Političen list za slovenski narod. r« y»ltl preJenikB velja: Za oelo leto predplauan 15 (Id., ta pol leta 8 (Id., la eetrt leta 4 fld., za en mesec 1 (fld. 40 kr. 7 »diiiliiistnteljl prejeman velji: Za celo leto 12 sld., za pol leta 6 fld., za oetrt let» 4 fld., za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. H»ro6nlno prejema opravniStvo (administracija) in ekipedicija, Semeniske ulice št. 2, II., 28. yacnanila (inseratil se sprejemajo ia veljik triitopna petit-vnta: 8 kr., Se se tiska enkrat; 12 kr ee se tiska dvakrat; 15 kr., ee se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primemo zmanjia Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. it. 2, I., 17. Izhaja VB«k dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */,6. uri popoludne. 7 Ljubljani, v ponedeljek 3. februarija 1890. Letnik XVIII. Gabilo laa iiaročbo. S 1. februarijem pričela se je nova naročba na „SLOVENCA", h kateri najuljudneje vabi opravništvo. Cena naročnini razvidi se na glavi lista, a na naročnike, ki se oglašajo, pa ^ dopošljejo naročnine, se ne ozira. Več luči. IV. .Mir" je odgovarjal .Soči" povsem dobro, a naša misel je, da ni njegova naloga, vtikati se v take prepire. On naj budi narodno zavest, posebno na Koroškem, in se poteguje za pravice slovenskega ljudstva, in rodoljubje ga bodo radi podpirali. Ge pa se bode vtikal v take prepire zunaj Koroške, o katerih ni treba vedeti njegovim bralcem, škodil si bo več, nego koristil. In kako je pisal .Slov. Narod" ? Vsega članka radi nedostatnega prostora ne moremo ponatisniti, torej navedemo le nekatere stavke, katerim je treba več luči. On piše med drugim: .Naša želja je, da bi nepotrebni prepiri zavoljo malenkostij mej nami ponehali. Mi dobro vemo, da je stališče duhovnika težavnejše, nego ono posvetnjaka, če se je podal v politično gibanje. Od duhovnika se ne sme zahtevati, da bi v sebi zatajil vsa tista načela, s katerimi so ga napolnili v semenišči. Zategadel je naše prepričanje, da posvetnjaki nemamo nikdar pozabiti tistih ozirov, katere so v političnih bojih naših že od nekdaj naroda voditelji izkazovali slovenski duhovščini. Posvetnjak in duhovnik lahko zložno delujeta za narod, če jih vodi pri tem jedna in ista zvezda: ljubezen do slovenskega naroda. V tem, da moramo svoj narod čez vse ljubiti, smo jedini vsi. Ta ljubezen do naroda je gotovo tako trdna vez, da bi lahko vezala vse stanove mej nami v trdno celoto, ki bi nikdar ne razpadla. Pri tem pa je seveda prva zapoved, da se mej sabo opuščajo vse provo-kacije. Naše načelo je bilo iu bode tudi v prihodnje, da sta duhovenski in posvetni stan v političnem življenji jedne in iste veljave. O tem se nam niti ne sanja ne, da bi trdili, da je duhovščina v političnem življenji več kakor posvetni stan. Tu stojimo vsi na jednem in istem mestu. Zategadel hočemo opuščati provokacije proti duhovščini, zahtevamo pa tudi, da se proti nam opuščajo take provokacije. Kakor mora biti vera goreča, kolikor najbolj mogoče, tako mora tudi biti narodna zavest razvita in goreča mej nami, kolikor najbolj mogočo. Mi nočemo katoliški cerkvi kratiti najmanjše pravice. Ali ravno tako občutni smo glede svoje narodnosti. Naš list je od nekdaj zastopal načelo, da mora biti slovenska narodnost fanatična in če hoče g. dr. Mahnič, tudi absolutna. To načelo bode list tudi v prihodnje zastopal. Ce bode kdo mej Slovenci nastopil, ter bo pričel oznanovati krivo vero, „da je pretiranost v narodnih vprašanjih škodljiva, da moramo mi Slovenci gled^ narodnosti postati popustljivi ali mlačni, kakor na pol pogreta voda, potem ga bodemo vselej šteli mej najhujše sovražnike svojega naroda. Tak človek je slep ter hoče narodu vzeti najboljše orožje, s katerim se bode morda še obdržal proti navalom, ki mu prete od vseh stranij. Kdor hoče razširjati mlačnost glede narodnosti mej nami, tega moramo zatreti kakor gada. In če tak prorok nosi duhovniška obleko ali pa še celo purpur prelata, to nič ne de; .hic ni^er est, hunc tu. Romane, caveto !" Brez usmiljenja po njem! In kakor volka v logu morali bi ga zasledovati vsi, komur je na srci obstanek slovenskega naroda. Okrog imena č. g. dr. Mahniča se je zbrala stranka, obstoječa večinoma iz mlajših duhovnikov. Ti ljudje bi radi zatrli mej Slovenci vsako knjigo, izvzemši molitvenih knjižic, koje zalagata Ničman in .Katoliška tiskarna", zatrli bi radi vsako društvo — izvzemši bratovščine, ali kar je najhujše, njihovi naklepi merijo v to, da bi Slovenec počasi pozabil na svojo narodno zavest, da bi bil potem kakor vosek v rokah skrajne Mahničeve stranke. Zdaj vemo, kateri so zadnji cilji skrajne stranke mladih duhovnikov, zdaj vemo, da ta stranka ničesar druzega ne namerava, nego s pomočjo vlade — in vlada, ki bi mej Slovenci narodnost giljotinovala s tistim ognjem, kakor je nekdaj .krvavo stegno" na Francoskem obglavljalo aristokrate, bi se prav lahko dobila — zadušiti mej Slovenci narodno zavest, tako da bi nas konečno tujci brez vseh težav pograbili in potlačili. S tako stranko ni nikacega kompromisa! Kdor je pošten Slovenec, s takimi ljudmi se na brati! Kdor je zavesten Slovenec, nosil bode zmirom brušen meč"ter ga sukal proti tej stranki, ki je sedaj po svoji prvi glavi jasno in očitno izrekla svoje sovraštvo |proti slovenski narodnosti. Ce pride v vašo sredo, ki bi vam hvalil to stranko, vrzite ga skozi vrata, in če so tik vrat še stopnjice, vrzite ga tudi po stopnjicah navzdol, da ga nikdar več nazij ne bode! Pri tem ne glejte na obleko, naj je taka ali taka, v njej tiči izdajalec slovenskega naroda, ki služi vsaki pošteni slovenski družbi v sramoto in gnjus." Gospod, ki je pisal ta članek, moral je biti jako slabe volje. Pisec teh vrstic čital ga je trikrat, a vselej se mu je zdelo, kakor da bi videl v dubu c6lo krdelo gorjanskih korenjakov, ki s kolmi in cepci kličejo na .korajžo". človek mora nehote za-mežati z očmi, boječ se udarca po grbi, če tudi se ne čuti sokrivca. .Slov. Narod" je .Sočo" popravljal, a ni je popravil niti po obliki, niti po vsebini. O tem prihodnjič. LISTEK. o nekdanjem pasarskem cehu ljubljanskem. ^ Gospod Leopold Tratnik, pasiirski mojster v Ljubljani, je podaril te dni skrinjico nekdanjega pasarskega ceha ljubljanskega, napolnjeno s starimi pismi in pravicami, deželnemu muzeju .Rudolfi-num"-u. Skrinjica ali sklddnica je iz lesa, lepo okovana, in ima dvojno ključavnico. Krasno so izdelane medene spone (panti). Pokrov ima od znotraj na po-srebreni plošči nemški napis, ki pove, da je bila ta skladnica narejena 3. februarija 1683. Pasarski mojstri so bili tačas: Jakob Kuchger, Janez Lowe in Blaž Droper, pomočnika pa Kristijan Vogel iz Lipskega in Henrik iz Lignice. Na sredi je pozlačeno pasarsko znamenje iu podpis: .Heinrich Eisen-berg v. Liegnitz, der Leipziger bat die Lad be-Echlagen." V sklddnici leži medena pušica, v katero je pobiral blagajnik sklad od cehovnikov. Napis ima: .Meister Blasius Stroper v. Klagenfurt 1683", v sredi pasarski znak in na drugi strani . .Heinrich Eisenberg bat die Bicksen gemaeht uder Liegnitz." Preglejmo še nekoliko pisma v skrinjici! Znamenita so zaradi tega, ker se razvidi vravnava ceha in krščanski duh družnikov. Tii je zapisnik, ki se začenja z letom 1682., ko je bil menJa ceh ustanovljen, in sega do leta 1850. Zapisani stoje mojstri, rokodelci in učenci, sprejeti v ceh in pa sklep letnih računov. Dne 24. junija 1685 je sklenil, da se dajeta brati o kresu dve sv. maši, prva za žive in druga za mrtve zadružnike v cerkvi sv. Florijana. Iz sklidnice se je posojevalo pasarjem, ki so bili v denarni stiski, in če je kateri v revščini umrl, plačala je ta bla-gajnica pogrebnino. Tudi je morala plačevati tako znani razredni davek, ki je bil precej visok, n. pr. leta 1802 je znašal 16 gld. 30 kr. Va-njo so pa skladali ob sprejetvi v ceh novi udje določene svote. Redni shod je bil nekdaj vsako leto na kresni dan in pozneje vsako četrtletje. Ker so se mojstri z dežele prepičlo udeleževali shodov, sklenili so 1. 1738, da jih ne bodo več vabili. .Pri odprti skrinjici" se je vršilo oproščenje pomočnikov in potrjenje novih mojstrov. Dne 21. septembra 1839 so sprejeli med mojstre Mateja Schreinerja. Vsak pasarski mojster je plačal v sredi 18. stoletja okrog 3 gld. obrtnega, in blizo toliko telesnega davka. Taki mojstri so bili 1. 1756 v Ljubljani: Franc Anger, Blaž Pur, Janez Putz in Ignacij Aribar. Kadar je bil pomočnik oproščen, je plačal blizo 9 gld. v blagajnico, novi mojster je pa že moral vreči va-njo blizo 30 gld. Pomočnik se je vpisal brezplačno. Pravico izvrševati pasarsko obrt (pasarsko pravo) je lahko dobil v dar, podedoval ali tudi kupil, kdor ni bil pasar. Medicine doktor Josip Stroj je 1. 1799 prodal tako pravo pasarju Petelinu v Loki za 110 gl. Leta 1801 so bila v Ljubljani le štiri taka prava, ki so se smela prodati. Včasih je katero kupil tudi ceh sam, da je potem ostalo na suhem, češ, en mojster manj, bode drugim šlo bolje, na pr. leta 1715 od Blaža Tropperja za 72 gld. Izvirno pismo so .Zunft Articl" z dne 25. febr. 1714, ki nam pov6, da so si za posebnega patrona izvolili pasarji sv. Janeza Krstnika. K sv. maši v Florijansko cerkev naj pridejo vsi mojstri in njih soproge, pomočniki in učenci. Ljubljanski magistrat je te cehovne člene potrdil 2. oktobra 1722 in pritisnil svoj stari pečat z razločno letnico 1404. Pač so bili mestni očetje dobri ekonomi! Potrdil je listino tndi 17. decembra 1722 deželni vicedom Fran 8ey-fried pl. Thurn in pritisnil svoj pečat. Ta zvezek ima papirnate platnice. Dn^ 20. junija 1722 je prišel ukaz cesarja Karola VI., preteč z ostro kaznijo vsem pomočnikom in učencem, ki bi napravili strajk in sopomočnike Hekaj ideii (Dilje.) 3. Sv. CerkeV pospešuje til6 raztSj drugih družb, di brez ujo nittiajo sr^i* nega in zdravega t'Sivoja, in samo ona it more vspfeltlo braUiti in Se tudi t resni Te nMinisli je na dolgtt In široko fktplttl Fourierj odtod Se imedbjejo FtltlHerizem. (cf: S^lglitra, o. c> III. lih 170.) tfo, od 18 strani ni dd»trtt6iti; to sli ne ddi-« nikdSt' vresnl6lti| pač pa je UStlovna ideja nevarna. Da se država vsaj na tihem imd za po-i^stnika vsega, to vidimo v neznosnih davkih, 8 katerimi Sesi ljudstvo. Tako ihaščujd od|)a8 od krščanstva! (Kedor temu ne veruje, mu priporočam v zasebno premišljevanje razmere na Laškem in — še marsikje drugod.) S pravom življenja sta v zvezi samomor in dvoboj I Oboje bi zaslužilo posebne razprave. Tu le vprašam: kdo ima prave nazore o teh obeh grozovitih ranah našega časa? Kdo ima prava in edina sredstva, da ju ozdravi? — Da nima mrzli paragraf tia moči, vidimo vsak dan. — Tedaj, kdo? V duševnem življenji je še slabše. Pravo spopol-nenja v tem obziru je po modernih naukih mnogo huje razmesarjeno.— Samo resnica ima pravo na človeški um in samo dobro na voljo njegovo. Kako pa se skrbi za to, da bi ljudje spoznavali resnico, da bi hoteli dobro, da bi se tako od dne do dne spopol-njevali? „Čim večji je napredek v materijalnem življenji, tem večji se zdi, da je pojemanje in propad višjih blagrov," pravi okrožnica. Odkod to? Samo vzroke naštejem tukaj brez razlage: 1. Politični atheizem, 2. svoboda vesti, 3. svoboda bogočastij, 4. svoboda pouka. — S tem je v zvezi svoboda tiska. In 5. socijalna svoboda, tičoča se poljedelskega, obrtniškega in delavskega stanu. — Prvi štirje principi pohujšujejo um in voljo; peti pa vede v materijalno revščino — v sužnost. In to so načela liberalizma; v njih se zrcali duh državnih zakonov. Zopet tu pristavljam, kako neizrečene važnosti je tedaj ^krščanska socijalna preosnova" in kolikega pomena je edini večji zastopnik te ideje v javnosti ^Vaterland". Spretnejšemu peresu prepuščam razpravo o teh petih točkah; umivanje njihovo je brez ugovora nujno potrebno. Kdor jih ne umeje, ne ve, kje smo, ne ve, kam pridemo na tej poti, ne v^, s katerimi sredstvi si pomoremo na boljše. Dovolj o tem I Le še zaključek. Tudi te osnovne zmote more pobiti le sv. Cerkev iu v resnici jih tudi le ona pobija. Še le tu na konci omenjam napačne ideje, ki se pri prvem vprašanju tičočem se držav, trosijo in izvršujejo. Kako so nastale države? Kaj jih sedaj vzdržuje? Kako je utemeljena njihova oblast? — Kakšen njihov namen? Puffendorf trdi, da je družnost prvi naravni zakon, ki sili ljudi, da se družijo, (cf. Zigliara o. c. III. str. 41 in 55). Fichte postavlja ta-le družni princip: Ljubi sebe nad vse in vse druge zarad sebe. Iz egoizma Mdij države. Tako tudi Hubbes, ktkef mo že ome-Bjtlli. Oboje je osnovnb otpačnd. tiWra dljprej iz krive mllli o moralni vrednosti človeških ddiibj. Vse hiisli Io firecej sorodne s {[antovim subj^klifizmom. Človek |>o njegovem nadku sam pfSsoji svoja dejanja; delaj tako, da bi principK po katerih delaš, mogli biti javni zakon; to je njegovo mnettj«. tSi te žttiote neiiogibljifo rodijo k glavni tmoti, k napačnemu pojmu oblasti. Ta |e v rokah množice; na podstavi skupnega dogovora jo prepusti komu; lahko mu je vzame, če se jej vidi slaba, tasledibi: — resolucija — (cf Stockl o. c. stran 716.) Točko za točko bi lahko dokazali, kako so se to napačne ideje vdomačile v moderni državi. Sta-tolatrija, servilno, prisiljeno in nejasno, a vedno kričeče javljanje lojalnosti in — vedna nevarnost "^Cije. (Dalje sledi.) Politični preg-led. v Ljubljani, 3. februarija. ?totran)«>i dežel«. Driavni »hov se je danes zopet sešel. Nemšito-češka sprava je zelo premenila položaj, kar se bode gotovo čutilo tudi v zbornici. Sprava na Češkem. Glasilo nemških konservativcev na Štajarskem piše: ^Naravnost povemo, da nas sprava veseli od srca. Sprava na podlagi ndrodne jednakopravnosti je bila vedno jedna točka našega programa, in ker se je dosegla taka sprava, torej se je veselimo." List dalje poudarja, da bode praktično delo dobilo več podpore. DrMvnozhoraka volitev. V volilnem okraji radovškem v Bukovini je na mesto umrlega dr. To-masczuka izvoljen v državni zbor upokojeni okrajni glavar baron Hormuzaki. ki se ne bode pridružil nobenemu klubu. Liberalni protikandidat je bil svetovalec dež. sodišča Miskolczj. Tnanje držare. Srbija. Londonski listi poročajo, da ima črnogorski minister Vukovič nalog, naj obravnava s srbsko vlado o ponovljenji srbsko-črnogorske zveze iz leta 1875. Političen pomen ima Vukovičevo bivanje v srbski prestolnici, ker je regentom in mini-sterskemu predsedniku Gruiču prinesel Danilove rede. Rusija. Bukareški listi poročajo, da so se mnoge rumunske družine izselile iz ruske Besarabije v Rumunijo in Dobrudžo. — V Varšavi nekda javno mnenje ni ugodno generalu Gurku; osobito Poljaki se pritožujejo proti njegovi soprogi, ki je rodom Francozinja. Francija. Brez vpitja in krika so Francozi, kakor riba brez vode. Na shodih so pretepi na dnevnem redu, na drugi strani zopet politične demonstracije. Zbornica jo razveljavila več volitev, ako so duhovniki oddali glasove za dotične poslance. Ko bi pa duhovniki volili republikance, potem ne bi bilo ugovorov. V tem oziru posnemajo Francoze tudi drugod. — Z mnogih strani se trdi, da Rothschild vpliva na volitve. Leon Say je nekda dobil od njega v ta namen 1,800.000 frankov. Ni čuda, da vlada z denarjem, obljubami in pretnjami spravi svoje mameluke v zbornico. Italija. Pokojni princ Amadeo ni bil naklonjen sedanji mladolaški vladi, zato tudi ni hotel bivati v Rimu. Kot vrhovni nadzornik armade je imel svoj sedež v Turinu. Iz tega je jasno, da se mlado- z zmerjanjem zavedli, da popuste delo. Strajkovci nikdar ne smejo postati mojstri, šuntarji naj se pa zakujejo v železo in pošljejo na javno delo v Beli Grad, ali kam drugam na Granico, če so se pa težko pregrešili, v pregnanstvo in smrt. Kdor so-pomočnika zmerja, naj se kaznuje z globo, ali pa na telesu. Ta cesarski ukaz se je moral vsako četrtletje prečitati cehovcem. Važen je zvezek, ki obsega 20 pergamentnih listov in nosi na motvozu veliki cesarski pečat. Listina je z dne 17. junija 1758. Cesarica Marija Terezija je ž njo potrdila ljubljanskim pasarjem ce-hovni red in člene, ako niso nasprotni vladnemu ukazu z dne 26. maja 1732. Na kresni dan popoludne ob 1. uri naj se zber6 vsako leto pasarji pri načelniku ceha, da plačajo letnino. Mestni mojster dd 30 kr., zunanji, ako ni več kot 3 milje od Ljubljane, pa 20 kr. Nadaljne določbe se tičejo vdov, ki vzamejo v zakon svojega pomočnika, dalje sprejetja učencev itd. Dne 21. februarija 1774 je dala cesarica pa-tarjem nove ukaze glede cehovne vredbe. Na povabilo mladega mojstra naj se zber6 vsi ljubljanski pasarji ob 10. uri k sv. maši v cerkvi sv. Florijana vsak kvatrni teden. Predstojnika stojita v cerkvi v plaščih in z baklama, ki se kupita iz skladnice. Mojster, ki zamudi mašo, da pride še-le po evangeliju, plača 15, če sploh ne pride, 30 kr., in kdor se v cerkvi med mašo, ali kadar je slovesna procesija, nespodobno vede, do 2 gld. globe v blagajnico. Vsako kvatrno nedeljo ob 4. uri popoludne se zbero mojstri v hiši cehovnega starejšine. Mojstri plačajo za kvaterni naklad po 17 kr., vdove po 8Vj kr. Kvatrno nedeljo po sv. R. Telesu je „Haupthand-werk", glavni zbor in letni račun. Učenec se sprejme po trimesečni poskušnji vpričo dveh mojstrov. Uči se štiri leta, in če ga mojster oblači, pet let. V skladnico plača pri sprejemu v uk 2 gld., in kadar je oproščen, 4 gld., seveda po dokazu sposobnosti. Kdor hoče postati mojster, naj spriča, da je dobro zučen, da je deželan in zakonsk sin. Ko so mojstri, v sprejem privolili in je novinec izvršil pohvaljeno mojstersko delo, naj gre prosit meščanske in moj-sterske pravice dež. glavarstvo. Pristojbine plača v skladnico 40 gld., a gostij ne sme napravljati in si ne delati nepotrebnih troškov. Mestnemu sveto-valstvu naj gre obljubit meščansko zvestobo. Potujočih pomočnikov naj se ne branijo mojstri jemati v delo, ker je pastirsko rokodelstvo državno cehovsko. Dn6 5. avgusta 1774 je dala vlada na novo natisnjeni rokodelski red za pasarje. Ker so se vneli prepiri med zlatarji in pasarji, je vlada izdala 14. julija 1775 nov red za zlatarje, srebrarje in lepotičarje. Ob istem času so Slovenke nosile dragocene pasove iz zlata iu srebra. Izdelovali so jih pasarji. A po svojih svoboščinah iz leta 1714. in 1758. so smeli pasarji delati le v medi, bakru in mešanih kovinah, ter k večemu zla-titi in srebriti. Zato jim je vlada dne 21. jul. 1775 vstavila izdelovanje zlatih iu srebrnih pasov, in ta-pretila, da jim pobere orodje in materijal, ako bi ne slušali. Drage pasove naj delajo le zlatarji in srebrarji, ki smejo topiti take kovine. „21. dan velkiferpana 1806 (je izšlo) v' Lublani osnanilu zefarf dga kraleviga oblastvanja naKrajnfkim ina Gorifbkim od pobunzanja (Repunzirung) vfe slatnine inu frebrenine." Vsled cesarskega sklepa od dne 10. maja 1784 je bilo odpravljeno gotovo število rokodelcev in dovoljeno pomagačem, ki so se dobro izurili v svoji stroki, da smejo postati mojstri, naj si bodo domačini ali tujci. Prednosti nima mojstrov sin in tisti, ki je vzel v zakon mojstrovo hčer. Vsak takozvani mojster-8kaza(Pfuscher) lehko postane pravi mojster, ako se je zglasil pri magistratu in plačal cehu mojstersko pristojbino. Odslej se niso več trpeli mo-tilci (,Stohrer"), ki niso hoteli plačati pristojbin in nositi meščanskih biemen. — Ta na videz lepa svoboda ni prinesla rokodelcem blagega sadu, še manj pa odprava cehov. S tem smo pregledali glavne listine te zgodovinske skrinjice. K. lagki krogi niso udeleiiii njegovega pogreba. Slabo-znani list »Capitale" je celo obžaloval, da je princ Amadeo ,ua smrtni postelji kazal željo, ustreči naj-hajčim sovražnikom domovine." — Kralj in mnogi niso zadovoljni, da je vlada pričela nova podjetja v Afriki, Omika, čast dežele in enake fraze so le prazni izgovori vlade, ki išče slave na afriških bojiščih, državljanom pa nalaga nova bremena. Anglija, Angleška vlada je poslala častnika T južno Afriko, da oboroži armado in ž njo zasede ozemlje ob Sambesiju. — Prepir med Portugalom in Anglijo utegne imeti krvav konec, ako je isti-nito ono poročilo. Portugal. Razburjenost proti Angležem se ni še polegla. Vsi listi so objavili pismo, katerega pisatelj ponuja cenejše in ne slabše bombažasto blago, kakor .angleški morski roparji". Sešlo se je nekaj stotin portugalskih politikov, da izvolijo odbor obrambe proti Angležem. Tudi na tem shodu se je mnogo govorilo o ^angleških morskih ropariih". V Londonu so na ulici pretili Portugalcem in Francozom, katere smatrajo kot portugalske prijatelie. Brazilija. V imenu prostosti so v Braziliji izgnali cesarja ter proglasili republiko. In ta republikanska prostost kaj bujno raste. Vlada je izdala nkaz, da se morajo vse protirepublikanske izjave na shodih ali v časnikih obsoditi pred vojnim sodiščem. Drugi ukaz prepoveduje krščanski pouk v vseh državnih šolah. Z dekretom z dne 7. januarija je začasna vlada tudi izrekla ločitev cerkve od države. Sicer pa republikanska vlada ne sedi trdno. Ljudstvo se je začelo oglašati proti vojaškemu tiranstvu generala Fonseke. Vlada se vzdržuje le s pomočjo nekaterih polkov v stolnem mestu in okolici. Večina mornarice pa je proti sedanji nasilni vladi. Ako pride do vstaje, morali bodo ministri pobrati kopita. Ker pa je cesarjeva stranka preslaba in preboječa, brez dvoma bi prišli zopet republikanci na krmilo. Trgovci tožijo o slabi kupčiji, tujci zapuščajo deželo. V stolnem mestu Riu se klati mnogo potepinov, ki nadlegujejo mirne ljudi. Kakor »Temps" poroča, tudi ministri niso med seboj edini. Izvirni dopisi. Iz št. Vida nad Ljubljano, dne 3. febrnvarija. — Naše ^Katoliško društvo r^ kodelskih pomočnikov" nam je priredilo včeraj mikavno in zabavno predpustnico z raznovrstnimi točkami. Nagovor je do zbranega občinstva govoril g. A Karlin, mestni kapelan pri sv. Jakobu v Ljubljani ter nam je v resno-šaljivem, razmeram in času posebno primernem govoru z lepo domačo besedo pojasnjeval, kako je oče rokodelskih pomočnikov, pokojni Kolping, zdravil duševno „'nflueu7,o" pri svojih mladih tovariših-rokodelcih. Doma ostati, čaj piti in potiti se, to je bil njegov recept. Doma ostati, zato je rokodelskim pomočnikom preskrbel domove, hiše rokodelske; čaj piti grenak in sladak, to je, da se v teh domovih učd in v potrebnih vednostih spopolnujejo in pošteno zabavajo; potiti se, ker jih je vabil k pridnemu delu in k varčnosti. Gotovo zanesljiv recept ne samo za roKodelce, sploh za vsacega. Zatem nam je vrli šaljivec g. Arhar pokazal iz dijaškega življenja podobo dijaka-veseljaka, ki je pozabil na svoje nauke, udal se igri in pijači in moral zato pretrpeti mnogo pokorilnega strahil. Deklici Cirmanovi ste nam lepo in čvrsto deklamovali Prešernovo pesem: „Nuua in kanarček", pokazale ste, da imate pogum in spretnost v deklamovanju; trud nju učiteljice gdč. Janje je bil obilno poplačan. Igra: ^Zamujeni vlak" je vzbudila med občinstvom dokuj smeha; igralci so vsi vrlo izpolnili svojo dolžnost, pridno se naučili svojih vlog in SVestno nastopali na odru; osobito nam je omeniti mojstra Petra iz Leščevja, J. Arharja, ki je res mojstersko izvršil svojo nalogo. Oast vrlim rokodelcem, ki so poleg Svojega težkega dela tako čvrsto izpolnili svojo nalogo. Tombola, ki je završila predpustnico, vzbudila je s svojimi raznovrstnimi lepimi in smešnimi dobitki obilno smeha in veselja. — Predsedništvu „Katol. društva rokodelskih pomočnikov", vzlasti g. J. Belcu smemo čestitati na vrlem vodstvu društva ter izražamo željo, naj bi društvo naše prav krepko napredovalo v vsakem oziru ter nas o priliki zopet razveselilo s kako veselico, pri kateri upamo, da tudi petja ne bomo pogrešali. Z Gorenjskega, 1. februvarija. V Cemšeniku je umrl dn6 31. januvarija osmošolec Franc Klopčič. Banjki je bil tih in pohleven mladenič, veren in pobožen. O počitnicah je hodil prav pridno k sveti maši, imel je do smrtne ure veliko zaupanje do Matere Božje. Želel je. naj bi se opravila sv. masa za njegovo ozdravljenje pri .Mariji pomagaj" na Brežjah. Toda božja previdnost ima neizvedljiva pota. Bog ga je klical k sebi. Ne posebno nadarjen, trudil se je pridno, da bi bil hvaležen svojim sta- rišem in sestram, ki so se vsi trudili zd-nj. Imel je blage dobrotnike, ki so poskrbeli ta ranjkega marsikaj; v prvi vrsti preč. g. msgr. kanonik Jeran. Upajmo, da za vse hvaležno Boga prosi. Mi, ki smo ga radi imeli na svetu, kličemo: Bog Ti daj sveti raj! Zagreb, 29. januarija. Zopet se je preselil v večnost eden naših ilirskih pobornikov; umrl je namreč v petek Franjo pl. Žigrovič, poslednji proto-notar kraljestva hrvatskega iz burnega leta 1848 in desna roka nepozabnega bana Jelačiča. Franjo pl. Žigrovic se je narodil leta 1814 V rodoljubnem mestu Križevcu, pa je od leta 1835 do 1848 služboval v svojem zavičaju. Tukaj se je posebno odlikoval kot domoljub ter ima poleg Nemčica in Vukotinovida največ zaslug ravno on, da se t tej županiji madjaronstvo ni moglo nikdar prav razviti. Poleg svojih uradnijskih dolžnostij, katere je vestno obavljal, bavil se je že v teh letih s pesništvom ter gojil posebno domorodne pesme. Koliko so ga cenili njegovi vrstniki leta 1848, dokaz je to, da so ga izbrali za protonotarja kraljestva hrvatskega, a kako je on te dolžnosti spol-noval, znano je vsakemu, kdor še živi iz one dSbe. On ima veliko zaslug, da se je ono burno leto Hrvatska vzdržala kot samostalna kraljevina. Pa tudi kasneje, ko je zavladal absolutizem ni usahnila ljubezen njegova do domovine, kakor mnogemu drugemu činovniku, nego jo je gojil do konca svojega življenja v enakej meri. Leta 1850 je postal sovet-nik banske vlade, a leta 1855 je bil prestavljen na Dunaj k tamošnjemu namestništvu, kajti sklenjeno je bilo, da pridejo na Hrvatsko tujci za uradnike. Se le leta 1861 povrne se zopet na mesto, kjer more delati za svoj narod kot podkancler kancela-rije hrvatske na Dunaji. Zdaj je moral stopiti zopet na politično polje, kajti kot podkancler je moral imeti svoje samostalne politične nazore. In take je tudi imel že leta 1848, katerih se je tudi zdaj držal. On je bil vedno tega mnenja, da se mora Avstrija vrediti po federativnem sistemu, da ne sme biti niti nemška, niti madjarska, niti madjarsko-uemška, nego slavenska po večini svojih slavonskih narodov. In to je tudi politika hrvatska od leta 1848, katere pa niso hoteli Hrvati leta 1861 prav razumeti, a današnja generacija je pa še celo ne razumi, posebno v najuovejšem času ne, ko so na krmilu mladi madjaroni, ki nočejo o slavenstvu nič slišati, nego so jim uzor le Madjari in — udobno življenje, za katero žrtvujejo vse, kar mora človeku biti najdražje na svetu. Franjo Žigrovič je to svoje mišljenje o federativnem zistemu v Avstriji in o važnosti Hrvatske v zvezi z Avstrijo lepo razjasnil v svojem delu: „Das Selbstbestimmungsreebt Croatiens 1864". Hrvatska je vedno sama o svojej usodi odločevala. Zakaj se vežete na Ogersko? Varujte se, Madjari se niso spremenili od leta 1848; kakor se oni drže čvrsto svojih postav od tega leta, tako mislijo oni tudi o Hrvatskej, o katerej so onega leta trdili, da je sploh ni. Madjari Hrvatom niso iskreni prijatelji. Po njegovem mnenji bi bilo naravno, da bi Hrvati morali iti v državni zbor dunajski, ter tukaj s Cehi, Poljaki, Slovenci in konservativnimi Nemci voditi politiko, ki bi odgovarjala večini avstrijskib narodov. Ali to se je seveda vse razbilo. Kaj bi bilo bolje, o tem se ne dd absolutno trditi. A da bi bilo bolje, da je to edina rešitev avstrijskih Slavenov, pa i Hrvatov, to je prezaslužni pokojnik vedno trdil ter s to mislijo vlegel se tudi v grvb. Leta 1865 je bil Žigrovie umirovljen kot pod-kancelar ter se je povrnil v svojo domovino, v Zagreb. Pa tudi še zdaj ni miroval, nego je bil vedno delaven za napredek Hrvatske. Posebno se je rad bavil z gledališčem ter je njegovim trudom in na-stojanju storjen tudi prvi začetek hrvatskej operi. Tudi s pesništvom se je rad bavil ter je izdal svoje »Pesme". Rad je prestavljal klasične pesnike, a konečno je izdal tudi Kiriničevo delo: ,De juribus municipalibus". Kar mu je pa preostalo časa, porabil ga je kot vzoren oče na korist svojej obitelji. Otroke svoje je odgojil v narodnem duhu ter jim vcepil v srce pošteno mišljenje in ljubezen do domovine. ,V delu in poštenju leži sreča pojedinca, pa tudi rešitev domovine," bilo je geslo starega ilirskega poštenjaka, katerega so v nedeljo popoludne odnesli na pokopališče ter ga spustili v rakvo med glasovite Ilirce, katerim je mesto Zagreb opredelilo mesto v krasnej arkadi. K pogrebu se je zbralo mnogo najodličnejšega občinstva, izmed drugih mnogi dostojanstveniki vlade, članovi jugoslavenske akade- mije in »Matice hrvatske", vseučiliščni profesotji, mestni zastopniki ter vseučiliščni dijaki in pevsko društvo „Kolo" pod zastavami. »Kolo" je odpelo blagemu pokojniku dve žalostinki in po sv. obredu je bil puščen zaslužni domoljub v rakvo v domačej zemlji, katero je tako goreče ljubil. Pa vendar se je našel med današnjimi mestnimi zastopniki eden, ki ni hotel pristati na to, da se ta zaslužni domoljub pokopa v arkadi, katero je mesto postavilo poznatim Ihrcem, in ta mož — Crnkovic — je prvi prijatelj banov. Kako daleč vodi zaslepljena strast ljudi in kako žalostni so pri nas odnošaji, da se nič več ne ceni niti pravo domoljubje, niti poštena značajnost ravno od onih ljudij, ki hočejo, da ravnajo z usodo našega naroda. Na vso srečo je takih ljudij vendar še premalo, da bi udušili vse boljše čute v narodu, kar je pokazal ravno omenjeni sprevod. Dnevne novice. I t Davorin Trstenjak. Danes dopoludnš nam je brzojavno došla žalostna vest, da je po večmesečni hudi bolezni, pre-jemši sv. zakramente za umirajoče, umrl po vsem Slovenskem čislani, trudapolni in marljivi slovenski pisatelj, č.g.Davorin Trstenjak, župnik v Starem Trgu pri Slov. Gradci na Štajarskem Ker je g. Andrej Fekonja obširno opisal blagega pokojnika življenje in delovanje povodom njegove petdesetletnice književnega delovanja 1. 1887 in bode tudi letošnji »Jezičnik" prinesel obširen životopis, zadostuje naj na tem mestu naslednje: Rojen je bil v vasi Kraljevcih v fari Sv. Jurija na Ščavnici Sega novembra 1817, dovršil osnovne šole pri sv. Juriju, gimnazijo v Mariboru, filozofijo v Gradcu in Zagrebu, bogoslovje v Gradcu in bil v duhovnika posvečen dne 28. julija 1844. Kot kapelan je služboval v Slivnici, Ljutomeru in Ptuju. Leta 1850. je dobil službo na mariborski gimnaziji kot učitelj veronauka, slovenščine in zgodovine; ta posel je opravljal dol. 1861. ter s svojo živo besedo vnemal svoje učence za dom in rod. Imenovanega leta je dobil župnijo pri sv. Juriju na Ponikvi ob j. žel. in 1.1879. v Starem Trgu. Poslavlje\ je bil z zlatim križcem za zasluge in naslovom kz.-šk. duhovnega svetovalca. Že kot dijak poskušal se je Trstenjak s slovenskim peresom, v vezani in nevezani besedi. Iz L 1837. je znana njegova mila pesem »Zvezda". Pozneje je napisal dolgo dolgo vrsto spisov v slovenskem, hrvaškem in nemškem jeziku. Poln navdušenja za Slovanstvo in ljubezen za slovenski narod razvijal in tolmačil je staro zgodovino slovansko. Priobčeval je svoje spise v »Danici ilirski", »Zori dalmatinski", v »Novicah", »Slovenskem Glasniku", Bleiv^eisovem »Koledarčku", »Drobtinicah", »Slov. Prijatelju", celovškem »Slovencu", letopisih »Matice Slovenske", »Zori", »Vest-niku", »Kresu" in raznih nemških, Slovanom prijaznih listih. Bil je ustanovnik »Matice Slovenske", od I. 1865 do 1873 njen odbornik in od I. 1878 častni član. Žrtvoval je torej vse svoje duševne in telesne moči cerkvi, šoli in knjigi slovenski. Bog daj večni mir vzvišenemu vzgledniku neutrudne delavnosti in značajnosti. — Pogreb bode v sredo ob 10. uri. (Gospodičina Antonija Pajuičeva) poslala je »Podpornemu društvu za slovenske velikošolce na Dunaji 50 gld. (reci: p e t des e t go Id in a r j e v) kot čisti dohodek gledališčne predstave, prirejene v Novem Mestu v korist imenovanemu društvu. Presrčna hvala bodi vsem, ki so k tako lepemu gmotnemu vspehu pripomogli! (Odlikovanje.) Presvetli cesar je podelil predsedniku tržaškega dež. sodišča, Adolfu M ose 11 ig u , viteški križec Leopoldovega reda, njegovemu namestniku in predsedniku trgovskega sodišča, Jos. Zen-covichu, naslov in značaj dvornega svetovalca, pristavu pri ravnateljstvu pomočnih uradov, F. Bognolu, naslov in značaj ravnatelja. (Vipavska podružnica) c. kr. kmetijske družbe kranjske ima v četrtek 6. t. m. popoludne ob 3. uri v občinski pisarni svoj občni zbor. Na dnevnem redu so za vipavsko vinarstvo jako važni predmeti. K zborovanju pride družnem tajnik g. Gustav Pire iz Ljubljane. (Iz Vipave.) Vabilo k udeležbi občnega zbora sv. Cirila iu Metoda podružnice v Vipavi, kateri se vrši dn6 6. februvarija t. I. ob 3. uri popoludne v šolskem poslopji vipavskem. Društvo boleha n& brezbrižnosti. Komur mar ne le njega obstanek, ampak tudi njega blagi namen, naj se ne ustraši niti dolzega pota, niti slučajno takrat razsajajoče burje, temveč hiti uaj zdravit društvo s tisto vne-tostjo, s kojo je hitel pred par leti je ustanovljat. Prosi se tudi, da vsak p. n. gospod društvenik po moči deluje na pridobitvi novih udov ter jih s saboj privede, da se udeležb takoj volitve novega odbora. (Ir Starega Tr^a pri Poljanah): Pokopali smo tadnje dni preteklega meseca po vrsti štiri osebe, katerih starost seže nad 337 let. Najstarejša in zadnja med njimi bila je ženica, Ana Rome, ki je 15. oktobra preteklega leta praznovala stoletnico svojega rojstnega dne. Nad pol stoletja služila je pri treh gospodarjih, večinoma v gradu Poljanskem, kjer je večkrat vsled svojega zvestega in natančnega službovanja prejela častna darila. Bila je sirota in do zadnjega vzdihljeja še dovolj krepka, da je prosjačila od hiše do hiše pri svojih faranih, ki so jo radodarno in z veseljem podpirali. Naj v miru počiva, 3aj je vedno in povsod govorila le o nebesih. (Glasba.) Iz Gospiča se nam poroča: Te dni je vrli skladatelj g. Fr. S. Vil h ar dogotovil šaljivo novo opereto v jednem dejanji »Ustaši"; libreto je napisal gosp. Ljudevit Varjačič. To opereto bode pevalo hrvatsko pevsko društvo ^Vila" v Varaždinu dne 13. t. m. (Občni zbor društva pomočnik uradnikov), ki se je vršil pretečeno soboto večer v „"Weberjevi restavraciji", bil je dosti dobro obiskan. Po pozdravu in primernem nagovoru načelnikovem prebral je tajnik poročilo prvega društvenega leta, katero se je z odobravanjem sprejelo. Kaljor je razvidno iz pregledanega in potrjenega letnega računa, imelo je društvo v preteklem letu dohodkov, in sicer: v gotovini 346 gld. 18 kr. in 100 gld. v obligacijah, troškov pa 83 gld. 18 kr., tedaj premoženja 263 gld. v gotovini in 100 gld. v obligacijah, in ker se je podpora visokega deželnega zbora v znesku 100 gld. vsprejela v tekočem letu, znaša celo društveno premoženje 363 gld. v gotovini in 100 gld. v vrednostnem papirji. Dotično blagajnikovo poročilo napravilo je pri navzočih prav prijeten vtis. V odbor so bili izvoljeni izmed dosedanjih opravnikov gg.: Anton Gutnik, načelnikom; Alojzij Merldk, namestnikom; Oton Pelau, blagajnikom; na novo pa gg.: Adolf Kump, tajnikom, in odborniki gg.: Fran Kandare, Alfonz Kovačič in Aleksander Martine; zatem volili so se še trije pregledniki računov. Pri predlogu o predrugačenji društvenih pravil vnel se je živahen razgovor ter se je glede na razne nedostatke in na ostrine v sedanjih pravilih, katere treba odstraniti, sklenilo enoglasno, pravila predelati. V to svrho naročilo se je odboru, da nova pravila v zmislu sklepa sestavi in jih tekom jednega meseca predloži prekorednemu občnemu zboru v potrdilo. (V Krškem) je bila dne 23. januarija občinska volitev. Za župana je izvoljen g. V. Pfeifer, za svetovalce pa gg.: Dr. Mencinger, Fr. Grego-rič, Jos. Pire, V. Roštohar, Ferd. Žen ar, Karol Ženar, Rudolf Engelsberger in J. Dime c. (Okrajna bolniška blagajnica ljubljanska.) V dobi šestih mesecev je obolelo 453 blagajničnih udov, izmed teh 404 moških in 49 ženskih. Koliko jih je obolelo na hripi, razvidno je iz tega, da jih je bilo v jedinem mesecu januariju izmed vseh doslej obolelih 453 udov 207 bolnikov. Umrlo je 8 udov, med temi dve ženski. Izplačalo se je bolni-ščine 2420 gld. 61 kr., samo meseca januarija 932 gld. 46 kr.; bolniških oskrbovalnih troškov 458 gld. 20 kr., voznine 56 gld. 80 kr., zdravniških troškov 1007 gld., za zdravila 616 gld. 83 kr.; za mesece november, december 1889 in januarij 1890 485 gld. 55 kr.; pogrebščine 108 gld, za kopelji 32 gld. 95 kr., za terapeutične pripomočke 17 gld. 38 kr. in za obveznino 15 gld. 70 kr., torej skupaj 4733 gld. 47 kr. (Nemška nčenost.) Navajeni smo že dostatno nemške učenosti in nemške temeljitosti od nemških učenjakov, izmed kojih so nekateri proglašali Slovane za sorodnike Tatarov, toda to, kar je soisal te dni dr. Ad. Brodbeck, docent modroslovja in estetike na tehniki v Stuttgartu, preseza vse meje. Napominani nučeujak" je ravnokar izdal v Esslingenu spis „Poesie aller Volker" na svetlo, v kojem o pesništvu Nemcev piše do pičice nastopno: ^Sorodni z Germani so Slavogermani, h kojim ilasti spadajo Rusi in Ogri; najznamenitejši ruski pesnik je Aleks. Puškin (1799—1837), občudovatelj Bjronov. Glavno njegovo delo je socijalni roman „Jevgenij Onjegiu". — „Najslovitejši ogerski pesnik o svobodi je Petoii (t 1849)." Torej so po mnenji ^učenega" gospoda Brodbecka Rusi in Madjari — Slavogermani. Teie^rami. Slovenji Gradec, 3. februarija. Župnik Davorin Trstenjak v Starem Trgu je umrl. Pogreb v sredo ob 10. uri. Dunaj, 3. februarija. Cesar je danes v avdijenci sprejel ogerskega ministra Fejer-vary-ja. Državnemu zboru je vlada predložila postavo o zboljšanji kongrue rimskokatoliških in grško-katoliških ekspozitov, dalje postavo o zboljšanji kongrue grško-vzhodnih ekspozitov v Dalmaciji. Predsednik se je spominjal umrlega poslanca dr. Grossa. Praga. 2, februarija. V jablonškem okraji so so delavci zopet zbrali; razgnali so jih vojaki. Javna zahvala. v akademičnem letu 1889/90 blagovolili so do zdaj darovati „Podi>lraliil zalogi slovenskih vseučiliščnlkov v Gradci": Visoki deželni zbor kranjski....... 200 gld Visoki deželni zbor štajarski.......150 Slavna posojilnica v Mariboru....... Slavno hranilno in posojilno društvo v Ptuji . . Gospod Fran Ferfila, ravnatelj plinarne v Gorici . „ dr. Gvido Srebre, odvetnik in župan v Brežicah dr. Fran Celestin, kr. gimn. profesor in vse- učiliščni docent v Zagrebu..... „ Ivan Gizej, c. kr. sodnijski pristav v Idriji „ Ivan Hribar, glavni zastopnik banke „Slavije", i deželni poslanec in mestni odbornik v Ljubljani 5 i „ dr. Gregorij Kr Ijc • ■ Bchatamarkft. Varstvena znamka. Marijaceljske čistilne krogljice. Ijene krogljice se sedaj mnogo ponarejajo. Paziti je tedaj treba ' na zgonySnjo varstveno znamko in ,.Jpis lekarnarja C. Bradlja, Kromeriz. — Cena Skatljici ao kr.. 6 škat-Ijicam l gld. — Oo se denar naprej pojijo, stane 6 škatljic s prosto dopo-ši^atvijo I gld. ao kr., 12 škatljic a gld. ao kr. Marijaceljske želodčne kapljice in Eistilne krogljice niso tajno sredstvo. Predpis je pri vsaki steklenici in Skatljici naveden v navodilu rabe. Marijaceljske želodčne kapljice in čistilne krogljice so pristne dobivajo v Ljubljani: pri lekarnarju Piccoliju! — lekarnarju Svobodi; — t Postojini: pri lekarnarju F. Baccarcichu; — v Skofji Loki: pri lekarnarja Karolu Fabianiju; — v Radovljici: pri lekarnarju Aleks. Kobieku; — T Novem Mestu: pri lekarnarju Dominiku Kiizoliju; — lekarnarju Bergmannn ; — v Kamniku: pri lekarnaiju J. Močniku ; — v Crnomlji: pri lekarnarju Iv. Blažku. khm D^eka in orodie. Podpisana imam v zalogi najraznovrstnejSe trpežno, krasno blago za bandera', baldahine, raznobar-vene plašče, kazule, pluviale, dalmatike, velume, albe, ko-retelje, prte, sploh vse, kar se rabi v ccrkvi pri službi božji. Blagovolite se torej ozirati, prečast. gospodje, pri naročilih na vdovo-rojakinjo, ter ne podpirajte tujih tvrdk, društev ali potujočih agentov. Izdelujem ročno in pošteno po najnižji ceni bundcra iu drugo obleko. Zagotavljajo torej hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižje cene, hvaležna Vam bodem za najmanjša naročila. Najodličnejšim spoštovanjem se priporoča Ana Hofbaiier, imejiteljica zaloge cerkvene obleke V Ljubljani Gledališke ulice štev. 4. (6-3) Št. 1792. (3-1) V smislu obč. reda za deželno stolno mesto Ljubljano (zakon z dne 5. avgusta 1887. 1., št. 22 drž. zak.) se javno naznanja, da so imeniki volilnih upravičencev za letošnjo dopolnilno volitev občinskega svita sestavljeni in da se smejo od danes naprej 14 dnij tukaj pregledovati in zoper nje vlagati ugovori. O pravočasno vloženih ugovorih razsojal bo občinski svet. Mestni dne 1. februarija. 1800. St. 607. (3-2) Razpis službe Mšnika. Za poslopje meščanske bolnišnice v Ljubljani (kresija) je oddati H prostim stanovanjem in mesečno plačo 5 goldinarjev. Prošnjo za to službo, do katere imajo pred vsemi drugimi pravico ljubljanski meščani, vložiti je z dokazi o starosti in sposobnosti (lo 1. marca t. 1. pri podpisanem magistratu. 3Xe«tiii majKij^ti-at IjvitoljaiisUi, dne 15. januarija 181)0.