LITERATURA Q194245 VSEBINA Pesmi Stefan Remic Veno Täufer Brane Mozetič Marjan Strojan Esad Babačič Proza EiorisJukič: Bonboni in živali Branijo Gradišnilc: Umóri ali umri Esej Marjan Rožanc: Esej o neobljudenosti Slovenije, o zalezovanju Edvarda Kocbeka in o evropskem Slovencu Andrej Inkret: Pričevanje o brezumni slasti in o zadnji grozi Jure Detela: Pod strašnimi očmi pontonskih mostov Samopremislek Branko Gradišnik; Vabilo Smrtna kazen Jure Detela: Odgovor Branku Gradišniku Prevod Theodore Roetke: Zgubljeni sin Inovativna korejska proza Branje Vjekoslav Boban: Rafiniranost pesniške izpovedi Peter Kolšek: Brvarjeva skrčka čez palico Peter Kolšek: Realizem in fantastika Pojočega oreha 2 Pesmi Štefan Remic NA PLATNU na platnu je ušesna mast. tako poteka vlaženje, dodajam mu goveji žolč. mu dobro dene ljubljenje. ogljeni prašek je posut. nevihten danje, pa temni, na cvetne plohe sije blisk. se zlata tinta posrebri. race so privezane na jezersko gladino, blazni sokol zapusti lobanjasto votlino. tesnoba je naslikana kot huda pekočina. čas je, da se osuši risalna tekočina. 3 v KOZJEM MEHU v kozjem mehu vino tli in grlo ga ne čaka. pa naj v grlu zagori kot oster duh tobaka, koža ni navajena pretirane mehkobe, boža jo omotica in sončen trak svetlobe. v podobarski delavnici je lovsko tihožitje, v mehki gorski travici- novorojeno bitje. s čela leze mrzel pot in širi se samota, ta doseže zadnji kot napetega života. VEČERNI MOTIV S senenimi kopicami je gibajoči oven. v modrikasti in zli megli je gugajoči čoln. v domači dvor ob znamenju potuje mrka vprega, v teman ponor 4 po kamenju potočna voda lega. mesec gre na kupolo k volovskemu očesu, sokol zre na busolo, k letalnemu peresu. pnese prek noči sveta velika lovska zanka, sledne pse požene sla po poti brez obstanka. MODROBELI PORCELAN v ilovici daleč stran ^ divjačina zaveka. pa jo stiša pasja dlan od divjega človeka. modrobel je ta prizor na trdem porcelanu, zunaj vstaja sivi zor in siva sled je v zraku. lončarskemu kolovratu je nova glina dana. spet na voljo slikanju, ko bo dvakrat žgana. modrobel je ta prizor na trdnem porcelanu, zunaj vstaja sivi zor in siva sledjevzraku. 5 TO KRISTALNO JEZERO to kristalno jezero slikam po drevesih, s priostreno trstiko s purjimi peresi. sštafažnimi figurami izmišljen list krasim, z vodenimi lavurami perice potemnim. v ozadju kužno znamenje nagiba trhel temelj, v mahu skrito kamenje je iz zelenih zemelj. niša je izpraznjena, nikjer ni rezbarije. kot oko je krajina, ki ga udarec zlije. ŽARKI SO POGRNJENI žarki so pogrnjeni na zemeljsko ravnino, vrabci so ozvočeni z okoliško tišino. jagerji odhajajo s parizarji na gmajne, žalni toni vstajajo iz presunljive lajne. 6 med živimi pri rodami nabrušena iconica, na strgani verižici pozira mrtva ptica. icovinska ost razširja strah, ko skozi zrak zašije, v pozabljen kot še lega prah na knjigo poezije. JAGERSKA VESELICA na sadnem vrtu z bajerjem gorijo lampijoni. ob dolgem prtu jagerjem igrajo muzikanti. na kline so obešene s teles odrte kože. v vitrine so postavljene živo rudeče rože. pisana prosojna luč se v zrkla glav naseli, kri raznaša temna noč ljudje pa so veseli. beli so mijagenci, kot bi se s snegom prali, so nestvarno barvani na moji pastorali. 7 v ATELJEJU na barvni mizi i