva »akcija« proti okupatorju. Nemci so ga namreč takoj zamenjali in na njegovo mesto postavili svojega komisajja. Na začet-ku mu je bil Žumer seveda nujno potreben in sta bila zato skupaj v pisarni. Nekega dne je na njegovi mizi slučaj-no opazil zahtevo, da je treba Žumra izseliti, podpisala pa jo je vrsta domačinov in mu tako poplačala dobroto. Imen ni utegnil prepisati zato smo popoldne postavili straže, vdrli v pisarrio in mizo ter prepisali seznam.
V prvem obdobju okupaci-je je večina krajanov stala ob strani. le nekaj kulturbun-dovcev je vztrajno širilo nji-hovo propagando in obljub-ljalo blagostanje. Nemci so seveda že po nekaj mesecih pričeli kazati svojo pravo podobo z izseljevanjem učite-ljev. duhovnikov in drugih izobražencev. kar je med ljudmi seveda porodilo od-por. Svoje delovno mesto sem imel takrat na Ćreti. Tolstem vrhu in okolici kjer smo gradili gozdne ceste. Jeseni
smo tako prišli v stik s prvimi partizani. ki jih je vodil Jože Letonja-Kmet. Seveda nam je takoj dal nalogo. da zbira-mo podatke o .sovražniku in podobno. mi pa smo partiza-nom dajali dinamit. ki smo ga sicer rabili pri gradnji cest.
V Nazarje se je takrat vrnil tudi domačin Tone Remic-Škerjanc. Goničev Tone. si-cer inženir agronomije. Na Gorenjskem se je seznanil z naprednimi idejami in je takoj pričel iskati somišljeni-ke. Oktobra je po nalogu Jožeta Letonje prišel z Ljub-nega F.erdo Zajc-Servac in nam pomagai pri ustanovitvi prvega odbora OF. Sekretar odbora je postal Tone Remic, člana pa sta bila Jože Planov-šek-Jaka in jaz. Odbor smo ustanovili v Toničevi hiši, pri Tonetu doma torej, in se tam tudi sestajali. Istočasno so se v gostins(ci sobi, pri stalni mizi ob peči, sestajali tudi drugi napredni domačini iji Toničeva hiša je bila pravo žarišče nastajanja in krepitve odpora.
Seveda tudi Nemci niso • stali križem rok. Ustanavljali so vaške straže in pričeli z urjenjem Ivermanšafta' na Rečici. Na te vaje so morali hoditi tudi vsi štirje Toničevi sinovi. Tone. Ivan. Pepi in
Ciril. Svojega odpora do okupatorjev niso skrivali in kaj kmalu jim na vaje ni bilo treba več hoditi. Postali so torej sumljivi in obstajala je nevarnost, da jih bodo skupaj z domačimi izselili.. Odbor OF je imel nalogo navezati stike s somišljeniki, širili smo propagando proti Nemcem. povezali smo se z odbori v Mozirju. Šmartnem ob Paki iz s spodnjim delom Savinj-ske doline, odkoder smo dobivali tudi propagandno gradivo. Tega so nam dajali tudi partizani Štajerskega bataljona. mi pa smo zanje zbirali hrano, orožje in po-datke o sovražnikovih silah. Nastajali so torej novi odbori OF po vsej Gornji Savinjski dolini in politična akcija proti okupatorju se je vse bolj krepila. Pomladi leta 1942 so pričeli z vojaškimi akčijami tudi borci Stajerskega bata-Ijona. vse skupaj je povzroči-10 pravo navdušenje med prebivalci, ki so pričeli mno-žično odhajati v partizane. Ob tem se je seveda pojavilo veliko pomanjkanje orožja in opreme zato so mnogo odšli nazaj med terence, nekateri pa so svojo partizansko pot nadaljevali drugod. tudi na Hrvaškem.
Zaradi vsega tega so .oku-
Ivan Mogu-Marko
patorji stopnjevali svoj teror. Zapiranje, izseljevanje. mu-čenje in izdajstva so nekoliko zavrla tudi navdušenje med ljudmi. Izdaje so ogrozile tudi delo našega odbora in Toni-čevo domačijo. kjer smo se sestajali. Maja 1942 smo se morali umakniti v partizane. Odšli so tudi vsi štirje Toniče-vi sinovi. Ivanje padel še tisto leto na Moravškem kot ko-mandir Moravške čete, leta 1942 pa je daroval življenje za svobodo tudi Tone; ki je bil politdelegat 3. čete Štajer-skega bataljona. Njihova ma-ti in sestra sta morali prav
tako zapustiti domačijo in sta se pred okupatorjem preselili na Gorenjsko.
Kmalu po našem umiku v partizane so Tone Zupan, Franc Kos in drugi pod Žlabrom ustanovili drugi od-bor OF, zaradi izdajstev pa so se prav tako morali kaj kmalu umakniti v partizane. Borci Štajerskega bataljona smo med drugim napadli tudr Nazarje, vendar postojanke nismo uspeli zavzeti. Kasneje smo krenili proti Zasavju in drugam kjer so nas čakale hude preizkušnje v boju za svobodo.«	J. P.
8_sfran*nas cas
ZANIMIVOSTI, FELJTON
Titovo Velenje *
1. julij 1982
Radovan Timotijević
Desant na Drvar ali skok v prazno
SlFRA „KONJEV SKOK"
Feldmaršal von Weichs je v pr-vih dneh maja ponovno natan-čno proučil vsako podrobnost iz mnogih prilog k svojemu ukazu za napad na Drvar. Posebno za-nimiva je bila priloga št. 21, ki se je nanašala na način izvedbe operacije in njeno popolno taj nost. Ko se je prepričal, da v vsem načrtu ni nobenih večjih praznin, je zaprl platnice in vse izvode vrnil nazaj v svojo blagaj-no.
Tistega dne, v četrtek 4. maja je general Rendulic približno ob osmih zjutraj prispel k feldmar-5alu von Weichsu. Pogovarjati . sta se začela o tem, kdo vse je seznanjen s to vojaško in držav-no skrivnostjo tretjega rajha na Jugovzhodu. Ugotovila sta, da poleg njiju dveh ve zanjo le Se pet njunih oficirjev.
,,Z moje strani je vse pripra-vljeno, dragi Rendulic," je dejal Weichs in mu izročil en izvod kompleta. „Sedaj je na vas, da obdelate uporabo enot in da izpeljete operačijo."
Rendulic je pogledal na platni-ce svojega izvoda, kjer je bilo z debelimi črkami napisano „ROsselsprung". To je pomenilo „konjev skok", pravzaprav skok konja na šahovski tabli.
„Sifra naj prikaže prav to, kar želimo doseči", je cinično dejal Rendulic.
,,Res je tako," je potrdil Weichs, „Poleg vaših enot, ki so predvidene za to operacijo, vam. bom dal še nekaj enot iz svoje operativne rezerve za Jugovzhod. Vrhovno poveljstvo je prav tako obljvibilo izvidniški bataljon, vendar ga nam doslej še ni dode-lilo," je dejal Weichs.
Nato mu je von Weichs še sporočil, da mu bo dal iz svoje rezerve 1. polk divizije ,,Bran-denburg" za posebne namene, 202. oklepni bataljon, 92. moto-rizirani polk in 13. polk SS-divizi-je „PrinžEugen". Te enote sobi-le zelo premične in dobro izurje-ne, von Weichs pa jih je vselej uporabljal natistemdelu jugoslo-vanskega vojskovališča, kjer je bilo najhuje.
Medtem ko sta se pogovarjala, se je nenadoma oglasil telefon, prek katerega je von Weichs vzdrževal neposredno zvezo z nemškim vrhovnim poveljstvom. ' „Halo, halo . .! Tu je feldma-ršal Keitel. Ste vi, Weichs?"
,,Da, jaz sem Prosim?" je odgovoril von Weichs.
„Kdaj boste poslali obljublje-no gradivo? Firer ga želi imeti in mi je dejal, da pohitite. Kaj naj mu rečem?" ga je vprašal feld-maršal Keitl.
,,Je že pripravljeno, poslal vam ga bom v nekaj dneh. Prav- . kar se pogovarjam o tem z Ren-
dulicem," je odgovoril von Weichs.
„Katerega dne bo to?" je še nadalje vztraiai Keitel.
„Recimo, šestega maia."
„Prav, pričakujem ga. Bodite pripravljeni, da vas bo ftrer po-klical poročat. Generalu Ren-dulicu povejte, naj se tudi on pripravi. Obvestil vas bom, ka-daj bo to," je dejal Keitel, nato pa je še dodal: „Dobili ste izvi dniški bataljon 1. divizije, ki je že na poti iz Skopja. To je vse, kar sem vam želel povedati," je končal Keitel.
SKRIVNOST DO ZADNJEGA TRENUTKA
Hitlerju se je očitno mudilo z operacijo „konjev skok", kajti Keitel je o tem še nekajkrat go-voril z Weichsom. Von VVeichs je Rendulica seznanil z vsebino pogovora, ki ga je imel s Keit-lom, in mu povedal, da bo skup-no z izvidniškim bataljonom iz rezerve vrhovnega poveljstva se-daj imel štiri take bataljone, predvidene za bliskoviti prodor v sedež vrhovnega štaba v Drvarju.
Nato sta se pogovarjala, koli-ko časa naj bi trajala operacija. Bilo je predvideno, da bi trajala tri tedne, kar bi zadostovalo za uničenje vrhovnega štaba in šta-bov korpusov, organov in teles nove Jugoslavije, zavezniških misij ter letališč in skladišč okrog Drvarja. Rendulic pa je na vse 'o pripomnil:	' -
„Najpomembnejši se mi zdi prvi udar padalcev, pa tudi pro-dor kopenskih enot. Če bo to dobro izpadlo, bo vse drugo razpadlo samo od sebe."
,,Da pa bi to dosegli Rendulic, moramo zagotoviti popolno taktično presenečenje vrhovnega štaba," ga je prekinil feldmaršal von Weichs. „Premiki in zbira-nje naših enot v predvidenih rajonih morajo ostati za našega sovražnika skrivnost vse do zadnjega trenutka," je poudaril Weichs.
„Premike enot bomo težko prikrili, kajti sovražnik ima razvito obveščevalno službo," je dejal Rendulic, ,,z namenom, da bi zagotovili tajnosi in preseneče-nje, bom poprej organiziral po-sebno operacijo, ki bi mi pripo-mogla, da bi z nočnimi pohodi pripeljal eno v izhodiščne rajo-ne," je pojasnil.
Weichs je še dodal, da ne sme noben nemški vojak ali oficir v enotah zvedeti, kakšna naloga jih čaka, vse do zadnje noči pred operacijo. Če bi koga izmed njih partizani ujeli, zato ne bi mogel ničesar izdati. Hkrati je ukazal Rendulicu, naj izvaja odločne povračilne ukrepe proti prebival-stvu, za katerega je zanesljivo vedel, da bo podpiralo svojo osvobodilno voisko.
Tito pod Pečino pri Drvarju
Nato sta prešla na vprašanje glede poveljevanja v operaciji „koojev skok". General Rendu-lic je predlagal, naj komandant 15. gorskega armadnega korpusa general Ernest von Leyser pove-ljuje svojim enotam in tistim, ki mu bodo dodane. V zvezi s tem je dejal:
„Toda jaz bom poveljeval osebno vsaki, celo najmanjši enoti, za katero bom ocenil, da lahko doseže uspeh."
„Strinjam se, Rendulic. Sedaj sem še toliko bolj prepričan v to, da bomo uspeli," je dejal von Weichs. „O tem bom govoril tudi s firerjem in mu bom predlagal, naj vam dodeli čim močnejše Jetalske in padalske enote. Sicer pa bova še videla, kaj o vsem tem meni firer."
| Nato sta se še dogovorila, da se bosta ponovno sestala po Weichsovi vrnitvi iz vrhovnega poveljstva, dotlej pa bo general Rendulic nadaljeval priprave za „konjev skok".
ZAPLENJENA POSTA
Pogovor, ki sta ga imela omenjena nacistična komandan-ta med štirimi očmi, je ostal izza tapeciranih vrat kot največja skrivnost. General Rendulic se je še istega dne vrnil z letalom v Vrnjačko Banjo, da bi v svojem štabu mrzlično pripravil načrt, kako se dokopati do vrhovnega komandanta NOV in POJ. Toda tudi naša obveščevalna služba je dobila nekaj podatkov o tem, s čimer so se nacisti v tistem času najbolj ubadali.
(Dalje prihodnjič)
Jezikovrio razsodišče (76, 77)
Plaketa in znamke
„Sestavljena organizacija združenega dela Iskra je v Ietu 1980 dobila najvišje državno priznanje, nagrado Avnoja. Ze dobro leto delavci Iskre gledamo v pritličju poslovno-prodajnega centra plaketo, ki jo je Iskra dobila ob podelitvi nagrade. Vse bi bilo lepo, ko bi bila plaketa napisana v boljši slovenščini. Ta-ko pa je tam napisano: SA-STAVLJENI ORGANIZACI-JI . . . ali ZA RAZVOJ SO-CIJALISTICNE FEDERATIV-.NE . . .
Ce smo že dobili tako prizna-nje, bi plaketa morala biti _napisana brez napak, saj je to stvar trajnega pomena."
Predsednik osnovne organiza-cije sindikata „Zbiram znamke in kupujem filatelistične izdaje Skupnosti jugoslovanskih pošt. Na listih z opisom znamk skoraj vselej opazim po nekaj tiskov-nih, pa tudi jezikovnih napak. Posebno slab je list za znam-ke, izdane pred svetovnim nogometnim prvenstvom. Ves čas na primer govori o „nacio-nalnih moštvih", slovensko pa temu pravimo državna moštva ali reprezentance. Ali tale stavek: „Prvo in drugo uvrščeno moštvo iz vsake skupine nadaljuje tek-movanje tako, da se od njih formirajo štiri skupine s tremi
moštvi vsaka." Slovensko bi bilo to: „Prvo- in drugouvrščeno moštvo . . ., da se iz njih sesta-vijo štiri skupine s po tremi moštvi." Med kraji, kjer bodo tekmovanja sta navedeni tudi „Saragozza" in „Siviglia" — ta-ko pišejo ti dve mesti samo Italijani. (Pri znamki v spomin pisatelja Senoa je bil francoski dramatik Racine napisan kot Ra-sin.) Izmed tiskovnih pomot navajam dve: ,,Na elmininator-nih tekmovanjih" — grdo popa čen izraz ki bi seveda moral biti iziočilnih; in „obrnite se na območno „poštno" namesto pošto. Ali se ne bi dalo doseči, da bi bila ta besedila napisana v boljši slovenščini?"
Obakrat gre za besedilo v slovenščini, napisano zunaj Slovenije v Beogradu. Lahko verjamemo v dobro voljo tistih, ki pripravljajo ta besedila, in v njihovo željo, da bi bila ta slovenščina dobra. Niso pa našli dobrih prevajalcev, zato napake. Nanje je treba opozoriti, saj sicer tudi izdajatelji ne bi zvedeli, da besedilo ni dobro. Plaketa bi se dala hitro napisati na novo, poštna skupnost pa bo gotovo morala najti za prevajanje koga, ki bo v slovenščini dobro podkovan.
Slovenščina pri carini
„Zanemarjanje slovenščine se je tako razpaslo tudi pri nas, da ne vidim več pomoči — in tega smo si sami krivi! So nekateri, ki so že deset in več let pri nas v službi, pa se še niso naučili besede slovensko!
Ali se res moramo samo Slovenci prilagajati drugim? Zakaj se Sloveniji, ki je po tranzitu prva v Jugoslaviji, deklaracije in potrdila pišejo v srbohrvaščini?"
Kar omenjate, je boleče, morda
pa le ni tako tragično in čisto ne-gativno za slovenščino in Slovence, Res moramo paziti na vja funkcij-ska področja našega jezika, da se čez nekaj časa ne bi moglo reči, da se slovensko govori le še v zase bnih govornih položajih; kakor se je svoj čas že reklo, da slovensko govorijo le nižji sloji, medtem ko so oni drugi uporabljali nemščino
Konkretno bi za carino v Slo-veniji predlagali, naj bi vsak njen uslužbenec ogovoril potnika na meji v slovenščini, npr. s „Potni list, prosim", ali ,,Kaj imate prija viti za carinjenje" ipd. In če bi na-to dobil odgovor npr. v srbohrva-ščini, bi srbohrvaško govoreči carinski uslužbenec tudi v Sloveniji mirne duše prešel na srbohrvašči-no, Slovenec pa naj bi še naprej uporabljal slovenščino: če je pre-
hajajoči Slovenec, naj bi tudi sr-bohrvaško govoreči uslužbenec go-voril z njim v slovenščini, saj smc do svojih strank vljudni in jim radi ustrežemo z vsem, kar je mogoče.
Tako verjetno ravnamo v prime-rih, ko se nam ogovoijeni odzove v drugem jeziku, ki ga znamo
Podobno bi bila na meji \ Makedoniji prva carinikova beseda v makedonščini, drugje spet v sr-bohrvaščini. Na ta način bodo tudr
naši zamejci in zdomci res imeli občutek, da prihajajo domov.
V resnici se marsikateri carinski uslužbenec s srbohrvaščino kot materinščino že potrudi tudi v slo-venščini. Se bolj se bo, če bi mu to tudi priporočili, tiskovine pa usposobili za slovenščino, saj to ni težko. Pa bo manj ali nič slabe volje; in toliko več dobre, ki smo je vsi tako potrebni.
Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošilja-jo na naslov:
Sekcija za slovenščino v javno-sti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7.
Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb!

MARJAN BREGAR
ILIR
52. Ken je zmedeno strmel v'Ursusa, 14 se mu je obraz razlezel od sreče. Videl je, kako je mož izdrl meč, ga dvignil visoko v zrak in se raz-koračil pred njim ...
Kaj je mogel Ken storiti drugega, kot prav to? Kaj drugega, kot da se pripravi na boj, na smešen viteški nastop — v trenutku, ko je v njem gorela ena sama misel, misel na Ijubo deklico, ki se ta hip sramotno vdaja pohotnežu — ali pa si v obupu jemlje življenje ...?
»Zbudimo se, barbarček!« je dražil Ursus in prvi mlahavi udarci so oklevajoče zazveneli. Po nekaj minutah pa se je Ken vendarle predal r'tmu boja in žvenket orožja je postajal živah-nejši. Dvigal je na noge vojsko, ki se je v krogu zhirala pred poveljniškim šotorom.
I Irsusu se je prej zadovoljni obraz oričel daljšati, kajti fant pred njim je dokazal, da ni začetnik. viaei je; ta boj se utegne kaj čudno končati.
Množica je s k|iki spremljala boj in meče-valca sta se boju zapisala z vsem, kar sta pre-mogla: Ursus je sekal s težjo roko in večjo izkušenostjo, Ken pa je odgovarjal s hitrostjo mladeniča in z ži valskim instinktom. Pa morda tudi z neustrašenostjo obupanca ...
Boj je dosegel vrhunec. Vojska je zadržala dih — in Ursusov meč je navpično poletel pod nebo.
Ti, ki so mu sledili z očmi, so opazili, dr se v zraku vrtita — dva kosa!
Vzkliki začudenja so se izvili iz množice, a Ken jih skoraj ni slišal. Kot da se vse to njega ne tiče, je stopil k Ursusu. Ponudil mu je svoj meč.
»Na! Stori z menoj, kar hočeš,« je dejal tiho in pokazal k šotoru, »samo dovoli mi, da io še enkrat vidim ...«
f_
1. julij 1982	-k Titovo Velenje
PRAZNIČNE ČESTITKE
nas cas * stran 9
Rudarsko
elektroenergetski
kombinat
Titovo Velenje
>
Deiovne organizacije
Rudnik lignita Velenje
Tozd Jama Preloge Tozd Jama Pesje
Tozd Jama Škale Tozd Jamska mehanizacija
Tozd Jamski transport Tozd Jamske gradnje Tozd Priprave
Tozd Klasirnica Tozd Zunanja dejavnost
Tozd Gradbena dejavnost Tozd Mizarska dejavnost DS Zračenje DS Kopalnica DS skupnih služb
Termoelektrarne Šoštanj
Tozd TEŠI Tozd TEŠII Tozd Vzdrževanje
Tozd Inženiring DS Družbena prehrana DS skupnih služb
Elektrostrojna oprema
Tozd Strojni obrati Tozd Elektro obrati Tozd Vodovodno toplovodni obrati
Tozd Krovsko ključavničarski obrati DS skupnih služb
Sipak
Tozd Plastični izdelki
Tozd Kovinski izdelki in galanterija
DS skupnih služb
Avtoprevozništvo in servisi
Elektrofiltrski elementi Tiskarna
Delovne skupnosti sestavljene organizacije
Družbeni standard Zavarovanje
Avtomatska obdelava podatkov
Skupne službe
Ob 3.ju/iju - prazniku siovenskih rudarjev in prazniku delavcev Rudarsko elektroenergetskega kombinata Titovo Velenje čestitamo vsem deiavcem in upokojencem Rudarsko elektroenergetskega kombinata
Titovo Velenie in Rudarskega šolskega centra Titovo Velenje!
Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi Rudarsko elektroenergetskega kombinata Titovo Velenje
10. stran * n8S CSS
IZ DELA DRUŠTEV
Titovo Velenje *
1. julij 1982
Gasilsko društvo Nazarje
Izdatna pomoč krajanov
Na/arski gasilci so vsckakor mcd najrnarljivcjšimi v Gornji Savinjski dolini, kar je seveda v industrijskem središču povsem ra/umljivo in še kako pomembno.
Pesiile so jih hude prostorske teža-•vct /alo so se prcd leti odločili za gradnjo novega doma. Volje jim ni manjkalo, imcli pa so hude težave s pridobivanjem potrebnih dovoljenj. Obupali sevcda niso in v lanskem oktobru so pričeli gradi-li no« objekt. Sodoben dom bodo i/ročili namenu ob letošnjem praz-niku občine Mozirje.
V domu bodo pridobili tri gara-že, večnamcnsko iobo /a I20 Ijudi, sobo za civilno zaščito, orodjarno z delavnico, sobo za polnjcnje
gasilnih aparatov ter druge prosto-re. Prcdračunska \rednost te naložbc je 9.3 milijona dinarjev. žal pa ta srcdstva /aradi znatnih podr 'žitev nc bodo zadoščala. De-nar za dom so si zagotovili s prodajo starega doma in z icsom, ki so ga prispcvali krajani. Gasilci z vcscljcm poudarjaio, da- so po-\sod nalctcli na vcliko mcro razu-mevanja. saj jim nikjer niso zaprli vrat. Enaka ugotovitev vclja tudi. za nazarsko lcsno industrijo, goz.d-no gospodarstvo in druge delovne organizacije, ki so jim izdatno priskoćile na pomoč. Pozabiti sevcda nc smemo velikega štcvila prosiovoljnih deTovnih ur članov društva.
J. P.
Sodoben dom bo za Nazarje velika pridobitev
Kinološko društvo Titovo Velenje
Vzgojili že okoli 100 psov
Kmološko druši\o Tito\o Vcle-nic so ustanovili leta 1974.
Ko so liiibiidii štirinožcev pred osmimi lcii ustanavljali svoje dru-ši>.o, '.'ino\o niso pričakovali, da s. bo število člansiva od 35 povc-■ ;ilo na okoli 120. Glavna naloga društ\;i jc vzt'aianje ra/ličnih' vrsi pso\ /a obramhnc namcnc, /a re-šcvanic i/pod la\in (sncžnih ztime-
|\nii Osclič
to\), z;i spccialno iskanjc. ^.Njše ilrušivo ic /clo pri/adcvno, dclovni proeram bogai in zanimiv. V dru-šuu imamo najvcč nomških ovčar-\ — kar 80. Sevcda vsi z rodo\-nikom. Nekaj imamo školskih in kraških ovčarjev, pasmo dober-man, \cliki šnauecr, nekaj dalma-tincev, ruskih hrtov, boksarjcv in \eč \rst pudljcv. Največ pozorno-sli nantenjamo urjcnju naših štiri-nožcev /a pomoč pri raznih ele-mcnlarnih nesrcčah in drugih akci-iah. Vsako lelo pripravimo šcsiinesečne tečajc. ficlc po uspe-šno opravljenem i/pilu lahko pcs dobi v/rejno dovoljenjc," jc povc-tlal prctlscdnik kinološkcga dru-šlva Tilovo Velenje Ivan Osetič.
Priicino in lcpo jc dclali v takem drušhti, kjcr se prizadevno vklju-Ctijcio v načrtovane naloge vsi čla-ni. In lo /a naše kinologe lahko re-snično potrdimo. Za polrcbe šola-nia ima društvo na voljo lastne ka-drc. sai polcg urjcnja štirinožccv
n.i|\cč po/ornosn nameniajo i/ohra/e\:miu č!ano\. Tako pri/a-lc\ no dclo sc iim obrcsttije. Odkar drušuo obstaia. so vzgojili že okoli KH) psov, ki iih lastniki lah-ko uporahliaio za obrambnc na-mene. \aro\anje objckto\, prcd-mcun in šc kai. Tudi bcra pri/-nanj in pokalo\ ic kar ogromna. V K'in l')S(i XI so imcli v s\oiih vr-siah repuhliškega pr\aka B lige, le le.lo dni kasncio pa so bili trctji.
Irijc niihovi štirinožci so /clo uspcšno opravili i/pil za iskanje i/-pod rušc\ in. Toda, to še ni vse. Da dosegajo tako dobrc rczultalc. jc poircbno mnogo trdcga dela in do-biv \ olic. ki pa jc pri članih kino-loškcga tlnišua ne manika. Za uricnit psov imaio urcjcn poligon. V icm lciu bi ga radi dopolnili še s potrcbnimi pi ipomočki z;i vadbo rcšc\ania i/pod rušcvin. ..Večkrat jc ttcba krcpko poprijeti za dclo.
ocisiiti poligon, ga urediti icr narc-diii poircbno „orodje" /a vadbo psov. Vsako lcto pripravimo oce-nioanic psov vsch pascm, kakšno icknio\anic, /a kaj drugcga pa ni-mamo dovoli dcnarja. sai ta dc-ta\ nosi /ahtoa kar prcccj dcnarja. Tcga našc dništvo ninia prav vcli-ko. Nckai sredstev dobimo od Tovarnc gospodinjske opreme Go-rcnie. Sl O in delovna organizacija RŠ( — to/il Riularski praktični pouk. Šilnina in članarina še zda-lcč nc zndosmjcta. Oblcka. ki jo ima maskcr in rokav nas vcljata 22 tisočako\. kar za takšnc društvo. koi ie našc. ni piav malo," je pou-darrl han Osclič.
Niiluu ilelovni program /a io le-to ji /clo bogai in zanimi\. Polcg prcilnostnc naloge, to ie iiricnja pso\. boilo vso skrb namenili priJ ilobii\i lasinih delovnih prostorov, dopolnilvi poligona za reševanje
i/pod rušcvin, trudili se bodo ..spraviii pod sircho" vsaj eno ickmo\anic A lige, scveda pa si boilo pri/;ulc\ali pridobiti v svoje \rstc čimveč no\ih članov in s tem kvalitcinih psov. Trd oreh pa jih čaka pri iskanju večjih travnatih površin v bližini poligona za orga-ni/iranje lckmovanj, saj jih laslni-ki zclo ncradi posojajo. Seveda pa to še ni vse. ..Tavanje psov po me-shi in podeželju ne ogrož;i samo prometa, ž.ivali, ampak je iahko zclo nevarcn takšen pes tudi člove-ku. Najpogosicje prav ti psi prena-šaio nalc/ljivc boiezni, ki so člove-ku tudi smrtno nevarne. Zato se bomo trndili vplivati na občane, da bi lastniki psov skrbeli za svoje Ijtibljcncc tako, kot se za pasje ži-vljenje spodobi in preprečili njiho-vo tavanjc," jc dcjal prcdsednik kinološkcga društva Titovo Vele-nic Ivan Osctič
T. P.
TIK pred zdajci za otroško hrano Frutek
Poskusna proizvodnja nove otroške hrane v Fructalu. o kateri smo že pisali, je stekla.Novi. najmodernejšistroji, že polnijo male in velike steklene lončke s pripravljeno hrano za dojenčke. Morda vam je, če imate majhnega otroka, zdravnik v dispanzerju tudi že ponudil nov izdelek Fructala na poskušnjo. Proizvajalci otroške hrane so seveda Ijubosumni na svoj izdelek. Zato postopek za pripravo. zlasti če so ga sami razvili. ostaja navadno skrivnost. Pa ven-darle bomo tokrat malce pokukali v halo. kjer nastaja Frutek. in s pomoČjo prijazne tehnologinje razgrnili, kolikor se bo pač dalo. sliko o tem. kaj se dogaja od trenutka, ko tovornjak s svežo zelenjavo zapelje na dvorišče Fructala. do trenutka. ko skozi ista vrata odpelje drugo' vozilo. naloženo s trdno zaprtimi. v plastične ovoje zavarjenimi lončki Frutka.
Sestavine morajo biti sveže in izbrane
Zelenjavo — blitvo. mlad fižol ingrah — delavke skrbno preberejo in pregledajo. tako da gre v predelavo samo resnično sveža. izbrana povrnina. Meso, ki ga pri-peljejo iz pivškega perutninarskega kom-binata. je pregledano že v klavnici in po predpisihodležano. pa tudi sadnakaša.kije spravljena v Fructalovih hladilnicah. je iz zdravega. izbranega sadja.
Sadje. zelenjava in meso se najprej znaj-dejo v mlinih. ki napravijo iz teh sestavin drobnejšo ali bolj zrnato kašo — odvisno
pač od tega. kateri hrani bo namenjena, tisti za čisto majhne ali tisti za že malo večje dojenčke. Iz mlina odteče zmes v bazene. kjer jo avtomatski mešalci neprestano me-šajo, da ne nastanejo usedline, ampak ostane zmes enakomerno gosta do trenutka, ko elektronski računalnik natanko odtehta potrebno količino vsake sestavine in »uka-že<( atomatski napravi, da napolni lonček.
V tem trenutku je hrana že tudi termično obdelana, temeljito je izsesan ves zrak in ko se lonček napolni. ga je treba le še vaku-umsko zapreti.
iMadzor je izredno pomemben
Izdeiava in predelava hrane ter pijač je izredno občutljiva zadeva, saj tod nastajajo proizvodi, ki gredo skozi želodec in»so torej tako kot malokateri drugi lahko nevarni človekovemu zdravju.
To seveda še toliko bolj velja za otroško hrano, saj je otrok dosti bolj občutljiv za različne klice. bakterije in mikrobe. Zato je higienski nadzor pri proizvodnji te hrane še ostrejši in bolj potreben.
Da so zelenjava. sadje in meso skrbno pregledani in da morajo biti ne le popol-noma zdravi. marveč tudi organoleptično neoporečni, smo že napisali. Vendar je to premalo: pod stalnim nadzorom morajo biti tudi Ijudje.lci hranopripravljajo.Takosoza delavce in delavke iz obrata za Frutek ob-
vezni redni pregledi, kjer preverjajo, če ni-majo kakšne bolezni, ki bi se Iahko prena-šala s hrano. Laboratorij pred vsakim polnjenjem opravi mikrobiološko kontrolo strojev: šele, ko je potrjeno, da na njih ni nobenih klic. se proizvodnja Iahko prične.
Ko je hrana že narejena in spravljena v kozarčke, vzamejo nekaj naključnih vzor-cev in jih pet dni izpostavijo temperaturi 37° Celzija — torej temperaturi. pri kateri bi se bakterije najugodneje razvijale injih ne bi mogli spregledati. če bi zašle v hrano. Če bi se zgodilo, da bi jih odkrilu bi uničili vso ^roizvodnjo tistega dne; sicer pa pustijo lrano še teden dni v karanteni (skupno traja carantena torej štirinajst dni), šele potem zložijo kozarčke na podstavke, neprepustno zavarijo okoli njih plastično folijo in jih za-pro še v kartonske škatle. In Frutek gre lahko na pot.
Frutek za dva obroka
Še tole je dodala tehnologinja. ko smo j odhajali čez tovarniško dvorišče:
Frutek je dobro termično obdelan in va-kuumsko zaprt. tako da na sobni tempera-turi zdrži lahko leto dni. ne da bi se pokvaril.
Torej ga ni treba dajati v hladilnik — razen v enem primeru. Če namreč otrok ne po-spravi vse hrane. lonček lahko spet zaprete in spravite ostanek hrane do naslednjega obroka. In takrat je dobro. da hrana počaka v hladilniku.
ILgmMi&Sk&^. ir.	i
Svojc šlirinožee vzgajajo predvsem za olirambne namene (posnetek: L. O.)
1. julij 1982	* Titovo Velenje
VAŠ OBVEŠČEVALEC
nas cas * stran 11
KOLEDAR
Četrtek, 1. julija — JULIJA Petek, 2. juliia — OTON Sobota, 3. julija — TOMAŽ Nedelja, 4. julija — DAN BORCA Ponedeljek, 5. jul ija — CIRIL A Torek, 6. julija—MARIJA. Sreda. 7. julija — DAN IZ-GNANCEV
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM VELE-NJE
Četrtek: dnevni — dr. Grošelj: nočni — dr. Lešnikova:
Petek: dnevni — dr. Kunej: nočni — dr. Kunej:
Sobota: glavni dežurni — dr. Zupančič: notranji dežurni — dr. Hrastnikova:
Nedelja: glavni dežurni — dr. Zupančič: notranji dežurni — dr. Hrastnikova:
Ponedeljek: dnevrii — dr. Žič-kar: nočni — dr. Blatnik:
ZDRAVSTVENI DOM ŠO-ŠTANJ:
28.-6.	dr. Pirtovšek
29.	6. dr. Stupar
30.	6. dr. Štupar
1.	7. dr. Pirtovšek
2.	7. dr. Dovšak
3.	7. dr. Dovšak
4.	7. dr. Dovšak'
ZOBOZDRAVSTVENI DOM VELENJE
Sobpta: dr. Petkova. Koroška 31. TStovo Velenje:
Nedelja: dr. Petkova. Koroška 31. Titovo Velenje.
MAL/OGLAS/
PRODAM Rogov pony ex-press. lnformacije po telefonu 850-134.
PRODAM nov izmenjevalec toplote. Lipičnik. Lilijska 6. Pesje. Titovo Velenje.
UGODNO PRODAM zložlji-vo ležišče z jogi vložkom. elek-trićni Stedilnik in nerjaveče pomi-valno korito. Informacije po tele-l'onu 851-182-r popoldan.
UC.ODNO PRODAM šotorza 4osebe. starštiri leta. Informacije pri Guček. Šaleška 2b. ali po te-fefonu 851-577.
PRODAM WV-1500skupaj ali po delih ter nova okna s polknami 100 x 80—10 kosov. Telefon 8&1-088.
ATRIJSKO HlSO zgrajeno do V. gradbene faze. skupaj 334 mz. v Titovem Velenju, Bevče — Gori-ca. prodam. Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Čim prej« 1ŠCF.MO osebo z* varstvo 6 mesčcev starega otroka na domu. Ugodno prodam otroško poste-ljico. voziček in zibko. Naslov v uredništvu.
PSIČKO nemško ovčarko z rodovnikom. staro 2 meseca. prodam. Zgornje Grušovje 21. Sempcter.
PRODAM zastavo 750 po de-lih. Naslov v uredništvu.
PRODAM registrirano priko-lico za avtomobil. uporabno tudi za kampiranje. Telefon 062 841-440.
PRODAM spalnico. Informa-cije po tclefonu 852-046 . UGODNO PRODAM gumi-jast čoln Šport Beograd za 4 osebe z motorjem Tomos 4. Ceoa 3 M. Vzamem tudi gradbeni kredit. Informacije po telefonu 851-300 interna 545 (dopoldan)
PRODAM nove iverne plošče in tervol v ploščah. Informacije po , telefonu 852-683 od 19.—2l. ure. PRODAM barvni TV SELEC-TOMATIC. Franc Antlej. Gre-gorčičeva 24. pritličje. Titovo Ve-fenje. Telefon 850-920.
ŠOTOR za štiri osebe Induplati »KRK« prodam. Naslov v ure-dništvu.
UGODNO PRODAM: Foto aparate Porst F x 4, Jashica Elcktr. TX. dvooka (6 x 6>, Jashi-ca 124 B Mat, Segula 2,8 f 50 mm. Objcktivi: širokokotni, tclcobjcktiv 135 mnij konvcn-ter 2 x M 42 mm, fleš Voiglander V 38 RES, svetlomer Leningrad ,,2", stojSlo, stojalo Kvalit. in foiotorbo. Informacije dobite po telel'onu 850-400 int. 04. PRODAM malo karamboliran osebni avto golf, lctnik 1982. Edi Dežman, Koroška 8 'c, Titovo Vclcnje, telcfon 850-964. PRODAM osebni a\to R-4, letnik Primož Marinšck, Kajuhova 7. Šoštani, (Nasproti črnalke) GRADBENI LES-fosne, deske poccni prodam Foto Paik, Titovo Vcienie, Celiska 47 a.
MINI COMPONENTE Diasound 2 x 50 W z dcklaracijo prodam. Vojko Travncr, Kersnikova 17, Titovo Velcnje.
MLAD PAR išče garsonjero ali sobo v Titovcm Velenju. Ponudbe pod šifro: ,.Redna plačnika" LOVSKA DRUZINA VELENJE SPOROČA, da se je na njeno območje zatekla lovska psjčka pasnie brak-jazbečar, jelenje rjave barve, štcvilka v ušcsu nečitljiva. Lastnik dobi psičko na naslovu: Mavsar — Dclčnjak, Ka'juhova 8, Tilovo Velenjc.
K/NO
REDNIKINO VELENJE
Petek, 2. 7. ob 18. in 20. uri YENKIJI — ameriška ljubezenska drama. V gl. vlogi: Richard Gere.
■Sobota in nedelja, 3., 4. 7. ob 18. in 20. uri VAMPIRJEVE LJUBI-CE — angleška grozljivka. V gl. vlogi: Ingrid Peet
Ponedeljek, 5.7. ob 18. in20. uri KRVNA BRATA — nemški western. V gl. vlogi: Gojko Mitić
Torek, 6. 7. ob 18. in 20 uri SVINČENA BRIGADA — jugo-slovanski. V gl. vlogi: Miralem Zupčević.	x
Sreda, 7. 7., ob 18. in 20. uri NOČI STRIP-TIZA — kanadski dokumentarni.
Četrtek in petek, 8., 9. 7., ob 18. in 20. uri ZADNJI METRO — francoska drama, v gl. vlogi: Catherine Deneuve.
Petek, 9. 7., ob lO. uriMEGLA — ameriška grozljivka, v gl. vlogi: Adrienne Barbeau.
KINO DOM KULTURE
Četrtek, 8. 7., ob 20. uri NOČI STRIP-TIZA — kanadski doku-mentarni.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 3. 7., ob 19.30 VSISMO BILI HIPPIJI — ameriški, v gl. vlogi: Michael Otkean.
Nedelja, 4. 7., ob 17.30 in 19,30 YENKIJI — ameriška ljubezenska drama, v gl. vlogi: Richard Gere.
Ponedeljek, 5. 7., ob 19.30 VAMPIRJEVE LJUBICE -angleška grozljivka, v gl. vlogi: Ingrid Peett.
Sreda, 7. 7., ob 19.30 SVINČE-NA BRIGADA — jugoslovanski, v gl. vlogi: Miralem Zupčević.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 2. 7., ob 20. uri YE-SENIA — mehiški ljubezenski, v gl. vlogi: Jaquline Andre.
REK Elektrofiltrski elementi
p. o., Družmirje, p. Šoštanj
Komisija za delovna razmerja OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE
NK delavci (4 moškt)
Pogoji: odslužen vojaški rok
NK delavec, 30 dni poskusnega dela .. delovno razmerje se sklepa za določen čas
Kandidati naj vložijo pismene prošnje v roku 15 dni od objave na naslov REK — DO ,,EFE" Šoštanj, Komisiji za delovna razmerja, 63325 Šoštanj, Družmirje 20.
O izbiri bomo vse prijavljene obvestili v roku 30 dni po preteku objave.
Vzgojno-izobraževalni zavod Velenje	<
Vodnikova 3 63320 Titovo Velenje
Kadrovsko-personalna služba VIZ
/
Objava prostih del in nalog
Komisija za delovna razmerja VIZ Velenje, TOZD Osnovna šola bratov Letonje, Šmartno ob Paki 117 objavlja naslednja prosta dela in naloge:
—	hišnika-kurjača, za nedoločen čas, s polnim delovnim ča-som, z nastopom dela 1.8. 1982.
Pogoj: Dokončana poklicna šola lesne ali kovinarske smeri.
—	Učitelja glasbene in likovne vzgoje, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, z nastopom dela 1. 9. 1982. Pogoj: Predmetni učitelj likovne in glasbene vzgoje, z opravljenim strokovnim izpitom, lahko tudi pripravnik.
Za obe objavljeni prosti deli velja 15-dnevni rok za prijavo in "prav tako 15-dnevni rok za odgovor kandidatom. Kandidati naj prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev poš-Ijejo na gornji naslov, v zaprti kuverti in z oznako „komisiji za delovna razmerja".
1/ćKćL
DO za komunalno In stanovanlsko oskrbo
Vekos n. sub. o. Tltovo Velenle, Koroška 37 b
TOZD komunalna oskrba
TOZD toplotna oskrba . TOZD stanovanlska oskrba
VEKOS Titovo Velenje tozd Toplotpa oskrba obvešča po-rabn'.ke tople vode na področju mest Titovega Velenja in Šoštanja, da zaradi rednega letnega remonta toplotnih naprav ne bo tople vode od sobote, 3.7. do ponedeljka, 5.7.1982
Prosimo za razumevanje!
Rudarski Solski center
RSC velenje
neom. sub. odgovornost
RUDARSKI SOLSKI CENTER VELENJE TOZD ELEKTRO
RAZPISUJE
za september 1982 naslednje tečaje tujih jezikov:
1.	Angleški jezik I. stopnja in angleški jezik III. stopnja
2.	Nemški jezik I. stopnja in nemški jezik III. stopnja
Torek, 6. 7., ob 20. uri YESENIA — mehiški ljubezenski, v gl. vlogi: Jaquline Andre.
Torek, 6. 7., ob 20. uri VAMPIRJEVE LJUBICE — angleška grozljivka.
Petek, 9. 7., ob 20. uri NOČI STRIP-TIZA — kanadski doku-mentarni.
PR/RED/TVE
Kulturni center Ivana Napotnika
Dom DPO KONOVO — v sobo-to, 3. julija, ob 20. uri bo v domu DPO na Konovem gostovalo ,,Gle-dališče brez tretjega" iz Kopra s
komedijo Andreja Jelačina: PIK-NIK S TVOJO ŽENO. Igrata Marija in Andrej Jelačin. Vstopni-na 50 din.
V razstavnem prostoru Kulturne-ga centra „Ivan Napotnik" je odprta razstava likovnih del šaleš-kih likovnih ustvarjalcev na rudar-sko temo. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 13.
Na velenjskem gradu je odprt prenovljen muzej slovenskih premogovnikov. Na voljo je tudi nova brošura o tem muzeju. Odpr-te so tudi vse ostale muzejske in galerijske zbirke na velenjskem gra-du. Ogled je možen vsak dan od 9.—12. in od 15.—18. Ob nedeljah je muzej odprt od 9.—12.
Na Graški gori je odprta spomin-ska soba XIV. divizije, Tu si lahko ogledate tudi spomenik „Nošenje
ranjenca", ki ga je izdelal mojster kipar Antun Augustinčić.
V	Topolšici je odprta spominska soba kapitulacije 1945.
V	Šoštanju je odprta stalna galerija umetniških del kiparja Iva-na Napotnika.
Tečaj jadranja na deski
Na Plevelovem jezeru je spet nadvse živahno, saj mnogi občani preživljajo proste popoldneve na jadranju z desko. Poleg tega je jadralni klub V' iz Tito-vega Velenja spet organizirali enote-denske začetne in nadaljevalne tečaje jadranja na deski. te pa bo dopolnil še s tečaji ob koncu tedna. Člani kluba imajo pri tečaju popust.
Vsakdo, ki se želi naučiti spretno ravnati z jadralno desko, se lahko vpiše v tečaj vsak petek med 17. in 18. uro v klubskih prostorih ob Plevelovem je-zeru.
V SPOMIN
Mincvojo šiiri leni oil lisicgii žiilosfnega dne. ko jc zit rcdno'neluilo biti intšc .IOŽICF. mkido srce.
Jožici Hudournik
4
l'e/ka in boleča resnica da te ni večmed nami.je bila tolikovečjaob poroki tvojega brata
Tonijii.
\\em. ki sc naše .ložice še spominjate. prižigate svečko. položitešopek — iskrena hvala! V tihi žalosti tvoji najdražji: mama, ata in brat Toni z Danico.
Vsem njegovim nekdanjim so.šolcem in številnim prijateljem sporočamo žalostno vest. da je 9. junija 1982 v Bonnu umrl naš dragi
Karl Werbnigg
roj. 1925
Pokopanje bil 14. junija 1982 v Niederholtorfu. Bolečaje misel. da ga nikoli več ne bo v Šoštanj. kamorje tako rad prihajal. inki muje bil takodrag. Spomifi na Karlija bo ostal živ tn večen v naših sic^h.
Žaluioči: Slavka Gusič z družino in mamo ter družini Slomšek in Šuk.
* ' ij. 21. 6. 1982
ZAUVALA
Dan prcd devetinpctdesetim letom nasjenenadomainmnogo prezgodaj zapustilažena. mati. stara mama insestra
Alojzija Oštir
roj. Mevc iz Raven
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom. sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, izrekli sožalje terdarovali vence in cvetje. Hvala tudi pevcem iz Gaberk. govornikom in duhovniku za opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: mož Ivan, sin Matko, hčerke Lojzka, Ivica in Dragica z družinami, sestra in bratje z
družinami U ostalo sorodstvo.

		ZAHVALA
		
		Ob bolcči izgubi Ijubega moža in atija Franja Židova
• - ■		z Jenkove 11 v Titovem Velenju
sc iskrcno zahvaljujemo za nesebično pomoč ob najtežjih trenutkih vsem sosedom. prijateljem in znancem. Iskrcna hvala govorniku in duhovniku za opravljen obred. Vsem darovalcem vencev in cvetia. sodclavccm RSC in zasebnemu obrtniku Janu ter sostanovalcem v bloku še enkrat iskrena hvala.		
*		Žalujoči: Žena Marija, hči Snežana in sin Sašo. » G'i
Titovo Velenje
Ob prazniku rudarjev
Tudi v naslednjih dneh bodo v sredi-šču Šaleške doline jStevilne prireditve namenjene letoinjemu dnevu rudarjev.
Že popoldne ob 16. uri bo v Rdeči dvorani ženski rokometni turnir. jutri Dopoldne oa se bodo ob 17. uri v domu kulture sešli na slavnostno sejo člani delavskega sveta sozda REK. Na njej bodo podelili priznanja delavcem, ki že 20 let združujejo delo v posameznih organizacijah velenjskega kombinata. Zvečer ob 19. uri bo na Titovem trgu kulturni program, v pozdrav prazniku ■ pa bodo na okoliškib vrhovih zadoneli streli iz možnarjev. Po stari navadi bo 3. julij naznanila budnica godbenikov, ob 830 Da bo s Titovega trga krenil spre-.vod proti kotalkališfu, kjer bo osre-dnja proslava ob letošnjem dnevu rudarjev. Združena bo s tradicionalnim skokom čez kožo mladih rudarjev. Če bo deževalo, bo proslava v Rdefi dvo-rani. Nato se bodo rudarji in drugi de-lavci velenjskega kombinata zbrali na tovariškem srefanju pri velenjskem gradu.
V počastitev praznika rudarjev bo v soboto in nedeljo na kotalkališču v Titovem Velenju tekmovanje v kotal-kanju za rudarsko svetilko. V soboto se bo začelo ob 15. uri, v nedeljo pa ob 8. uri.
Tudi rudarski balinarski klub bo v soboto dopoldne organiziral tekmova-nje v balinanju, IjubiteljUatletike pa hodo lahko preživeli torek, 6. juKja popoldne ob atletski stezi, kjer bo s pričetkom ob 16. uri mednarodni atletski miting.
Era Velenje
Obiranje ribeza
V Erini Lastnj. proizvodnji — družbena enota Velenje poleg ostalih kultur pridelujejo na 60 arih tudi črni ribez. Zaradi izroje-nosti nasada in neprimerne sorte so morali zaposleni v spomladan-skem času obseg proizvodnje zmanjšati. 30 arov pa so sedaj sprostili za proizvodnjo krme za živino.
Pridelovanje" črnega ribeza je zelo' zanimivo in donosno. Ven-dar zaradi omejenih površin v tej delovni enoti nirnajo možnosti. da bi povečali proizvodnjo te kulture. y dolgoročnem progra-mu razvoja predvidevajo. da bodo z rekultivacijp /emljišt pridobili nove obdelovalne povr-šine in jih namenili proizvodnji črnega ribeza. S proizvodnjo črnega ribeza se ukvarjajo tudi zasebni proizvajalci v združeni epoti v Šmartnem ob Paki.
Hladno vreme v času cvetenja je povzročilo slabo oploditev. posledica tega pa je seveda zmanjšanje tega pridelka. Kot predvidevajo, bodo obiranje ri-beza na Turnu pričeli 12. julija. Za kilogram obranega ribeza bodo obiralci prejeli 8 dinarjev Na območju Šmartnega ob Paki pa bodo pričeli odkup te kulture v ponedeljek, 5. julija. po potrebi tudi v Šoštanju.
Zadnja vest
Blok V znova obratuje
Iz šoštanjskih termoelektrarn so nam poslali razvesejjivo sporočilo. V torek, točno ob 15.28, dan pred rokom, so uspešno končali poldru-gi mesec trajajoča vzdrževalna dela na bloku V, ki Ima moč 345 mega-vatov.
Kako zahtevna in obsežna so bi-ia, pove podatek, da jih je vsak dan opravljalo 500 delavcev. Najbolj . obrabljen je bil kurilni sistem kotla zaradl kurjenja s premogom od drugod. Blok V je v dveh letih nepretrganega obratovanja pokuril 3 milijone ton premoga, od tega 750 tisoč ton od (Jrugod. Med vzdr-ževalnimi deli so vgradili nove du-šilce zvoka in tako ne bodo več mo-tili okolice z neprijetnim hrupom. Naslednja vzdrževalna dela bodo opravili čez dve leti.
Z uspešno oprav|jenimi vzdrže-valnimi deli, in to pred rokom, so delavci šoštanjskih termoelektrarn dali svoj prispevek k 12. kongresu ZKJ.
Vekbhgovnica
nama
Titovo Velenie
Pred rudarskim praznikom
Veliko gasilsko tekmovanje
V splet prireditev ob bližnjem rudarskem prazniku je sodilo tek-movanje industrijskih gasilskih enot iz vse Slovenije in društev velenjske občine, ki so ga v nedeljo pripravili ' na nogometnem igri-šču ob jezeru.
Med dvanajstimi industrijskimi
enotami je bila najboljša ekipa iz Sečovelj, ki je zbrala 911 točk. Za njo so se zvrstile naslednje enote:..Mežica 906, Elektrarna Trbovlje 897, Hrastnik 888, REK Titovo Velenje 884,5 itd.
Za občinske naslove so tekmo-vala društva v treh konkurencah.
Vrstni red — ženske: 1. Bevče, 2. Smartno ob Paki, 3. Šalek 1680,4 Salek II, 5. Sentilj I itd.; moški do 30 let: 1. Smartno ob Paki I, 2. Salek I, 3. šmartno ob Paki II; moški nad 30 Iet: 1. Titovo Vele-nje, 2. Bevče, 3. Salek II itd.
Trebeliško — motokros
Niso bili kos progi
vo Velenje. Dobro uro so bili gostje na vrtu pred vilo Herber-stein, kjer jim je predstavnik turističnega društva spregovoril
Šaleška dolina
II. likovna kolonija -
Razstava je po besedah Ceneta Avguština pokazala lep napredek v samorastniškem snovanju.
Industrijka gasilska četa Rek
Pol stoletja dela
V	soboto zvečersočlani industrijske gasilske čete REK Titovo Velenje v delavskem domu slovesno proslavili 50-letnico uspešnega delovanja. Ob tako pomembnem jubileju so ocenili prehojeno pot in izrekli priznanje šte-vilnim neumornim članom društva. katerih zasluga je. da je društvo danes sodobno opremljeno in usposobljeno.
V	Rudniku lignita so gasilsko dru-5tvo torej ustanovili leta 1932. Priza-devni ustanovitelji so takoj pričeli na-bavljati opremo in orodje. ki ga je na zahtevo dru.štva morala plačati rudni-
, ška uprava. Kmalu po ustanovitvisože kupili osemsedežni avto. dve leti ka-sneje pa novo motorno brizgalno. Ob izpopolnjevanju opreme so vzorno skrbeli za strokovno usposabljanje in številčno krepitev članstva. Društvo je namreč že leta 1935 štelo več kot 100 članov. ki so skrbeli tudi za družbeno življenje med rudarji in prebivalci okoliških krajev. Imeli so petindvajset članski pevski zbor. ki je z lepo slo-vensko pestnijo nastopal vsepovsod. Vihra druge svetovne vojne je delova-nje društva seveda prekinila. precej članov paježrtvovalo svoja življenjaza svobodo.
Po osvoboditvi so se takratni člani z' vso vnemo. ki je bila značilna za po-vojno obdobje. lotili obnove delovanja društva. Vseskozi so se zavedali. da je njihovo osnovno poslanstvo varovanje družbenega in osebnega premoženja. predvsem pa najdragocenejšega — človeških življenj. Tudi po vojni se je število članov nenehno večalo. zato so
se leta 1948 odločili. da ustanovijo novi društvi iz teh krajev. kiso bili prej člani rudniškega društva. V tem letu so pri-čeli obnavljali in razširjati tudi gasilski dom. Dela so končali leta 1952. ko so ob dvajsetletnici razvili tudi društveni prapor.
Hilremu razvoju požarnovarnostne in reševalne opreme zaradi omejenih gmotnih možnosti niso uspeli vedno slediti. čeprav velja poudariti. da so s pomoejo ruđraka in krajanov danes solidno opremljvni in predvsem uspo-sobljeni. kar je poroštvo za nadaljnje uspešno delo. Zelijo si. da ne bi nikoli posredovali. kljub temu pa se na mo-rebitno ukrepanje pripravljajo z vso vnemo.
Društvo je v svoje vrste vseskozi vključevalo tudi mlade in tako vzgojilo zavzete gasilce in vzorne družbene de-lavce. Zavedajo se. da so pomembna scstavina družbene samozaščite in se zato vključujejo v vse ostale oblike priprav na varovanje pridobitev naše socialistične revolucije. Deloje tisto. ki jih krepi in povezuje na lem in vseh ostalih področjih.
Ob visokeni jubileju so številnim članom podelili visoka ga#lska odli-kovanja. Industrijsjso gasilsko društvo Rt:K in Franc Spehstaprejela gasilsko odlikovanje 3.stopnje. Marja Pogorevc gasilsko plamenico 3. stopnje. Franc Dimecgasilsko plamenico 2. stopnjein Štefan Novinčič gasilsko plamenico I. stopnje. Poleg tega so podelili še vrsto plaket kolektivom. sosednjim dru-štvom in številnim posameznikom.
Razvitje prapora IGD — Rek
V torek popoldne je nekatera območja Slovenije zajelo zelo hudo neurje s točo in povzroči-
lo ogromno škodo na kmetij-skih pridelkih. Takole pa je bila s točo pokrita Slovenika.
Zenini in neveste, ki so medtem postali že možje in žene na leto-šnji Ohceti v Ljubljani, so pred srečnim DA obiskali tudi Tito-
o turističnih zanlmivostih naše-ga mesta in jim seveda zaželel, da to ne bi bil njihov zadnji obisk.
Ob letošnjem prazniku ve-lenjskih rudarjev in delavcev Reka se vrstijo tudi razne kulturne prireditve. V knjiž-nici kulturnega centra Ivana Nopotnika so med drugim odprli razstavo del udeležen-cev II. likovne kolonije o ru-darjenju. Ob otvoritvi je o delih. ki jih je razstavilo ose-mnajst udeležencev kolonije. spregovoril dr. Cene Avguštin
in med drugim dejal, da.je kakovost letošnjih del naj-boljša soodbuda. da bo ko-lonija živela naprej. Za to se je zavzel tudi predsednik poslo-vodnega odbora sozda Rek Slavko Janežič. ki se je hkrati zahvalil vsem Šaleškim liko-vnikom za takšen prispevek k praznovanju 3. julija. dneva rudarjev.
Ne gre naprej
Na Trebeliškem je bila v nedeljo že petnajsta dirka za državno prvenstvo, odkar so člani avto-moto društva Saleška dolina v glavnem s prostovoljnim delom zgradili lep motokros center. Dru-štvo je namreč organiziralo leto-šnjo peto dirko za državno prven-stvo v kategoriji motorjev do 125 ccm. Toda tokrat niso imeli sreče z vremenom. Doslej še nikoli ni bila proga za tekmovalce tako težavna, kot v nedeljo. Zaradi močnega dežja je bila zelo razmočena in blatna. Od motokrosistov je resni-čno zahtevala nadčloveške napore
in marsikateri gledalec si je ob spremljanju vožnje tekmovalcev dejal, da se ne bi nikoli ukvarjal s tem športom. Toda motokrosisti so mladi in pogumni ljudje, ki imajo v nogah že kilometre in kilometre prevoženih prog. V nedeljo pa so bili v boju z naravo nemočni. Tekmovalna žirija je v tretji finalni vožnji tekmo preki-nila.
Za to se je odločila v skrbi za varnost motokrosistov, saj motorji od nekaterih tekmovalcev nikakor niso bili kos največji vzpetini na Trebeliškem. Ko je zmagovalec
prve vožnje, Drago Predan iz Ore-hove vasi, ,,ušel" vsem za dva kroga, so dirko prekinili. Tako določa tudi pravilnik. Podobno se je zgodilo pred nedavnim na četrti dirki v Tržiču, vendar s to razliko, da so tam tekmo prekinili že med prvo vožnjo in je zato seveda niso mogli upoštevati pri točkovanju za državno prvenstvo. Zmagovalec nedeljske dirke na Trebeliškem je postal tako Drago Predan, na dru-go mesto se je uvrstil Urbaniia FAM, Lukovica, 3. Pečiak, St. Vid pri Stični, 4. Segula, Cakovec in 5. Koritnik, Slovenija avto.
Prometna bodica
Znak je spet odkrit
V prejšnji številki smo vam v članku na zadnji strani zastavili vprašanje, Kje je prometni znak in kaj predstavlja. Naj povemo, da smo posnetek napravili pred os-trim, pa tudi nevarnim levim ovin-kom na cesti Selo—Salek. Prepri-čani smo bi'ii, da nihče (ali skoraj nihče) ne bo odkril prometnega znaka, saj je bil dobro skrit v grmičevju. V redakciji nismo do-bili nobenega odgovora, kar ne pomeni, da naš posnetek ni naletel na plodna tla. Morda le uro ali dve za tem, ko smo ga napravili, je ne-kdo posekal grmičevje okrog zna-ka. Sedaj je spet viden. Tako je bila uganka razvozlana še pred izi-dom posnetka v našem tedniku.
Tega smo seveda'veseli, čeprav se sprašujemo, zakaj tisti, ki znake postavlja, ne poskrbi, da bodo vedno vidni.