i88 Listek. razpravo o nedelji naslonil nauk o masnih obredih ter na prikladnih mestih vpletel še sv. zakramente (n. pr. pri binkoštih nauk o obredih sv, birme i. t. d), pozdravili bi lahko v okviru cerkvenega leta popolno »Liturgiko«, rabno pri šolskem pouku. V sedanji obliki pa bode vsekakor izpolnjevalo to delo jako častno nalogo kot pomožna knjiga dijakom, ki se nč6 katoliškega obredoslovja. Omikancu bode razjasnila marsikateri dan cerkvenega leta, zlasti pa bode ugajala duhovniku z obilico mnogovrstnega tehto-vitega zrnja, ki ga lahko pridoma rabi na propovednici. Slovanska knjižnica prinaša v svojem 9. snopiči povest iz življenja poljskega naroda, naslovljeno: »Žalostna svatba«, spisala Valerija Morzkoivska, poslovenil Pohorski, in črtico »Kako sem izpovedoval Turke«, češki spisal Jos. Holeček, poslovenil -j- Fr. Gestrin — Prva povest ni dosti prida ; tudi si nje uaslova glede" na vsebino nikakor nismo mogli raztolmačiti. — V 10. snopiči je natisnjena »O s ve ta«, dokaj zanimljiva povest iz ciganskega življenja v XV. stoletji, češki spisal Dragotin Sa, bina, poslovenil Radoslav Knajlič, in ličen obrazek s Slovaškega »S t rije Martine k«, češki spisala Gabrijela Preissovd, poslovenil f Fr. Gestrin Slovenska čitanka za četrti razred srednjih šol. Sestavil in izdal dr, Jakob Sket, c. kr. profesor. IV. Cena 80 kr. V Celovcu 1893. Tiskala in založila tiskarna Družbe sv. Mohorja. — Naučno ministerstvo je že odobrilo to najnovejšo učno knjigo. Slovenska Talija. »Dramatično društvo« v Ljubljani je razposlalo svojim članom 58. zvezek »Slovenske Talije«. Vsebina: 1. »Prenočišče v Granadi«, romantiška opera v dveh dejanjih, spisal K. baron pl. Braun, uglasbil K. Kreutzer, poslovenil Jožef Cimperman, priredil E. Gangl\ 2. »Čarostrelec«, romantiška opera v treh dejanjih, spisal Fr. Kind, uglasbil K. M. pl. Weber, preložil A. Funtek; 3. Prodana nevesta«, komična opera v treh dejanjih, spisal K. Sabina, uglasbil B. Smetana, preložil A. Funtek. Staroslovenski spomeniki. Prejeli smo brošurico z naslovom: Nikolko bhlkžki Vbrhu staroslovinskifk pametuici otto D-rv V. Oblaka, (Otpečatano iz6 IX kn. Sbornyk% za narodni umotvorenija, nauka i knižnina). Sofija. Državna pečatnica 1893.« — O tem delu, v katerem g. dr. Oblak razpravlja staroslovenske spomenike, utegne naš list o priliki priobčiti posebno izvestje. »Zur Wiirdigung des Altslovenischen«, tako se imenuje razprava, katero je g. dr. V. Oblak priobčil v 3. zvezku ,,Archiva:< za slovansko filologijo, knjiga XV., str. 338. — 370. Ondu razpravlja mimo drugega o cod. Suprasliensis in o Glagol. Clozian. ; sosebno zanimljivo pa je zaduje, t. j. VII. poglavje o domovini staroslovenščine; zakaj baš glede" na to vprašanje je treba dandanes soditi bistveno drugače nego pred 20 leti. Iz šolskih izvestij. Vodstvo deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu pri Novem Mestu nam je poslalo letno poročilo za šolsko in gospodarsko leto 1892./93. Slovenski in nemški pisano poročilo obseza I Poročilo o šoli; II. Gozdarstvo; III. Poročilo o stavbah; IV. Izkaz pridelanih poljščin leta [893./94. — Knjižici je pri-dejana slika tega deželnega zavoda, posebna priloga pa obseza tri lično izvedene načrte (šolsko posestvo na Grmu, šolski vinograd v Cerovcih in šolski vinograd v Trški gori). Razpis pisateljske nagrade. Ocenjevalni odbor za mladinske spise pri »Zavezi slovenskih učiteljskih društev« razpisuje nagrado 100 kron za najboljšo povest slovenski mladini Nagrada je darilo g. prof. A. Bezenška v Plovdivu, ki zahteva, da bodi spis poučne vsebine v versko-nravnem zmislu, snov pa mu bodi, če mogoče, vzeta iz domačega življenja na kmetih. Pisatelju je lahko primer Slomškova povest »Blaže in Nežica«, kar se tiče zloga in snovi; izbere si pa tudi lahko navadno obliko povesti ali obliko dvogovora. Poleg obče didaktiškega zmotra se naglašaj v povesti spoštovanje do vere, ljubezen do nžroda in do bližnjika. Povest ne obsezaj menj nego tri in ne več nego Listek. 189 pet tiskanih pol. — Rokopisi naj se pošiljajo brez podpisanega imena vsaj do d n 6 15. maja t. 1. g. Janku Lebanu, nadučitelju v Begunjah pri Rakeku kot načelniku ocenjevalnega odbora ; ime pisateljevo se dodaj na posebnem zapečatenem lističi. Ocenjevalni odbor pošlje tri najboljše povesti prof. Bezenšku, da sam izbere povest, ki mu najbolje ugaja Nagrado izplača g. darovatelj sam dne" 5. julija t. 1. —¦ Kesneje razpiše ocenjevalni odbor tudi 5 cekinov v zlatu za najboljše otroške pesence. Tudi to drugo darilo je naklonil prof. Bezenšek. Družba sv. Mohorja. Mariborski »Slovenski Gospodar« je nedavno priobčil toplo pisan poziv štajerskim Slovencem, ker se je število Mohorjanov v lavantiuski škofiji lani izdatno znižalo. Članek sklepa z besedami, katerim se pridružujemo tudi mi : »Vsak zavedni, iskreni Sloven bodi Mohorjeve družbe člen !« Slovensko gledališče. Meseca svečana so bile v deželnem gledališči nastopne slovenske predstave: Dne" 2. svečana ,,Carostrelec" ; dne 8. svečana .Jednajsta zapoved", burka v treh dejanjih, češki spisal Ferd. František Šamberk, poslovenil S. S.; dne" 10. svečaua prvič „Ugrabljene Sabinke", vesela igra v štirih dejanjih, spisala Fr. in Pavelpl. Schonthan, preložil E, Gangl; dne" 15. svečana prvič ,,Prodana nevesta", komična opera v treh dejanjih, spisal K. Sabina, uglasbil B, Smetana, preložil A. Funtek ; dne" 18. svečana vesela igra ,,Strijc bogatin"; dne" 21. in dne" 23 svečana »Prodana nevesta" in dne" 25. svečana prvič „Kean", igrokaz v petih dejanjih, spisal A. Dumas, oče, prevela Gestrin in Jesenko. — Izmed dramatiških predstav sta bili sosebuo lepi ,Jednajsta zapoved" in ,,Ugrabljene Sabinke", zakaj pri obeh smo se uverili, da naše igralno osebje tudi nekaj vzmore, ako le hoče. V obeh igrah je nastopil kot gost gospod Vaclav Anton, član narodnega deželnega gledališča in profesor mimike na ,,Glasbenem zavodu" v Zagrebu. Odlični gost je že kot Pečka, poveljnik gasilcev in strelcev, bolj pa še kot gledališki ravnatelj Striže razvijal toliko komiko v nastopanji in mimiki, da si je pridobil mnogo viharne hvale pri mnogoštevilnem občinstvu. Govoril je seveda hrvaški, to pa tako precizno, da nismo kar nič čutili razločka med hrvaškim in slovenskim jezikom. Nadejemo se, da g. Anton ni bil poslednji hrvaški umetnik, katerega smo kot gosta pozdravili na slovenskem odru. — Dolgočasni ,,Strijc bogatin" menda ne pride zopet tako hitro strašit na slovenski oder. — Igrokaz ,,Kean" je podajal g. Borštniku v naslovni partiji lepo priliko, da je iz nova pokazal obile vrline svojega do cela premišljenega igranja. — Opera ,,Prodana nevesta" se je vselej izvajala v popolnoma razprodanem gledališči, najlepši dokaz, kako se tudi pri nas čisla izborno delo češkega mojstra. Naš list je že lani, poročuje o prvem koncertu ,,Glasbene Matice", na kratko očrtal Smetanovo delovanje in njega ,,Prodana nevesto", tako da nam je izpregovoriti samo nekoliko o predstavah. Najbolj je prijala gospodičina Lesčinska kot Marinka, za njo gospod Vašiček kot mešetar Kecal, potem pa tenorista gg. Beneš (Janko) in Pavšek (Vašek). Igranje g. Vašička se nam je zdelo iz početka nekoliko suhotno; sedaj ni vrlemu pevcu očitati ničesar. Gospodu Pavšku pa bi svetovali nekoliko več opreznosti, zakaj naloga Vaškova, ki mu je prinesla toliko priznanja, utegnila bi ga, kakor se kaže, zavesti še do neprijetnega pretiravanja. V manjših nalogah so nastopili gg. JVblli, Rus, Stamcar, Perdan in Bittner, ki so zložno z gospodičinami Polakovo, Nigrinovo in Bikovo operi pomogli do najlepšega uspeha. Nehvaležno bi bilo naposled, ako se ne bi še spominjali kapeluika g. Fr. Gerbiča, čegar zasluge za letošnjo opero se izvestno čislajo vse premalo ! Obči zbor »Muzejskega društva« se je vršil dne" 14. m. m. po običuem redu. Predsednik, direktor A. Senekovič, pozdravil je došle člane, in za njim je tajnik, arhivar A. Koblar, poročal o društvenem delovanji minulega leta. »Muzejsko društvo« šteje dan-