AÑO (LETO) XXIX (23) No. (štev.) 21
BSBOVBNIA
LIBRE
BUENOS A IRIS» 28. maja 1970
S krvjo pisana slovenska zgodovina
Škripali so z zobmi, stiskali pesti in srepo zrli... toda ne od jeze, maščevanja in srda, temveč vsled bolečin neštetih mučenj od lastnih bratov in sestra, prodanih komunističnemu brezboštvu. Dvanajst tisoč jih je bilo, dvanajst tisoč jih je in dvanajst tisoč jih bo — skozi vso slovensko bodočnost, naših slovenskih domobrancev, junakov naše slovenske narodne vojske. Življenje so jim vzeli na najkrutejši način, toda Življenja jim niso mogli vzeti.
četrt stoletja je šlo mimo, od tistih apokaliptičnih dni, ki jih je doživljal Slovenec, kjer koli se je takrat nahajal, kamor koli ga je življenje vrglo. Čez evropski oder, na katerem se je bila pravkar odigrala tragedija druge svetovne vojne, se je po zadnjem dejanju spustila železna zavesa, za katero je ostala naša Slovenija. Kakor giljotina se je spustila, z vso težo in ostrino rezila in obglavila tisoče slovenskih življenj. Prijateljstva so se prerešetala v tistih dneh, med posamezniki in med narodi. Slovenski narod je bil eden cd silovito razočaranih narodov, strahovito ponižan, kruto poteptan. Zavedel se je, da je prav za prav sam.
Zločin moritve dvanajstih tisočev slovenskih vojakov, ki ga je pred petindvajsetimi leti izvršil slovenski komunistični partizan, je še do danes ostal nekaznovan. Leta hitijo, čas odhaja v zgodovino, zločinci molčijo. Najmanjšega znaka ni od nikoder, da ho temu pokolju kdaj zadoščeno. Toda niti las ne pade nikomur z glave brez božje volje.
četrt stoletja je od takrat, ko je našim fantom utihnila pesem Oče, mati. Četrt stoletja je od takrat, ko je našim fanom zamrla molitev na ustnicah, četrt stoletja je od takrat, ko so jim „zasuta usta“.
Toda ne nam!
Vse se spreminja, toda so stvari, ki re no spreminjajo, časi se spreminjam in ljudje se spreminjajo v njih. In mi smo ljudje. Toda — v vsem se nismo spremenili, kljub časom, ki so se spremenili. Z našimi fanti smo korakali v istih vrstah, borili smo se proti istemu komunističnemu sovražniku, peli smo isto pesem Oče, mati, in prelivali Ho slovensko kri — za Boga, za domovino, za svojo domače. Komunizem jo bil naš sovražnik včeraj, ostaja naš sovražnik danes in bo ostal naš sovražnik jutri. Kdor nas za drugačno sodi, nas sodi po sebi, ki se zase boji, da omahuje. Omahljivcu pa ni mesta v naših vrstah!
Petindvajset let časa je dolga doba, jo pa tudi kratka. Za nas, ki smo z našimi fanti hoditi v istih vrstah, je današnji spomin, kakor da bi t0 bilo komaj včeraj, re prav za prav čas ni premaknil. Preteklost in sedanjost hodita z nami vštric. Zato nam tudi komunizem ostaja vedno enako odvraten, vedno enako zaničevan, vedno enak nasprotnik. Nismo bili pred petindvajsetimi leti večji nasprotniki komunizma, kakor smo danes. Življenjska žrtev naših dvanajst tisoč fantov domovini na oltar je nam, ki smo se skupaj z njimi borili, vsakdanji klic na nove juriše in na nove zmage nad brezbožnim komunizmom. Kdor ni takrat z nami hcdil v istih vrstah, te povezanosti ne čuti in tega zaupanja vase ne nosi v sebi.
Molk, ki plava nad množičnimi grobovi protikomunističnih borcev, je zgovoren molk. Komunisti se tega molka boje, ker govori doma iz misli in pogledov njihovih svojcev in buči v svobodnem svetu iz naših ust. To je molk, ki nikdar no utihne, molk, ki ga ni mogoče prevpiti.
Zmaga komunističnega brezboštva nad slovenskim narodom je bila Piro-va zmaga. Iz strojnic in brzostrelk nad kraškimi jamami ic regljal strah pred slovenskimi vojaki, ki se je komunističnemu partizanu zajedel v kosti, do konca njegovih dni. Kaj je komunistična partija drugega kakor organizacija ustrahovanja iz strahu?
Kdor se boji, pa je izgubljen. Ker
MOSKVA IX PEKING ZOPET V LASEH
KRIVDO MEČETA DRUG NA DRUGEGA
Med Kitajsko in ZSSR se je minuli teden živčna vojna močno stopnjevala.
Maocetung je prelomil svoj dolgi molk in je v javni izjavi preko pekinške radijske postaje napadel ameriški vdor v Kambodžo. Pozval je Kambo-džane, naj proti Amerikancem vodijo „dolgotrajno ljudsko vojno“, kajti „slaboten narod more poraziti močan narod, majhen narod more poraziti velik narod. Ljudstvo majhnega naroda lahko prav gotovo porazi velik narod, toda samo, če se drzne začeti boj, pograbiti orožje in vzeti v svoje roke usodo svoje dežele. To je zakon zgodovine“, trdi Mao. „Nevarnost nove svetovne vojne še vedno obstaja, in ljudstva vseh dežel morajo biti pripravljena. Toda revolucija je gibalo današnjega sveta“, je dodal.
Svoji izjavi je Maccetung dal naslov: „Ljudstva sveta, združite se in uničite ameriškega napadalca in vse njegove bežeče pse.‘‘
Opazovalci ugotavljajo, da je iz Maocetungovega govora razvidno, da zaenkrat Kitajska ne namerava poseči direktno v razmere v Indokini.
Medtem je v moskovski „Pravdi“ izšel silovit napa»! na Kitajsko. Pisec 5000 besed dolgega uvodnika obtožuje Kitajsko, da njena dolgoročna politika vodi v priprave za vojno in da z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago, razpihuje sovražtvo proti Sovjetski zvezi.
„Pravda“ tudi obtožuje Kitajsko, da zavaja mnoge komunistično partijo in „osvobodilna gibanja“ v akcije, ki
se jim doslej samo škodile. „Pekinški vodje nosijo odgovornost za dejstvo, da so s tem, ko so svoje pustolovske taktike vsilili gotovim komunističnim partijam in osvobodilnim gibanjem v Aziji in Afriki, te partije in gibanja uničili. Na desettisoče komunističnih borcev jo plačalo s svojim življenjem zaupanje v Kitajsko. Pekinški vodje izkoriščajo junaške boje drugih narodov za svobodo za svoje lastne globalne intrige. Sanjajo o tem, da bi postali novi carji velike Kitajske, kateri bi bila, če že ne ves svet, pa vsaj Azija podvržena. Toda duhovne revščine ni mogoče nadomestiti s posebno vrsto religije, s kultom Maoce-tunga“, zaključuje svoj napad „Pravda“.
V Pekingu so po Maocetungovi radijski oddaji uprizorili veliko zborovanje, na katerem je govoril še kitajski obrambni minister in Mzocetungov naslednik Lin Piao, ki je izjavil, da „Kitajska podpira komunistični boj proti Amerikancem v Kambodži“, prav tako „princa Sihanouka in njegovo vlado v ekzilu“.
Moskovska radijska postaja pa je nato napadla Maocetunga, da je on s svojo politiko sovraštva proti Moskvi kriv, da so se Amerikanci drznili napasti Kambodžo. „Mao in njegovi pajdaši so delali v sodelovanju z reakcionarji vrega sveta in če ne bi bilo njihovih razdvajalnih akcij, se ameriški imperialisti ne bi drznili prehajati iz ene agresivne akcije v drugo,“ pravi moskovski radio.
Aniversario del Primer Gobierno Argentino
La revolución de Mayo del año 1810 es el acontecimiento más importante en la historia nacional argentina. Los grandes patriotas de entonces: iComeUo Saavedra, Manuel Belgrano, Juan José Castelli, Miguel de Azcuénaga, Domingo Matheu, Juan Larrea y otros decidieron sobre el momento histórico en que la nación tenía que tomar la suerte de su existencia en sus manos, poner fin a dominación española y emprender el camino de la independencia.
Los acontecimientos que se desarrollaron la semana de mayo en el Cabildo, culminaron el 25 de Mayo con la constitución de la Primera Junta.
Desde entonces pasaron 160 años. La República Argentina emprendió un camino de grandeza que la condujo a la situación actual de un Estado moderno, grande y libre.
Los inmigrantes anticomunistas eslovenos tienen en la Argentina su nueva patria; con su trabajo contribuyen en la medida de sus posibilidades a la grandeza de la Argentina y construyen nuevos fundamentos por una vida mejor y feliz, junto con les hijos de esta tierra y todos los hombres del mundo que habitan el hospitalario suelo argentino.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Splošne volitve v Angliji
LABORISTI UPAJO NA ZMAGO
Ko je minuli teden britanski laburistični predsednik Wilson objavil, da bodo prihodnje splošne volitve v Angliji letošnjega 18. junija, je to storil vsled nedavnih rezultatov preiskave britanskega javnega mnenja, ki so bili za laburiste pozitivni.
Volilna kampanja, ki se je takoj začela po vsej Angliji bo dosegla višek v prvih dveh tednih prihodnjega junija, tik pred začetkom poletnih počitnic. Ugotavljajo, da bo tekma med obema strankama, med laburisti in konzervativci ostra in da bodo verjetno odločili glasovi iz približno 75 obrobnih volilnih okrajev, večinoma v Londonu in jugovzhodni Angliji. To področje je za laburiste nevarno, ker imajo tu konservativci bolje razpredeno svojo organizacijo.
Ko so laburisti oktobra 1964 prevzeli vlado, so imeli v 630 članskem parlamentu le majhno večino. Na dodatnih volitvah v marcu 1966 pa so si zvišali večino na skoro 100 sedežev.
Majhna liberalna stranka, ki je bila močna v 19. stoletju in v prvih letih
20.	stoletja, komaj ostaja pri življenju. Njen sedanji vodja je Jeremy Thorpe. Po drugi svetovni vojni niso liberalci imeli v parlamentu nikdar več kot 13 svojih poslancev. Nasprotniki se norčujejo, da se bodo po junijskih volitvah mogli vsi liberalni poslanci v enem taksiiu pripeljati v parlament.
Obe tradicionalni stranki, konservativci in laboristi, pa sta v zadnjih letih izpilili svoji idejni in materalni ostrini.
Laburisti so bili tradicionano radikalna stranka delavskega razreda, ki je propagirala vsesplošen socializem in drastične družbene spremembe. Označevali so jo za stranko zapostavljen-
se niso bali niti življenja izgubiti, so naši slovenski vojaki zmagali že pred petindvajsetimi leti. Ker se mi ne bojimo, ki smo z njimi hodili v istih vrstah, nam je končna zmaga zagotovljena.
■Slovenska narodna vojska je lastnoročno pisala slovensko zgodovino. Najdragocenejše strani je popisala s svojo krvjo.
Dvanajsttisočim fantom in možem slovenske narodne vojske, ki so dali svoja življenja, da mi živimo — slava!
cev. Toda, pod Wilsonom se je spremenila v stranko, na katero motrijo tudi nasprotniki s spoštovanjem. Predstavlja tipično britansko obliko socializma, ki je reakcionaren, kakor ga označujejo v Moskvi. Danes ima svoje pristaše tako med srednjim kakor med delavskim slojem.
Wilson se je potrudil, da je odpravil strah ljudi pred doktrinarnim socializmom, kateri je mnoge Britance spreminjal v nasprotnike laburistom. Razredčil je njegovo ideološko vsebino in opustil okornost družbenega lastništva proizvajalnih sredstev.
Konzervativna stranka, ki jo imenujejo tudi stranko torijcev, se je prej borila večinoma za ohranjevanje tradicije in nasprotovala spremembam in novostim. Znana je bila kot stranka aristokracije in višjih slojev britanske družbe. Danes, pod vodstvom Heatha, stremi za renoviranjem in zahteva spremembe, pogostokrat celo bolj radikalne, kakor včasih laburisti. Toda njeno temeljno načelo je še vedno zagotovljena svobodna trgovina in nasprotuje prevelikemu vmešavanju države v življenje državljanov.
BLIŽA SE KONEC MAJA
Že v začetku leta je sam predsednik države general Ongania napovedal, da bo mesec maj verjetno predstavljal višek razgibanosti. Dejstva potrjujejo njegovo in vseh ostalih pričakovanje. Odkar je lanski maj prinesel spremembo v dotedaj mirnem življenju ped sedanjo vlado, se „razgibanost“ stopnjuje od začetka lanskega leta. študentovski poulični izgredi so se prav z začetkom maja povrnili v poostreni obliki. A to pot je položaj bistveno drugačen: varnostni organi so na prevratnost pripravljeni; delavci imajo svoje skrbi in so študentom nikakor ne mislijo pridružiti; večina študentov re raje izogiba pouličnim izgredom, kot pa da bi nosili „kožo na predaj“; tudi ljudje na splošno, ki so v lanskih majskih izgredih videli le izrabljanje poklicinih prevratnikov, re odtujujejo študentovski razboritosti.
Vendar je ponovno v Cordobi pretekli teden javnost presenetil izbruh nasilja. Nastal je pravzaprav slučajno, po nepotrebnem, zaradi malenkostnih stvari. V četrtek, 21.. zvečer so študentje kordobske inženirske fakultete, jezni, ker je vodstvo odbilo neko njihovo prošnjo, zasedli fakulteto ter v njej obdržali dekana. Ker poslopja do jutra niso hoteli izprazniti kljub zahtevam federalnega sednika, je ta ukazal policiji, naj študente prežene s silo. 'Sledil je oster policijski nastop, v katerem je bilo nad 100 študentov ranjenih in 1500 zaprtih. Večina teh je bila izpuščena na svobodo pred večerom tega dne (petka 22.). Novica o ostrem policijskem nastopu je razburila duhove tako, da so so pojavile pocestne razgrajalne skupine, ki pa so se tudi hitro porazgubile ob prisotnosti policije. Izgredi
so se razširili tudi na Rosario, Tueu-man in Buenos Aires, vendar brez večje moči prav zaradi zgoraj navedenih razlogov.
Da se ne bi neprilike inženirske fakultete ponovile (prevratniki lahko izrabilo vsak še tako majhen vzrok) je rektorat kordobske univerze (tudi katoliške) ukinil nadaljnji pouk do konca Normalizacija
29. in 30. maja, prav na obletnico lanskega kordobskega prevrata, je začasni odbor CGT (glavne delavske federacije) sklical svoj kongres. Bo ta prvi, odkar je na oblasti sedanja vkida, a že sedmi od revolucije leta 55. S tem bo vlada dosegla enega svojih glavnih ciljev in prizadevanj: imeti združeno delavsko gibanje s čigar oporo se bo z novo silo vrgla na pot izvedbe svojih strukturalnih načrtov.
Na kongres bo iz vse države in v zastopstvu ogromne večine sindikatov (okrog 150) prišlo kakih 700 delegatov. Že redaj se pojavljajo različne struje, od katerih bo vsaka skušala posredovati dragim svoje mnenje. Napete bodo tudi volitve novega glavnega tajnika, čeprav opazovalci predvidevajo, da bo to mesto zavzel sedanji voditelj močnega kovinskega sindikata (metalurgičneo-a) Lorenzo Miguel, ki je naslednik ubitega Vandorja.
V enem pa si bodo delegati edini. Namreč v tem, da hočejo priti do zopetne normalizacije. Delavsko gibanje, razbito na številne neodvisne sindikate, nima prav nobene sile. Edinost v CGT jo pogoj za izboljšanje socialnega položaja delavstva. Tega se zaveda tudi vlada in to pričakuje. 'Pogojna zaslomba delavskega gibanja načrtom sedanje vlade je izhodiščna točka za sedanji nemimi moment.
«■■■•••■■a»
I Z
TEDNA
Brandt in Stoph sta se pretekli teden sestala na drugo konferenco, tokrat v zahodnonemškem mestu Kassel. Proti Stophu so uprizorili bučne protestne demonstracije. Stoph je vztrajal na Brandtovem priznanju Vzhodne Nemčije, predno bi se pogovarjala o čemer koli drugem. Brandt je pri-
Nadaljnje operacije v Kambodži
ZAVEZNIKI ČISTIJO TEREN
Vojna bodži se
proti komunistom v Kam-je minuli teden nadaljevala z vsem uspehom za Amerikance in Južne Vietnamce. Na vseh bojiščih so izvršili nove, globoke prodore v komunistične obrambne položaje ter zaplenili velike količine vseh vrst vojaškega materiala.
Ameriško obrambno ministrstvo je objavilo, da ameriški oddelki ne bodo v Kambodžo prodirali dlje, kot največ do 35 km po vsej dolžini vietnamsko-kamboške meje, medtem ko bodo juž-novietnamski oddelki zasledovali komunističnega sovražnika še dlje v notranjost Kambodže. Ugotovili so tudi, da se verjetno nahaja komunistični glavni stan v Kambodži na področju, ki leži več kot 35 km v notranjosti države ter so Amerikanci prepustili južnovietnamski vojski, da ga zavzame in uniči.
Kakor trenutno kažejo vojne operacije v Kambodži, se bodo vse ameriške čete do 30. junija umaknile s kambodškega ozemlja nazaj v Južni Vietnam. Južnovietnamska vojska pa bo še nadalje ostala v Kambodži ter se sedaj Amerikanci trudijo, da bi med Saigonom in Phnom Penhom dosegli sporazum, ki bi dovolil južnovietnam-skim oddelkom vojaške operacije proti komunistom.
Romunijo in deloma tudi Madžarsko so' težko prizadele nedavne velike povodnji. V Romuniji je v katastrofi izgubilo življenje nad 200 ljudi, nad
250.000	pa jih je ostalo brez strehe Ugotavljajo, da je letošnja povodenj, ki jo je povzročila narasla Donava, ena največjih naravnih katastrof, ki jo je Romunija doživela v svoji zgodovini.
V TED« M
nesel s seboj program dvajsetih točk, ki ga je Stoph označil kot „drugo ali tretje vrstno zadevo.“ Sporazumela sta : se samo, da se bosta še sešla, toda ne kdaj in kje.
Arabski gverilci so napadli ▼ Izraelu šolski avtobus in je pri napadu izgubilo življenje osem otrok in tri odrasle osebe, 21 otrok pa je bilo ranjenih. Na ta nečloveški izpad je Izrael takoj odgovoril s silovitim topovskim ognjem na več libanonskih obmejnih vasi, od koder so bili prišli gverilci.
Leonard Woodcock je bil izvoljen za novega predsednika severnoameriškega sindikata avtomobilskih delavcev. Njegova politika je izražena v trditvi: „Niso plače tiste, ki dvigajo cene, temveč so cene tiste, ki dvigajo plače.“
Kitajska je odpovedala novi sestanek svoje delegacije v Varšavi z ameriško delegacijo „iz protesta vsled ameriške agresije proti Kambodži.“ Doslej je bilo takih formalnih sestankov med Kitajsko in ZDA v Varšavi 136. Novega datuma za naslednji sestanek niso določili.
A. Tarasov, sovjetski minister za avtomobilsko industrijo, je sedaj poklical v Moskvo na razgovore vodstvo Toyota Motor Company, največjega japonskega avtomobilskega podjetja, da bi sodelovalo v sovjetskih načrtih za zgraditev velikih avtomobilskih tvor-nic v Rusiji. Ford je nedavno svoje sodelovanje odklonil.

Raj na zemlji
'Pred drugo svetovno vojno in med njo: so rdeči agenti govorili, da je njihov namen ustvariti tak družbeni red na Slovenskem, da bodo vsi dobro živeli in ne bo razlik med ljudmi. Vsi bodo imeli primerno plačano delo, vsi primerno preskrbo v starosti, bolezni in onemoglosti.
Po 25 letih rdečega raja pa je slika tale: ¡Nekateri imajo dobre službe in živijo prav dobro. Ti spadajo v privilegirano kasto in r..so navadni državljani. So .funkcionarji vsemogočne par-Jtjje. Imajo po več služb in velike do-Jiodke. Toda večina državljanov ne živi fakp. 'Pogled na predmestja in na debelo povp, da so med ljudmi velikanske razlike, da eni s trdim delom zaslužijo komaj za najskromnejše življenje, drugi pa imajo milijonske dohodke. To je ppakost,, Jcf so jo rdeči obljubljali! Sezonsldm delavcem v Prekmurju so rdeči agenti obljubljali: „Ko bomo za-yladali, vam ne bo več treba hoditi v tujino na delo. Doma bo dovolj dela ?a vse. brezposelnost je znak kapitalističnega družhenega reda in tega v komunistični družbi no bo več.“ -—■ Kakšen pa je v resnici danes položaj ? še nikdar ni zaradi, pomanjkanja dela doma odhajalo toliko Slovencev delat v tujino, kot jih odhaja danes. V Prekmurju se je .število sezonskih delavcev, ki odhajajo v tujino, podvojilo, V tujino odhajajo ljudje vseh stanov: delavci in izobraženci, moški in ženske. Po vsej Evropi so posejani in so glasne priče družbenega nereda v Sloveniji in Jugoslaviji.
'• j Največja sramota pa je brezbrižnost komunističnih oblasti do onemoglih in pomoči potrebnih ljudi. To so starčki in starke na deželi, dolgotrajni bolniki, telesno onemogli in za težje cjelp nesposobni ljudje. Nekateri od teh so tako imenovani „socialni pedpiran-' «i“ z beraško pedporo, večina pa niti te podpore nima.
Vključitev v Nemčijo
Nedavno smo v ljubljanski „Tedenski tribuni“ brali o življenju in smrti starčkov na Kozjanskem. V članku „Šti- j ri so zgodbe, a eno umiranje“ popisuje : Bernarda Rakovec silno žalostne primere revščine na Slovenskem. Naj iz tega članka navedemo samo eno zgodbo.
Bernarda Rakovec začenja svoj članek z naslednjim uradnim poročilom: j „Nocoj ob 2.30 se je vrnila s terena komisija uprave javne varnosti v Celju. Komisija je ugotovila, da sta bila dne 8. januarja letos najdena v svojem domu mrtva Janez Žlender in njegova žena Marija, stanujoča Loka pri Žusmu 62, socialna pcdpiranca. Imenovana je našel sosed Ciril Pcdrebcršek. Najdena sta ležala v isti postelji. Mož je bil pod odejo in pokrit čez glavo, žena pa je ležala ob njem oblečena in nepokrita.
Eden največjih problemov v komunistični Jugoslaviji je odhod delovne moči v tujino, in to od navadnih delavcev do univerzitetno izobraženih strokovnjakov. V objavljanju številk, koliko je te delovne sile v svetu, je komunistični režim nedosleden. Zato nikdar ni bilo mogoče točno vedeti, koliko delavcev iz Jugoslavije je v posameznih evropskih državah.
„Vsak narod ima v hiši svojega življenja posebno kamrico, v kater0 je skrbljivo spravil, kar je bil kdaj pridobil dragocenega, spravil vse, kar je bil kdaj najgloblje doživel, z vsem svojim ubogim telesom, z vso svojo čisto dušo, spravil vse, kar je kdaj trepetaje v predsmrtni bridkosti čutil in mislil. V to kamrico stopi ob usodni uri, otopi vanjo, da ec povrr.c očiščen in utrjejj. roln vere vare in v dobroto svojega bližnjega, poln zaupanja v dan in v večnost, poln moči, brez strahu, pripravljen na svatovanje in pripravljen na svojo lastno sedmino...“
Ivan Cankar, Zaklenjena kamrica
laaaaaaaaaaaaaaaBBaaaaaaaaaa'
1 Sosedje so za imenovana povedali, da '
sta pred smrtjo bolehala za gripo. Zdravnik, ki jo s komisijo pregledal trupli, ni našel sledov nasilja. Ugotovil je, da je mož umrl zaradi podhranjenosti in influence.“ In Bernarda Rakovci nadaljuje, da so ljudje, ko so prebrali to v.radno poročilo v' časopisu, onemeli in se spraševali: „Kako je to mogoče?“
Te dni pa ja Centrala radijskih postaj v Zapadni Nemčiai povedala, da bo začela z radijskimi oddajami za jugoslovanske delavce. V tej zvezi ugotavlja, da jih je po nemški statistiki v Zapadni Nemčiji 330.000. Navedena centrala napoveduje, da bo radijski j program obsegal dnevno 40 minut in bo vseboval poleg informacij iz vsega sveta tudi poročila iz Jugoslavije, sporna poročila, reportaže in odgovore na socialna vprašanja. Program bodo oddajale od 18.20 do 19 vse radiiske postaje v Zapadni Ncmčiii in trdi posta5a Svobodna Evropa. Doslej so bilo te oddaje v turškem, grškem in španskem
jeziku. Za delavce iz Jugoslavije pa bodo izmenoma v srbskem in hrvaškem jeziku. Slovenski jezik je bil zopet oma_ lovaževan in izključen.
Kam pa naj pripeljejo to radijsko oddaje, je pa nakazal ob tej priliki zvezni minister Walter Arendt, ki je v posebni izjavi najprej poudaril, da nemški gospodarstveniki zelo cenijo delavce iz Jugoslavije. 'Nato je zagotovil, da so bo zvezna vlada pobrigala za to, da bo ustvarila vso pogoje za vključitev jugoslovanskih delavcev v Nemčijo. I Eingliederung der jugoslawischen Arbeitnehmer ipi Deutschland.) Zato
jo treba po mnenju ministra najprej odpraviti pomanjkanje stanovanj in nato nuditi možnost, da bodo za dolavci lahko prišli v Nemčijo tudi njihovi dru. žinski člani.
Pri tem poročilu se nam pojavlja vprašanje, če se nosilci komunističnega režima v Jugoslaviji zavedajo, kaj pomeni „vključitev" 330.000 delavcev ¡z Jugoslavije z družinami v Nemčijo. In ta vključitev naj hi prišla zato ker komunistični režim no more dati doma ne dc'a no stanovanj. Ali ni vztrajanje pri taki gospodarski in narodni poli tild i res pravi zločin?
Sinoda slovensko
„Kako jc to mogočo?“ pravi imenovana časnikarka, „smo se vpraševali tudi mi. Toda nismo se napotili naravnost v hišo smrti, na Žlendrovo domačijo. Hcdili smo po ovinkih, od živih , k, mrtvim. Obiskali smo tiste, ki žive življenje, pedebno Janezovemu in Ma- j rijinemu življenju: pri Rezki, pri Ma-! rlčki in pri Martinu in Mariji, pri one- | moglih socialnih podpirancih iz tistih krajev smo iskali živ odgovor na mrtvo resnico/* — Nato opisuje podrobneje življenje teh revežev. Ves članek iz-zveni v silno obsedbo sedanjega komu- J matičnega režima, ki je lagal o raju j na zemlji, pa je v resnici ustvaril vse kaj dragega.	Smersu Rudolf
Cerkve
Nacionalni koncil
Prat. dr. Adttlf Prachazha — umrl
Predsednik izvršnega sveta CDUCE — umrl
MILOŠ STAKE - NAČELNIK SKD-SLS
Ko je Hitler napadel Jugoslavijo, je bila eng prvih žrtev bombardiranja Reograda na cvetno nedeljo, 6. aprila leta 1941, dr. Franc Kulovec, načelnik SSLS, ko je bil ubit od nemške bombe. Br. Miha Krek, tedaj glavni tajnik stranke pa je odšel z jugoslovansko Vjlado v emigracijo. Dr. Krek je moral takoj prevzeti dejansko vodstvo SLS kot najmočnejša in najuglednejša osebnost v strapki in ker je užival splošno zaupanje. Koncem leta 1942 pa so v domovini med okupacijo zaupniki stranke, župani, senatorji in poslanci SLS na tajnih sestankih tudi formalno izvolili dr. Miha Kreka za načelnika stranke, s pooblastilom, da vodi stranko vse dotlej, da bodo v domovini omogočene redne volitve. To izvolitev so podprli z izjavami soglasnosti predstavniki najpomembnejših organizacij in ustanov iz tabora SLS (Slovenska katoliško akademsko starešinstvo, Katoliško tiskovno društvo, Zadružno zveza, Kmečka zveza in druge). Po tajni radijski
j postaji je delovni odbor SLS v domo-j vini sporočil izvolitev v London. Dr.
: Krek je bil načelnik stranke 27 let, do svojo smrti lanskega leta.
V smislu pravilnika SKD-SLS v emigraciji morajo člani zaupniškega zbora v šestih mesecih po smrti načelnika izvoliti drugega, članov zaupniškega zbora je 101 in so bili izvoljeni cd članstva 1. 1967 ter se nahajajo v Evropi, Kanadi, Sev. Ameriki in Argentini.
Ob razpisu volitev 31. marca t. 1. je bila ustanovljena posebna volilna komisija v Buenos Airesu, kateri je predsedoval bivši celjski župan dr. Alojzij Voršič, člana pa sta bila bivši narodni poslanec in član NO Rudolf Smersu ter Stanko Oberžan. Volitve so bile zakliu-čeno 16. maja, ko je volilna komisija po pregledu glasovnic ugotovila, da so člani zaupniškega zbora izvolili v tajnem glasovanju z nad dvotretjinsko večino za načelnika stranke dosedanjega glavnega tajnika g. Miloša Stareta.
Miloš Stare je bil rojen 1905 v Dobu pri -Domžalah. Diplomiral je na pravni fakulteti ljubljanske univerze. Po odsluženem vojaškem roku in končani sodni praksi je leta 1932 vstopil kot odvetniški pripravnik v pisarno dr. Mihe ' Kreka. Leta 1938 je po opravljenem odvetniškem izpitu postal samostojen oejvetnik, V organizacijah je deloval že
kot srednješolec, v akademskih letih pa
je. nastopal tudi kot govornik na zborovanjih, taborih in tečajih. V politično delo! V SLS se je vključil z vstopom v pisarno dr. Kreka. Leta 1932 je bil sprejet v tajni odbor „Štirinajstorice“, ki je pod predsedstvom dr. Korošca vodila stranko v času kraljeve diktature. Leta 1935 je bil izvoljen Stare za podpredsednika strankine organizacije za ljubljansko okolico, nato je bil imenovan za člana banskega sveta, ko je izpolnil 33 let, je bil 1. 1938 izvoljen v okraju Ljubljana.okolica za narodnega poslanca v beograjski parlament. V teh letih je govoril na stotinah zborovanj in shodov, kjer je navduševal množice za program SLS in politiko dr. Korošca.
Ko ie leta 1941 po okupaciji nastajala Osvobodilna fronta, se je Stare takoj uprl komunističnim načrtom in ni klonil pred grožnjami odposlancev OF. Novembra 1941 je začel izdajati protikomunistični in protiokupatorski podtalni list Svobodna Slovenija, med okupacijo in revolucijo je vzpostavil tajne zveze z dr. Krekom v Londonu,
tudi radijske; vodil je tajne sestanke zaupnikov SLS in priprave za povojno ureditev Slovenije; bil član izvršnega odbora Slovenske zaveze, sodeloval s poveljstvom Draže Mihajloviča za Slovenijo. Komunisti so organizirali nanj atentat že v jeseni 1942, ki pa ni uspel. Gestapo ga je hotela aretirati 4. aprila 1944, pa ni izsledila njegovega skrivališča kljub intenzivnemu iskanju več kot eno leto. Aprila 1944 se je umaknil v Trst. Tam ga je 27. oktobra 1945 hotela ugrabiti oborožena komunistična trojka, ga vreči v pripravljen avto in odpeljati v Ljubljano, kakor se je to zgodilo z Martelancem in njegovo gospo, ing. Martinjakom in več drugimi. Tudi ta poskus ni uspel, ker se je otresel napadalcev in rešil. Zaradi preteče nevarnosti ie zapustil Trst in se je umaknil v Rim, kjer je sodeloval v pisarni dr. Kreka, ki je bil predsednik Socialnega odbora. V Argentino je prišel Stare 4. decembra 1947 in v 3 tednih že obnovil izhajanje Svobodne Slovenije, katere ¡'trva številka je izšla v Buenos Airesu za Silvestrovo 1947. Koncem januarja 1948 je bil izvoljen za prvega predsednika novoustanovljenega Društva Slovencev. Organiziral je poverjeništvo SLS v Argentini. V Slovenski krščanski demokraciii SLS je bil do leta 1967 podpredsednik. Tega leta ga je zaupniški zbor izvolil za glavnega tajnika. SKD-SLS je zastopal na mednarodnih zborovanjih v San Paulo
Po II. vatikanskem koncilu so po mnogih delih sveta ponovno začeli uvajati krajevne sinode. Na splošno jih smatrajo kot najboljše sredstvo za uresničevanje smernic vesoljnega zbora. Bile so sicer predvidene v zakoniku' cerkvenega prava že prej, a jih ic Cerkev prej kaj poredko uporabljala.
Tako na pr. (čeprav Zakonik predvideva sklicanje škofijske sinode vsakih 10 let) je v Ljubljanski škofiji preteklo že 30 let od zadnjega zbera; v mariborski škofiji pa je bila zadnja sinoda pred 59 leti. Zato ie naravno zanimanje, ki ga je vzbudil v Sloveniji namen škofov, da bi v kratkem izvedli ponovno zborovanie za določitev novih smernic v življenju demače Cerkve.
Pastoralno revija „Cerkev v sodobnem svetu“, ki jo izdajajo slovenski škofje v Luitljrni, je zato izvedla široko anketo, v kateri re jo obrnila na reprezentativne duhovnike in laike, ter jih vprašala o njihovem mnenju glede raznih tem in možnosti bodoče sinede. Od sedemdesetih anketiranih jo poslalo odgovore 43. Vsi ti odgovori so po-tem izšli v posebni številki revije, posvečeni prav temi o sinodah. Ker pa so bili v anketo povabljeni tudi nekateri, ki gotovo do lepšega razvoja Cerkve nimajo prevelikih simpatij (na pr. Edvard Kocbek), sc v kakem odgovoru opazi tudi kakšne preostre izjave. A na splošno predstavljajo odgovori in v
njih izpeljane misli izredno bogastvo j
in tudi temo za podrobne študije.
Želijo vseslovenski zbor
Prvo vprašanje ankete se je glasilo: „Ali naj bo prej sinoda za vse slovensko škofijo skupaj, ali naj ima vsaka škofija svojo sinodo.“ Ob tem vprašanju se bomo tudi ustavili. Predstavlja namreč točko s svojo lastno problematiko:	zedinjenost Slovenijo.
Slovenci imamo trenutno tri škofije, od katerih ena (koprska) ne .spada v slovensko metropeliio. A sc lahko, s predhodna odobritvijo apostolske stolice, rrlkliuči sinodi obeh ostalih škofij, s . čimer zbor dobi nacionalni značaj.
V odgovorih se je 34 anketirancev (80%) izreklo za to, naj bo prej vseslovenska sin-da; 6 anketirancev je za škofijske sinode (dopuščajo naknadno vseslovensko); 2 sta se odgovoru izognila, eden pa prepušča odločitev cerkvenemu vodstvu.
Od 34, ki so se izrekli za vseslo- j vensko sinodo, večina dopušča poznejše zbore posameznih škofij, manišina pa je proti takim zborom. Utemeljitve za nacionalno sinodo so različne; sociološkega, pastoralnega, narodnega in zgodovinskega značaja. Od šestih pa, ki se zavzemajo za časovno prednost škofijskih sinod, le dva utemeljita to zahtevo. V razlogih so bere, da bi vseslovenska sinoda mogla voditi k enoličnosti slovenske Cerkve in k škodljivemu centralizmu.
Tragična usoda njegove ljubljene češkoslovaške domovine mu je strla srce. Ko sva zadnjič govorila, je bil globoko potrt in ni rad govoril o nesreči svoje dežele, ki ji je po vojni do zna- ' nega coup d’etat služil kot minister, po komunističnem puču demisioniral in pobegnil v tujino ter ket vodilni predstavnik češke kršč. demokracije sodeloval v Christian Democratic Union of. Central Europe, celih 17 let kot predsednik izvršnega sveta te mednarodne organziacije. Sledil jo svojemu prijatelju in — lahko rečem — političneinu vzorniku dr. Mihi Kreku komaj nekaj meseoev kasneje v prezgodnji grob. Težko jc najti političnega voditelja drugega naroda, ki bi bil tako cenil svojega sodelavca v vodstvu mednarodno politične organizacije, kot je cenil in občudoval Prochazka našega Kreka. Pa tudi midva sva bila dobra kolega pri rednem vodenju obširne internacionalne ustanove in sva dejansko imela med vsemi največ uradnih stikov, v vseh dolgih letih. Sedaj so se hipoma končali.
Nedavno tega so mi sporočili vznemirljivo vest, da je profesor (tako sem ga imel navado klicati, ker je pred vstopom v politično življenje poučeval na univerzi v Pragi pravno vedo) v bolnišnici zaradi srčne kapi. Takoj so pa dodali, da napad ni težak, in da lahko upamo, da bo spet kmalu dober. Tudi v naslednjih dneh se jc vzdrževala taka optimistična verzija glede njegovega zdravja. Med tem pa so prinesli listi abotno novico o podpisu ‘prijateljskega’ pakta med češkoslovaško in Sovjeti jo. Pokojni Prochazka jc redno dnevno prebiral zelo skrbno vodilne časopise in večkrat gotove članke rdeče podčrtal in jih položil na mojo pisalno mizo, da bi jih gotovo videl in bral, če bi jih bil morda sam prezrl. Kadar sem prišel v urad, sva o njih debatirala in skupno iskala primerne zaključke. Ob izidu poročil o ‘prijateljstvu’ je bil v bolnišnici, a je časopise bral. Morda je občutil in ocenil to prijateljstvo tako kot jaz: kot da bi rabelj sklenil z jetnikom prijateljski

Ali res samo proti Stalinu?
v Braziliji in v Santiago v Čilu. Od leta 1950 je tajnik NO za Slovenijo.
Poleg SKD-SLS, NO za Slovenijo in Svobodne Slovenije posveča Stare svojo skrb Zbornikom Svob. Slovenije, ki so najbolj reprezentativna knjiga naše emigracije.
Tehniška založba Slovenije je izdala prevod znanega romana „Živalska farma“ angleškega pisatelja Georga Or-wella, katerega pravo ime je Fric Blair. Orwel je bil rojen 1903 v Bengaliji, j umrl je leta 1950 v Londonu. Po študiju v Etonu je bil pri indijski policiji, od leta 1928 je živel izmenoma v Parizu in Londonu. Med špansko revolucijo se jc boril v mednarodni brigadi na strani republikancev. Orwel je kmalu zaslovel s svojimi romani, predvsem pa z „Živalsko farmo“. V „Živalski farmi“ nastopajo živali, ki pa se obnašajo kot ljudje, govore in razmišljajo, trpe in se bore. Čeprav se je Orwell boril na strani levičarjev, saj je bil levičar, je v tem delu ožigosal ves in vsak komunistični sistem, in režim. Nekateri pravijo, da je to pamflet na socialistično revolucijo in na nekatere oblastnike, saj ni nič gršega .kot, primerjati ljudi z živalmi. In Orwell je komuniste v svoji farmi predstavil kot prašiče.

dogovor, da se strinja, da ga bo rabelj s prijateljskimi čustvi peljal na vislice. Najbolj kulturna in demokratično u-smorjena dežoln, v osrčju Evrope, je zginila v žrelu boljševiške Sovjetije — Amerika pa preliva kri za pravico samoodločbo v južno-azijskih džunglah. Za Adolfa Prcchazko se je s tem zaprla knjiga pričakovanj in upov. Bil je velik patriot, to smo vsi vedeli, ker je cb vsaki priliki vzel v mif.el svoj nared in domovino, ki ju jc nosil globoko v svojem srcu. Ko se je knjiga zaprla, se je ustavilo njegovo srce. Zadela ga je ponovno kap, ki je z lahkoto ustavila bitje strtega srca.
Krščanska demokratska unija, kjer smo Slovenci redni člani, je zgubila predsednika izvršnega cdbora, ki je zlasti v zadnjih letih, ko je prenehala ameriška podpora uniji, redno posvečal svoj čas in sposobnosti ohranjevanju te mednarodne ustanove , pri življenju. Njegova smrt je zatorej za unijo velika izguba, za nas, ki smo dolga leta z njim delali za reševanje naših narodov iz komunističnega suženjstva in cenili njegovo prijateljstvo, pa nič manjša.
Ko je tajnik zvedel od mene za nenadno smrt dr. Mihe Kreka, je bil globoko užaloščen in je rad obljubil, da se udeleži pogrebne maše v slovenski cerkvi sv. Cirila, če bo le toliko pri zdravju, ker ga muči influenca. Kljub temu je prišel v cerkev in se oddolžil spominu svojega prijatelja. Jaz pa sem r>e oddolžil njegovi naklonjenosti do nas Slovencev in posebej njegovemu spoštovanju do našega nepozabnega voditelja dr. Kreka z udeležbo na njegovem pogrebu in se pridružil njegovim češkim rojakom in prijateljem na njegovi zadnji poti. In sem čustvoval: kako hitro sta odšla drug za drugim dva politika velike mere, dva moža nesporne integritete, ki sta nesebično ljubila svoj narod, za njegov blagor delala do zadnjega diha. Z njunim odhodom smo vsi postali revnejši, ker nadomestila ni. Ona dva pa uživata srečo izpolnjene ljubezni do Boga in Naroda.
Dr. Ludovik Ruš
Je že vedel zakaj, saj jih je kot španski borec prav od blizu in do dobra spoznal
Slovenci v zamejstvu so ta roman brali v podlistku enega prvih slovenskih tržaških listov kmalu po koncu druge svetovne vojne, doma pa ga je sedaj izdala „Tehnična založba Slovenije“ v prevodu Borisa Grabnarja. V Delu 25. aprila pišejo, da je Orwell, ko je pisal ta roman, „imel pred očmi Stalinovo diktaturo, vse hude družbene in politične probleme revolucije, probleme izgradnje socialistične demokracije, probleme zunanje in notranje politike in jih zreduciral v enostaven živalski primitivizem. Živalska fanna p® ni le politična satira, je predvsem veliko spoznanje, velik boj, velika umetnost“.
Po teli besedah v Delu ni treba prav nobenega našega komentarja, saj od komunizma ne ostane prav ničesar.
IZROČITEV SLOVENSKE NARODNE VOJSKE
■:)
PRVA DOKUMENTA O IZROČANJU PROTIKOMUNISTIČNIM BORCEV
Dokument z dne 23. maja 1945 — izročitev lirvatsklh in srbskih vojakov
MOVEMENT ORDER
(D
(?)
All Croat Troops, and All Serbian Troops less 50 men at present in Viktring Camp will move to new Area tomorrow, 24th. May.
TRANSPORT
Dokument z due 26. maja 1945 - izro čitev prvih slovenskih domobrancev
SO 3 ton vehicles and 24 Troop Carrying Vehicles will be provided by the British Army. 4 cars, 16 lead carrying vehicles, and 10 motorcycles in possession of Serbian Army wil be taken. No horses or carts will be taken.

(4)
RATIONS
As far as they are available two days' rations will be carried. BAGGAGE
No baggage other than that which can be carried by the individual will be taken.
(5)
FORMING UP
Serbian Troops will form up in area West of track running South from the Main Gate.
Croat Toops will form up in area East of track running South from the Main Gate.
(?)
(7)
TIMING
Troops will be formed ,up ir their respective areas by 0800 hrs; Embussing will begin at 0830 hrs.
Convoy will move off as soon as first flight is loaded.
SERBIAN TRANSPORT
Serbian Transport will be lined up in forming up area with head facing East and short of Main Gate.
HORSES & CARTS
50 Serbian Troops left in Camp will be detailed to look after Serbian horses and carta remaining at Viktring.
Distribution:
(8)
Slovenian General Serbian Commander Croat Commander
Ames
Camp Commandant
ÜKAZ ZÂ PREMIK
(1)
<2)



>	<	< : 7	■ f ' ■(. ■. y* i-■ '
•' - ' I
" '	«ä
i? omm
droit»	Cfcitaife» SXov«ai«n Cftttttik, mä
...XLUTifthfeft-üMM Aray p«r*oim«i will fee ,nov«A
ryoa t&la owsp to new sre« toaorrow ZI May.
;Q?»d 3«rMan ühetolfc g#raoa»el will fonrui . los	pr«8«a|	.	- ,
31ot«b* öfe«*aifc* »ad SXovta« Kotw Army will foras up ta indtpuAmt groups ca/She open I «rowOi South .««at of the Mota Entrance, Slovene
Mo®« inv Hin* a*jw« th» Main
’ ___'_ - * » _________ • •
froops win be formed up, ready to move at m&Q Hr«*
.Mfrmslaa will begin at 0900 hr a, :
wtlt .mow#, off a« »ö6n aft ’
?rtoaport eriU move off a« won, se'’vehicles are fully loi|ad, sad will return to take away remainder.
s;t M
. . . ■■■■:• ... :	. '•• A "-. • ;
\ >' V-Í

ii




of pricrity tas laedlng wlll
, Sloyeae Wm	■
SlOvene Chat A Usa'
. arpian Chatntic»	.
CtOets.	■
hasgage whiefe c&A be cerried by tae Individual ' b« tafeen:. -	--

-, : '
Wk
má
fm
(3)
(4)
(5)
(6)
(7)
(8)
Vse hrvatske čete ih vse srbske čete, razen 50 mož, ki so sedaj v taborišču v Vetrinju,, se bodo premaknile na novo področje jutri, 24. maja,
TRANSPORT
30 tri tonskih kamijonov in 24 kamijonov za prevažanje čet bo oskrbela britanska vojska. Odšli bodo tudi 4 kamijoni, 16 tovornih avtomobilov in 10 motornih koles, ki jih ima srbska vojska. Nobenega konja ali voza ni dovoljeno vzeti s seboj.
HRANA
Kolikor je je na razpolago, bo vsak dobil s seboj dvodnevni obrok.
PRTLJAGA
Vsakdo bo vzel s seboj samo toliko prtljage, kolikor je more osebno nositi.
ZBIRANJE
Srbske čete se bodo zbrale na prostoru zahodno od ceste, ki pelje proti jugu od glavnega vhoda.
Hrvatske čete se bodo zbrale na prostoru vzhodno od ceste, ki pelje proti jugu od glavnega vhoda.
ČAS
Čete se bodo zbrale na svojih prostorih ob 8. uri.
Vkrcavanje se bo začelo ob 8.30 uri.
Konvoj bo odpeljal trkoj, ko bo prvo vozilo natovorjeno.
SRBSKI TRANSPORT
Srbski transnort re bo uvrstil na zbirališču s čelom obrnjen proti vzhodu in blizu glavnega vhoda.
KONJI IN VOZOVI
50 srbskih mož bo ostalo v taborišču, da bodo skrbeli za srbske konje in vozove, ki bodo ostali v Vetrinju
i \ ■;
'* t	y ,
^ ■ \	-C,'*	i- '
'	'	, - '	; y
.	(5)' MfX<m
k'	>.<	...
{&}, HORSES 1 I
’ ‘ Aveif :*U:Slov«ai8a Him« Army th«$ untlllthey ar«-finally
* -, • , ' :
.... " .
U
■ M ' ¡
;.5>"
i':
péfáoná«! vili ¿srry rations for 2?th, and
í.:	5	. .
at111 *ith Croata and Uhetnifes will be handed m Slovenian Hdme Army, who will look after
disposed of, »
JoBBRaadere will ensure that their Csap Areas are left clean and tify.
Razdeliti :
Slovenski general Srbski poveljnik Hrvatski poveljnik
Lt. Ames
poveljnik taborišča
.. . ...... »talk Commander ;
í'*.:	' - ■ ':£-v' r ä:* ^-{^r '<Ky ÿ.£:. v-- ■
....
.	1 \	•. v.','
l»t» Mîfe» Regt* Camp Coranandent.
fife
. mW-
y.if



‘ ÆVh % C'Â f\ ■;. : i


■>
France Balantič
POGORIŠČE
Spoznal sem, da so zdaj mi roke
tuje,
da prosijo bolestnega objema, da izgubljeno dušo sla prevzema, ko v valoveči luči omahuje.
In vem: ne bom nikdar več ugasnil
sveče.
ki divje pleše v oknu nasmejanem, naj le pred mrakom žejnih ust
trepeče
in mi v obraz svetlobo vso razmeče, j samo da čutim dih po vsem ožganem!
KRIVDA IN ZASLUZENJE KRVI
Govor ljubljanskega škofa g. dr. Gr. no ubija, bodisi kot zločinec, bodisi kot Rožmana na s-ominski akademiji 4. revolucionar — krivda se drži njegove junija 1950 v Clevelandu	, morilske roke, ki se z vodo ne da iz-
V zadnji vojni, ki miru ni prinesla, orati, koliko je bilo krvi prelite! Ne vem, je Neupravičeno preliva kri tisti, ki li točna statistika že narejena — go- ima sicer zakonito vladarsko oblast, a tovo je bilo ogromno žrle v ne samo s smrtjo kaznuje dejanja, ki smrti ne med vojaki, še več v taboriščih, rjavih zaslužijo ali brez strogo dokazane in rdečih, in med civilnim prebivalstvom krivdo neupravičeno ubija — oblast, ki v zbombardiranih mestih — reka krvi, krivično vojsko začno, kajti za krivico ki napolnila bi jezero. V vsej člove- ni nikoli nobenega moralno upravičenki zgodovini, ki skoraj ni drugega noga razloga - vojska, ki ima krivi-kakor povest, kako se je človeška kri , cilj, nikdar ne more biti upravi-preivala — cd uboia Abela pa do da- čena ne pred Bogom ne pred ljudmi.
našnjih dni — morje krvi, v kateri bi vos sedaj živeči človeški red utonil, čo ti prelite krvi usmiljena zemlja ne bila popila.
Prelita človeška kri — ali se je drži krivda, ki terja maščevanje, ali za-služcnje in odrešenje? Oboje!
Krivda:
Kdor neupravičeno prelije kri drugega, nosi krivdo — vnebovpijočo, ker nedolžna kri vpije do neba.
Neupravičeno — Kdor nima zakonite oblasti nad življenjem in smrt’o
sočloveka, torej samozvano, samovolj- 1 napadene domovine.
Zasluženje krvi:
se drži tiste krvi, ki je- bila nedolžna prelita. Ne morilca ampak po nedolžnem ubitega venca zasluženje in slava pred Bogom.
Kdo je tako nedolžno umorjen?
Kdor ni ničesar zakrivil, a so njegovo kri prelili — kdor koli: oblasti ali samozvanci.
Kdor je sebe in svoje upravičeno branil pred napadi nasprotnika — kogar koli: ali tujca ali domačina.
Kdor je padel v obrambi krivično
Kdor se je vojskoval za pravo svobodo, za uničenje trinoštva nad svobodnimi ljudstvi, zs snlošne človečanske pravice in svoboščine.
Po teh moralnih načelih moremo presoditi, kdaj je prelivanje krvi krivda, kdaj ne; kdaj znači zasluženje za tistega, čigar kri se je prelila, kdaj pa kazen za tistega, ki je vzrok prelivanja nedolžne krvi. Natančno in popolnoma pravično bo to presodil Bog. On, Vsevedni, edini natančno pretehta krivdo, presodi nedolžnost, preceni zasluženje in pravično določi kazen.
Božja pravičnost mora za vsako neupravičeno prelivanje krvi zahtevati zadoščenje, naložiti kazen; če bi Bog tega ne storil, ne bi bil neskončno pravičen. Kdaj in kako bo terjal zadoščenje in, če ni prostovoljnega zadoščenja, naložil kazen — to je Njegova zadeva, ne naša. Včasih še le po stoletjih; včasih vidno tu na zemlji včasih samo v večnosti, kar je našim o-čem še zakrito. Pride pa — tako Jezus Judom: „Pride nad vas vsa pravična kri prelita na zemlji, od krvi pra-(Nad. na 4. str.)
UKAZ ZA PREMIK
(1) MOŠTVO
Vsi Hrvati, srbski četniki, slovenski četniki in 600 slovenskih domobrancev bo iz tega taborišča odšlo na novo področje jutri, 27. maja.
(2)
ZBIRANJE
Hrvatski in srbski četniki se bodo zbrali na svojih sedanjih področjih.
Slovenski četniki in slovenski domobranci se bodo zbrali v ločenih skupinah na odprtem prostoru jugozahodno od glavnega vhoda, slovenski domobranci naj bodo bližje glavni cesti.
(3) CAS
Vsi oddelki se bodo zbrali in bodo pripravljeni za premik ob 8. uri.
Vkrcavanje se bo pričelo ob 9. uri.
Transport bo odpeljal takoj, čim bodo vozila polno natovorjena in se bodo vrnila, da odpeljejo ostale.
(4)
VKRCAVANJE
Vrstni red vkrcavanja bo:
Slovenski domobranci Slovenski četniki Srbski četniki Hrvati
Vsakdo bo vzel s seboj samo toliko prtljage, kolikor je more osebno nositi.
(5)
HRANA
Vsi bodo dobili hrane za 27. in 28. maj.
(6)
KONJI
Konji, ki jih še imajo Hrvati in četniki, bodo izročeni slovenskim domobrancem, ki bodo zanje skrbeli, dokler se jih ne bo dokončno odstranilo.
(7) TABORIŠČE
Poveljniki bodo oskrbeli, da bodo njihova taboriščna področja očiščena in pospravljena.
Slovenski general Hrvatski poveljnik Srbski četniški poveljnik
Ames
Lt. Mx. Regt. Poveljnik taborišča VETRINJE
GOREČI BORCI ZA DEMOKRACIJO
Govor predsednika NO za Slovenijo, dr. Mihe Kreka na Spominski proslavi v Clevelandu 4. junija 1950.
Mislim, da bo zgodovina zapisala, da so koncem druge svetovne vojne v ietu 1945 narodi in države zapadne demokracije in krščanske civilizacije doživeli najstrašnejšo nesrečo in najhuj-ži svoj poraz. 200 milijonov ljudi, ki so bili vsi člani krščansko kulturnih, svobodoljubnih, izobraženih in zavednih narodov, je takrat zagrnila tema nasilja nad duhovnim in telesnim življenjem. Razvoj narodnih in mednarodnih dogodkov v vseh naslednjih letih je določal ta usodni poraz v letu 1945.
V	letu 1945 se je razlila po vseh deželah vzhodne in sretlnje Evrope Rdeča armada kot žareča lava in nosila, kamor je segla, smrt in upepelitev svobode in neodvisnosti narodov in poed inčev.
Med trombami Rdeče armade in grmenjem njenih topov je zmagala revolucija zla.
Leto 1945. je bilo za žrtvovane narode hujše kot vsa svetovna vojna. Takrat so goreli domovi in selišča, vasi in mesta. Niso goreli na bojnem polju častnih nasprotnikov, ki bi se borili za častno zmago in časten mir, požigala je revolucija, ki so jo vpri-zorili fanatični zločinci nad lastnimi domovi iste domovine lastnim bratom in sinovom istega rodu. Nikdar v nobeni vojni ni bilo toliko zločinskih, nizkotnih masovnih nmorov kot v letu 1945. Umorjeni so bili deset in deset tisoči nedolžnih, razoroženih, golorokih pravičnikov kot klavne živine na oltar revolucije.
V	letu 1945 je odločala usodo narodov zmota, zloba in hudobija, čim bolj so se prodani narodi zmoti in zlobi upirali, tem večje in težje so bile njihove žrtve.
Ob peti obletnici tistih strašnih dni, ko so komunisti na Slovenskem poklali in pobili zadnje tisoče slovenskih mladeničev in z njimi vred tudi par tisoč njihovih mater, sestra in žena, mislim, da je treba podčrtati nekatere značilnosti tiste slovenske narodne vojske in njenih vojakov.
Slovenski domobranci niso bili nika-ka vojska kakega političnega režima, niti niso služili nikakim posebnim političnim sistemom in ciljem. Slovensko domobranstvo je nastalo le iz kričeče potrebe čuvati in braniti slovenske vasi in hiše, slovenske družine in posestva pred roparskimi bandami, ki so od vsega početka hotele uničiti našo svobodo in vsiliti tiranijo komunistične vlade. Slovensko domobranstvo je bilo izključno le protikomunistična in protirevolucionarna vojska.
Slovenski domobranci so vedeli, da se bore za svobodo svoje domovine, ki so jo za ceno življenja hoteli ohraniti v družini svobodnih, kjer bi vladal krščanski družabni red demokratičnih civilnih svoboščin.
Slovenski domobranci so bili gore-reči borci za zmago zapadnih demokracij. Ne samo, da ni nobena domobranska puška ustrelila na zapadne zaveznike, domobranci so reševali vojake zapadnih zavezniških armad, ščitili njih življenja bolj kot svoja in v najtežjih okolnostih sredi sovražnega tabora neprenehoma delali za zmago zapadnih zaveznikov, Anglije in Amerike.
Slovenski domobranci so bili odlični borci in nikdar bi slovenska domovina ne bila v krempljih komunizma, če bi slovenska narodna stvar ne bila neusmiljeno izdana in prodana.
Vse kar je storil povprečen slovenski fant v domobranski vojski, je storil le, ker je goreče ljubil svojo domovino in svoj narod. Vsako uradno in neuradno očitanje, da je bilo domobranstvo neka priprega tega ali onega okupacijskega režima, je laž in kleveta.
Slovenski domobranci niso živi hoteli dopustiti, da bi nad slovensko domovino zavladala komunistična revolucija. To je bil ves njihov greh in samo zato so morali umreti.
Poleg teh, ki jih je bilo v letu 1945 največ izdanih in pobitih, se pobožno spominjamo tudi vseh drugih slovenskih vojakov in junakov, ki so se takrat dvignili v obrambo domovine pred komunistično revolucijo, pa naj so se že borili v četniških oddelkih ali slovenskih postojankah vojske generala Draže Mihailoviča. Vsi so imeli le svobodo domovine pred očmi. vsi so domovino hoteli obvarovati pred isto nevarnostjo, vsi so doživeli več ali manj isto usodo.
1.	junij je spominski dan vseh slovenskih žrtev za svobodo. Spominski dan, dan molitve za tiste, ki so dali svoja življenja, da bi slovenski rod mogel v svobodi živeti.
Tu v Ameriki še prav posebej obhajamo na ta dan spomin tudi vseh tistih Amerikancev slovenske krvi, ki so v drugi svetovni volni pustili mlada življenja v vseh delih in po vseh koncih in krajih zemeljske oble, da bi luč življenja v svobodi posvetila in sijala vsem ljudem in vsem narodom vse bodoče čase. Saj so tudi oni umirali za našo svobodo, saj so tudi oni bili trenotno prevarani za sad svoje žrtve. Kljub njihovim smrtim in vsem zmagam ameriškega orožja na vseh bojiščih, ni miru na zemlji. Tudi ameriške matere, bratje in sestre, tudi otroci ameriških junakov, ki so pa-
KAREL MAUSER ~ NAS GOST
V petek, 5. junija, ob 8.50 pride na Ezeizo s poletom štev. 205 pisatelj Karel Mauser, da bo imel slavnostni S govor na tukajšnji proslavi 25-letnice spomina vetrinjske tragedije v Slovenski hiši dne 7. junija ob 16. Povabila ga je Zedinjena Slovenija in bo torej štirinajst dni gost buenosaire- j ških Slovencev.
Svobodna Slovenija prav lepo pozdravlja našega gosta, kajti Mauser-jevo pisateljsko ime je znano po vseh kontinentih slovenskega zdomstva, še bolj pa zamejstva. Posebno naše Koroške, ki mu je za Gorenjsko postala’ drugi navdih in domovinska ljubezen. Toda svoj emigracijski dom je dobil v) Clevelandu v Združenih ameriških državah, odkoder zdaj prihaja med nas. v Buenos Aires, kjer je pri SKA izšlo njegovo največje delo, trodelni roman „Ljudje pod bičem“, ki mu je prineslo pisateljski sloveč in priljubljenost med občinstvom.
Mauser je sin Gorenjske, rojen v Zagoricah pri Bledu ob samem koncu prve svetovne vojne 11. avgusta 1918. leta. Oče je bil orožnik in tako je menjal tudi kraje, ter se je najboli vživel v Gorje pri Bledu, kjer je obiskoval ljudsko šolo, in v Podbrezju, kjer je bil njegov zadnji dom. Od tam je hodil v gimnazijo v Kranj, končal pa v Ljubljani, na kar je vstopil v bogoslovje. Bil je v njem devet semestrov. Kot bogoslovec je bil tudi na Turjaku ter je osebno preživel kalvarijsko pot s Turjaka v Kočevje. Kmalu po Turlaku je izstopil iz bogoslovja, postal korektor
Slovenčeve knjižnice v podjetju Katoliškega tiskovnega društva in se kmalu nato oženil. Tako ga je zatekel konec .vojne leta 1945.
Mauser ni takoj zapustil domovine, temveč je šel na kmete ter tam preživljal svojega očeta, ki so ga vrgli iz službe. Teda kot bivšega orožnika so ga pregnali iz domovine ter z njim sina — pisatelja kot tistega, ki ga preživlja. rišel je v Gradec. Od tam v
Spittal in 1. 1950 v Cleveland, kjer e« je zaposlil v tovarni za svedre. Tanj dela še sedaj svedre in v prostem času —i romane.
To je življenjska zgodba človeka, ki zdaj prihaja med nas kot eden na j priljubljenejših zdomskih pisateljev. Doma je že nekaj malega pisal in tiskal (na pr. v Domu in svetu, v Vrtcu, Naši zvezdi), pripravil je dve povesti, ki pa sta se obe izgubili. Tudi je v tistih mesecih, ko je bil doma, napisal nekaj pesmi v spomin pobitim domobrancem, a so ostale skrite nekje v „votli stopnici“. Tako je torej Mauser po sili razmer postal izključno pisatelj, ki se ic razvil v emigraciji. In tu — najprej ia Koroškem, potem v Ameriki, je narisal dozdaj vsaj 25 povesti, večinoma :zišlih knjižno, z motivi gorenjskega in 'z koroškega kmečkega življenja, pa cudi ameriškega in — domobranskega nosebej. To zadnje predvsem v romanu Ljudje pod bičem, ki je eno najbolj branih del v zdomstvu in — v domovini. Izšla je že v drugi izdaji. «Njegov roman Kaplan Klemen je tudi preveden že v nemščino in španščino in se prevaja v portugalščino. Za letošnie leto pripravlja SKA novo knjigo njegovih novel iz taboriščnega življenja.
Tako pa je nlegovo pisateljsko življenje. In kot pisatelj, ki je toliko lepih strani in govorov posvetil vetrinjskim žrtvam, prihaja zdaj k nam, da nam bo govoril jubilejno besedo o njih. Lepo pozdravliee in dobro naj se počuti med nami in želeli bi, da bi mu tudi Argentina postala sedaj stvariteljski navdih.
dli, se ves ta čas po letu 1945, stiskajo vedno bolj v strahu in skrbi, kaj bo še vse prišlo nad nas kot grozna posledica zmote in zla, ki sta zmagala v letu 1945.
Zaskrbljenost in tuga, ki nam jo vzbuja ta spominski dan, pa ne sme imeti prav nikake druge posledice v nas kot vsako leto ponovljeni sklep, da hočemo vse svoje duhovne in telesne moči posvetiti idealom in ciljem, ki so vžigali srca naših padlih junakov. Ne smemo in ne bomo nehali, dokler teh ciljev ne dosežemo. Rešen mora biti spet človeški rod nasilja nad duhom in nasilja nad telesnim in družabnim življenjem. Svobodni morajo biti narodi, združeni v pravičnem redu miru, dobri sosedje vsakemu bližnjemu in vdani sinovi in hčere le Bogu, ki nam je z življenjem vsadil v srce ljubezen do svobode in nam dal razum, da ju uporabljamo Njemu v čast in za blagostanje in lepoto življenja.
Ta namen obudimo in prosimo: Slovenski mučenci, prosite za nas!
Krivda in zasluženje krvi
(Nad. s 3. str.)
vičnega Abela do krvi Zaharija. .., ki ste ga umorili med templjem in oltarjem. Resnično povem vam: Vse to bo prišlo nad ta rod.“ (Mt. 23, 35. 36)
Božja pravičnost pa daje krvi nedolžnega, ki se je po krivdi morilca prelila, odrešilno moč in to v moči in zasluženju najbolj nedolžne in svete krvi, ki je bila kdaj prelita — odrešilne krvi Jezusove. V vsaki nedolžno preliti krvi je zasluženje in odrešenje, posebno v krvi mučencev, ki so bili mučeni in ubiti iz sovraštva do vere, do Cerkve, do Boga.
Med krvjo, ki je bila prelita v zadnji vojski in še vsa leta po njej do danes, je mnogo nedolžne krvi, tudi resnično mučeniške krvi v pravem pomenu besede.
Ta kri je dragocen zaklad v božjih očeh. Ta kri ni tekla zastonj, čeprav prav morda ni nobenega vidnega uspeha doslej imela — čeprav bi bili s
krivdo krvi omadeževani morilci zmagali — zastonj ni! Počakajmo, kakor Čaka sejavec, ki je položil seme v zemljo, da vskali in začne rasti.
Niti kapljice nedolžne krvi ni pozabljene, ni zgubljene — kakor v fizičnem svetu nobena energija ne izgine, — spremeni se — tako tudi ne kri. V božjih računih je vse zabeleženo; vsak račun bo ob svojem času prezentiran, iz vsake kaplje nedolžne krvi bo zra-stel cvet in sad.
Mnogo nedolžne slovenske krvi je bilo prelite od črnih, rjavih in rdečih sovražnikov — srca se nam krčijo, ke se je spominjamo — a na to kri se opira naše najtrdnejše upanje.
Ta kri bo našemu narodu v vstajenje, ne v smrt, v osvobojenje, ne v suženjstvo, v zasluženje, ne v kazen — v končno odrešenje. To je naša trdna vera, ki jo izrekamo ob slovesnem spominu na one, ki so morali preliti svojo kri. da nam zasije boljša in lepša svoboda.
Otroški kotiček
T.	K.
Zgodba o pridnem dečhu
■ Njegovi sošolci ga niso marali, tega pridnega in marljivega Petra Klepca. Sovražili so ga, ker je bil vedno ubogljiv in poslušen, ker je I bil bistroumen, mnogo bistroumnej-ši od njih. Postrani so ga gledali, ker se ni hotel igrati z njimi, ker je bil vedno sam zase in se jih je izogibal.
Prav nič všeč mu ni bilo njihovo početje, še manj pa njihove surove igre. Metali so kamne, trpinčili živali, zasmehovali stare ljudi, in delali še marsikaj, kar ni bilo lepo. Ni se jim hotel pridružiti, zato so ga psovali, tepli in obmetavali s kamni. Peter pa je molčal in ni hotel tožariti svojih sošolcev ne učitelju ne staršem. Kadar pa je bil sam in ga nihče ni videl, je bridko jokal...
Učitelj ga je imel rad. Edini je bil v razredu, ki je učitelja v nje-govi jezi in žalosti nad zanikrnim razredom znal pripraviti do rahlega smehljaja. Učitelj ga je večkrat pohvalil staršem in starši so bili ponosni nanj.
Nekega dne pa je učitelj poklical Petra k sebi.
„Peter,“ je trdo rekel, toda njegov glas je rahlo drhtel, „Peter, ti
si včeraj metal za menoj kamne. Mislil sem, da te lahko stavim drugim ža zgled, zdaj pa vidim, da nisi nič boljši od drugih. Pojdi!"
Peter je skrušeno stal pred učiteljem in solze so mu zalile oči.
„Saj nisem bil jaz,“ je jecljal.
„Tvoj sošolec Mihec mi je povedal," je trdo rekel učitelj.
Peter je bil tako presunjen nad to hudobijo, da ni mogel besedice spraviti iz ust. Ko je bilo pouka konec, je tiho pobral svojo torbo in tekel, tekel, kolikor so ga nesle noge, Tekel je naravnost proti gozdu.
Najrajši bi umrl... Ves utrujen se je na gozdni jasi zgrudil v mah in čudna omotica se ga je polastila. Zaspal je.
In tedaj se je zgodilo. Visoko nad njim je sijal srebrni mesec, pred seboj pa je zagledal nežno, prozorno bitje z zlatimi lasmi in perutnicami, ki so se prelivale v modrem plamenu.
„Pridi!" je reklo nežno, prozorno bitje z zlatimi lasmi, in njen glas je bil kakor zvok večernega zvona nad tiho dolino, ko jo zavije
; mrak v svoi temni plašč. „Pridi in E pojdi z menoj!"
Peter se je dvignil in prijel vilo » za roko. Vila ga je vodila na trato.
E ki jo je mesečina zalivala s srebrno svetlobo. Petru se je izvil vzklik začudenja, ko je zagledal na trati sto in sto prav takšnih skrivnostnih bi-; tij, kakor je bila vila, ki ga je po-. klicala. Vile so prepevale in rajale v svetli mesečini. Petru se je zdelo, da vidi mavrico, premikajočo se v i pisanih barvah. Sredi te vesele mavrice je sedelo pravljično bitje z zlato krono na glavi.
Pred to čudovito bitje je vila vodila strmečega dečka, medtem ko | so se tovarišice strnile v dolg špalir.
„Plemenita kraljica!" je spet zadonel večerni zvon iz vilinih ust. „Tega dečka sem našla spečega na gozdni jasi. V njegovih očeh so bile solze. Gotovo hudo trpi. Prosim te, dobra kraljica, potolaži ga in preženi kruto žalost iz njegovega srca."
Kraljica se je s svojim ljubezni polnim pogledom, v katerem je odsevala modrina neba, zazrla v dečkove žalostne oči. Sklonila se je k njemu, ga mehko pobožala po valovitih laseh in mu prigovarjala: „Dečko, povej mi, kaj teži tvoje srce. Pomagala ti bom."
Peter je pogledal kraljico vil in njeno spremstvo, in je bil tako zmeden od vsega tega, da ni mogel iz-pregovoriti besede.
„Zakaj molčiš, dečko?" Nežno in toplo je zvenel kraljičin glas. „Nam lahko zaupaš; saj nismo ljudje. človeku ne smeš zaupati, vsaj vsakemu ne. Govori!“
Toplina njenega glasu je Petru razvezala jezik. Potožil je kraljici gorje svojega srca in debele solze so mu lile iz oči. Pripovedoval je, kako so ga sošolci prisilili, da je šel z njimi, kako so metali v učitelja kamne, njega pa potisnili na-pi*ej, da je bilo videti, kakor da bi kamne metal on. Učitel ga je videl in drugi dan v šoli posvaril. To ga je tako potrlo, da je drugi dan zbežal v gozd.
Kraljica vil se je začudila:
„Zakaj pa nisi učitelju povedal, da si nedolžen?"
Peter je sklonil glavo in molčal. Sram ga je bilo, da je bil tako plemenit.
Kraljica je to opazila in rekla:
„Vedi, da ni dobro zmerom molčati in krivico mirno pretrpeti, človeško življenje je večen boj. Strahopetec je, kdor vrže puško v koruzo, kadar mu ne gre vse po volji. Za dežjem posije sonce. Vse bo še dobro. Ostani nocoj pri nas!"
Rahlo se je dotaknila Petrovih ramen, in Peter je bil v hipu prav tako nežen, lahek in prozoren kakor vile.
Kraljica vil je še rekla:
„Nocoj se veseli z mojimi tova-šicami, jutri zjutraj pa pojdi domov k staršem in v šolo. Srečen boš vse življenje, ker si tako plemenit, če ti bo pa še kdaj hudo, saj veš, kje smo. Kar pridi in pomagale ti bomo!" —
Ali so bile sanje ali je bila resnica? Peter si je pomel zaspane oči in gledal okoli sebe. Jutranje sonce je poljubljalo vrhove dreves. Ležal je na gozdni jasi, toda o vilah ni bilo ne duha ne sluha. Dobro-
hotne in tolažilne besede kraljice vil so mu še kar šumele v ušesih. Vstal je in se z veselim srcem vračal proti domu.
Že od daleč mu je nasproti prihitela mati. Prečula je noč v velikih skrbeh in solzah. Ko je zagledala svojega izgubljenega sina, je v trenutku pozabila na vso žalost in ga prisrčno objela. Povedala mu je, da z očetom že vesta, zakaj je zbežal. Povedala mu je tudi, da učitelj že ve, kdo je za njim metal kamne. Součenec Pavel si je sinoči pri igri zlomil nogo. Ves skrušen je priznal, kateri dečki so bili tisti, ki so za učiteljem metali kamne.
Oba, oče in mati, sta spremila Petra v šolo. Učitelj je plemenitega učenca pohvalil pred vsem razredom.
Peter ni bil na svoje sošolce prav nič hud. Še istega dne je obiskal ranjenega tovariša. Prinesel mu je sladkarij, in mnogo sta si imela povedati.
Odtlej ni bilo v vsem razredu sošolca, ki ne bi imel Petra rad. Tisti, ki so ga prej najbolj sovražili, bi šli zanj v ogenj.
V svojem življenju je Peter pozneje doživel še marsikatero bridko uro. Nikoli več pa ni bil strahopeten in je pogumno prestal vse težke preizkušnje. Po dežju je zmerom še topleje zasijalo sonce, ponižanju je sledilo povišanje.
Peter je še večkrat poskušal priti v kraljestvo vil, toda nikoli se mu to ni posrečilo. Zdaj ve, da je takrat vse skupaj samo sanjal. Vendar so ga te sanje vodile skozi življenje, v katerem se nesrečne ure menjajo s srečnimi...
S v u n i/ um a a li u v b ix i j a
0U Ul —
iiucnoa Airc3, za. maja ia/u *"— - y
WMewacc St*
^bH
LJUBLJANA — Znana zdravnika urolog prof. dr. Slavko Rakovec in kirurg prof. dr. Miro Košak sta s sodelavci 10. aprila presadila ledvico 26-letnemu mizarju iz Krečevesi pri Zeli-ni Josipu Podvorcu. Operacijo sta zdravnika izvršila v štirih urah, kryni obtok pa ie bil pretrgan samo SO minut. V tem času je kirurg Košak zvezal žili odvodnici in dovcdnici. V Ameriki so v podobnem primeru porabili za to delo 40 minut. Operacija, prva te vrste v Sloveniji in Jugoslaviji, je odlično uspela. Toda borba proti tujku v telesu je bila le pretežka in Podvoršek je po troh tednih podlegel, čeprav so imeli na razpolago vsa najnovejša zdravila za omejitev in odpravo zavrnitvenih izbruhov telesa proti tujku.
DEKKLJE — Revijo mladinskih zborov iz Primorske so imeli v tem kraju. Nastopilo je 9 zborov iz osnovnih šol goriške in tolminske občine ter dekliški zbor tolminske gimnazije.
LJUBLJANA — Operni ravnatelj in dirigent Bogo Leskovic je pripravil tisko'»io konferenco, na kateri je razložil prvič načrt dela za dve sezoni. V sežcni 1970-71 bo opera postavila na • pder Verdijevega Trubadurja, Čajkovskega Tmjulčico, šcštakovičevo Kata- j rina Ižmajlova in Carsko nevesto Rim-«kij Korsakova. Občinstvo bo gotovo tudi veselo Mascagnijeve Cavaleria ru-stičana in Leoncavallovih Glumačev. Mozart bo zastopan s Figarovo svatbo, Hačatrrjrn pa s Spartakom. Ilovan-ščino in Borisa Godunova bodo uprizorili v sezoni 1971-72, osrednja predstava bo Verdijev Otclo, tudi Puccinijevo Tosco bodo uprizorili v tej sezoni, pa Masscnetmvega Don Kihota, Nicolajevc Vesele ženo windsorske, Kogojeve Črna maske in naštudirali bodo prvič v Sloveniji in Jugoslaviji ¡Straussovo Elektro.
KRIŽE — Novo šolo so začeli graditi v Križah pri Tržiču. Veljala bo 5.5 milijona din in naj bi bila dograjena do druge pomladi. To bo prva šola, ra katero bodo občani prispevali del sredstev s „samoprispevkom“, šola ho stala na kraju nekdanje voiašnice, pijel^ bo 1.8 učilnic in telovadnico.
LJUBLJANA — Ljubljanski gasilci so praznovali stoletnico ustanovitve 27. aprila z zborovanjem gasilcev iz vse Slovenije ter s parado, v kateri so poleg gasilcev korakali tudi vojaki, miličniki, civilna zaščita, člani Rdečega križa, dimnikarji in motorizirane enote.
LJUBLJANA — Elektronski računalniki so izračunali, da bi bila za Slovenijo atomska elektrarna najboljša rešitev, čeprav sta leta 1969 začeli obratovati termoelektrarna Trbovlje II in Hidroelektrarna Zlatoličje na Dravi in bo konec leta 1971 končan še tretii agregat TE Šoštanj, bo predvidoma že čez pet let primanjkovalo v Sloveniji 1500 milijonov kilovatnih ur. Možnosti uvoza energije iz sosednjih republik so relativno majhne, ker imajo tudi težavo z proizvodnjo toka Tako so pri-
čeli misliti na jedrsko elektrarno. Vpra. sanje je seveda financiranje. Ker so j Hrvatje v podobnem položaju, je že prišlo do stikov za graditev skupne elektrarne z mečjo 600 MW, kar bi bilo ekonomsko cenejše. Jedrsko elektrarno bi postavili v Krškem, ki je v bližini območja porabe obeh partnerjev.
KRANJSKA GORA — Letos bo cesta, ki veže Gorenjsko in Primorsko čez Vršič, cdprta šele prve dni junija. Glavno besedo pri otvoritvi ceste imajo namreč snežni plazovi, ki grme s strmih pobočjih na vršiško cesto. Nevšečnosti zime pa so veseli smučarji, saj jim napovedujejo prijetno poletno smučanje na plazu pod Mojstrovko tja do konca junija ali celo do začetka julija. Na Vršiču je 22. aprila zapadlo še 15 cm novega snega.
LJUBLJANA — Avtobusno-turi-stično podjetje „Slavnik“ je dobilo nova vozila s vgrajenimi klimatskimi napravami. Ljubljančani so lahko preiz-sili nove avtobuse, ki so jih 27. apriki vozili zastonj iz Ljubljano na Bled.
ŽALEC — V hmeljskih nasadih bodo sedaj rabili kot vcdilo za hmelj sintetično vrvico in ne več žgane žice. Sintetična vrvica je precej cenejša in tudi lažja. Edino slabo stran ima v tem. da je zaradi majhne specifične težo njeno sidranje otežkočeno pri strojni napeljavi vodih
LJUBLJANA — Na seji centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije so razpravljali o interesnih samoupravnih skupnostih. Rečeno jo bilo, da ustvarjajo nove oblike,, starih pa r.e ukinjajo; prccei odmiranja države ostaja vedno širše cdprt. Fri tem je Boštjan Markič modro pripomnil: Ros državo pokopuiemo, samo pogrebni stroški sp preveliki.
TRBOVLJE — Tričlanska komisija, ki jo je imenovalo republiško tajništvo za gospodarstvo je pripravilo po večmesečnem delu poročilo o napakah, nc-splidnosti in drugih „zaslugah“ pri izgradnji Termoelektrarne Trbovlje II. Številni spodrsljaji tujih in domačih proizvajalcev so kasnili z začetkom delh TE Trbovlje II in komisija jo ugotovila, da je poleg zvišanja gradbenih stroškov bila povzročena tudi škoda, ki znaša 20 milijonov novih dinarjev. Zaradi „havarije“, ki jo je povzročila nesolidnost poljskega dobavitelja in domačih lcontratistov, se jo zakasnilo obratovanje elektrarno kar za celo leto.
CERKNICA — Letošnjo pomlad so lovci v slovenskih gozdovih ustrelili precej medvedov. Enega največjih je konec aprila ustrelil na vznožju Slivnico Stane Šega iz Grahovega pri Cerknici. Medved je meril čez prsi kar 110 cm; zaradi dolge in snežene zime je bil precej mršav.
MARIBOR — V Maribora so zvišali cene mesu, tako stane od 28. aprila kg pljučne pečenko 35 din, goveje ste- j gno pa od 21 do 25 dinarjev, telečjoj meso brez kosti 42, s kostmi pa 35 din.1
S L O V K N C 1 V
Osebno novice	t
Krsti: V Slovenski kapeli je bila j krščena Andreju Marija Corn, hči An- j dreja in Ivanke roj. Dimnik. Krstil je g. j u;ij Rede. Za botra pa sta bila g. j Rudolf Legar in ga. Terezija Novak. — Istctam je bil krščen tudi Jurij Franc Javoršek, sin Antona in Francke roj. Trobec. Krstil je g. Danijel Vrečar; botrovala sta g. Vinko Javoršek in ga. Anica Trobec.
.GREBENA MAŠA g. J. GUŠTINA.
V	baziliki prosv. Srca (Vêlez Sars-field 1391) je v torek, 19. maja, ob 8 zvečer opravil srebrno mašo g. Jože Guštin. Ob navzočnosti kard. Caggiana so s srebrnomašnikem somaševali 12 argentinskih in 3 slovenski duhovniki. Ccromonierja sta bila msgr. Gilardi in policijski kurat Gardella, pridigal pa je buenosaireški pomožni škof Segura. Častno stražo ob oltarju so imeli kadc-tje, darove pri darovanju pa je prinesla slovenska mladina v narodnih nošah. Mašo se je udeležilo veliko domačinov, pa tudi precej naših rojakov. G. Guštin deluje med obojimi.
Po končani maši je bila zakuska v farni dvorani. Jubilanta jo najpreje pozdravila predstavnica. arg. Marijine legije, ki je vso slovesnost organizirala in pri kateri jc g. Guštin za duhovnega voditelja, V imenu slovenskega dušnega pastirstva je srebrnomašniku čestital g. Jože Škerbec,, v. imenu slovenske skupnosti v Berazateguiju, kjer je g. Guštin za dušnega pastirja, jo pa spregovoril g.. Ivan „Korošec.
Rojaki so jubilantu zapeli Srebrno-mašnik, bod’ pozdravljen, Marija, skoz’ življenje- in nekaj nerednih pesmi.
G. Guštin ie bil rojen v št. Jerneju ;
17.	aprila 1919. Gimnazijo je študiral v ! Novem mestu, bogoslovje pa v Ljubljani. V duhovnika ga jo posvetil nadškof šr.rič na Krki na Koroškem dne
19.	main 1945.
Kaplanoval je naiprej v Šmihelu pri Pliberku, nato v škofiji Tcmuco v Čilu. V Argentino jo prišel 1. 1953. Kmalu ga jo imenoval kard. Gopello za svojega kaplana. Po iregovcm odhodu v Rim pa je kaplan kard. Caggiana.
N-'egov delokrog1 pa n| ramo na škofiji, temveč jo še- kurat pri policiji, v kadetski šoli': in v inštitutu San Miguel.	■
Srebrnomašniku izreka čestitke tudi Svobodna Slovenija.
BUENOS AIRES
Zavetišče škofa dr, Gregorija Rožmana
Blagoslovitev temeljnega kamna
V	nedeljo, 24. maja t. 1. je bila na zemljišču bodočega zavetišča škofa dr. Gregorija Rožmana ¡slovesna blagoslovitev temeljnega kamna in spominskega križa v spomin 25-letnice zdomstva.
Č. g. Jože Guštin je daroval na prostem sv. mašo ter blagoslovil temeljni kamen in spominski križ, ki ga
V OCENO SMO PREJELI
Narte Velikonja: Zanke. Novele. Založba Slovenske kulturne akcije v Buenos Airesu.
Albert Miklavec: Prošnja za jutri. !
Pesniška zbirka. Založila Mladika, Trst. |
Koncertni program v Teatro Colón
Poleg opere in baleta goji intenzivno Teatro Colón tudi instrumentalno glasbo. Za letošnjo glasbeno sezono je predviden naslednji spored koncertov.
Buenosaireški filharmonični orkester, ki ga vodi redno dirigent Pedro Ignacio Calderón, bo imel v Colonu v okvi- j ru abonmaja 15 koncertov. Ti bodo c se ponedeljke v juniju, juliju in avgustu ob pol desetih zvečer. Dva koncerta bo- ¡ sta v avgustu tudi na nedeljo, zadnji pa na ponedeljek 14. septembra.
Za ciklus teh koncertov je bil raz- I pisan pretekle dni abonma (parter 11.250, zgornji balkon pa 2.250 pesov). Preostale vstopnice bodo na razpolago 2 dni pred vsakim koncertom.
Kot dirigenti teh koncertov bodo nastopili Simon Blech, Pedro I. Calderón, Washington Castro, naš rojak Dra_ go Marijan šijanec, Poljak Paul Klecki, Švicar Peter Maag in Felix Prohaska; kot solisti pianisti Perla Brugola, G. Cziffra, Gary Graffman, Mauricio Po-llini, Florencia Raitzin in Jorge Zulu-eta; kot violinista Leon Spierer in Uto Ughi in kot bandeonist Alejandro Bar-letta.
Na programu teh koncertov so naslednja de. L. M. Arias: Fonosintesis
II.; Karl Ph. E. Bach: Koncert v c-duru za orkester; Leonardo Balada:
Koncert za bandonion in orkester (1. izvedba); Bela Bartok (1881—1945), najpomembnejši madžarski skladatelj bližnje preteklosti, zbiratelj ljudske glasbe, ki je veliko prirejal madžarsko, romunsko in slovaško folkloro: Koncerta št. 1 in 2 za klavir in orkester; Ludvig van Beethoven (1770—1827), osrednja glasbena osebnost v preteklem stoletju ne le v Nemčiji, ampak na svetu. Letos je 200-letnica njegovega rojstva in bodo veliko izvajana vsa mojstrova dela v vseh svetovnih glasbenih središčih. Colón bo izvajal vseh njegovih devet simfonij in sicer v avgustu. Beethovnove simfonije bo dirigiral poljski violinist, skladatelj in dirigent Paul Klecki. V 9. koralni simfoniji bodo peli sopranistka Myrtha Garbarini, altistka Tota de Igarzabal, tenor Menasse Hadjes in bas Levon Boghossian ter zbor gledališča Colón, ki ga bo pripravil megov titulami vodja Romani Gandolfi; Johannes Brahms (1833—1897), Nemec, eden največjih skladateliev romantične sme-r,i prireditelj lužiškosrbskih napevov in madžarskih plesov, znan po Nemškem rekviemu in številnih samospevih, veliko izvajan na koncertih: 4. simfonija in 2. koncert za klavir in orkester; Anton Bruckner (1824—1896), Avstrijec, organist na cesarskem dvoru, ro-
mantik, avtor 122 skladb, zvečine cerkvenih: 9. simfonija; Roberto Caama-iio, Argentinec, slovit pianist, več let predsednik Inštituta za cerkveno glasbo in umetniški vodja gledališča Colon: Preludio Adagio y Fuga; Washington Castro, Buenosairečan, violončelist, dirigent in skladatelj: Simfonična glasba za Ivano Arško; Frédéric Chopin (1810 do 1849), virtuozen pianist in genial "n skladatelj klavirske muzike prefinjen'h nokturnov, polonez, sonat in mazurk: Koncert št. 2 za klavir in orkester; Claude-Achille Debussy (1862—318), Francoz, začetnik glasbenega impresionizma, znan po svoji operi Pelléas et Meilsande, preludijih in simfoničnih podobah Morje in Uvod v favnovo siesto: Iberia; Antonin Dvorak (1841 do 1904), glavni češki simfonik, avtor 11 oper (Rusalka), cerkvene glasbe, oratorijev, kantat, Slovanskih plesov, Simfonije iz Novega sveta itd.: 4. simfonija; Luis Gianneo, Argentinec: ¡Poema de la Saeta, za sopran in orkester (1. izvedba); Paul Hindemith, Nemec, težko umljiv skladatelj atonalskega stila: simfonija Slihar Matija, povzeta iz istoimene opere, opeva delo nemškega slikarja Matije Grünewalda, trodelni oltar v Isenheimu; Zoltan Kodâly, svetovno znani madžarski skladatelj naše dobe, prireditelj narodnih plesov, avtor Madžarskega psalma: Variacije o pavu; Franz Liszt (1811—1886), eden naj-
A K O f N TINI
je izdelal g. žerovnik. Botra sta bila ga. Ivana žužkova, ki jo je zastopala ga. Pavlina Dcbovškova, in g. Jože Musar.
Po cerkveni slovesnosti so govorili zastopniki slovenskih domov in organizacij. Slavnostni govornik je bil g. Marijan Schiffrer, za Zedinjeno Slovenijo pa je govoril predsednik g. Božo Stariha.
Slovesnosti, ki ji je pomagalo še izredno lepo vreme, se je udeležilo veliko število slovenskih rojakov, ki podpirajo zamisel slovenskega zavetišča, zlasti ker jc, kakor je bilo povedano, namenjen ne samo slovenskim rojakom v Argentini, temveč s vseh kontinentov.
Pri slovesnosti je sodelovala tudi mladinska godba iz Morona pod vodstvom g. Toneta Skubica; ki jc zaigrala slovensko himno in več narodnih pesmi.
G odilo jc okusno pripravi icno kosilo, na katerem je ostalo veliko število rojakov, ki so posedeli v prijetnem kramFanju in izmenjavi misli v pozno popoldne.
¿ANUS
Obisk Družabne pravdo. V nedeljo,
24. maja, so so odborniki Družabne1 pravde udeležili v slovenski cerkvi v Lanusu sv. maše zadušnice za pokojnim predsednikom D. P, Lukom Milharčičem in njegovo pokojno ženo Elizabeto, članico D. P. Sv. maše so se udeležili tudi sorodniki in številni prijatelji pokojmn. Po maši je imel odbor D. P. v prostorih Slovenskega metalurškega podjetja svojo redno sejo. Po seji pa so se odborniki ,D. P. podali na dom predsednika Maksa Jana, kjer so se poleg njegove družine in sorodnikov zbrali tudi njegovi prijatelji in znanci in mu iskreno čestitali k njegovi petdesetletnici. O delu slavljenca v krščanskem socialnem gibanju v demovini in v zdomstvu (v Italiij, Argentini in še posebej v Slovenski vasi) so spregovorili ob tej priložnosti rov. Lado Lenček C. M., rev. Štefan Novak in Rudolf Smersu.
Tem čestitkam se pridružuje tudi Svobodna Slovenija ter želi,'da bi dobri Bog naklcnil našemu izredno delavnemu javnemu delavcu g. Makru Janu še dolgo dovolj moči za nadaljevanje važnega, in koristnega javnega dela, ki ga opravlja v zdomstvu.
SAN LUIS
Slavje v sanluiškem Lujanu
Letošnje farno žegnanje v župniji Lujanske Matere božje v sanluiški provinci, ki jo oskrbujeta brata čč. gg. Janez in Tone Ogrin že petnajsto leto, je bilo izreden dogodek. Levji delež in zaslugo imamo prav gotovo Slovenci. Zato je primemo in v naš ponos, da po 25 letih našega prisilnega odhoda iz domovine, ostane zapisano v našem vodilnem tedniku, kako smo po tolikih letih še vedno častno predstavljali po vseh kotih Argentine svojo vero in kulturo, Slovenijo in Slovence.
čč. gg. brata Ogrin sta restavrirala notraniščino farne cerkve in preuredila prezbiterij po zahtevah reformirane koncilske liturgije. V retablju je velik križ s korpusom naravne velikosti. Delo aktivnega člana naše skupnosti, sknlp-turista g. Jožeta Žerovnika. Keramika, ki služi retablju kot ozadje, ie delo našega podjetja g. Ernesta Hirschegerja. Zamisel vsega prezbiterija pa je gg. bratov Ogrin.
Za blagoslovitev prezbiterija in njega bogoslužnih predmetov sta brata povabila sanluiškega škofa poleg številnih duhovnikov, iz Mendoze pa povabila naš mendoški mešani zbor, ki je
večjih pianistov vseh časov, zadnja leta duhovnik, skladatelj in predhodnik impresionizma in modeme, avtor simfoničnih pesnitev, veliko rapsodij, 2 klavirskih koncertov, tudi dirigent: I. koncert za klavir in orkester; Gustav Mahler (1860—1911), Čeh, dirigent tudi v Ljubljani, avtor cikla Pesem o zemlji in 10 simfonij, ki terjajo izredno številen orkester: 5. simfonija; Kry-sztof Penderecki, mlad poljski skladatelj skrajno moderne tehnike, čigar Pasijon po Luku so lani izvajali v Colonu: Capriccio za violin in orkester (1. izvedba); Sergej V. Rahmaninov (1873 do 1943), Rus, poznoromantik, pianist svetovnega slovesa je veliko potoval po svetu in izvajal svoja dela; napisal klavirske koncerte, simfoniie, opere, simfonične pesnitve, preludije: Rapsodija na temo Paganinija; P. Gaenz, Argentinec: Plesi (1. izvedba); Franz Schubert (1797—1828), Dunajčan, romantik, v kratkem življenju ogromno napisal: 9 simfonij, komorna dela, mnogo cerkvene glasbe in 600 samospevov: 9. simfonija; Jan Sibelius (1865—1957), največji finski skladateli, otožno pobarvan in samorastel novoromantik, nani-sal veliko klavirskih in violin. skladb, samospevov in zborovskih part'trd, 7 simfonij in 11 simfoničnih pesnitev o finski pokrajini, zgodovini in mitolo-
(Nad. na 6. strani)
Vsafo teden ena
ZASUTA USTA France Balantič
Nekje pokopališče je na hribu, brez križev, rož, grobovi sami in prek razpadlega zidu rumena trta, ki išče luč z ugaslimi rokami.
Ležim v globini tiho, tiho, v dolini mrzel je večer in pust.
Pri meni noč je in mi sveti.
Joj, lep je molk s prstjo zasutih usti
odlično opravil svoje delo po sledečem programu:
bobeta, 9. maja popoldne: Slovesen sprejem škofa msgr. Carlos Maria Caf-ferata. Pred cerkvijo zapoje škofu pozdravno pesem.
Isti dan, v soboto, odpotuje zbor v sosednje mesto Quines, ki spada v lu-jansko župnijo. Mestno gimnazijo z okoli 100 študenti sta ustanovila in jo. vodita že 10 let brata Ogrin. Tu ima mendoški zbor, kot vedno pod vodstvom g. prof. Boža Bajuka, nočni koncert v nabiti polni dvorani kluba Quínense, s pestrim sporedom. Zbor je žel polno priznanje in hvaležnost občinstva.
V nedeljo, 10. maja, je žegnanjski dan v Lujánu. Zbor poje ob 9 pontifikate in koncelebrirano sveto mašo y nabito polni restavrirani cerkvi. Ob 11 poje slovenske verske pesmi pri sv. maši. ki jo je daroval g. Tone Ogrin. Ob 13 ima v Lujánu v nabito polni farni dvorani in navzočnosti sanluiškcga škofa koncert s ponovitvijo sobotnega programa iz Quinesa.
Po zadnji odpeti pesmi se škof (Nad. na 6. strar.i)
Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Slo veni ji**
25.	maja 1950 —■ št. 21 OB SLOVENSKIH PLAMENICAH
„... Kdaj in kje so zapadni zavezniki jugoslovanskim komunistom obljubili, da bodo vse njihove nasprotnike izročali, še danes ne vem. Sodim, da ni za to kake posebni obljube, nego, da je vsak komandant postopal po svojem preudarku. To sklepam is tega, ker se v Italiji tako izročanje v masah ni vršilo in kolikor vem, tudi v Nemčiji ne.. V Italiji je bilo izročenih več stotin ruskih državljanov in vojakov, da bi pa izročali kake druge narodnosti, ni bilo slišati. Pač pa je bilo nekaj, jugoslovanskih ljudi izročenih iz Francije.
Povedal sem že, pa naj še ponovim, da so bili zapadni zavezniki predhodno točno poučeni, kaki bodo begunci, ki se bodo umikali pred komunističnimi armadami in bandami proti zapadu. Posebej je bilo vse pravočasno predloženo glede slovenske narodne vojske in posebna pred-stavka jim je točno pojasnila, da je bila to samo slovenska protikomunistična obrambna vojska. Nihče, tudi od Angležev prav nihče, ni dajal prav nikakega znaka, ki bi vzbujal sumnjo, da hi ti fantje in niihovi sorodniki mogli biti izročeni. Nasprotno, vsak, nanram komur koli bi bil jaz omenil tako sumu in. ie bil užalien, knk0 morem o Angležih kaj takega soditi, ko vendar med njimi živim in delam že več let.
Vse drugo bi bil pričakoval, a prepričan som bil, da se kaj takega ne bo zgodilo. In nisem bil sam v tem prepričanju. Enostavno nisem srečal zapsdnega človeka, ki bi v tem oziru imel kake dvome. Vsak ie sodil, da se tisti protikomunistični borci, ki se niso nikdar borili nroti zapadnim zavoznikom, kakor ie bil to slnčai uri domobrancih in drugih članih slovenske narodne voiske, komunističnim oblastem ne bodo izročali.
Zato ra ie bilo razočaran ie toliko strašneiše. Zato je bolečina toliko boli pekoča.
Le Bog Vsevedni ve, zakaj je to dopustil. Dokler živimo pa je naša naloga, da se trudimo in prizadevamo, da bo ta velika nedolžna žrtev slovenskih fantov, niihovih sester in mater in očetov temeljni kamen v zgradbi Njegovih načrtov z našim narodom v bodočnosti...
Mi, kar nas je živih bratov in sester nedolžnih žrtev, pa bodimo častna straža ob njihovih plamenicah in apostoli za sedanii čas najbolj živo potrebna resnice in sno-zpania, da v rak o sodelovanie s komunizmom, vsako podpiranje komunizma in niihovih namenov, vsaka omahljivost v boru pnoti komunizmu rodi smrtno nesrečo.. . “
Dr. Miha Krek
Slovenska hiša
25-LETNICA
7. junija ob 16
ZNIK JUNAKOV
PRED SPOMENIKOM: Polaganje venca po zastopnikih domov in organizacij pred spomenikom junakov.
Pojejo združeni moški zbori.
V DVORANI: Spominska maša z nagovorom msgr. Antona Orcharja — pojejo združeni pevski zbori pod vodstvom g. Jožeta Omahna
NA ODRU: Beseda pisatelja Karla Mauserja.
NIKOLAJ JELOČNIK: Kri in kamen (pričevanje za junij) — odrska suita.
Gledališki odsek SKA in Slovensko gledališče v Buenos A' ;su.
ZEDINJENA SLOVE?. IJA
ESLOVENIA UBRE
Editor responsable: Milos SU« Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aisas T. E. 69-9503 Argentina
Slovenci % Argentini
(Nad. s 5. str.)
dvigne in v navzočnosti zbora povzame ■ besedo in pove poslušalcem o zboru sledeče misli:
,,'iukaj pred nami so starejši in mlajši ljudje, Slovenci. Med stahejšimi so osebe, ki zavzemajo v naši družbi odlična mosta. Tako je dirigent zbora g. Božo Bajuk. Njegova je zasluga, da smo danes tudi mi v Lujanu imeli praznik, kot bi ga sicer ne mogli imeti.
Tu' med nami so agronomi, podjet- j niki. So mladi ljudje: fantje in dekleta, j študentje, naš ponos in naše upanje. Ljudje, ki so se redili že v Argentini in , kot smo slišali in vidimo, gojijo pevsko j kulturo domovine njihovih očetov. In to j čutenje svojih staršev in njih domovine posredujejo sebi in nam v našo kulturno obogatitev in uživanje.“
Potem se je škof obrnil proti zbora in jih lepo prosil fante in dekleta v zboru, naj še naprej vedno do zadnjih možnosti gojijo slovensko pesem in pri- j rejajo koncerte povsod po argentinski zemlji, ki ie njihova zemlja. S tem kul. j turnim in verskim delom, s slovensko j versko in narodno pesmijo častijo Boga in Devico Marijo, bogatijo sebe in oplajajo argentin e poslušalce z nepoznano slovensko kulturo.
S tretjo mislijo pa j* pevedal in hvaležno priznal argentinskim verni-1 kom, da v n egovi škofi# že preko 20 ; let odlično dela šest slovenskih duhov- | nikov, med katerimi sta dva brata Ogrina, ki se v delu za božie kralje-' stvo v Lujanu Ouinesu in Candelariji dejansko izčrpujeta.	t
Kot kronist, ki sem videl in poslušal vse te reči, mi je prišlo na misel: I Vi starejši veste, da dobro delate. \ Mislim na, da so premalo zavedate, kako veliko je to delo. škof ga je pravilno ccenil v govoru. Zato je tako pro-' sil, da vztrajajte v tem delu: za poznanje Slovenije, ¡Movencev, mladine slovenskih staršev, notranjo obogatitev Argentincev, za kulturo, za vero, če hočete: proti komunizmu. Ko bi se vsi slovenski begunci na tak način borili proti komunizmu in za ohranjevanje naše bitnosti med pošteno družbo! Ali ne hi bil ta način borbe Veliko učinkovitejši, zaslužnejši in čast-nejši, kot pa. če na primer drug drugemu v škodo pripovedujemo, kdo je boliši ali manjši antikomunist? Argentinskemu okolju v pomilovanje, mladini slovenskih staršev v obžalovanje — to mi je namreč že več mlalših intelektualcev izrazilo, — komunistom tu 5n doma v posmehovanje in zaničevanje, nam samim pa, kot rečeno v hudo škodo?	g—t
PRISPEVAJTE V TISKOVNI SKLAD SVOB. SLOVENIJE S
MENDOZA
Pravljična igra „Kresniček“
Vsaka otroška prireditev običajno privabi v naš dom največ obiskovalcev. Saj je Za stare in mlade, za očka in mamico, za bratca in sestrico, za strička in tetko, za vsakega, ki ima v srcu količkaj topline, vsak nastop naših najmlajših zares prisrčen in iskren užitek, kadar otroci s toliko vnemo, s takšnim veseljem, z vsem navdušenjem in z vso svojo „ustvarjalno“ silo nastopajo na odru, posebno ie v petju in igricah.
Vsak otroški nastop je tudi barometer našega slovenskega prizadevanja in čustvovanja v emigraciji!
Višek takega izraza smo letos v Mendozi doživeli na prvo majniško nedeljo v Slovenskem domu.
Č. s. Metcdiia Ocvirk, ki je pred meseci prišla med nas na obisk k svojcem in smo se od nje poslovili na prejšnjo „Markovo nedeljo“ ob naši pesmi, n"m je s svoje strani poklonila v slovo dragoceno darilo. (Na naš oder je postavila pravljično spevoigro „Kresniček“, ki jo je uglasbil Radovan Gobce in so io igrali naši najmlaiš? in najmanjši iz šolskega teč'”'a sv. Cirila in Metoda in nekaj naraščajnic.
Č. sestra, ki se je v kratkih mesecih svojega bivanja med nami s tolikšno ljubesnijo posvetila našim otrokom, je med m’imi odkrila predragocene darove in talente revskega glasu ter nam igralsko in pevsko pripravila omenjeno spevoigro, tako da bi z zgo-tovljenim uspehom lahko šla preko vsakega odra. Saj nismo verjeli lastnim uše-om, kako so ti mladi „igralci“ obvladali svoie vloge in „samospeve“, vsi po vrsti, zlasti pa seveda one dekli :e, ki so pele glavne vi "ge. Z izredno spretnostjo so se naučile povezovati dea-matsko igro s petjem, nikdar ni bilo onaziti pbudarjania enega elementa na škodo drugemu. Tudi smo spoznali v mladih sodelavkah mladostne glasovne darove, ki nam obetaio za bodočnost okrepitev našega revskega zbora. Fog daj. da bi teh svojih talentov ne zanemarilo in jih z navdušenjem posvečale naši slovenski pesmi.
Na klavirju je vso spevoigro spremljal Marko Bajuk ml., ki .mr kot pianistu moramo predvsem v pohvalo nri-znati njegovo „diskretno“ spremljavo petja, kajti zelo rado se dogaia. da ima v takih primerih pred očmi le svojo vlogo pri klavirju in premalo upošteva svojo nalogo „spremljave“ petia, V našem primeru pa je bilo njegovo igrame s petjem v pravilni ubranosti in podrejenosti.
č. s. Metodija je odšla. Vsi pa smo čutili, da nam je v svoji poklicni gorečnosti do malih otrok pustfa v Mendozi poleg lepega spomina tudi plamenček svojega srca, za kar smo ji vsi z iskreno hvaležnostjo zaklicali: „Bog plačaj!“	Bb
SLOVENCI PO SVETU
NEMČIJA — Baden
Krst — lep dogodek
Zaradi znanih verskih razmer v Sloveniji (ki pa jih oblasti sistematično zanikajo), je vedno več otrok, ki niso krščeni. Tako Slovenci v inozemstvu vedno znova doživijo, da prosijo za zakrament sv. krsta večji otroci in tudi odrasli. V takem primeru se more prizadeti lepo pripraviti in sam izpovedati vero ter narediti krstne obljube. V (Neckarelzu je bila tako sprejeta v Cerkev dvanajstletna Vesna Škerlak, ki je naslednji dan, na belo nedeljo, prejela tudi prvo sveto obhajilo.
Franc Cesar umrl
V Diepenbeeku je umrl starosta Slovencev v Belgiji in verjetno po vsej za-padni Evropi g. Franc Cesar, star 94 let. Pokojnik se je rodil v Sevnici. Ko je imel 16 let, je odšel na Madžarsko, kjer se je poročil z blago gospo Rozo. Pozneje je 19 let delal v nemških rudnikih. Leta 1923 se je nastanil v Belgiji. Imel je deset otrok. V rudniku je delal 46 let, a v svojem dolgem življenju ni vedel, kaj je bolezen.
Med obema vojnama je bil g. Cesar važna oseba v društvenem življenju Slovencev v Belgiji. Čeprav se nikoli ni vrnil v domovino, je ostal zaveden (V.ovenec. Bil je naročnik slovenskih knjig in časopisov. Bil je zaveden katoliški mož. še pri 80 letih se je vozil s kolesom 12 km daleč k slovenski maši v Waterschei.
Zaslužil je, da si ga vzamemo za zgled, in ga ohranimo v lepem spominu.
vse področje Ziiricha. Dušni pastir je s tem imenovanjem prejel vse pravice, ki jih imajo župniki, slovenska verska skupnost pa značaj samostojne župnije. Sedež ostane, kot doslej, v Ziirichu.
FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5773
TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3324
Registro Nacional de la Prop: Intelectual No. 996.221
Naročnina Svob. Slovenije za leto 197ti za Argentino $ 2.900— Pri pošiljanj* po pošti 3 6.000.—; ZDA in Kanada 13 USA dolarjev; za Evrs*o pa 13 USA dolarjev za pošijjaaje z avMMh» pošto. — Evropa, ZDA in Kanada m pošiljanje z navadno pošte • USA dei
Talleres Grificos Vilko &R.U, Entadm Unidos 425, Bs. Airea. T. E. 33-7213
ŠVICA
Nova slovenska „misija“
V Churu so z letošnjim letom ustanovili posamezne „misije“ ali dušna pastirstva za razne narode. Tako so do toga čina prišli tudi Slovenci. Novoustanovljena slovenska misija obsega
SDO in SFZ organizirata obisk v od 18. do 22. junija. Prijavo odborom do 14. junija.
Seja športnih referentov SDO in SFZ bo 2. junija ob 19. v Slovenski
hiši.
OBVESTILA
NEDELJA, 31. maja T970:
V	zavodu Don Bosca v Ramos Me-jia Telovska procesija.
Ob 16.30 v SIovensk: kapeli skupna sv. maša Zveze slovenskih mater in žena.
Družinska nedelja v Slomškovem domu.
V	Slomškovem domu po procesiji sv. Rešnjega Telesa na razpolago domače kosilo.
V	Slovenskem domu v Berazategui: koline. Predvaiali bomo tudi film mladinskega dne. Pomarančni ples! Začetek ob 13.
TOREK, 2. junija 1970:
V	Slovenski hiši ob 20 seja Zveze šolskih odborov.
SOBOTA, 6. junija 1970:
Ha Pristavi bo ob 16 sestanek mladine do 15. leta. Na sporedu tudi lepi filmi.
NEDELJA, 7. junija 1970:
V	Slovenski hiši spominska prosiva ob 16.
V	Našem domu ima g.- dr. Berce po
maši predavanje za fante in može, ki ima naslov: čuvajmo naše zdravje. K predavanju vabi ženski odsek Našega doma.	,
DRUŠTVENI OGLASNIK
Prihod pisatelja Karla Mauserja,
častnega gosta Zedinjene Slovenije v okviru 25-letnice, je določen za petek,
5.	junija, ob 8.50 na Ezeizi. Polet št. 205, Pan-American. Prosimo rojake, katerim je mogoče, da se udeleže sprejema slovenskega pisatelja na letališču.
Zedinjena Slovenija priredi skupaj z SDO, SFZ in SKAD prosvetni večer v mali dvorani Slovenske hiše v soboto,
6.	junija, ob 20. Predavatelj g. pisatelj Mauser. Tema: Misli ob 25-letnici.
Seja medorganizacijskega sveta bo 29. maja ob 20 v društvenih prostorih.
Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital T. E. 35-2271
Uradne ure od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10—12) Lujšn, Ate. Brown 100 T. E. 105 ali 516 V petek in soboto od 9—13
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642	Buenos Airea
Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
UNIV. PROF.
DR. JUAN BLAZNIK
Specialist za ortopedijo in travmatologijo
Ordinira v torek, četrtek in sobota od 17 do 20
C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed. Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
Dr. Tone žužek
ADVOKAT
Uraduje od 17.30 do 19.30 ure. Ponedeljek, sredo, petek.
Lavalle 2331, p. 5, of. 10 T. E. 47-4852
KONCERTI V TEATRO COLON (Nad. s 5 str.)
giji: Koncert za violino in orkester ter 6. simfonija; Richard Strauss (1864 do 1949), nemški operni in simfonični skladatelj, zelo izvajan na koncertih, avtor oper Kavalir z rožo, Molčeča ženska, Ženska brez sence (letos v Colo-nu), Saloma, in simfoničnih pesnitev Smrt in poveličanje, Tako je govoril Zaratustra, Domača simfonija, Alpska simfonija. Letos na sporedu simfonični pesnitvi Till Eulenspiegel in Don Juan; Anton von Webern (1883—1945), Avstrijec, skrajni pristaš dodekafonizma, avtor komornih del in samospevov: Pet skladb za orkester; Weindberger, Čeh: Polka in fuga iz opere Dudaš švanda; Juan C. Zorzi, Argentinec: Variaciones enigmáticas.
V	preteklem aprilu je isti orkester odigral v Colonu na večernih koncertih vseh 5 Beethovnovih klavirskih koncertov. Dirigiral je Jorge Fontenla, kot pianist je pa nostopil znani Friedrich Gulda.
V	maju sta bila dva koncerta. Obakrat je dirigiral naslovni dirigent Pedro I. Calderón, kot solista pianista pa sta bila Horacio Azcarate in Sylvia Kersenbaum.
V	septembru bo vodil orkester Francesco Mander, enkrat s flavtistom Severinom Gazzelonijem, drugič pa s pianistko Lauro de Russo.
V	oktobru in novembru bo orkester igral v okviru argentinskega društva skladateljev.
Orkester gledališča Colón bo pripravil koncert v petek, 21. avgusta, pod taktirko Petra Valenti Costa, Mvi skovski filharmonični orkester pa v nedeljo, 28. junija, z dirigentom Kirilon Kondrašinom. 4 koncerte bo priredil v Colonu tudi Izraelski filharmonični orkester in sicer prve dni septembra. Dirigiral bo Zubin Mehta.
Pomembne koncerte v Colonu organizira tudi buenosaireška Asociación Wagneriana. V nedeljo 9. in v ponedeljek 10. avgusta bo Berliner Kon-zertchor dajal prelepo Beethovnovo Mi-sso solomnis. Dirigent bo Fritz Weisse. V nedeljo, 4. in v ponedeljek 5. oktobra bo na sporedu Haendlov oratorij Samson. Dirigiral bo Theodore Egel. Isti dirigent bo dirigiral simfonično-vokalne koncerte tudi na nedelji in ponedeljka. 11., 12., 18. in 19. oktobra. Na prvih dveh koncertih bo Kodalyjev Psalmus Hungaricus in Bartokova Cantata Profana, na zadnjih dveh pa Haydnova Maša na čast sv. Cecilije z Bnenosaireškim filharmoničnim . orkestrom in zborom Wagncrianc.
Camerata Bariloche jo nastopila 2E • aprila, v sredo, 26. avgusta, bo pa ir~"-la samostojen recital izredna nemška sopranistka Elisabeth Schwarzkopf.
V	sklopu abonmaja za 8 nastopov je 11. in 19. aprila koncertiral pianist
Friedrich Gulda; v nedeljo, 7. junija, bo nastopil Trio Istomin-Stem-Rose; na soboti, 13. in 20. junija, pianist Cz:-ffra; v nedeljo, 26. julija, Praški kvartet; v soboto, 15. avgusta, pianist Claudio Arrau; v nedeljo, 20. septembra, pa Francoski instrumentalni ansambel.
V okviru abonmaja za pet koncertov ie v soboto, 16. maja, imela koncert pianistka Alicia de Larrocha, prihodnjo nedeljo zvečer pa nastopi violinist Uto Ughi, v soboto, 20. junija, kvartet salzburškega Mozarteuma, v nedeljo, 21. junija, pianist Ralph Votapek in v soboto, 11. julija, kvartet Amadeus.
Preteklo nedeljo, 24. t. m. zvečer so imeli koncert Zagrebški solisti, ki so podali poleg drugih skladb tudi Vival-dijeve Letne čase. Ta ansambel je do nedavnega vodil italijanski violončelist Antonio Janigro, sedaj pa nastopa brez dirigenta. V okviru Wagneriane je imel 2 koncerta tudi v Teatro Broadway in sicer v torek in sredo, 26. in 27. t. m. s skladbami Tclemanna, Vivaldija, Corelli j a, Fartnerja in Mozarta.
Lansko leto je Colonova blagajna kasirala za instrumentalne koncerte 12 milijonov pesov, na vsak koncert je prišlo približno 1.600 poslušalcev. Vstopnico za instrumentalne koncerte so v prodaji sicer že 2 dni pred koncertom, vendar se jih navadno lahko dobi tudi neposredno prod začetkom koncerta, ker na splošno ni takega navala publike kot pri opernih in baletnih predstavah.
hi	j. s.
Iščemo
sposobnega moža za službo kot
“MAITRE”
v odlični restavraciji v San Isidro. Po možnosti z znanjem nemščine ali angleščine. Starost 30 do 50 let.
Plača po dogovoru.
Javiti se na telefon 743-7486 ali na uredništvo lista.
SDO — SFZ SLOVENSKA VAS
PONOVITEV
BARCLAY
ROŽNI VENEC
Drama v petih slikah
Režija: MARS JAN Scena: SLAVKO REVEN SLOVENSKI DOM V CARAPACHAYU NEDELJA, 31. maja ob 16
SLOVENSKA HRANILNICA z. z o. z.
Bartolome Mitre 97	Ramos Mejia
T.E. 658-6574
Uradne ure: torek, četrtek, sobota od 16 do 20
Opozarjamo vse člane na življenjsko zavarovanje. — Informacije v zadružni pisarni v uradnih urah.
Predno vzamete posojilo ali kupite na obroke, se oglasite pri nas. Če hočete denar varno in dobro naložiti, ga vložite v Slov. hranilnico