Potrošniki podcenjujejo tveganje za okužbo in/ali zastrupitev s hrano v domači kuhinji in mislijo, da je manj verjetno, če sami izvajajo neustrezne po- stopke z živili, kot če to počnejo drugi. Živilsko indu- strijo in predelovalne obrate prepoznajo kot mesta z največjim tveganjem za onesnaženje hrane. Posledič- no so manj motivirani za spremembo lastnih slabih praks ravnanja s hrano. [2,3] Največji delež izbruhov bolezni, ki se prenašajo s hrano, je povezan s pripravo in rokovanjem z živili prav v domačem okolju. [4] Po- manjkanje znanja in napačno ravnanje pri pripravi hrane je bolj razširjeno med mladimi (18 do 29 let), moškimi in posamezniki, ki so starejši od 60  let. [2, 5, 6] Gre za navade (samodejne vedenjske vzorce), ki se redno pojavljajo brez posebnega razmišljanja, po- samezniki jim ne posvečajo posebne pozornosti. [1] To gorniku zelo olajša pripravo hrane, ko se npr. ob zgodnji jutranji uri odpravlja na turo, hkrati pa lahko pomeni tudi past, v katero se ujame, ko zaradi okužbe ali zastrupitve s hrano zboli. Med različnimi skupinami športnikov prehranje- vanje [7] in znanje o varnosti hrane [5,8] nista vedno v skladu s strokovnimi priporočili, in to zaradi pomanj- kanja znanja o prehrani in varnosti hrane, zmotnih prepričanj, pomanjkanja interesa ali motivacije, prak- tičnih problemov ali slepega zaupanja v lastno intu- icijo. [9] Znanje in prepričanja o varnosti živil lahko vplivajo na vedenje glede varnosti hrane, [5,10] tudi če povezava ni ravno očitna. Izboljšano znanje in rav- nanje z živili v smislu varnosti in higiene živil med športnimi aktivnostmi pa imata pomembno vlogo pri spreminjanju že ustaljenih navad. [10] Planinci in alpinisti svojo športno dejavnost opra- vljajo v zahtevnih okoliščinah, ki povečujejo tveganje za nastanek bolezni, ki se prenašajo s hrano. Zaradi pomanjkanja zadovoljivih podatkov v Sloveniji in po svetu je bila izvedena pilotna študija med planinci in alpinisti v Sloveniji, da bi (1) raziskali njihovo znanje o skrbi za varnost hrane med samo pripravo in med de- javnostmi v naravi ter (2) ugotovili, kakšne so njihove izkušnje z boleznimi, ki se prenašajo s hrano med gibanjem v gorah. Cilj študije je bil ugotoviti vrzeli v znanju o varni hrani in identificirati slabe prakse pri ravnanju z živili doma in med aktivnostmi v naravi. Opis poteka raziskave Podatki so bili zbrani z anonimnim spletnim vpra- šalnikom in s polstrukturiranimi intervjuji. Poveza- vo do vprašalnika smo po e-pošti poslali planinskim društvom in alpinističnim odsekom ter plezalnim klubom; zaprosilo za sodelovanje je bilo objavljeno tudi na različnih spletnih straneh. Vprašalnik je vklju- čeval 21 vprašanj zaprtega tipa, ki so bila razdeljena na naslednje sklope: demografski podatki, informaci- je o prehrani, znanje in skrb za varnost jedi, odnos do nje in izkušnje z boleznimi, ki se prenašajo s hrano. Intervjuvanci so bili izbrani z namenskim vzorče- njem: udeleženci iz različnih starostnih skupin, obeh ZDRAVJE Damjan Slabe, 1 Eva Dolenc Šparovec, 2 Mojca Jevšnik 3 Higienske in prehranske navade gornikov Nečiste roke – past za okužbo ali zastrupitev s hrano Na posameznikovo ravnanje s hrano vpliva vrsta dejavnikov, predvsem osebni. Lahko jih razdelimo na psihološke, demografske in socialno-ekonomske. Psihološki dejavniki vključujejo tako imenovano optimistično pristranskost nadzora in navad. Optimistična pristranskost pojasnjuje primere, ko se posameznik zaveda, da lahko določen dejavnik predstavlja tveganje, vendar meni, da je verjetnost, da se bo to zgodilo prav njemu, manjša, kot je verjetnost, da se enako zgodi komu drugemu. [1] 1 doc. dr.; UL, Zdravstvena fakulteta. 2 asist.; UL, Zdravstvena fakulteta. 3 izr. prof. dr.; UL, Zdravstvena fakulteta. V kočah pri nas in pri avstrijskih sosedih je običajno najbolje poskrbljeno za mesojede obiskovalce gora. Takole postrežejo klobaso v koči Lammersdorfer Hütte (1.644 m) pod goro Lammersdorfer Berg (2.063 m) in pod Granatorjem (2.091 m) nad Miljskim jezerom/Millstätter See. Foto Zdenka Mihelič 41 april 2023 PLANINSKI VESTNIK Prehranjevalne navade – domače je le domače Anketirani planinci in alpinisti v primerjavi z izletniki med aktivnostmi v naravi pogosteje uživajo jedačo in pijačo, ki jo prinesejo od doma (Tabela 1), ali pa jo kombinirajo s prehrano v planinskih kočah. Največji delež (74 %) jih pogosto ali redno uživa sveže sadje in zelenjavo, suho sadje in oreščke (70,8 %) ter doma pripravljen napitek ali čaj (69,4 %). Približno polovi- ca jih uživa suhomesnate izdelke (salame, pršut itd.), slaba polovica (47,1 %) čokoladice, energijske ploščice in podobne izdelke, nekaj manj kot tretjina (17,7 %) različne konzerve, še manjši delež (28,3 %) mlečne izdelke (sire, namaze). Če dva od desetih vzameta na turo domače pecivo, pa praktično nihče ne vzame s seboj svežega mleka. Manj kot 5 % jih jemlje s sabo na ture mehko kuhana jajca ali kupljeno pecivo. Intervjuvanci so poudarili, da med aktivnostmi v naravi prilagodijo prehrano glede na sezono, dolžino ture (poldnevna, dnevna, večdnevna), tveganje v državi, v katero potujejo (obisk domačih gora, v Evropi ali izven nje), lokacijo prenočišča (planinski dom, kamp, bivak), ter razpoložljivo osebje (najeti kuhar ali če kuhajo sami). Jedo glede na to, kako se v določenem trenutku počutijo (M3 "intuitivno"), skromno (M1 "špartansko"), so vsejedi ali pa izključno vegetarijanci. Tabela 1 Način prehranjevanja planincev in alpinistov med aktivnostmi (vzponi) v naravi , (σ) Samo z živili, ki jih od doma vzamem s seboj. 3,05 (0,7) S kombiniranjem svoje hrane in prehranjevanjem v planinski koči 2,6 (0,8) V planinski koči 2,3 (0,6) V lokalih, kjer strežejo hrano (gostišče, turistična kmetija …). 1,9 (0,6) Z lastnim kuhanjem na priročnem gorilniku 1,5 (0,6) Legenda: Povprečne ocene anketirancev so izražene kot srednje vrednosti (povprečje) in standardni odkloni; pomen ocene: 1 = nikoli; 2 = včasih; 3 = pogosto; 4 = vedno; x povprečje; σ = standardni odklon. Tabela 2 Način preskrbe s pitno vodo planincev in alpinistov med aktivnostmi (vzponi) v naravi , (σ) Vso pijačo prinesem s sabo od doma.* 3,4 (0,6) Če naletim na vodni vir, si pijačo dotočim. 2,8 (0,9) Pijačo (do)kupim v gostinskem obratu, trgovini.* 1,8 (0,6) Če vodo nalijem iz vira v naravi, jo filtriram in dodam dezinfekcijske tabletke. 1,1 (0,4) Legenda: Povprečne ocene anketirancev so izražene kot srednje vrednosti (povprečje) in standardni odkloni; pomen ocene: 1 = nikoli; 2 = včasih; 3 = pogosto; 4 = vedno; x povprečje; σ = standardni odklon. spolov, z različnimi gorniškimi izkušnjami (od 8 do 36 let) in dejavnosti, s katero se ukvarjajo (planinci, alpinisti). Pogovore smo snemali, naredili prepise, ki so bili osnova za kvalitativno analizo podatkov. V raziskavi je sodelovalo 330 anketirancev, 221 pla- nincev in alpinistov (od tega 55 % žensk in 45  % moških) ter 118  turistov in 8  intervjuvancev (3 ženske – M2, M3 in M6 in 5 moških – M1, M4, M5, M7 in M8). V članku se osredotočamo na rezul- tate, ki prikazujejo odgovore planincev in alpinistov. T eh je bilo približno 40 % mlajših od 30 let, enak je bil delež starih med 30 in 50 let. Dobra polovica (57 %) vprašanih ima končano fakultetno izobrazbo. Večina je vsejedih (88 %), preostali so vegetarijanci (7 %) in vegani (5 %). Največji delež (41,7 %) anketiranih pla- nincev in alpinistov zahaja v gore več kot 15 let. Na turah uživajo zelo raznolika živila: žita, svežo ze- lenjavo, sveže ali suho sadje, oreščke, mlečne izdelke, suhomesnate izdelke, namaze, sladice, jajca in celo gobe. Tekočina je zanje zelo pomembna (Tabela 2). Pijejo vodo, vodo z limono, čaj, domači čaj ali čaj z medom. Natočijo si vodo iz izvirov in potokov ob poti ali pa si tekočino pridobijo s taljenjem snega. Ome- njeno je bilo tudi žganje. M5: "Povsod me spremlja moja čutara, notri pa domači šnops." Intervjuvanec M1 je poudaril, da je zanj tekočina pomembnejša od hrane: "Če mi zmanjka tekočine, bom pregorel, brez hrane pa lahko zdržim pod pogojem, da imam dovolj za piti." Intervjuvanka M6 je izpostavila veliko vlogo hrane pri dejavnostih: "Je skoraj bolje pozabiti na no- gavice kot na hrano." Več sogovornikov je omenilo, da je pomembno, da jih obrok nasiti, da zavzame čim Poleg argo juhic tudi domača zelenjava Foto Andrej Trošt V hribih najbolj teknejo domači široki rezanci. Foto Andrej Trošt manjšo prostornino, vendar mora imeti zadostno energijsko vrednost. M6: "Zavzame malo prostora, a je vseeno hranljiv." Pomembno se jim zdi tudi, da zau- žijejo dovolj ogljikovih hidratov, ki jim dajejo zadosti moči in energije ter da jim hrana daje občutek sitosti. Intervjuvanim je tudi pomembno, da uživajo v hrani. M7: "Rad imam okusno hrano." M5 je izjavil: "Prise- gam na domačo hrano." Zelo malo posameznikov je izpostavilo pomembnost varne hrane, lahko pre- bavljivost ali zaužitje toplega obroka. Za nekatere je pomembno, da uživajo hrano brez mesa. Opozorili so tudi na psihološki (nagrada, motivacija, užitek) ali socialni vidik prehranjevanja (ritual, spoznavanje kulture, delitev, druženje). Slednje je poudarila tudi intervjuvanka M3: "Zame je užitek na vrhu hriba, ko poješ sendvič in si malo potalaš tiste bombone." Varnost hrane – poješ, čeprav ne smeš Velika večina (88,7 %) vprašanih planincev in alpini- stov meni, da znajo presojati varnost hrane (Tabela 3) po okusu in vonju, vendar v primerjavi z izletniki kar trikrat večji delež daje prednost uživanju v hrani pred higieno živil. Zase menijo, da so bolj odporni na bolezni, ki se prenašajo z jedjo, in so v primerjavi z izletniki manj zaskrbljeni, da bi zboleli zaradi take bolezni. Anketirani so svoje znanje o varnosti živil na lestvici od 1 do 5 (1 = nezadostno, 5 = odlično) v povprečju ocenili s 3,7; največ tega znanja so pridobili med rednim šolanjem, najmanj pa v okviru planinske ali alpinistične šole in v časopisih. Intervjuvani si za odhod na turo pogosto pripravi- jo sendvič. Nekateri se zavedajo tveganja za zdravje zaradi okužbe ali zastrupitve z živilom med gorniško aktivnostjo. Menijo, da tveganje predstavljata tako oporečna voda kot hrana. Pojasnjevali so, da zastru- pitev neugodno deluje na telo gornika, kar je še zlasti problematično, ker aktivnost pogosto poteka v zah- tevnih razmerah (vročina, mraz), bolni pa naporov niso zmožni prenašati. Zaradi zastrupitev ali okužb z živili je organizem bolj ranljiv, kar lahko vodi v podhladitev, dehidracijo; nezmožnost preudarnega razmišljanja pa lahko vodi v nespametna dejanja. To je nevarno, saj pomeni dodatno tveganje za zdrs ali padec. M3 je o tem tveganju razmišljala takole: "Ko enkrat zbolim, sem preč. Ne morem več niti racional- no niti dobro razmišljati. Nisem več zmožna prenaša- ti takih naporov pri plezanju in kljubovati naravi. Ne predstavljam si, da bi jaz tam gor na petih jurjih resno zbolela. Kako bom pa dol prišla? V ečja je možnost, da boš zdrsnil ali padel." Tabela 3 Prepričanja o varnosti živil TRDITVE % strinjanja % nestrinjanja % ne vem Po vonju in okusu prepoznam, da je hrana varna za uživanje. 88,7 6,6 4,7 Najvažneje je, da mi hrana paše, šele nato je pomembna higiena. 26,4 68,4 5,2 Gorniki so bolj odporni na možne okužbe in zastrupitve s hrano. 13,7 65,1 21,2 Pogosto me skrbi, da bi se med izletom zastrupil s pokvarjenim živilom. 9,4 87,3 3,3 Hrana v planinskih kočah je varna. 83,0 1,9 15,1 Imam dobre izkušnje z zagotavljanjem varnosti živil pri ponudnikih hrane, ko grem v naravo, gore. 82,5 2,9 14,6 Zaposleni v planinskih kočah premalo skrbijo za čistočo rok. 10,8 26,9 62,3 Intervjuvani gorniki dvomijo, da so bolj odporni na zastrupitve ali okužbe z živili kot ljudje na splošno. Prisotna so bila sicer tudi mnenja, da so manj občutlji- vi v smislu, ali je hrana dobra ali ni, da niso tako aklih, ker je njihovo telo že malce navajeno, bolj prilagojeno, da imajo močnejši organizem, ki je zmožen prenašati več naporov. To "utrjenost" organizma povezujejo s tem, da so večkrat izpostavljeni tveganjem in skro- mnim pogojem. Vendar intervjuvanka M3 opozarja na past take "pogumne" drže: "Že parkrat v življenju se mi je zgodilo, da sem pomislila, saj je dobro, saj mi nič ne bo, ali pa je bila neka hrana na meji, pa sem jo pojedla. Ampak mi je bilo potem žal, ker me je bolel želodec, bilo mi je slabo ali pa sem bruhala. Vedno znova sem si rekla, kako si neumna, saj vendar veš, da ne bi smela." V koči Millsätter Hütte (1.880 m) vas zjutraj pričaka ne samo za oko privlačen, ampak tudi za želodec in telo dober zajtrk. Z okoliškimi kočami so povezani pod sloganom "So schmecken die Berge." (Tak okus imajo gore.) Foto Zdenka Mihelič Na poti Alpe Adria Trail na avstrijskem delu vas marsikje pričaka ohlajena pijača v mrzli vodi, da si jo (samo) postrežete. Zelo prija! Prostovoljni prispevek ni nujen, je pa zaželen. Foto Zdenka Mihelič 43 april 2023 PLANINSKI VESTNIK čistoče embalaže, v kateri shranjujejo hrano (termov- ka, posoda), neustreznim shranjevanjem hrane na hladnem, navzkrižnim onesnaženjem in nezadostno toplotno obdelavo hrane. [2, 11, 12, 13, 14] Zagotavljanje varnosti hrane na turah Tudi ukrepe za zagotavljanje varne hrane med ak- tivnostmi v naravi anketirani planinci in alpinisti upoštevajo redkeje kot izletniki. Za preprečevanje zastrupitev ali okužb s hrano je pomembno pravil- no umivanje rok pred in med pripravo hrane. Pred uživanjem obroka v naravi si glede na rezultate naše ankete vedno ali pogosto roke namili in umije le 11 % vseh vprašanih (T abela 5). Če primerjamo te rezulta- te s predhodno raziskavo, izvedeno med slovenskimi potrošniki, [11] vidimo, da si pred pripravo hrane roke vedno umije 86 % potrošnikov. Vendar avtorji hkrati ugotavljajo, da si več kot polovica anketirancev umiva roke manj kot 10 sekund, le dobra polovica (57 %) si roke umije z milom in s toplo vodo po rokovanju s surovim rdečim in piščančjim mesom ali ribo. Intervjuvanci so izpostavili nasprotujoča si razmi- šljanja o tem, kako pomembna je skrb za higieno rok ob uživanju hrane v naravi. Nekateri pripisujejo higieni rok precejšen pomen in v tem prepoznavajo preventivno ravnanje, s katerim se izogneš tveganju za okužbo ali zastrupitev s hrano. Za umivanje rok koristijo vodo iz izvira, plastenke, toplo vodo in milo v koči, ali pa roke "umijejo" s snegom. M2: "S snegom jih tudi obrišem." Poudarili so tudi, da so možnosti za higieno rok med gorniško aktivnostjo pogosto omejene oz. da sploh rok ni možno umiti (več dni vode ni bilo na razpolago ali je bila pol ure stran oz. so jo imeli dovolj zgolj za pitje). M2 je o tem razmi- šljala tudi takole: "Prišla je direktno iz WC-ja, pa si ni rok umila. To ne gre! Če imaš možnost, si jih seveda umiješ, če pa nimaš možnosti, se pa tudi na neki način da. Velikokrat se znajdem tudi tako  – če kje teče kakšna voda, si rečem, u, saj res, fino, zdaj si pa lahko roke umijem. Včasih si jih tudi kar z vodo, ki jo imam Tabela 4 Skrb planincev in alpinistov za higieno pri nakupu in pripravi hrane doma , (σ) Pri nakupovanju v trgovini: Rok uporabnosti živila 2,8 (1,9) Nepoškodovanost embalaže, ko kupujemo živilo. 2,9 (1,1) Pozoren (-a) sem na temperaturo v hladilniku z mlečnimi, mesnimi izdelki in sladicami. 1,2 (0,6) Pri pripravi doma: Umivanje rok pred pripravo hrane 3,4 (0,9) Preverjanje roka uporabnosti živil pred pripravo hrane 2,9 (1) Preverjanje čistosti embalaže za shranjevanje živil 3,7 (0,6) Dodatno hlajenje pokvarljivega živila z zamrzovalnimi vložki 1,8 (1) Legenda: Povprečne ocene anketirancev so izražene kot srednje vrednosti (povprečje) in standardni odkloni; pomen ocene: 1 = nikoli; 2 = včasih; 3 = pogosto; 4 = vedno; x povprečje; σ = standardni odklon. Tabela 5 Skrb planincev in alpinistov za higieno rok med aktivnostmi/vzponi v naravi , (σ) Roke podrgnem ob hlače ali majico. 2,3 (1) Roke umijem s tekočo pitno vodo. 2,1 (0,8) Roke obrišem z mokrimi (tovarniško pripravljenimi) robčki. 1,9 (0,8) Roke obrišem s papirnato brisačo. 1,5 (0,7) Roke umijem s tekočo pitno vodo in milom. 1,4 (0,6) Roke očistim z razkužilom (razpršilo …). 1,4 (0,7) Legenda: Povprečne ocene anketirancev so izražene kot srednje vrednosti (povprečje) in standardni odkloni; ocena pomeni: 1 = nikoli; 2 = včasih; 3 = pogosto; 4 = vedno; x povprečje; σ = standardni odklon. Nakupovanje in zagotavljanje varnosti hrane doma Pri nakupovanju živil v trgovini anketirani gorniki redkeje kot izletniki preverijo rok uporabe, emba- lažo in temperaturo v hladilniku, kadar nakupuje- jo mlečne in mesne izdelke ter sladice (Tabela 4). Nepravilnosti pri pripravi živil doma so povezane z nepravilnim umivanjem rok, (ne)preverjanjem Mrzla jutra, mrzel veter. Kaj te najbolje pogreje tudi na Šmarni gori? Vroč čaj Foto Zdenka Mihelič Ko v zavetju bivaka zadiši po goveji juhi. Foto Andrej Trošt v plastenki, če vem, da je imam zadosti." Izpostavili so tudi, da je vprašanje skrbi za higieno rok z epide- mijo SARS-CoV-2 postalo bolj popularno. Nekateri uporabljajo razkužilne oz. higienske robčke. M1: "Če opravim potrebo, imam s sabo alkoholne robčke in si roke obrišem." Njihovi uporabi pa nekateri naspro- tujejo. M2: "Nisem pristaš higienskih robčkov." M3: "Nikoli jih nimam s sabo." So pa tudi taki, ki higieni rok ob dotiku "naravnih stvari" ne pripisujejo večjega pomena, kar ponazarja naslednja izjava M1: "Če imam roke umazane od zemlje, skale, od česar koli, se pravi, da se pri plezanju dotikam naravnih stvari, preden začnem jesti, si ne umivam rok, niti jih ne čistim. Ništa. T o je narava, to ne more biti strupeno." Za higieno živil poskrbijo anketirani gorniki z meha- ničnim čiščenem, tako da živilo obrišejo ob hlače, v sneg in poudarjajo, da jim to zadostuje. M3: "Občutek je drug." Neposrednemu stiku živila z rokami se iz- ognejo tako, da uporabijo embalažo. M4: "Če imam sendvič zavit v celofan, ga razvijem tako, da držim za celofan." Ali pa živilo primejo z robčkom. M2: "Z robčkom držim sendvič." Pri čiščenju jedilnega pribora in posode, podobno kot pri čiščenju rok, uporabljajo vse razpoložljive vire. M8: "Drgnem žlico ob sneg in jo malo obrišem." "Hrano smo mehansko očistili." M5 je podal zanimiv opis pomivanja posode: "Živila umivaš v potoku. Krave se morda pasejo v bližini. Najprej obrišeš ostanke hrane s papirna- to brisačo. Nobeno sredstva za pomivanje posode nikakor ne sme iti v okolje. Pomivaš bolj malomarno." Izkušnje z boleznimi, ki se prenašajo s hrano Eden od desetih (9,9 %) gornikov se je že zastrupil med aktivnostmi v gorah, kar je vsaj enkrat več v primerjavi z izletniki. Kot najverjetnejše vzroke za zastrupitve so anketirani prepoznali slabe možnosti za zagotavljanje osebne higiene (56 %), hrano v pla- ninskih kočah (52 %) ali doma pripravljeno hitro po- kvarljivo živilo (34 %). Trideset odstotkov kot srednje verjeten vzrok zastrupitve navaja pitje vode iz virov v naravi, ker je niso filtrirali (dezinficirali). Nekateri intervjuvani so se že zastrupili ali okužili z živilom med svojo gorniško aktivnostjo. Do te je prišlo med obiskom domačih ali tujih gora, poročali so tudi o zastrupitvi ali okužbi s hrano zaradi pre- hranjevanja v planinski koči. Vzrok je bila tekočina (voda, mrzla pijača, ingverjevo pivo), hrana, posebej sladice (jagodna torta s smetano) in meso (ostanki mesa, klobasa, pasulj in suho meso) ali živila, ki so v stiku z živalmi. M8: "Juha, embalaža je bila pogrize- na." M6: "Kontaminirana voda, v njej je bilo živalsko truplo." Ob tem so se soočili z naslednjimi zdravstve- nimi težavami: s prebavnimi motnjami (bruhanje, driska, neješčost), dehidracijo, splošno oslabelostjo (so shujšali, obležali, bili so izčrpani ali nezmožni hoje), z bolečinami (v trebuhu, želodcu, ledvicah), krči; posledice so se kazale tudi na njihovi psihi (bili so prestrašeni). Svojo izkušnjo okužbe s hrano je dožive- to opisal M1: "V Boliviji sem zbolel, preden smo šli na Illimani v Cordilleri Real. Pred vzponom smo šli v re- stavracijo hotela s tremi zvezdicami, da bi se še enkrat dobro najedli. In smo res se zelo fajn napokali, bilo je zelo dobro. Nato sem v vitrini opazil jagodne torte s smetano. Ene trikrat sem šel mimo, nisem se mogel premagati in sem eno naročil. Potem jo je tudi pri- jatelj. Bile so dobre, ni kaj. Pojeva, ampak proti jutru je ne vem koga prvega začelo šravfati in ga pognalo na stranišče. In se je začel durhmarš … Po treh dneh driske sva bila že čisto švoh …" V nekaj primerih je bil potreben celo sprejem v bolnišnico. Nekateri so ob tej sicer slabi izkušnji prišli tudi do pozitivnih uvidov, saj so se iz izkušnje tudi nekaj naučili. M2: "To se mi več ne zgodi." M3: "Moraš res ful pazit, … noter daš klorove tablete." Pri obvladovanju zdravstvih težav zaradi zastrupitev ali okužb z živilom so jim bila v Alternativno pomivanje posode Foto Damjan Slabe V prenekateri planinski koči se lahko posladkamo z odličnim zavitkom in poskrbimo tudi za dezinfekcijo. Foto Maja Slabe PLANINSKI VESTNIK april 2023 45 pomoč zdravila, izbrana živila (M1: kokin čaj), hospi- talizacija in počitek. Anketirani velik pomen v zvezi z zagotavljanjem zdravstvene ustreznosti živil pripisujejo planinski organizaciji, še zlasti na področju izobraževanja in usposabljanja članov (v alpinističnih oz. planinskih šolah, na izpitih, tečajih, po spletu, pred obiskom bolj eksotičnih držav), saj je to po njihovem mnenju ak- tualna in obsežna tema. Opozarjajo na problem, ko gredo gorniki, ki nimajo dovolj znanja, na večdnev- ne odprave, zlasti v tujino oz. v manj razvite države, a ne poznajo uporabnosti klorovih tablet. Menijo, da je epidemija s SARS-CoV-2 dobra priložnost za opozarjanje, zlasti tam, kjer se zadržuje veliko ljudi (v kočah, na avtobusih). Vlogo planinske organiza- cije vidijo tudi pri ozaveščanju obiskovalcev gora o nevarnostih tveganja za zastrupitve ali okužbe z živili in preventivnih ukrepih, v zagotavljanju higienskih zahtev v planinskih kočah (npr. nameščanje razku- žilnikov, z nadzorom nad izvajanjem ukrepov). Po njihovem mnenju je to potrebno zaradi množičnosti. M4: "Samo pomisli, da milijon in pol ljudi zjutraj zaj- trkuje, da se vozijo kakšno uro do izhodišča, pa nekje pustijo svoj pečat. T o znese milijon in pol teh pečatov. Tam živijo tudi živali, ki jih s tem kontaminirajo. Iz- postavili so tudi odgovornost posameznika, da se poduči o preventivnem ravnanju in da so za zagota- vljanje osnovnih higienskih ukrepov pri prehranjeva- nju na turi ustrezno opremljeni. A hkrati opozarjajo, da je med zadostno opremo in težo vedno potre- ben določen kompromis. Zaključujejo, da je osebna higiena pomembna, da so pri zagotavljanju le-te lahko v pomoč razkužilni robčki, da lahko zaradi ne- upoštevanja preventivnih ukrepov resno zboliš. Na odgovornost posameznika je opozoril M3: "Je treba paziti, saj to je tvoj prosti čas, tvoj dopust, tvoje poči- tnice in da še takrat zboliš, to je pa res slabo." Ko poješ sendvič in potalaš bombone. Foto Damjan Slabe Cesarski praženec z jabolčno čežano, kot jo pripravi oskrbnica v koči Millsätter Hütte (1.880 m) nad Miljskim jezerom/Millstätter See. Foto Zdenka Mihelič Zaključek – mit o boljši odpornosti na hrano Planinci in alpinisti v večini verjamejo, da so bolj odporni na bolezni, ki se prenašajo s hrano. Varnost hrane jim ne predstavlja dodatne skrbi. Njihov odnos in dojemanje odražata prepričanje, da se med planinarjenjem oz. plezanjem ne morejo okužiti ali zastrupiti s hrano. Takšno vedenje predstavlja veliko tveganje in lahko vodi do resnih zdravstvenih težav med odpravami. Na srečo je le manjši delež osebno izkusil okužbo ali zastrupitev s hrano. Kljub temu so nekateri anketirani izpostavili pomen pravilno konzervirane in toplotno obdela- ne hrane ter higiene rok, zavedajoč se tveganja za zdravje zaradi morebitne okužbe ali zastrupitve s hrano. Pri tem pa je treba ohraniti zdravo mero, saj stoodstotne varnosti živil v gorah, še zlasti na dolgih, večdnevnih turah, ni moč zagotoviti. Vendar si je treba prizadevati za izboljšanje znanja in prakse o skrbi za higieno hrane, še zlasti pri sku- pinah potrošnikov z večjim tveganjem, [15, 16, 17] med katere očitno spadajo tudi gorniki. Anketiranci so poudarili nujnost, da se v usposabljanje planincev in alpinistov vključijo tudi vsebine o varni hrani in higienskih zahtevah na turi. Verjamejo, da je pan- demija SARS-CoV-2 dobra priložnost za ozavešča- nje o nevarnosti tveganja za bolezni, ki se prenašajo s hrano med ljudmi, ki obiskujejo gore. m Literatura [1] Al-Sakkaf, A. Domestic food preparation practices: A review of the reasons for poor home hygiene practices. Health Promot. Int. 2013, 30, 427–437. [2] Y oung, I.; Waddell, L. Barriers and Facilitators to Safe Food Handling among Consumers: A Systematic Review and Thematic Synthesis of Qualitative Research Studies. PLoS ONE 2016, 11, e0167695. [3] Ruby, G.E.; Ungku Zainal Abidin, U.F .; Lihan, S.; Jambari, N.N.; Radu, S. A cross sectional study on food safety knowledge among adult consumers. Food Control 2019, 99, 98–105. [4] EFSA (European Food Safety Authority) and ECDC (European Centre for Disease Prevention and Control). The European Union One Health 2019 Zoonoses Report. EFSA J. 2021, 19, 6406. [5] Ovca, A.; Jevšnik, M.; Raspor, P . Food safety awareness knowledge and practices among students in Slovenia. Food Control 2014, 42, 144–151. [6] Leal, A.; Ruth, T .K.; Rumble, J.N.; Simonne, A.H. Exploring Florida residents’ food safety knowledge and behaviors: A generational comparison. Food Control 2017, 3, 1195–1202. [7] Spendlove, J.K.; Heaney, S.E.; Gifford, J.A.; Prvan, T .; Denyer, G.S.; O’Connor, H.T . Evaluation of general nutrition knowledge in elite Australian athletes. Br. J. Nutr. 2012, 107, 1871–1880. [8] Slabe, D.; Dolenc, E.; Jevšnik, M. Hygienic aspect of nutrition among trekkers, alpinists and sport climbers. Šport 2013, 61, 74–80. [9] Praz, C.; Granges, M.; Burtin, C.; Kayser, B. Nutritional behaviour and beliefs of ski-mountaineers: A semi- quantitative and qualitative study. J. Int. Soc. Sports Nutr. 2015, 12, 46. [10] Worsley, A. Nutrition knowledge and food consumption: Can nutrition knowledge change food behaviour? Asia Pac. J. Clin. Nutr. 2002, 11, S579–S585. [11] Jevšnik, M.; Hlebec, V .; Raspor, P . Consumers’ awareness of food safety from shopping to eating. Food Control 2008, 19, 737–745. [12] Bearth, A.; Cousin, M.; Siegrist, M. Poultry consumers’ behaviour, risk perception and knowledge related to campylobacteriosos and domestic food safety. [13] Gong, S.; Wang, X.; Y ang, Y .; Bai, L. Knowledge of food safety and handling in households: A survey of food handlers in Mainland China. Food Control 2016, 64, 45–53. [14] Burke, T .; Y oung, I.; Papadopoulos, A. Assessing food safety knowledge and preferred information sources among 19–29-year-olds. Food Control 2016, 69, 83–89. [15] Clayton, D.; Griffith, C. Observation of food safety practices in catering using notational analysis. Br. Food J. 2004, 106, 211–227. [16] Mazengia, E.; Fisk, C.; Liao, G.; Huang, H.; Meschke, J. Direct observational study of the risk of cross- contamination during raw poultry handling: Practices in private homes. Food Prot. Trends 2015, 35, 8–23. [17] Lazou, T .; Georgiadis, M.; Pentieva, K.; McKevitt, A.; Iossifidou, E. Food safety knowledge and food- handling practices of Greek university students: A questionnaire-based survey. Food Control 2012, 28, 400–411. PLANINSKI VESTNIK april 2023 47