PLANINSKI VESTNIK delovnega, vedno vedrega in radostnega življenja, nabit s šalami in vedno ustvar­ jalnim optimizmom. Potem so prišla na vrsto gorska brezpotja, predvojna plezanja v skalah, zlasti še v prečudovitem Martulj­ ku. In po težki narodnoosvobodilni vojni ter veličastni osvoboditvi — posebej še njegove rojstne Primorske — poleg vseh državniških in družbenih dolžnosti, ki jih je nadvse resno opravljal, še pogosti po­ vojni plezalni vzponi v Julijcih — od strmo­ glavih prepadov Poliškega Špika (Monta­ ža) v Zahodnih Julijskih Alpah, Bavškega Grintovca, Jalovca, Razorja, prek severne stene Triglava, Rjavine, pa vse do Debele peči in severne stene Velikega Draškega vrha. Zatem pa oddihi na njegovi prisojni strani — na zelenem Pšincu in prijaznem Velem polju. Kolikokrat smo pozneje že v spominih posedali v severni Triglavski steni po Zlatorogovih policah! Nekega čudovito vedrega dne sva preple­ zala severno steno in iz zelenega snega po severozahodnem grebenu na vrh Tri­ glava. Bil je spokojen večer in bila sva sama: na zahodu je zahajalo rdeče sonce in se z veliko oblo dotikalo Dolomitov, na drugi, vzhodni strani, pa je istočasno izza hribov vzhajala debela polna luna. Oba na­ enkrat! Spet drugič sva na vrhu Triglava doživela in uživala mavrično triglavsko »glorijo«, ki je v poševnih sončnih žarkih na megleno steno na zahodni strani vrha zarisala najini podobi. Zares nepozabno! Ob 200-letnici prvega vzpona »štirih srč­ nih mož« iz Bohinja smo avgusta leta 1978 še skupaj praznovali na vrhu Velikega Tri­ glava, potem pa na Ribčevem lazu v Bo­ hinju ob spomeniku, kjer nam je prebral Kardeljevo pismeno poslanico. Tam smo se lahko spomnili tudi na odgovor v imenu Izvršnega sveta LR Slovenije, ki mu je bil takrat podpredsednik, na vprašanje o na­ merah elektrifikatorskih gorečnežev, da bi zvrtali predor skozi spodnje Bohinjske go­ re za cevovod iz Bohinjskega jezera v Pod- brdo, da bi tam naredili hidrocentralo. Kakšna pošastna ideja! To je bil v naši povojni parlamentarni praksi prvi jasen odgovor na moje poslansko vprašanje v republiški, takratni še ljudski skupščini. Pa se ob tem lahko tudi spominjamo, kako odločno in zavzeto je vedno podpiral pri­ zadevanja za varstvo okolja in za ustano­ vitev Triglavskega narodnega parka. Mnoge povojne graditve in obnove sloven­ skih planinskih domov, koč in zavetišč lahko pričajo o podpori, ki jo je Marijan vedno dajal za to, da je planinstvo v Slo­ veniji zraslo v mogočno nad stotisoččlan- sko organizacijo, ki vzorno skrbi za to, da množice od blizu in daleč uživajo in do­ življajo ta naš urejeni in mednarodno pri­ znani gorski svet. Bil je nekaj let predsednik Turistične zveze Jugoslavije in s svojim delom odločilno pripomogel k razumevanju in razvoju tu­ rizma v Jugoslaviji. V njem je videl velike možnosti gospodarskega napredka. Posebej in ne nazadnje pa je treba še po­ vedati, da je bil poldrugo desetletje pred­ sednik Planinske zveze Jugoslavije, ki je v njegovem času učinkovito uspevala in s svojimi zleti, pohodi in obiski v vseh brat­ skih gorstvih, od Gorskega Kotarja prek Velebita, Durmitorja, Prenja in Prokletij do Šar planine in Titovega vrha širila za­ nimanje za planinstvo in zdravo, aktivno preživljanje prostega časa v naravi ter tako gojila bratstvo, prijateljstvo in pristno pla­ ninsko tovarištvo po širni Jugoslaviji. Tako se je — žal —, dragi Marijan, konč­ no in dokončno pretrgala tudi najina na­ veza. Naj rečem z Otonom Župančičem: »V črno sem žalost zakopan, pa se ozrem v gorenjsko stran, in glej, planine so visoke kakor prej.« Tudi one se z nami vred po­ slavljajo! POTOČNIKOVO POSLANSKO VPRAŠANJE — BRECLJEV VLADNI ODGOVOR REŠENO BOHINJSKO JEZERO Ljudski poslanec dr. Miha Potočnik je s posredovanjem Ljudske skupščine LR Slo­ venije poslal v začetku leta 1954 izvrš­ nemu svetu vprašanje o načrtih za novo hidrocentralo Bohinjsko jezero. Prvi del vprašanja se je glasil, v kakšnem stanju so projekti za hidrocentralo Bohinj-Soča in kdo je njihov naročnik, drugi del vpra­ šanja pa je bil, aM Izvršni svet ljudske skupščine LRS lahko izjavi, da se z ome­ njenimi načrti ne strinja in je pripravljen ukreniti vse potrebno, da bi takoj ustavili vsa nadaljnja projektantska in raziskovalna dela v zvezi s hidrocentralo Bohinjsko je- zero-Soča. Na skupni seji obeh zborov ljudske skup­ ščine LRS 26. marca 1954, ki jo je vodil njen podpredsednik dr. Ferdo Kozak, je na Potočnikovo vprašanje odgovoril pod­ predsednik izvršnega sveta dr. Marijan Brecelj, ki je med drugim v uradni obraz­ ložitvi izvršnega sveta dejal: »Zamisel izkoriščati vodno energijo Bo­ hinjskega jezera ni nova. Znano je, da je idejni načrt že bil v časih pred prvo sve­ tovno vojno. Pred to vojno je Italija imela že izdelan podrobnejši projekt in kot je znano, je takrat zaprosila jugoslovansko predvojno vlado za ustrezne koncesije. Po vojni so se spričo celotne problematike, ki jo predstavlja elektroenergetsko vpra­ šanje v Jugoslaviji, pričela izvrševati dela na študiju vodnogospodarskih osnov tudi pri nas v Sloveniji. Leta 1952 se je na pobudo Elektr-o-sistema in tudi iz njegovih 65 PLANINSKI VESTNIK kreditov pričela konkretna preiskava, kako uporabiti Bohinjsko jezero v elektroener­ getske namene. V letu 1953 pa se je po pobudi prav tako Elektro-sistema in iz njegovih kreditov začela temeljitejša raz­ iskava in je bila tudi v preteklem letu iz­ delana idejna študija hidroelektrarne Bo­ hinj—Soča s predvideno centralo v Pra- pretnem. Tu mora izvršni svet poudariti, da ni dala niti prejšnja vlada niti sedanji izvršni svet konkretnega naročila za izdelavo projekta elektrarne Bohinj—Soča. V začetku lanskega leta je na pobudo Ekonomske komisije pri Organizaciji Zdru­ ženih narodov prišla v Jugoslavijo tudi po­ nudba oziroma vprašanje, katere elektro- centrale na našem področju bi bile lahko takega značaja, da bi se lahko vključile v elektro-skupnost Zahodne Evrope. V ta namen je bila organizirana pri evropski ekonomski komisiji posebna grupa, imeno­ vana Jugoeleks, ki je imela svoj sedež v Beogradu in ki je začela preiskovati te možnosti v naši državi. Ko je izvršni svet zvedel, da strokovnjaki v tej komisiji na­ meravajo dati v spisek oziroma v idejni osnutek teh predlogov za graditve hidro- central na našem področju iz sredstev eko­ nomske komisije elektrarno Bohinj 'in jo zaradi izvoza elektroenergije iz Jugoslavije in povezave našega zahodnega elektrosi- stema povezati z ustreznimi elektrosistemi drugih držav, je izvršni svet napravil pre­ gled do tedaj izvršenih del in preiskal, v kakšni zvezi naj bi bila po mnenju teh strokovnjakov varianta elektrarne Bohinj— Soča. V juniju mesecu preteklega leta je naš gospodarski odbor imel posebno kon­ ferenco, katere zaključki so bili, da je treba odstraniti projekt hidrocentale Bo­ hinj z liste Jugoeleksa, se pravi z liste tistih eventualnih elektrarn, ki bi prišle v Roman Szalay (1902—1988) V Salzburgu so 15. decembra 1988 k zadnjemu počitku na pokopališču Max- glan položili tudi pri nas zelo znanega alpinista Romana Szalava. V Savinjskih gorah je znana prvenstve­ na smer v severnem razu Turške gore, ki nosi ime Szalay-Gerin, v Julijskih Alpah pa Prusik-Szalavev dvodnevni prvenstveni vzpon po severozahodnem stebru (5. in 6. septembra 1929). Točno na petdeseto obletnico tega vzpona smo se skupaj z Romanom in njegovo soprogo Ano sentimentalno spominjali teh klasičnih, še idiličnih časov. Spo­ minjali smo se tudi dramatične tekme za prvenstvo v osrednjem Triglavskem stebru, ki sta ga od 9. do 13. avgusta 1929 uspešno preplezala Pavla Jesi- poštev za gradnje z inozemskim posojilom in ki bi bile namenjene za izvoz električne energije v druge države. Na isti konferenci je bil dan tudi prista­ nek, naj se nadaljujejo idejne študije v zvezi z izrabo Bohinjskega jezera v ener­ getske namene, vendar vsestransko in ne samo s tehničnega vidika. Zaradi posebno velikega pomanjkanja elektroenergije v letošnji zimi je Elektro­ tehnično društvo Slovenije sklicalo v za­ četku februarja posebno posvetovanje in sprejelo zaključek, naj se predloži pred­ log za gradnjo hidrocentrale Bohinj—Soča, češ da je gradnja te hidrocentrale soraz­ merno najcenejša in da je tudi predvideni rok za dograditev najkrajši. Izvršni svet takega predloga ni sprejel in je obvestil Elektrotehnično društvo kakor tudi uprav­ ne organe Elektroenergetskega sistema Slovenije, da naj ne nadaljujejo z deli na projektiranju te hidrocentrale, ker v tem pogledu še ni padla nobena odločitev.« Dr. Marijan Brecelj je to pojasnilo skle­ nil z besedami da »prvič, izvršni svet v svojem predlogu proračuna in družbenega plana za leto 1954 ni predvidel nobenih sredstev za nadaljevanje raziskovalnih del v zvezi z gradnjo elektrarne Bohinj—Soča oziroma za raziskovalna dela o rešitvi go­ spodarskega problema tega področja, drugič, izvršni svet izjavlja, da bi v zvezi s plansko nalogo, ki mu je poverjena za pripravo nove akumulacijske centrale Slo­ venije, za sedaj izključil bohinjski projekt, in tretjič, izvršni svet zastopa stališče, da ne bi mogel niti sedaj niti v bodoče sam odločati o rešitvi vprašanja, ali naj se Bo­ hinjsko jezero izkoristi v energetske ali druge namene, ampak meni, da mora v vsakem primeru tako odločitev prinesti ljudska skupščina.« Tako je bilo rešeno Bohinjsko jezero. hova in Milan Gostiša in ki je dobil ime »Skalaška smer«. Pred tem sta pri poizkusih na ključnem mestu v spod­ njem delu stene doživela padec prav Roman Szalav in Edo Deržaj. Padec slednjega je dovršeno in globoko do­ živeto opisala njegova soplezalka Mira Marko Debelakova (Planinski vestnik In Kugvjevih Pet stoletij Triglava). Szalav se je s to uspešno »konkurenco« spri- jateljil, posebej še z Miro Marko, ki je bila kot edina Slovenka na njegovo in Prusikovo priporočilo sprejeta tudi v članstvo dunajskega, še danes eksklu- zivnega Alpenkluba. Slovenski plezalci starejše generacije se Romana Szalava spominjamo kot vnetega in prijateljskega častilca naših gora, posebej še Triglava. Dr. MIha Potočnik 66