Ob prilliti nicdnunninr:i>a dneva bivših političnih preganjancev bo jutri ob 0. uri v dvorani Kina ob morju konferenca, na katero 80 vabljeni vsi bivši politični preganjanci in demokrati.
(iovorila bosta tovariša M/U./U./1H RIMU in SPADARI) RUGHERÒ.
Sledi predvajanje sovjetskega lil m a.
DELO
GLANILO OSVOBOD1LX15 FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
Na IV, strani dokončno besedilo
1/ulii/ncga programa Komunistično partije
Svobodnega tržaškega ozemlja
Obnovljena izdaja leto 1. štev. 14. ’
TRST SOBOTA, 9. APRILA 1949
Cena 15 lir - 10 jugolir - 5 din
ODZVALI SMO SE KLICU MIRU, KI ODMEVA PO VSEM SVETU
Tržaško ljudstvo je odločno proti vojni
Nedeljsko zborovanje partizanov mira je naš odgovor samovoljni vključitvi Trsla v Atlantski pakt
’rr«e':k0 Vzdu5i® Ki ga ustvarjajo v u agenti In hlapci zapadnega im-r>alizma v pripravi za novo vojno, Jj Prefrgal krik lisočev žena, mla-,c ‘n mož: Nočemo vojne!
zad *• lo Krik ljudstva, ki jim je nJa vojna prizadeta težke udar-trohBiI j® krik vdov, katerih možje no t10 P0 bo-inih Poljanah po Krasu, 2n L'ki’ v Afriki, ob Donu, Pridru-nc 50 se jim otroci, čljlh starši se riž vrnei° več iz Dachaua, Gonarsa, Jr ,e. in vsch mučilnic, v katerih ronst h £rn zver obijala cvet ev-ln . Ib ijudstev. Odmeval je glas mož v LT; ki 50 leta in leta trohneli Sčali i‘l5tičnih ječah, ker r.iso popust, v b°rbl proti sovražnikom člo-s. J P3rtizani in aktivisti, ki so castrasene borili proti okupa-
torju,
stva. ki
so tudi danes ob strani ljud-
Ijenja
se bori za osnovi pogoj živ-ln napredka-za mir.
ledni r°Vanje miru je začela pred-"jansir* Antifašistične slovansko ilari jaK'e Zenske zveze tov. Casali Ma-bCSed ar'eta, Iti je v kratkih uvodnih vseea *°Značila nad vse važno borbo Ki n . dloveštva za mir Prav žene so k , i eutijo vso grozoto vojne, ti te 1 Prv® dv|smle svoj glas pročelnim načrtom Imperializma.
8tavniJZVOl*tvl Predsedstva iz pred-Brevz.i°V VSe*a tržaSkega ljudstva je bat Fr Vodstv° kongresa tov. Gom-Bra, anc’ Ki je podal besedo, ing. Atu vernik" 2e pred 14 leti. Je začel go-Bnili ’ S° naPredni Intelektualci dvi-klan|.Svol Elas: «Prenrečimo vojno
$lstične |n "du5lle *°vno
hrlpravr •l'ane’ a ž® vojni hujskači lutea , 0 novo> že rnnogo grozoti n ■ z zločinsko propagando pro-vjet Pr'dn'm silam, zlasti proti Sotli, se, ,ZVezi, braniteljici miru v sve-hij' j^j0 ustvariti med tftiroljubni-bclzbežn Vl prcpričar|ie' da V Je vojna
l,fchz|v°<lplSU Atlantskega pakta Je ta Višelc v V0|nlh hujskačev dosegla svo| s» inr,h'|0hrarnho teEa voinega pakta v,eh k ' lz'ra'l Propagandni aparat ke m|^"Uli.stičnih držav. Izpod krin-vojn) h i k' s* j® nadevajo, danes tie mi ulskači pod pritiskom odloč-itio n;;une°l®nzlve, z lahkoto' opazl-
Kl grozi človeštvu». Toda fa-imperialistlčne vlade so
toVno" ta Klic ter začele drugo sve-,v°jno. Niso še zaceljene njene
0 niih —	......v,™
Močin PV/Ì pnivo lice krvoločnih ziatnike ’ k' *z ljudske krvi kujejo
K^drubr” atopiske bi bil Trst, ka-7 Zemiln3 r,V°Ja*ka dbdrlščaf zravnan Scvcda ? Preblvalstvo, kolikor bi ga Pore |n e. ostal°. Pa bi nanolnllo zavih fj«. Koncentracijska taborišča no-borba v °v" K-dino odločna in skupna lodi za mir more odgnati to
Pr®teč0
J«
strahoto.
Ing. Braun končal svoj Kodni»,s® začele lz prepolnega
'-	*a vsipati
*°v°r, so a v
«si Drina» .	1,3 oaer oeiegame,
ležbo na aJ° rože ln Prispevke za ude-Kratijn, Kongresu miru ter za demo-V°ratorev. , °pisa «Delo» in «11 La-
Tajnik ’ k' branita mlr’ ske p' Pr,Pravljanega odbora Ljud-Za tem VC * *0V- Sfane Bidovec je Kuiture ®°Voril o nalogah napredne *ura je	okviru fronte miru. Kul-
bo,.lšem *loveštva k napredku In hiore bi ‘«Jcoju. Zato kultura ne Kori 7a 1 reakcionarna, temveč se Suženjstva *’ ker vodi ljudi Iz teme bost, gai! V, svobodo in lepšo bodoč-'eka ?ati j® bila kultura od namtl-zedov, k]rana °d Izkoriščevalskih raz-
,1®Varnn<i $0 napredVii videli nalvečio Tisoče v 2,1 SV°j obstoj’ žlvljen ^'ikih duhov je končalo svo-‘abori5čih lečoh, na grmadah, v j® leta h»,0 ie h‘dl Hit'er, čim *®2gai v$0' Prišel na oblast, javno f,,ro. nisatei naprechl° nem$Ko litera-’Jrnorit| Je pa dal zapreti ali celo
, Hanes im.
K® nalogp. 3 naDredna kultura veli-!lvignit| n’ pr®dvsem mora kulturno i'.b lako u ilrS® Plasti ljudstva, da ?'v,Jenje 'spos°bl v borbi za boliše Vati mora ! n0vo družbo. Razkrinko-ncm n, ‘dvražnlke napredka, obe-
, —*• Da u. .	**v	wi\d, uuc-
/•siedki ki**111 človeštvo z novimi družbe V, 50 P°EOj ustvaritve nove Veka ’ klep	■
I Prav eben mir in svoboda.
5 kulture Z”. Pa 50 se sile napredne *ronti Za ,a Pridružile mednarodni , Po končani Pzosrcsivne sile sveta, ‘egaclje ,, n m referatu se vrste dc-
5 v nedogled.
Pr*Jeto BO,H n*vdušenjem je bilo * cogt j, ravno pismo demokratov Osebno Urt:,....pravl: «Ne moremo se
<	vaSe** zborovanja
"'varnosti. . se iJPo»tavm preve; 1Vt-Hh d.i.l“dl nlsmo motil ubrati »ilh.
IJudstva i, , " voščil» širokih plasti ,a Novi.rJa01*' K°Pra- Pirana, Uma. bad|ih v*Nq‘ Buk Tudi matere ano$t |n ,	50 lzrazile svojo pre-
dpr«jo vojni J°.’ da “e 7 vsemi silami »n®v vprašaj3 bl ,ako dosegli ure-bo<ej0 boru, "Ja STO- Zlastl Pa se
dajalcem J Protl nacionalističnim Iz-
Postail nain.,50 P° Svojem izdajstvu ,u' *šoditeJ"'varnejši sovražniki mt-
,apl1 v b0rb‘|erjeni' da sm° vedno z allJanskn b z:i mlr, za slovansko-SCh narodov »tStV° ter za b-tstvo
Sledjo i
dvorila r*fer#‘ dr- Wclss :,aure. ki nujnosti, da se žene bo-
re za mir, ki bi jim tretja vojna prizadejala največje gorje. Zato pa se morajo vse žene brez razlike naicd n osti in prepričanja pridružiti veliki fronti miru.
Zvrste se polagoma še preostale delegacije.
Posebno navdušenje so vzbudili brzojavke in pozdravi iz Inozemstva. Navzoči so zaslutili ob njih vso silovito moč, ki jo predstavlja mednarodna fronta miru, ki jo nobena meja in nobeno nasilje ne more ločiti. Svoje pozdrave so poslali: Odbor za svetovni
Tržaško ljudstvo noče vojne In Je pripravljeno braniti mir, ki ga ogra-žajo anglo-ameriški imperialisti. To so dokazale številne delegacije, ki so prinesle svoje pozdrave Zborovanju partizanov miru
ZA ZBOLJŠANJE MLADINSKEGA DELA
IMMOLI KONGRES
ZlEZE KilMimiSTI« MLADINE
V	nedeljo 10. aprila ob 9, uri bo v dvorani Prosvetnega društva «S. Škamperle» ustanovni kongres Zveze komunistične mladine tržaškega ozemlja.
* * *
Qb tej priliki objavljamo članek, ki ga je spisal član komunistične mladine.
Ustanovni kongres Zveve komunistične mladine je velikega pomena za tržaško demokratično mladino, Predvsem je velike važnosti, ker se bo komunistična mladina prvič v tolikih letih svojega obstoja j.n-n ' niyri<irivi|.. miadmi i» lak o razvila tisto mrežo skrivnosti, ki so n jo nadeli nt (icnal,stični e-lementi Babičeve skupine. Komunistična mladina bo torej poslala organizacija, ki bo zavzela med mladino položaj, ki ji pripada zaradi delovanja njenih članov, požrtvovalnosti in borbenosti.
Naloga Zveze komunistične mladine je, da postane kažipot širokih mladinskih množic v borbi za ohranitev miru in za rešitev vseh perečih problemov, k j tarejo tržaško mladino in ki so ostali nerešeni zaradi dosedanje politike mestnih in conskih oblasti. Vsekakor p a je nujno potrebno, da se člani komunistične mladine uživijo v mladinske probleme, da jih z razumevanjem preučijo ter da jih po možnosti rešijo. Istočasno pa morajo biti na čelu mladinskih množic, da jih vodijo v borbo za obrambo njihovih interesov
Komunistična mladina mora biti globoko povezana z vso mladino: z delavsko, kmečko, dijaško, uradniško mladino. Čutiti mora njene potrebe, s svojim neumornim, delo-vanjem mora biti vzgled ter se mora pobrigati, da vzpostavi stike z mladino, kjer koli živi, dela in se zabava
V	pretekloti pa lega ni bilo. V preteklosti je nacionalistična skupina Babiča napela vse svoje sile, da odvzame komunistični mladini svojo avantgardno vlogo, da jo de-zorgani.zira ter da ji na vsak način onemogoči ideološko izgradnjo sro-jih članov. Jasno je, da je nati o-nalična skupina imela nekaj uspehov v tem svojem razdiralnem delovanju. Nikoli ni prišlo do tega, da bi nastopila samostojno, vse njene sile so bile usmerjene pri stalni in nikoli zadovoljivi reorganizaciji Zveze antifašistične mladine. Komunistična mladina je postali navadni privesek mladinske množične organizacije, se je v njej razvodenela ter so jo Icončo dejansko razpustili. Na ta način jim je uspelo likvidirati tisto organizacijo, ki mora imeti vodilno vlogo med mladino in ki ima nalogo, da se zanima za probleme vse mladine
Tako bo ustanovni kongres Zveze komunistične- mladine ponovno vzpostavil tu v Trstu slavne b orbene tradicije komunistične mladine vsega sveta ter pripravil stebre, na katerih bo temeljila vsa nadaljnja akcija naše komunistične mladine, ki bo zavzela v mladinskem življenju našega mesta mesto, ki ji pripada. N a ta način ne bo samo ojačena Zveza komunistične mladine, marveč bo ojačen tudi ves mladinski pokret. Pri tem pa se bo moralo paziti na to, da se ne bodo zopet pojavile sektaške napake preteklosti, ko je že vsak mladinec istovetil komunistično mladino z Zvezo antifašistične mladine.
Vsekakor pa bo ta kongres velikega pomena tudi zaradi tega, ker
kajšnjo nacionalistično skupino, ki hodi po poti svojih beograjskih nadrejenih, ki so pred štirimi meseci dokončno likvidirali jugoslovansko komunistično mladino, jo razpustili in tako ponovno dokazali, da je resolucija Informacijskega urada pravilna.
Tržaška mladina pa gleda z zaupanjem na ustanovni kongres komunistične mladine, ker ve, da bo iz tega kongresa izšla tista močna organizacija, ki je predpogoj za uspešno borbo vseh mladih zapostavljenih ljudi proti nečloveškemu življenju, v katerem se nahajajo mladi delavci, brezposelni, od družbe korumpirani mladinci.
To bo pomenile da je komunistična mladina odpravila večino tistih napak, ki so se pojavile po krivdi Titovih nacionalistov in da bo, ojačena, nadaljevala borbo za ohranitev miru pri nas in v svetu, kar je predpogoj za odvrnitev novih, hujših grozot.
kongres partizanov miru v Parizu (podpisan predsednik Joliot-Curlc). Tajništvo Mednarodne demokratične ženske zveze, Antifašistična zveza sovjetskih žena, Liga žena Poljske, Demokratična zveza žena Madžarske, Bolgarska ženska zveza, Italijanski odbor za udeležbo na Svetovnem kongresu za mir, Zvezni odbor madžarskih Intelektualcev, Ameriški pregrešiš» slovenskega in italijanskega rodu iz New Jorka, glavni urednik lista «unità» Salernl Michele in ravnatelj revije «il calendario del popolo» Giulio Trevisani.
Pred zaključkom Je pozdravil zborovanje v Imenu Komunistične partije STO njen glavni sekretar tov. Vittorio Vldali. Prikazal Je. kako sc Trst pretvarja danes v vojaško oporišče In bl bil kot lak v morebitni vojni popolnoma razrušen. Zato mi zahtevamo imenovanje guvernerja; to bi pomenilo konec vojaške baze in rešitev vseh ostalih vprašanj. Nacionalisti obeh narodnosti upajo, da bo bodoča vojna vrnila Trst eni ali drugi državi. Toda motijo se oboji: ne bo ga vrnila, ker Trsta po vojni ne bo več.
Mir Je vprašanje življenja nas vseli, katerega koli prepričanja smo. Zato se moramo pridružiti Veliki fronti, ki jo vodi mednarodna socialistična fronta s Sovjetsko zvezo na čelu. Titova zločinska klika je izdala to fronto In s tem tudi skupno borbo proti Imperializmu za mlr. Ko se borimo proti tej kllld, se borimo za enotnost vseh demokratov sveta. A le v tej enotnosti moremo ohraniti mlr, naše mesto In lastno življenje.
Spregovoril je še predsednik Enotnih sindikatov tov. Radlch, ki je zagotovil brezpogojni pristanek In sodelovanje deiavcev v Tržaški in svetovni fronti miru.
Ob zaključku je bil Izvoljen stalni Odbor za obrambo miru ter delegacija, ki ho šla v Pariz m. Kongres partizanov miru. Od delegacije je že odšla v Pariz dr. VVelssova, ki se je v Imenu tržaškega Odbora za mir udeležila seje Pripravljalnega odbora za svetovni kongres miru.
Zaključna resolucija zborovanja
Velika nevarnost grozi človeštvu, to je nevarnost vojne. Ustanovitev vojaškega bloka, kot Je severno atlantski, Je po mrzli vojni, ena Izmed njenih predpostavk. Te nevarnosti ne smemo prikrivati, marveč Ji moramo pogledati v obraz.
Kaj bl pomenila nova vojna za človeštvo in posebno za Trst7 Hane ravnokar končane vojne še niso začelje, ne, marveč so še vedno odprte, vidne
in krvaveče! So še vedno odprte moralne in materialne rane v mestu in Industriji, v tisočih družin In ljudi. Razširile so se zaradi težkega položaja, ki je nastal zaradi povojne vojaške okupacije.
Novi konflikt bi pomenil za Trst In njegovo prebivalstvo popolno uničenje. Povzročil bi uničenje vseh. Takrat bi ne bilo več sovražnikov in političnih nasprotnikov. Bila bi človeška bitja, ki bi pod železom In ognjem topništva ter letalstva Iskal» rešitve med ruševinami mesta, tedaj združena v prizadevanju, da se rešijo smrti in z eno samo željo, to je: Mir.
Toda mi se lahko izognemo tako tragični situaciji. Vojno lahko preprečimo. Njeno strašilo lahko odstranimo. Ce se bodo združili vsi pošteni ljudje neglede na politično ideologijo ati veroizpoved, neglede na razredno pripadnost; ljudje, ki so prežeti od volje po borbi za lastni obstoj in obstoj vsega, kar jim je drago, tedaj bomo lahko preprečili novo vojno.
Mlr, to je klic milijonov človešk t bitij ob sklenitvi vojnega pakta. Ml
(Nadaljvanje na 2. str.)
ZAKLJUČNO OBVESTILO Z ZASEDANJA CENTRALNEGA KOMITETA K.P.S.T.O.
'/.aradr njegove velike važnosti objavljamo obvestilo Centralnega komiteta Komunistične partije STO. —26. marca, 2. 4., in 5. aprila je zasedal CK KP. STO. Na tem zasedanju r.ta tovariša Vittorio Vidali in Alessandro Destradi podala poročili o mednarodnem in lokalnem političnem položaju z ■ ozirom na sklenitev Atlantskega pakta, oz. o vprašanju upravnih volitev v Trstu. Sledila je široka in plodna diskusija.
J. CK je ugotovil, da resno po-o struje sklenitev Atlantskega pakta, v katerega so samovoljno vključili tudi Tržaško ozemlje, nevarnost nove vojne. Ta samovoljna vključitev pomeni za Trst, da se je iz odseka mrzle vojne spremenit v resnično strateško oporišče anglo-ameriškega imperializma Z vsemi rtajhujšinu posledicami, ki jih ta sprememba vsebuje.
Sedaj je že vsem jasno, da so vlade Washingtona, Londona in Pariza zaporedoma odklonile sprejem sovjetskih predlogov za imenovanje cru. vernerja, — ki bi omogočili združi-tev in normalizacijo življenja obeh con ter umaknitev okupacijskih e-dinic — ker jih je vodila želja, da bi ostal Trst vojaško zasedeno o-zemljc.
Prav tako jasno je hlapčevsko stališče rimske borbonske vlade in
njenih tukajšnjih predstavnikov, ki so že dotalno razkrinkani.
Komunistična partija in tržaški demokratični pokret imata nalogo, da prikažeta javnosti nevarnost nove vojne, napadalni in protisovjetski značaj Atlantskega pakta, ki resno ogroža obstoj našega mesta.
CK KP poziva vse komuniste, naj napnejo vse svoje sile za utrditev in razširitev Fronte miru, ki je i-mela na svojem zborovanju 3. aprila mogočen uspeh, ki zagotavlja še druge, širše možnosti razvoja. Fronta mora zajeti veliko večino prebivalstva, ga mora združiti neglede na narodnost ali veroizpoved, ideologijo ali politična prepričanja v skupno borbo za mir, ki /o moramo v sedanjem trenutku istovetiti z borbo za ohranitev vsega prebivalstva in njegovega mesta.
CK pooblašča predstavnike KP v odboru za mir, da predlagajo izdelavo protesta na OZN zaradi samovoljne vključitve Trsta v Atlantski jrakt.
2. Združene sile reakcije prJta-zulejo vojno kot neizogiben dogodek ter Sovjetsko zvezo in države ljudske demokracije kot napadalce.
Glasnik najbolj napadalnih sil Imperializma, Winston Churchill je izjavil, da ima pakt namen zadušiti deželo socializma, države ljudske demokracije, narodno osvobo-
KOMUNISTIČNA PARTIJA BOLGARIJE
je izključila nacionalistične elemente iz svojih vrst
Nesramne laži beograjskih protisovjetskih voditeljev, ki skušajo izrabiti izključitev Rostova za poživitev kampanje proti Sovjetski zvezi in držvam ljudske demokracije
Centralni komitet Komunistične partije Bolgarije je te dni objavil obvestilo, v katerem javlja, da je bil razrešen vseh svojih funkcij podpredsednik ministrskega sveta in predsednik gospodarsko -finančnih vprašanj,' Trajčo Kostov.
Obvestilo pravi: «Znano nam je, da se Kostov ni vedel prijateljsko in odkritosrčno napram Sovjetski zvezi, ko so bili v teku razgovori za sklenitev trgovinske pogodbe. Kostov je dopuščal in dajal pogum nacionalističnim odklonom, ki pred. stavljajo veliko nevarnost za bodočnost Bolgarije, grobo je ignoriral načela in skupna navodila partije ter se je skušal polastiti funkcij tovariša Dimitrova, predsednika ministerskega sveta. Na podel način je hotel dezorganizirati politbiro centralnega komiteta, s tem da je samovoljno zlorabljal svojo oblast. Kostov je tudi skušal di-
skreditirati odnose med KPB in VKP (b); njegova samokritika pa ni bila odkritosrčna, ker jo je od časa do časa «spreminjal».
Urep Centralnega komiteta KPB
V prihodnji številki našega lista bomo objavili članek generalnega sekretarja KP STO
VIKTORJA V1DAL1-JA
o Junaški borbi španskega ljudstva proti združenim fašističnim silam Franca, Hitlerja in Mussolinija.
o razrešitvi Kostova nam dokazuje, da je nacioanalizem eden izmed največjih nevarnosti demokratičnega pok reta v svetu in da je potrebna neizprosna borba za njegovo uničenje. 2e pred časom je Politbiro KPB javil, da so se po-
Strnjene sile velike vojske miru bodo preprečile načrte tvorcev pakta
V ponedeljek 4. aprila je podpi-salo 12 zunanjih ministrov Atlantski pakt v dvorani Costitution Ave-nue v Washingtonu. Vsak izmed dvanajstih ministrov je imel na razpolago 5 minut časa, da ponovi besede, ki mu jih je narekoval ameriški zunanji minister, tudi v svojem jeziku. Vsi zunanji ministri so zaradi silnega ljudskega odpora proti vojni in proti Atlantskemu paktu prepevali isto pesem, da je atlantski pakt miroljuben in da je Samo obrambnega značaja. Vendar so sp nekateri slabo naučili svoje vloge ali so pa morda pozabili navodila, ki jim jih je dal najvišji a-merikanski delodajalcev, ker so jim ubežeia važna priznanja. Grof Sforza, ki ga kličejo v Italiji z nad-imenom «stari norec» je tudi govoril o miroljubnosti Pakta, a istočasno je rekel, da «lahko da Italijo atlantskim zaveznicam važna vojaška oporišča». On želi tudi, da pridejo v Italijo» ajneriške vojaške misije ,ki naj organizirajo vojsko in uredijo ostale priprave». A višek je Sforza dosegel z besedami: «Nedvomno je, da se skrbi za čimprejšnjo ponovno oborožitev... Italiji je potrebno, da vsi njeni mladi znanstveniki ostanejo v domovini, da dobo delali v laboratorijh na proizvodnji vedno novih vojnih sredstev. Italija je odločena, da vse svoje moči da na razpolago skupni «obrambi», da da na razpolago vse svoje vojaške rezerve.» Tako je Sforza pokazal jasno, da so bila resnična predvidevanja demokratov, da bodo hlapci ameriških kapitalistov. dali na razpolago svoje narode. ki naj bi postali meso za ameriške topove.
Bolj jasno kot ostali in celo od Sforze pa je govoril Bcvin, ki je rekel: «Mi ne bomo slavili vojne, a se ne bomo ustavili niti pred njo». Bcvin, kot vsi ostali zunanji ministri. pa je bil tako nesramen, da je trdil, da pospisuje Pakt «ob odo-bra vanju skoraj vsega angleškega naroda». Nesramnost je tem večja,
_____.	_	_ ker je največji vojni hujskač Chur-
bo predstavljal velik udarec sa tu« ' chili ie pet dni pred j^odpiuom
Pakta v svoje.m govoru v Bostonu pohvalil Bevina za njegovo delo a dejal: «V Angliji je pokazal gospod Bevin, da mu ni mar za strankarsko popularnost ali priljubljenost, ko mora obravnavati vprašanja, ki so nacionalne važnosti. «S tem je sam Churchill priznal, da je postal Bevin nepriljubljen zaradi svoje zunanje; politike, ki ga preko atlant-ikega pakta vodi v vojno.
Churchillova pohvala Bevinu pa pomeni še več! Pohvala človeka, ki je mednarodno priznan kot glavni hujskač na novo vojno (tudi od kapitalistov), pomeni, da je vodil Bevin politiko, ki je popolnoma v soglasju s Churchillom, to pomeni. da je «socialistična» ali Laburistična stranka v Angliji na liniji Churchillove konzervativne stranke, ki je stranka kapitalistov,
Churchill pa je pokazal svoje cilje jasno in brezobzirno. On je rekel: «1919. leta smo v Versailu zagrešili velike napake. .Danes pri-
Grčija
Po tridnevni srditi borbi so grški partizani osvobodili vso pokrajino v pogorju Gramos, za katero je mo-narhofašlstična vojska lani izgubila nad 7(00 mrtvih ter nad 2D 9'JH ranjenih in ujetih vojakov. Vladne čete, ki so pustile na bojišču okrog 700 mrtvih ter nad 2000 ranjeni'.! in ujetih, so bile kljub zadostni opterai z amerikanskim orožjem naravnost pregažene
Sestavljena je bila nova demokratična vlada, v kateri sodelujejo poleg KP te EAM demokratična kmečka stranka Makedonska Ijndska fronta ter predstavniki grških sindikatov In zadrug. Predsednik vlade je glavni sekretar EAM-a Pavza-lides, dočlm je Zaharlades, sekretar KP Grčije, Imenovan za predsednika Vrhovnega vojaškega sveta, v vladi je tudi po en zastopnik makedonske In albanske manjšine.
Španija
Vzadnjem času postajajo akcije ijtansklh partizanov številnejše. Ta-
tiska na nas težko dejstvo, da nismo zatrli boljševizem ob njegovem nastanku. da nismo na ta ali drugi način privedli Rusijo v drug družbeni sistem». S tepi je pokazal Churchill jasno kaj je njegova zapadna demokracija: to je demokracija nasilja, vojne in terorja, g svojim govorom pa je pokazal Churchill tudi, kaj so njegovi cilji danes, kaj je pomen atlanskega pakta, ki ga Churchill toliko odobrava. Churchill je povedal svojim poslušalcem, da je bila napaka, da niso s silo zatrli boljševizma zato, da bi jijn povedal, da take napake ne smejo ponoviti, da je danes «skrajni čas». Atlantski pakt pomeni za Churhilla (in tudi Bevina, Trumana in ostale) vojno proti ZSSR in deželam ljudske demokracije, da bi zatrli napredujoče demokratično gibanje, da bi s silo uvedli «zapadno demokracijo», teklih dneh sestanek poslanikov držav atlanskega pakta v Washingtonu, ki so preučili možnosti, kako
Odkod pa Izvira nujna potreba za kapitaliste, da «čimprej pomerijo sile z ZSSR» je razvidno iz številk, ki kažejo, da je število brezposelnih naraslo v ZDA na preko 5 milijonov in da je naraslo tudi število gospodarskih polomov na 69 odst. v primeri 5 preteklim letom.
Tudi v Evropi se politika kapitalistov preusmerja v zvezi z atlantskim paktom vedno jasneje in vedno hitreje na pot fašizma. Praški list «svobodno slovo» prinaša vesti iz verodostojnih virov, da je bil v pre-prirediti protikomunistične sodne razprave v deželah zapadne Evrope. Cilj teh sodnih razprav bi naj bil oblatiti pred javnostjo komunistič no partijo in demokratične organizacije, ki ji stoje ob strani. Ker ima Komunistične partije preveč simpatij med množicami, bi se naj spočetka ne organizirali procesi pod obtožbo, da gre za delo v korist tuje sile, marveč pod geslom «veseizda-je».
ko so bile hude bitke med partizani in Francovo policijo v pokrajinah Valencia, Toledo, ter v predmestjih Barcellone. Pgosti so tudi napadi in sabotaže na železniške proge. Zaradi rastoče gospodarske krize se množe demonstracije in nemiri. Zato je Franco zaprosil ZDA za nujno pomoč.
Za «usluge», k| ijh ima Franco za Atlantski pakt, katerega duhovno očetovstvo si prisvaja, zahteva sedaj plačilo v obliki Marshallove pomoči. Sklicuje se pri tem celo na to, da je mnogo «pomagal» zaveznikom med vojno proti Hitlerjevi Nemčiji. Na ta način upa, da ga bodo ZDA sprejele med svoje zaveznike. Lepa družba!
Kitajska
Demokratična vlada je poslala »retlHdiUku nacionalistične vlad«
Li Cung Jenu ultimat, v katerem zahteva kapitulacijo Kuominlanga na podlagi S točk Maocetunga. Li Cung Jen je odbil ta ultimat. Zato se pričakuje, da se bo v 10 dneh začela velika ofenziva Ljudske vojske. Hadlo Svobodne Kitajske je napovedal, da bodo demokratične armade v kratkem prekoračile reko Jangce ne glede na izid pogajanj.
Radio Peking je objavil spomenico, ki je podpisana od Maocetunga v imenu KP ter od voditeljev 10 drugih demokratičnih strank Kitajske. Spomenica opozarja, Ua bl se »amo še ojačila zveza In zavezništvo med kitajskim ljudstvom in SZ, če bi podpisniki Atlantskega pakta povzročili napadalno vojno.
V nacionalistični Kitajski grozi a milijonom ljudi smrt zaradi lakote. Finančni minister Je sporočil, da je v kratkem pričakovati bankrota.
.lavili v partiji nekateri odkloni Titovih simpatizerjev. Z likvidacijo nacionalističnega odkloma v bolgarski partiji je utrpela Titova klika velik udarec, kar dokazuje tudi podlost beograjskih izdajalcev, ki so vedno upali, da bodo uspeli razširiti svoje protisovjetske krilatice v državah ljudske demokracije.
Likvidacija nacionalistične in pro. tisov je tske skupine na Bolgarskem je najpboljši dokaz, da je ljubezen ln prijateljstvo do do Sovjetske zveze merilo pravilne politične linije vsakega demokrata. Vsak, ki zavzema sovražno stališče proti Sovjetski zvezi, postane slej ali prej na.ihujši sovražnik ljudstva in demokracije v svetu. Tako smo videli v slučaju Titove klike, tako smo videli v slučaju Trockega in vseh drugih ljudi, ki dobnajo svojo predanost demokraciji in' so po drugi strani navadni plačani agenti imperializma,
V ndcejn drugem obvestilu je politbiro CK KPB sporočil, da je bil Trajčo Kostov izključen iz politbiroja in iz komunistične partije Bolgarije.
Značilno je, da so se vsi netopirji svetovne politike spravili nad vestjo o razrešitvi Kostora. Od Titove klike do najbolj reakcicanar-nih krogov je v teku gonja preti bolgarski ljudski republiki. Titova klika skuša dokazati, da je bil Kostov eden izmed glavnih «sovražnikov »Titove klike in da je «gonja» Informacijskega urada proti Titovi kliki nekako izvirala iz nacionalističnega stališča Kostova. Tudi «Primorski dnevnik» se je o-glasil in je piškavo zatrobental. On pravi, da so «dejstva trmasto» in ml smo tudi enkrat toliko njegovega jnnenja. Dejstva so pač trmasta in dokazujejo, da je protisovjeti-zem. ki ga uganjajo Titovi opričnt-ki, najslabši sovražnik vseh narodov in vsakega demokratičnega po-kreta, S tem pa da bodo spreobračali smisel Kostove razrešitve r.e morejo dokazati, da ima Titova klika prav. Iz Kostove razrešitve p n lahko zaključujemo, da bodo so-vražniki Sovjetske zveze prej ali slej propadli ter pokazali st ojo pripadnost imerialističnemu taboru. Tak čas se bliža tudi za Titovo kliko. kidnevno dokazuje, da se je za trideset denarjev prodala ameriškim finančnim mogotecem.
Malezija
Po vesteh iz Singapurja se pol milijona mož osvobodilne vojske bori proti angleškim okupatorjem na polotoku Malakt. Britanskim oblastem povzroča to resne skrbi, ker »o malezijski partizani dobro organizirani In zelo bojeviti. Kljub mnogim poskusom niso okupacijske čete mogle do živega osvobodilni vojski. ki Ima še vedno Iniciativo v svojih rokah.
Francijo
V Parizu se je zaključil Kravčen-kov proces. Kljub jasnim in nepo-bitnim dokazom, je Kravčenko naj-podlejšl izdajalec domovine ter da ni on napisal knjige «Izbral sem svobodo», kakor je trdila napredna revija e Les lettres francaises», je bila slednje obsojena na S(0* frankov kazni, lse.m odškodnine ter stroške procesa. Proti krivični sodbi, izdani pod pritiskom notranjega in pravosodnega ministra, sta obsojena urednika Wurmser in Moria» vložila priziv,
etilna gibanja kolonialnih dežel ter svetovni demokratični pokret. Toda te združene sile so danes močnejše od sil vojne ter je od njihove budnosti, borbenosti in razširitve odvisno. da se izognemo novi vojni.
V te sile mora zaupati demokrat tično prebivalstvo STO. Čutiti mora, da je povezano s trdnimi vezmi s temi silami in prav posebno pa * občudovanja vredno borbo italijanske demokracije in njenega delavskega razreda proti Degaspčrijevi vladi ter s pogumno borbo jugoslovanskih narodov proti izdajstvu beograjske klike, ki je dokončno prešla v imperialistični tabor.
3.	CK je odobril dokončno besedilo votivnega programa in je sklenil, da se bo v tržaški in miljski občini s tem programom predstavil na bližnjih volitvah kot KP. Po nasveta komunistov podeželjskib 0-k ra jev je CK pooblastil tovariše, ki so člani SIAU, naj predlagajo za podeželske občine, da se tam predstavijo Uste SIAU.
CK je poveril nalogo IK. da v kratkem organizira veliko ljudsko zborovanje, na katerem bosta predstavljena voli v ni program in kandidatna lista.	x
Odobril je tudi uspešno delo, M ga je do sedaj izvršila Voliima komisija. Partija opozarja vse tovariše, da je potrebno pospešiti delo za votivno štetje, organizirati maksimalno popularizacijo programa in pojmov, ki jih vsebuje, mobilizirati v tej borbi vse tovariše.
4.	Upoštevajoč ozračje nasilstva, v katerem se odbijajo volivni dogodki, z uprizarjanjem procesov, ustrahovanjem, omejevanjem demokratičnih svoboščin, provokacijami, smatra CK, da se imperialisti boje uveljavitve demokratičnega pokreta na bližnjih volitvah- Ukaza 345 tn 33 ter pristransko zadržanje vojaških oblasti dokazujejo voljo imperialistov, da bi onemogočili, da bi volitve potekale v ozračju resnične demokracije.
CK povezuje nalog IK, da izdela spomenico in jo predloži OZN in mednarodnemu demokratičnemu po-kretu, da se tako prikažejo nasilstva, provokacije, omejitve demokratičnih svoboščin, ki označujejo to predvolivno dobo.
Volivna kampanja naše Partije in vseh demokratičnih sil. ki se bodo pridružile našemu programu, se bo morala vršiti v znamenju miru in obrambe demokratičnih svoboščin.
CK pooblašča IK, da se obrne do vseh strank, ki se bodo udeležila volitev ter da jim predlaga premirje. Vojaška uprava pa bi morala s svoje strani jamčiti vsem političnim strankam izvzemši fašističnim, da bodo spoštovane demokratične svoboščine govora, tiska, zborovanja in vse tiste druge svoboščine, ki jih jamči Ustanovna listina OZN.
5.	CK opozarja vse tovariše in prav posebno tovarišice, da je potrebno zboljšati njihovo delo med ženskim prebivalstvom, ki predstavlja več kot 50 odst. volivnih upravičencev in predsaavlja vso nado Democrazi-je Cristiane za izvojeva-nje večine.
Istočasno z zadovoljstvom ugotavlja delo, ki je bilo izvršeno za pripravo kongresa za ponovno ustanovitev organizacije mladih komunistov Trsta, ki bo omogočil popravo ene izemd težkih napak, ki jih je zagrešila nacionalistična tolpa, ki je dejansko razpustila KM ter je s tem odvzela svojo predstražo demokratični delavski mladini.
6.	CK je ugotovil težke pogoje, v katerih se nahajata glasilo KP «II Lavoratore» in demokratičen tisk zaradi sabotaže in nasilja, ki se ju poslužujeta Titovi agenti. Zato izraža svoje zadovoljstvo za navdušenje in požrtvovalni duh, ki so ju dokazali demokratični delavci, ko nudijo svojo odločilno gmotno pomoč svojemu listu. Treba je zboljšati, širiti in pomagati «Il Lavoratore» in demokratičnemu tisku, Jči sta stalno izpostavljena napadom Titove podružnice v Trstu. Ti napadi na demokratičen tisk pa so del tiste ofenzive brodolomcev, ki odraža posledice jugoslovanskega notranjega položaja, ki se dnevno slabša zaradi iz dneva v dan težkih gospodarskih pogojev, zaradi vedno večje degeneracije režinia, zaradi vedno širše in globlje opozicije s strani jugoslovanskih zdravih sil, ki bodo v kratkem izvojevale zmago ter tako povrnile jugoslovanske narode v enotno socialistoično fronto in komuniste Jugoslavije v mednarodni komunistični pokret.
7.	V zvezi s sindikalnim vprašanjem. je CK popolnoma odobril l.. ni jo članov KP v vodstvu sindikalnega jxikreta ter jih povabil, naj nadaljujejo po poti, ki mora priveresti do združitve sindikalnega po-kreta. Zaradi važnosti, ki jo ima borba sindikalne organizacije, je CK sklenil, da bo posvetil svojo prihodnjo sejo razpravljanju tega vprašanja.
S. CK je razpravljal tudi o rpra-sanju praznovanja 1. maja. Sklenil je. da se bo KP udeležila manife-stacije, ki jo bodo dopoldne ergani-zirali sindikati ter je istočasno pooblastil svoje predstavnike v odboru za proslavo J. maja, da predlagajo temu odboru nademestitev telovadnega nastopa na štadionu, ki bi stal mnogo milijotov lir, z veli.
/Nddflljv.anj* se 2. »tt-l
Stran 2
Višja,, rasa in delaVec
«Ve* program natega gibanja je ■na kratko povedan v ttavku, da je Slovenska demokratska zveza stranka delovnega ljudstva».
To pravi »Demokracija» v svoji trinajsti številki. Ali pa sna krak ko» ugotavljamo, da je ta trditev prvoaprilska potegavščina Sloven ske demokratske zveze in njenih. Urednikov. Najbrž sedi v uredništvu eDemokracije» kakšen bivši sodelavec ali urednik «Totega sta», ker bi biZo drugače nepojmljivo, da si gospodje okoli tega lista upajo trditi, da sn #stranka delovnega ljudstva».
Toda vte to ni še nič. Prvoaprilske Sale glasila SpZ nam postanejo še Jasnejši, ko s, prečitamc članek, ki se začenja z navedenem; besedami.
Na nekem mestu pravi pisec: r.Naš program hoče iz de’avca najprej naredit1 spet človeka, ki ho imel pn.-ico mi*((t( z »o,it no gla vo, doditi pr. lastni preudarnosti ter e, odločati po lastnih koristih, n» pa po zapovedih in mt/hah kake partije ter večjih ali manjših sin dikalnlh diktatorjev. Ce bo slovenski delovec spet sam postal človek bodo tudi njegovi gospodarji prisiljeni ravnati z njim kot s človekom, ne kot s številko, alt kvečjemu kot z drobcem nekega političnega ' sindikata. Sele teda j bodo tudi ostali sloji slovenske narodne skupnosti videli v delavcu spet svo. i*da človeka in brata».
To je to rej «stranka delovnega ljudstva». Tisti, ki je nadel SOZ tako Ime, je imel velik smisel za humor in se mu je posrečilo spm viti v dobro voljo ne samo svoje pristaše, ki se požvižgajo na vse delovne Hudi na svetu in ki mislijo samo na ohranitev svojega «blatenega» položaja, marveč je spra vil v dobro voljo tudi na*, ki smo ci* tali 13. številko «Demokracije», Poleg tega pa so nas navedeni odstavki začudili. Za pisen tega Članka je torej delavec navadna «bestja», ki se mora «dvigniti» na stornilo vodstva SOZ. Delavec je za razne Agnelette. Vesele in Sim tiče -navaden «bik», ki ne misli : svojo glavo, ki nima preudarnosti in ki ne odloča po lastnih koristih. Delavec «ni» človek. Delavec nima pravice — po nithovem mnenju — da bi sedel v slovenski narodni skupnosti. Delavec je torej zabita raja. ki čaka «Demokracijo». da mu pokaže «pravo» pot.
Toda aosvodje! Kaj pa je /o? A-tf mislite, da je delavec prav toli-Zfko zabit, kakor sl pa predstavljate? Ali pa nj esalamenska» bojazen pred n jim in njepovo moč io. ki vam narekuje nesramnosti, ki ste lih natisnili na stranek svojega lističa?
Dobro, da ste povedali svoje omeje o delavcu. Delavec naj torej ve, kdo Je tisti, ki ga smatra za manjvrednega človeka, ki ga imenuje človeka In ki mu «milostno» kaže
DELO V MESTU IX XA VASI
pot. da bi postal «človek». Bog ga varuj pa, da V
bi postal tak človek, kakor je gospod, ki je spisal vse tiste bogokletnosti v 13. številki «Demokracije». Bop ga varu), ker bi bilo to nahujie, kar ga more doleteti.
Uredniki «Demokracije» pa naj se zavedajo, da živimo na koncu druge polovice XX. stoletja in ne v času. ko so plcmenitnikl imeli Pravico ubijati svoje sužnje ali pa v času elusa primae noeti*» (pravice do prve noči). Vemo pa, da bi vi gospodje Okgli «Demokracije» radi imeli «ius primae noctls» v pogledu našega delavstva. Naš delavec pa vas bo «človeško» udaril po prstih, ki se stegujejo za njegovim hrbtom.
s- ■
Mladinci ndltlan|afo
“Gius mluilih,.
Uredništvo «Glas Mladih» v TRSTU
Podpisemi mladinci iz Opčin, smo
se svoj Ča6 naročili na «Glas Mladih» ter ga z zanimanjem ditali, dokler je omenjeni časopis bil naie Pravo glasilo. Odkar so se ga polastili znani hlapci beograjske klike, na isti način, kot so se polastili kar so mogli ostalega imetja demokratičnih tržaških organizacij, je časopis postal izraz in propagandno sredstvo trockistov proti pošteni demokratični mladini.
Podpisani ga zato ponovno, odločno odklanjamo.
Smrt fašizmu . Svoboda Narodu!
(Sledj 38 podpisov) Uredništvo «Glas Mladih» je začelo brezplačno pošiljati časoppis slovenski mladini, po famozni konferenci Babičevih mladih uslužbencev s katerimi nima slovenska mladina nobenega opravka. Ker nimajo mladi Babičevi kruhoborci toliko (uta dolžnosti napram svojemu gospodarju ne moči, da bi o-sebno stopili med napredno mladino na terenu ter jim z živo besedo pokazali svoje «pravilno» protisovjetsko stališče, ji širokogrudno darujejo časopise z upanjem, da se jim ho posrečilo odtrgati slovensko demokratično mladino od svetovne demokfatične fronte.
Zahvaljujemo se jim za zabavo, ki so nam jo ponudili * smešnicami in pisanimi lažni eadnjih dveh številk ter jim obenem svetujemo, naj si jih obdrže, kajti od nože strani ve bodo dosegli drugega kot zasmehovanje in pomilovanje,
Nove postne pristojbine
Proti poizkusom rušenja sindikalne enotnosti
Samovoljno postopanje miljske občine
Pred nekaj dnevi je občinski svet
ŽIVLJENSKE RAZMERE NA OBČINSKEM POSESTVU
Centralni odbor Zveze enotnih sindikatov je na svoji redni seji z dne 1. aprila 1949, po prečitnnju porodila Izvršilnega odbora o položaju, ki je nastal v šolski strokovni zvezi Enotnih sindikatov, odobril sklep Izvršilnega odbora; povdarja, da Je žolska strokovna zveza s svojim agnosticizmom v sindikalnih vprašanjih, s svojo po-drcnostjo nacionalistični liniji, ki jo narekuje Prosvetna zveza, s pro-tlsindlkalnlm zadržanjem ob priliki splošne stavke državnih nameščencev In z odkritim opozicijskim stališčem proti Zvezi ES, izvršila dejanja, ki so nasprotna razrednemu in internacionallstičnemu duhu, ki je osnova sindikalne akcije v Zvezi enotnih sindikatov: smatra, da je ta njen protislndi-kalni značaj na stališču elementov, ki so bili zaradi izdajstva izključeni iz ES ter da je to nov poskus slednjih, da bi se popovno z vsem svojim nacionalističnim in proti-razrednim tovorom vrinil; v orga-nizacijo preko šolske strokovne zveze.
cija ni zmenila, ko se je tista mala skupina fašističnih pobalinov izzivalno približala sedežu K P. Tedaj policije ni bilo najti. Policija Je izginila, ni videla nič, tako da bi se lahko sprožila provokacija, ne da bi bilo zraven «čuvajev reda»,
To Je bila torej parada ameriških edlnič. V resnici je bila v znamenju «Atlantskega pakta» in je služila peščici fašističnih provokatorjev za In-sceniranje malovredne Iredentistične manifestacije.
ceni delo tovarišev, ki so pod okriljem Zveze ES podprli in branili pravilno sindikalno linijo;
odreja takojšnji razpust strokovne zveze in
potrjuje, da more Zagotoviti tradicionalno razredno ln Internaclo-nallstično vsebino borbe tržaških delavcev samo splošna linija sindikalnih voditeljev, ki se držijo kongresnih sklepov.
Glavni odbor Zveze ES STO Ukrep Centralnega odbora Zveze
enotnih sindikatov STO je torej zaključil poglavje o protirazreanem
in nacionalističnem delovanju Šolske strokovne zveze, ki je postala agentura Titovih agentov v Trstu in nasprotovala s svojo od določenih političnih krogov narekovano politiko razrednemu boju Enotnih sindikatov. Razpust Šolske strokovne zveze ES je torej popolnoma utemeljen. O tem smo Že neštetokrat pisali. Na ta način je bila onemogočena nova špekulacija in provokacija prejšnjih nacionalističnih voditeljev Enotnih sindikatov. Kljub nasprotnemu prizadevanju izzivalnega «Primorskega dnevnika» bo vsaka taka profiljudska in protidelavska akcija Titovih agentov končala, kakor je končala nova «avantura» Pahorjevih političnih navodil.
Zvezi partizanov STO vabi vse partizane, garibaldlnce in demokrate na
proslavo 5. obletnice
ustanovitve tržaške brigade in komemoracijo padlega Junaka Julija Kubika in drugih gartbaldlncev, ki so padli v Suhi Krajini aprila IMS v borbi za avobodo. Proslava st bo vrilla v nedeljo II. t.m. ob II, url v krožku «Tomasi», Govorila bosta tov, Orisonl Nello In Ado Slavec; predseduje garl-baldlnec Halbi Teodor.
Sodelujejo pevski zbor Iz Skednja in krožita a Tomasi» ter godba Rinaldi.

Plavjah. V župnišču je bil do sedaj nastanjen sedež kulturnih jn maso nih organizacij. Ukrep o rekviziti)! nam Jamo kaže, kakšen jc cilj strank ,ki so trenutno zastopane v 'cmeftjohem občinskemu svétu. Morda pa spada ta ukrep tudi v vrsto kampanje, ki jo vodijo Giuntine stranke proti partizanom in sedežem naših organizacij. Vsekakor pa moramo ugotoviti, da je župnišče, kakor tudi šola in cerkev, bilo zgrajeno od vaščanov oziroma župlja-nov in ne od občine. Zato se občina sama ne more smatrati za lastnico teh Zgradb in preden bi izdala podoben ukrep, bi morala vprašati mnenje vaščanov in žup-ljanov. Zato zahtevamo, da občinski svet pojasni ta samovoljni ukrep ter ga prekliče.
Kotiček upokojenca
Sindikalno zborovanje upokojencev in kmetov
Danes, I. aprila ob 31.31 se bo vršilo v Rtcmanjlh sindikalno zborovanje za Hlcmanje, Log In Borit. Govorila bosta tajnika Enotnih sindikatov tov. Gerbec In Dr. Žbogar-Brocchi,
Vabljeni so vsi kmetje, upokojenci vseh strok in bretposelai zaradi važnosti zborovanja.
Ob tej priliki bosta tovariša tajnika tudi poročala o poteku intervencij na račun kmetov in upokojencev.
Koloni stanujejo v hlevu
Tržaška občina vzdržuje še iz predvojne dobe obširno kmetijsko posestvo (Azienda agricola comunale), ki ga obdeluje 6 kolonov svojimi družinami. S tem se skromno preživlja prilično 35 ljudi.
Po dolgotrajni borbi so Enotni sindikati yendar uspeli, da se je delno zboljšalo delovno razmerje kolonov, ki so prej bili zelo izkoriščani, ker se ni uprava posestva držala niti stare fašistične pogodbe.
Na podlagi svoječasno sklenjenega sporazuma, bi morala uprava med drugim skrbeti za gnojila, primerna semena, itd. Vendar se tega ne drži. Kolcni so že večkrat zahtevali, da se jim predložijo letni obračuni, toda ravnatelj podjetja «e ne briga, da bt to uredil.
Na tem posestvu je v službi še
7 nadzornikov, 1 ravnatelj in 5 u-
radnikov, vse to za 35 delovnih ljudi.
Dve družini pa sta sploh brez kolonske hiše, ki bi jim pripadala. Ena izmed teh stanuje v živinskem hlevu, d očim se je morala druga preseliti v mesto, ker Je moral družinski glavar podreti zasilno barako, ki si jo je svoječasno postavil.
Svoječasno je bila na licu mesta tudi zdravstvena komisija, da uro-tovl higijenske razmere v katerih živita te dve družini. Toda vse je ostalo pri starem.
Pred dvema mesecema se je sestavila posebna komisija, z nalogo
da pregleda letne račune in končno uredi vsa sporna vprašanja. V tej komisiji je predsednik župan Miani, ostali člani ipa večinoma razni doktorji in zastopniki. V komisij; pa ni zastopnika Enotnih sindikatov, ki ima braniti koristi prizadetih kolonov. Tako obstoja ta komisija le na papirju, ker se je v teku 2 mesecev le enkrat se-
stala, ni Pa napravila nič konkretnega.
Koloni so naveličani čakati na zahtevane obračune in na izpolnitev sprejetih sporazumov. V komisiji, ki jo je sestavil sam g. Miani naj se takoj imenuje tudi predstavnik ES, kot zastopnik kolonov. Prizadetim kolonom pa naj se poskrbi so za živino ne pa za ljudi, tega bi se morali vendar zavedati tudi 'temokristjanski občinski upravitelji.
Občinska uprava se ne briga za stanovanje kolona, zato mora z družino v živinskem hlevu
bivati
PROSLAVA OPENSKIH TALCEV
STRNIMO VRSTE V RORBI ZA MIR
«Miroljubna» parada in nacionalisti
V sredo je tukajšnja ameriška posadka slavila z vojaško parado «dan vojske». Ob morju so se zvrstile vojaške edinlce vseh vrst. Paradi so prisostvovali admiral Shermann, ameriški veleposlanik v Rimu, Dunn In še nekaj drugih visokih vojaških (lav. Med temi pa so bill tri Italijanski generali.
Parada Je potekla v redu, bilo |e tudi nekaj ljudi, policija pa Je poslala svoje številne predstavnike, ki so zastražill vsak dohod k morju. Pu. ške ob morju, puške po ulicah, topovi, tanki, vojaki oboroženi do zob. Mir je torej v «dobrih rokah». Tako v dobrih" rokah, da Je bila skupina od fašistične miselnosti obsedenih norcev pripravljena sprožiti kako dobrodošlo provokacijo. Skupina takih fašističnih pritepencev je dobesedno «znorela», ko Je opazila italijanske generale ter se Je Izzivalno približala sedežu Centralnega komlteta Komunistične partije STO, Domu pr.stanl-Šklh delavcev. Vrniti se je morala praznih rok, ker ji ni bito po godu, da so bili pred vhodom d«'avci.
To Je bila torej ameriška vojaška parada. Tanki, topov!, br-zltevllne puške, policija. Kljub temu pa se poli-
V nedeljo popoldne se je na openskem strelišču zbrala večtisočglava množica, da počasti spomin 71 tulcev, ki so padli za svobodo našega ljudstva.
Demokratične množice so se zbrale na tem mestu, da ne bi pozabile, ne pa da bi brezplodno jokale. Ob obletnici mučeniške smrti 71 openskih talcev si ponovno kličejo njihovo smrt v spomin, da črpajo svoj pogum ža borbo za stvar miru in demokracije, za stvar napredka, za katero so oni padli. V spomin sj kličejo njihovo žrtev, da se jim. poživi odpor proti sovražnikom demokracije in njihovemu terorju, ki je uničil nešteto živ-ljenj, Fašizem in nacizem, otroka svetovnega imperializma sta bila uničena, imperializem v svetu pa še ni bil uničen, čeprav je bil silno oslabljen in danes ponovno dviga glavo in poskuša zanetiti novo še hujšo vojno. Vse njihovo delo je naperjeno v tej smeri. Anglo-a-meriški imperializem se postavlja danes že skoraj javno kot dedič, ki nadaljuje staro pot fašistov in nacistov, zato vidimo da hodijo po mestu vohuni, ki so zakrivili smrt neštetih ljudi, ki so jih osebno ovadili ali pa celo mučili za Časa nemške okupacije, Fašiste, škvadriste in špijone ter druge pretepače iz časov okupacije vidimo Že skoraj vse na svobodi ali pa dobivajo silno nizke kazni. Nespretno pa vidimo prav sedaj, da se Je začela cela vrsta sodnih razprav In policijskih preiskav proti partizanom in drugim borcem za svobodo iz partizanskih čaaov, ki so krivi edino tega, da so se odlikovali v borbi proti naeifašistom in njihovim hlapcem. Za te prastare stvari, na katere so naši ljudje le lahko ponosni, jih mečejo v zapore prav pred volitvam; ln vsakemu je jasno zakaj prihajajo vse te stvari na dan prav pred volitvami. Tako nam hoče angloameriš-
ki imperializem v dejanju pokazati
svojo demokracijo ki je demokracija za špijone in fašiste in teror in diktatura Za ljudstvo. Vse ta podpora fašizma ln nacizma, ki Je bil poražen 1945. leta pa ima edini namen ponovno zanetiti novo vojno. Zato se zbirajo in organizirajo vsi reakcionarni krogi tudi pri nas zato je tudi nastopila povsod v kapitalističnih deželah poostrena gonja proti demokratičnim silam. A največ ji ibes imperialistov vsega sveta je naperjen proti ZSSR v kateri vidi vse napredno človeštvo voditelja v borbi za mir in demokracijo.
A sile miru so močnejše od sil vojne. Ljudske množice nočejo voj-,ne, tudi če se danes moria marsikdo 3e ne zaveda neposredne nevarnosti, ki nam grozi od vojnohujs-kašklh priprav v zvezi z Atlantskim paktom. Zato je naša naloga danes potrpežljivo razlagati, bodisi cilje Atlantskega pakta, kot tudi miroljubne namene Sovjetske zveze.
To je bila v glavnem vsebina govorov tov. Marine in tov. Gaspe-rinija na proslavi 71 talcev.
V Čisto drugem ozračju se je nasprotno vršila «proslava» Babičevih agentov v predpoldartskih urah. Z nobeno besedo ni omenil gnspod Stoka Stalinovega Imena Sovletskc zveze, ki Sta bili na ustnicah 71 talcev ko, so odjeknili moriini streli, z nobeno besedo ni omenil borbe proti Atlanskemu paktu, ki pomeni vojno, in deistva, da vodi borbo za mir Sovjetska zveza na čelu Vsega demokratičnega tabora. Sabotaža miru in ZSSR, to je bila vsebina govora razbijača Stoke, ki se je nasprotno soofnnil «klevet» in laži» proti njemu Zato aa tudi no razbljaški proslavi Babičevih a-gentov ni bilo našega ljudstva, ne. go le 50 ponarjenih in plačanih «voditeljev» ki so jasno pokazali kakšna je množičnost Babičevih organizacij.
VOJAŠKA UPRAVA NAJ POŠLJE KOMISIJO
Malomarna obnova Medje vasi
V okviru takozvane obnove od okupatorja požganih vasi so leto 1947 obnovili tudi Medjovas.
Kako sl Vojačka uprava zamišlja obnovo pa nam pokažejo dokončana dela, ki sta jih izvršili gradbeni podjetji Perfetti in Le-scutti. Pozidali in pokrili 90 porušene hiče, postavili notranja okna s šipami. Ostalo pa so pustili nedokončano. V vasi je še sedaj brez strehe osem skednjev in hlevov. Prizadeti kmetje morajo držati živino v sosednjih hlevih. Vsa okna so ostala brez zunanjih

2* Ì*ÈÌ!tÉi
VU Je odredila, da se raztegne na Tržaško ozemlje povišanje poštnin tarif za notranji promet v Isti obliki ln * istim datumom 10. april 1949). kakor Je to določila republika Italija. Ista odločba velja tudi Za pošiljke namenjene v cono, ki spada pod Jugo-«lovansko vojaško upravo.
Pristojbine so siedete: pisma do 15 1 'St. 20 lir, dopisnice 15 lir, razglednl-lir, doplačila za ekspresna pl* cm* » Ur. n ekspresne zavoje 60 '„„dhl paketi do i kg 60 lir, ur, nav*\ ke im tir, od 3 do 5 kg 5 do 10 kg 290 lir In od
od 1 do 1É0 Ur. od
10 do 15 ke «.?» ,ir' *vlof,‘k0 *ks(,rf*
no pismo le iXl,a **
plačati še 65 li •
vsakih 5 gr do-
oknic. Notranjih sobnih vrat sploh niso postavili; ne samo to: podboji pri vratih in oknih so sploh brez ometa, i stotak o stropi bodisi v kuhinjah kakor tudi v sobah. Tudi večina streh jg slabo pokrita, tako da pušča voda V sobe. Kuhinjska vrata so prav g za silo» zbita skupaj. Istotako so tlakovane »obe.
Podjetji »ta skuiali opravičiti nedovršena dela, češ, da ni bilo dovolj denarja. Ne vemo kolikor naj bi bilo resnice v teh izgovorih, vsekakor pa je VU dolžna, da poskrbi za dovrlitev obnovitvenih del.
Vtem smislu so te dni prebivalci Medjevasi poslali Enotnim sindikatom resolucijo e prošnjo, de slednji intervenirajo pri VU za dnvr-Žitev obnovitvenih del. Kmetijska strokovna zveza ES je tudi odposlala VU tozadevno poročilo z zahtevo da gre na lice mesta posebna komisija, ki naj ugotovi dejansko stanje te obhdVe.
I	•
F '
H \	' --v?1
tiié&X 5<V ?
IP v-,-. .'h* >
....
Tako so obnovili Medjo vas: nepokriti skednji In hlevi; sobe vrat. To Je le eden Izmed številnih primerov
brez
Prizadeti vaščani pričakujejo, da se bo V. U. resnično zavzela za ta problem in ga čimpreje tudi ugodno rešila.
ES za proslavo I, maja
Zveza Enotnin sindikatov je pred časom povabila Delavsko zbornico. na skupno praznovanje delavskega praznika 1. maja. Toda DZ Je odgovorila. da ona že sama organizira svòjo proslavo in da zaradi tega ne more sodelovati pri proslavah ES.
Ta korak DZ nam ponovno dokazuje, da DZ teži za tem, da razdvoji Uelavsk; razred celo na dan »kupnega delavskega praznika. Z se boji, da bi se njeni člani pokazali skupno s člani ES pri manifestacijah in na bi s tem pokazali reakcionarnim kapitan-»tom svojo strnjeno moc. pokazala je, da jo preveva pravi duh Giuntinih strank, ki teže ravno za istim načelom Pri tem pa se sploh ni ozirala na težnje njenih poštenih članov-Ue-lavcev, ki prav gotovo ne mislijo tako, kot pa gospodje, ki so na čelu te sindikalne organizacije.
Delavski praznik bi morali skupno praznovati obe delavski organizaciji ne glede na ideologijo ali narodnost, kot ena sama velika ln močna^ družina. skupno z delavci vsega sveta. Le tako bi lahko pokazali svojo moč U-stim, ki preže Se vedno po Izkoriščanju onih, ki sl služijo svoj vsakdanji kruh s svojimi rokami. Predstavniki DZ bi morali vedeti, da taka njihova početja nikako ne vodijo v dobrobit delovnega človeka, marveč, da slabijo njegovo moč In s tem dajejo poguma kapitalistom v nadaljnjem izkoriščanju,
Zaključna
resolucija
(Nadaljevanje s 1. strani)
nočemo mir! Zato smo se odzvali pozivu za Mednarodni kongres partizanov miru, ki se ga bomo udeležili. Zato se danes le trdneje pridružujemo velikemu gibanju za mir po vtem svetu.
Toda naša borba In borba vseh partizanov miru ne bo prenehala, ne s tem Zborovanjem, niti ne v Parizu, Nadaljevala »e bo proti vojni ln njenim hujskačem.
Mobilizirajmo se in mobilizirajmo. Vsi pošteni ljudje, ki mrzijo novo vojno In novo žalovanje, naj se pridružijo nam In stotinam milijonov mož In žena vseh ras in narodnosti ter iezikor, ki danes manifestirajo in se borijo za mir.
vsi možje ln žene dobre volje naj se strnejo pod zastavo miru!
Delegacija, hi bo šla v Pariz
Bernetič Marija, Vreli« Laura, Sla-
tina Angel, Campagna Ermenegildo, Pahor Marij, Franza Angel, Bidovec Stane, Košuta Just, dr. Zbogar-Broc-chl, Corrieri dr. Ivan, Juriševlč Marij, Pacor, Dujic, Škodnik Albina, Paoli Angel, Canclani Marij.
Odbor za mir
Bidovec Stane, Blsiak dr. Marij, Braun ing. Atto, Battaglienti Vittorio, Bončina, Casali Marija, Cebulec Slava, Cok Drago, Cannati Marij, Collier! dr, Ivan, Doniti Enzo, Gombač Franc. Ghersini Marcello, Košuta Justo, Kant Ivan, Košuta Ester, Kovačič Boris, Križmančlč Marija, Juraga Anton, Ivančič Josip, Jurllevlč Marij, Leban Božanja, Martinelli Nereo, Mayer prof. Aldo, Malalan Kristina, Novak, Paoli Angel, Pegan Just, Pescatori Davide, Prodan Norina, Ha-dicb Ernest, Škodnik Albina, Sacchetti Libero, Tence Anna, Vigna Orfeo, Vllbem Adolf, Vodopivec Zdravko, Vallon Gaetano, Welss Laura, Zoli Luigia, dr. Zbogar-Brocchl.
filmili ta razlika ?
Pri nabrežinskem posestniku Ivanu Radoviču je v petek, 1. t, m. med opravljanjem živine padel z lestve in se smrtno ponesrečil njegov dolgoletni uslužbenec tov. Ferfolja Karel. Pokojnik je til znan marljiv in pošten človek.
ZOPET KRŠITEV MIROVNE POGODBE
Policija se znaša nad dvojezičnimi napisi
Pri Sveti Ani in na Duciji so mo. rali vsi lastniki javnih lokalov odstraniti dvojezične napise, kateri so bili postavljeni pred tremi leti. Tako je namreč ukazal policijski inšpektor De S.telant; to jo tisti inšpektor, ki se je že večkrat pokazal za zelo «agilnega» policaju, ko se je šlo za aretacije partizanov In antifašistov sploh, kakor tudi, pri preiskavah na njih domovih. Toda inšpektor De Stefani se ni zadovoljil samo z odstranitvijo dvojezičnih napisov, marveč se je spomnil, da obstoja še vedno nek fašistični zakon, po katerem morajo lastniki javnih lokalov zaprositi merodajne oblasti, da lahko izobesijo dvojezične napise. In ker lastniki do sedaj tega niso storili, ker tudi tega nihče ni zahteval, se je inšpektor spomnil da so prizadeti «in ista to di contravvenzione», Toko so morali poleg odstranitve napisov tudi plačati po 500 lir globe.
To je bila groba kršitev demokratičnega načela, a bilo je tudi protislovje mirovne pogodbe z Italijo, kjer je zajamčena enakopravnost obeh jezikov. Mar misli policijski inšpektor, da bo s tem rešil itali-janstvo Trsta? Ce si to misli, se močno vara, kot se je varal fašizem, ki je tlačil in uničeval slovenski živelj celih 28 let, a ni dosegel svojega zažejjenega cilja.
Vprašali bi VU kaj misli ob takem početju njenega zaupnega funkcionarja. Mislimo da bi morala biti poučena o položaju, ki je na terenu. Čudimo se temu, da dopušča take manevre poedincev. Pri tem ne obtožujemo inšpektorja samega, pač pa VU, ki dovoljuje, da so na takih mestih ljudje, kot De Stefani; ljudje, ki mrzijo kar je slovenskega in sploh ljudi, ki izrabljajo svoje položaju zato da delajo po svoji glavi ne glede, če to Škodi «ugledu» VU same. Lahko trdimo, da imajo taki ljudje še staro miselnost «zlatih časov». Za
Trst bi ne smeli več veljati fašistični zakoni. Mi smo se borili in se bomo še nadalje zato, da sc ti zakoni popolnoma odpravijo in nadomestijo a pravimi demokratičnimi zakoni in odredbami, VU bi to lahko storile, tudi v pogledu dvojezičnih napisov, kot je spremenila marsikateri drugi zakon in ker tega nt storila pada nanjo vsa krivda za taka samovoljna početja bodisi celotnega upravnega aparata, kakor tudi poedinih elementov.
Sicer pa to ni drugo kot en sam člen velike verige, s katero se skuša na vse načine ovirati in blatiti pridobitve osvobodilne borbe.
ZGODOVINSKI
DNEVI
9. 4. 1821 Je bil rojen Baudelaire Charles, francoski pesnik. Umrl Je 1.1867.
18. 4. 1940 je Nemčija napadla Dansko in Norvcšk.
II. 4. 1944 Je Rdet,' n.M.aj» pigliali nemškega okupniorja iz Odese.
It, 4. 1941 je italijanska vojska zašN dia Ljubljano.
11.	4. 1945. je bila sklenjena pogod-ba o prijateljstvu in medsebojnem sodelovanju med Sovjetsko zvez« in Jugoslavijo. S tem so bile !<• polnjene davne želje Jugoslovan* I skih narodov. Toda sedanji vodi* I teljl Jugoslavije so se Izneverili ; temu prijateljstvu In sodelovanju. Zdrave sile Jugoslovanskih narodov pa se ne bodo nikoli dale zapeljati. Ostale bodo zveste SZ I» se bodo borile toliko časa, da bo zopet Jugoslavija deležna pravega mesta v naročju slovanskih narodov s SZ na čelu.
12.	4, 1869 je bil rojen v J.jubljai'1 slovenski slikar Rihard Jakopič Umrl je 21.4. 1943.
12. 4. 1912 je v Krškem umrl pisatelj ! J. Mencinger.
12.	4. 1943. Je umrl predsednik ZDA ; Franklin D. Roosevelt.
13.	4. 1883 se Je rodil v Poljanah nad Škofjo Loko slovenski slikar Jurij f Šubic.
13.	4. 1945 je Rdeča armada zasediš Dunaj.
14.	4. 1848 Je umrl ustanovitelj nove armenske književnosti Hačatut A: j hovjan.
14. 4. 1836 je Izšel Prešernov «Kr*1 pri Savici».
14. 4. 1138 Je umrl pesnik aovjetsK« : zveze V. V. Majakovskl. hojen J* bil leta 1893.
13. 4. 1941 Je Jugoslovanska Kraljev* vojska položila orožje. Kralj j* pobegni; v Inozemstvo.
(((BARIO) ))
TRST II.
Dnevne oddaje: 7.15 - 8, 11.30 - 14.3ft 17.30 « 24.
Ob nedeljah neprekinjeno od 7.1» 24.
OBVESTILO C.K.
(Nadaljevanje s 1. strani)
klini veselicami v znamenju slovansko - italijanskega bratstva, kar bi vzpostavilo stare tradicije 1. maja in ker je potrebno osredotočiti propagandno in gospodarsko de. lo pri nabiranju skladov za pospešitev votivne kampanje in borbe za mir ter za pomoč demokratičnemu tisku.
0. Upoštevajoč uspehe, ki jih je uresničila naša Partija na vseh poljih svojega delovanja, podčrtuje CK potrebo po pospešitvi kampanje za pridobivanje novih članov, boreč se proti vsakemu sektazkemu pojavu; podčrtuje važnost pomnožit v e stikov z množicami, s tem da se postavi na čelo vsake borbe za njihove nujne potrebe, s tem da pospeši internacionallstično vzgojo m da izkoristi votivno kampanjo za pridobivanje vedno novejših in u-činkovitejših načinov množične in individualne agitacije in propagande za zboljšanje vzgojenega dela ter vsebine delovanja organov Partije in komunistov, ki delajo v množičnih organizacijah.
CK KP STO
Znižali so nepravične kazni
kot
Tukajšnji gospod župnik je odredil takojšnji prenos ponesrečen-
čevega trupla v mrtvašnico ter mu odreltel zvenenje in cerkveni pogreb. Zakaj?
Trkom pogreba je policija zas-tražila cesto proti pokopališču, pred vhodom na pokopališče pa postavila stražarski avto, Zakaj?
Gospod Radovič se je dolgo vrsto let okoriščal z žulji svojega delavca. Župnikovi odrekbl, da sc truplo ponesrečenca takoj prepelje v mrtvašnico, se pa ni uprl in s tem odrekel pokojniku zadnji počitek v hiSi. ki jo je ta z lastnim delpm podpiral; pripomogel je tudi zabranit.i pokojniku človeka dostojen pogreb. Zakaj?
Da, zakaj tako? Zato, ker pokojnemu Karlu ni bilo usojeno lahko dobičkanosno življenje: zato, ker pokojni Karel ni umrl kot petičen izkoriščevalec, ampak kot preprost a pošten delavec; zato ker ni imel «Žalujočih ostalih», ki b; bili mogli plačati pogrebnih stroškov in celo zvenenja nei «častna» straža policije je bila postavljena menda iz, strahu pred — komunisti; in končno — kaj briga gospodarja mrtvi hlapec?
Da, da! Se in še ne ponavlja zgodba «Hlapca Jerneja!» Tudi ti, Karel, si bil hlapec Jernej, kot tak si ŽiVel, kbt tak umrl In kot tak bil odpravljen s svetu. Za seboj so pa ostali sto jn stotisočj hlapcev Jernejev, ki tega ne bodo pozabili in bodo vložil; vse svoje sile v to da ho končno vsem hlapcem Jen. neiem prisojeno ono življenje, ki jim gre.
VAŠČAN
5. t. m. je bila rešena pritožba obrambe proti odsodbi partizanov iz Pirana. Končna razsodba se torej glasi: Petronio Ottavio, obsojenemu na 5 let In 4 mesece zapora se kazen zniža na 2 leti in 8 mesecev zaradi »grabljenja osebe; vseh ostalih obtožb se zaradi amnestije ne upošteva. Zaporna kazen je bila ukinjena, vendar pa mora obtoženec povrniti strank; škodo. Odorico Ravnlico (obsojen na 5 let 6 mesecev) je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov.
Skrajni čas bi bil, da se enkrat konča plitka gonja proti našim partizanom in se jim da ono priznanje, k; so si ga s svojimi žrtvami brezpogojno zaslužili. Javni tožilec bi bolje i pravičneje napravil. če bi začel pregledovati delo-vanje raznih škadristov in fašističnih zločincev, ki se mirne duše sprehajajo po mestu.
Smo pač pred volitvami in je torej nujno potrebno pomagati tržaškim reakcionarnim kandidatom na vse mogoče načine. Razume se, da je blatenje narodno osvobodilne borbe, partizanov in sploh vsega ljudskega gibanja kaj dobrodošel argument.
Ze s prvega početka je kotel javn; tožilec Paolucct ustvariti tako razpoloženje, do b| obsodbe ostale polnoveljavne. Ugotovil je, da je bila narodno osvobodilna borba — nezakonita in da so njeni člani, predvsem seveda oba obtoženca, delovali — proti Italijanom v prid «titinov». Tudi sicer je gospod Paoluecj desto zašel v neresnične in izzivalne izjave in obramba je imela dovolj posla opozarjati ga nanje. Višek je pa javni tožilec dosegel v zahtevi, da se obsodba potrdi, češ, da «civilizacija ne prihaja z Vzhoda ...»
Branilec odvetnik Zcnnaro je dokazal, da ni imel obtoženi Petronio nlkake zveze z dogodki, o katerih govori obtožnica in zahteval zato pópólno razveljavljenje obsodbe.
Tudi odvetnik Kezich je zahteval popolno oprostitev za svojega varovanca ter obširneje razpravljal o zakonitosti narodno osvobodilne borbe.
Zakaj so razburjajo ?
Poročila: 7.43, 12.45,	14 (Izvzem»1
nedelj) 19.43, 23.13.
Dnevni pregled tiska: 14.13 izvzem* E ji nedelj).
Sobota: 12, Ljudje ln nazori; 18.30, Oddaja za najmlajše; 20, sporto* kronika; 20.30 Programski periskop-21, Sobotni večer; 22.50, Večerne melodije.
NEDELJA: 9.30 Kmetijska ura; 13 Glasba po željah; 16 Sprehodi po h*t šem podeželju: «Na Prosek»; 17 T°> kar vsakdo rad posluša; 18 Ali že veste?; 19 Človek in šport; 20 Shchere-zade: balet; 21 Radijski oder: LoJzf Standeker: «Prevara», drama v 3 dejanjih; 22.30 Pester spored plesi* glasbo.
PONEDELJEK:	13 Jugoslovanski
narodna glasba; 18 Naša povest; 18 '3 Dumky trio op. 90; 18.48 Narodni P1*, sl; 19 Gospodinjska ura; 20 sporti* kronika; 20.10 Wagner: «Walkure». il
TÒ1ÌEK: 12 Novi svet; 18 Beethoven: godalni kvartet op 59 st. 2 v * molu; 19 Angleščina po radiu; 20 pevr' skl koncert Kosa Marjana; 20.30 2 ; domače knjižne police; 21 Vzori ml*' dlni: Peter Iljič Čajkovski; 22 Brahi’* simfonija st. 3 v F duru; Schuman^ simfonija st. 4 v D molu.
SREDA:	12 Sodobna Anglija; *3
Glasba po željah; 18 Mamica prlp°j | veduje; 19 Tehnika In gospodarstvi’ 19.15 Melodije severenih narodov’
20.30	Zdravniški vedež; 21 Razgovtm pred mikrofonom; 21.30 Beethoven simfonija st. 2 v E molu.
ČETRTEK: 12 Novi svet; 18 Glasbeno predavanje 19 Slovenščina za Sl6" vence; 20.30 Človek In priroda; ** Radijski oder: Gregorin: «V času ob1' skanja» - pasijonska Igra.
PETEK:	12 Sodobna Anglija; >:
Glasba po željah 18 Naša povest 20/ ’ Tržaški kulturni razgledi 21 Moj*|f| besede; 21.30 Bach: Pasijon Sv. M* teja.
RADIO MOSKVA
v srbohrvaščini
čas 7,30 val. dol 23,08 25,23; «*!
18.30	val. dol. 25,08 30,8; čas val. dol. 30,8 41,12 377,4; čas 2h3V val. dol. 30,8 41 12 377,4.
v slovenščini
čas 18,45 val. dol. 23,08 30,8; i8’ 21,0 val. dol. 30.8 41,12 377,4.
PRAGA
čas 15,30 val. dol. 31,41; čas VA” val, dol. 31,41 19,35; čas 20,30 V*1,
dol, 39,92.
BUKAREŠTA
čas 19,00 val. dol. 50.
BUDIMPEŠTA
čas 18,00 val. dol. 549.
SOFIJA
čas 20,50 val. dni. 31,92; val. dol. 391.
VARŠAVA
čas 19,00 val. dol. 48,25.
TIRANA
čas 21.00 val. dol. 38,22.

22,2®
Tore) — Nevica je bila v uredništvu «Primorskega dnevnika» (četudi se ne ve, kje je!) in podala svojo «Izjavo». Čutimo dolžnost zahvalili se Nevi, Id Je naše poročilo o fabriclranju podpisov na resoluciji openskih babičevCev zaradi dvorane ne santo v polni meri potrdila, ampak še ceto povedala, da Je tudi njena mati preklicala svoj ponarejeni podpis, česar tedaj še nismo vedeli.
Nevi Kalinovi tore) vsa čast; Ce-thu se pa gospoda pri «Primorskem dnevniku» še vsaja, nam je prav uganka. Saj smo vendar povedali le golo resnico, ki jo izjava Neve Kalinove v vašem listu popolnoma potrjuje. Resnica Je tale. na resoluciji vaše openske podružnice je pet podpisov, od teh. 1 pravilen, 4 pa ponarejeni. To smo trdili mi, to ste potrdili vi- Kaj hočete še več? Kak. štio zvezo najdete med tem dejstvom ln partijsko intonino, ki jo omenjate? Cernu toliko besedičenja, kn mo. rate vendar santi uvideti svojo blamažo?
Dajte, fantje! Vsaj kolikor toliko bodite dosledni, sicer vas bodo Babič in drugi vaši gospodarji kmalu poslali delat družbo brezposelnim. Resnico pa lepo pri miru pustite, četudi vas še tako — v oči bode, OPENSKA MLADINKA
(
OBJAVI)
Centralna komisija
komunist^
mladine priredi nocoj od 19.30 — v K. K. «Škamperle» pri Sv. tv*8
ples na čast delegatom I. kohg komunistične mladine.
Udeležite se ga vsi!
ret'
Kmetijska zveza Enotnih s'n<,i katov poziva vse kmete, ki nls°
naznanili škode povzročene po *jjji
lo-ame riških one, ki niso
-tetah, kakor še naznanili v'
*?
Škode, da se čimpreje zglasi)» j sedežu ES, ul. imbrianl 5, !.. r>
pojasnil.
Vodstvo ZAM ^poziva vse ralsN^
K
id
ki so se udeležile telovadnega n,ejč pa v Cervlnjanu, da člmpre.l vrP telovadne obleke na sedež ZAM-Ponterosso, 6/II,
NAS SOTRUDN1K 1SCE O HNO STANOVANJE ALI -K < PRAZNI SOBI PO MOZNOSTU-BLIZ1NI MESTA. PLACA PO GOVORU. NASLOV V STVU «DELA».
Odgovorni urednik DUŠAN KODRI®
Dovoljenje A.I.S. , Tiska Tržaški tiskarski *»v° ul. Montecchl 6
SILEN NAPREDEK V OBNOVI
Sovjetske zveze v letu 1948.
Srednja statistična uprava Sov-I Mske zveze je objavila uspehe petletnega načrta v letu 1948. Načrt za Poslednje leto je bil izpolnjen 106 J odstotno. Celotna industrijska proizvodnja je narasla v poslednjem le. I tu za 27 odstotkov in "je presegla j Predvojno za 17 odstotkov. Napredek v poljedelstvu.
i	N« osnovi sklepov Centralnega
,	fonitela VHP (b),	so	bili dose-
I	ženi v poljedelstvu	v	J943.	letu
j bovi veliki uspehi. Vkljub temu. I a S0 v Pbslodnjem letu previa-| dovale na področju Volge neugod-j vremenske prilike, ie Doslčd-
tj® žetev presegla predlansko zn I Vtč kot 7 milijard pudov, ali v | basih merah za 115 milijonov ton.
ie bil pridelek žitaric, ki je I «torej dosegel predvojno višino, I biedtem ko je osrednji donos po hektarju presegel predvojno vl-? ‘mu.
I	Tu je bil razlog, da so letos jo-j btiavja, ko je predložila Sovjetska
II	^Vezu, da preskrbi	z	žitom	vso
Ij ®vrop0 p0 nizkih rena!:, tako
| •jltro padle cene poljedelskim iz-
ii	dflkom tudi v vseh kapitalističnih.
I £r*>'vah. ZSSR je svoie odvisne i količine žita predložila v prodajo !.	nizkih cenah in	ie	5 tein	na-
t r,!<1lla konec črnoborzijanskim ln :	°deruškim cenam kapitalistov, a
j 7 ie tudi predstavljalo začetek go-1 Rudarske krize na področju po-1 uedeUtva v kapitalističnih ticželnh. [ Pl sejana površina je narasla v 1 mio. letu za 13,8 milijonov hektar-i (od katerih je bilo 10 miliumov 18111 o za žitarice).
j Naraslo je tudi število živine i Phiebno v kolhozih. V poslednjem
V Sovjetski zvezi se je dvignila prehrana prebivalstva s kruhom za 56 odst. - Istočasno so padle cene na trgu, tako da se je kupna moč podvojila - V treh letih po vojni je bilo zgrajenih samo na deželi 1.000.000 hiš - ZSSR noče vojne, ker ji mir prinese blagostanje
letu je narasla goveja živina za 23 odst., prašiči za 75, ovce in koze za 10 in konji za 13 odst. Naraslo je tudi število živine, ki jc last posameznikov, članov m delavcev na kolhozih, a to število ni ■všteto v zgornjih številkah, ker ne spada v državni načrt.
V	poslednjem letu so izvršili silno delo kolhozi, sovhozi in gozdna podjetja v pripravah, da tzve-deju sklep ministrskega sveta ttl Centralnega komiteta VKE (b) o pogozditvi velikanskih predelov v srednji in južni Rusiji. Povsod so bila pripravljena semena in drevesca, ter so se čistila in urejala področja namenjena v pogozdltev.
V	pustih, travnatih predelih SZ Je bilo pogozdeno v letu 1948. področje v obsegu 199.000 hektartev, ki so razporejeni v obliki zaščitnih pasov proti vetrovom. Za leto 1949 je bilo pripravljeno 270.000 hektarjev, a v preteklem letu je bilo pripravljeno 1869 milijonov mladih drevesc. Poleg tega je bilo urejenih v kolhozih 2800 jezer in ribnikov, ki bodo služili-kot zaloga vode v slučaju suše.
V	preteklem letu je dobilo podeželje 3 krat več traktorjev in 2 krat več avtomobilov in poljedelskih strojev kot leta 1940. Predvojno dobavo so presegla tudi u-metna gnojila in kurjava (premog).
OBNOVA STANOVANJSKIH POSLOPIJ
V poslednjem letu je bilo obnovljenih stanovanjskih hi» v površini 31 milijonov kvadratnih metrov. V poslednjih treh letih, v letih zadnje petletke, je bilo tako samo na kmetih 'zgrajenih ali obnovljenih 1,600.009 niš.
RAZVOJ TRGOVINE IN PADEC CEN
Po odstranitvi vseh ojnejitev v nakupu (ukinitev kart) na drobno, je trgovina z vsemi živili, tkaninami in industrijskimi proizvodi v letu 1948. znatno narasla v primeri » predlanskim letom- V prvi vrsti je narasla prodaja kruha za 36 odst., sladkorja za 100, sladkarij za 45, bombažnega blaga za 36. svile za 20 in obutev za 45 odst, Država in zadruge so odprle 35 tisoč novih trgovin in magazinov, da bi tako
razširili trgovinsko omrežje. Na osnovi sklepov vlade, ki so bili iz-dani pred dvgmi leti so se znižale cene ln sicer za 3 krat na zadružnem področju, a za 4 krat na kol-hoznem.
Istočasno ko je bila izvedena denarna reforma in ko je bila ukinjena omejena preskrba, so bile določene enotne mnogo nižje državne cene za trgovino na drobno v živilih in oblačilih To je imelo za posledico, da je narasla trgovina v letu 1948. V tem letu pa je tudi narasla proizvodnja ln gospodarska moč dežele in je bilo lahko izvedeno nadaljnje znižanje cen m je danes kupna moj rubin dvojna v pri,meri s prejšnjimi časi. Dejanska mezda delavca je na ta način rlvaMrat višja, tn dvaL/ai večja njen kupna moč.

VISOKA PEC ST. k
Zgoraj, obnovlujena visoka peč št. 4; spodaj levo kaže slika kako je iz-gledala po odhodu Nemcev. Radi eksplozije se je zrušil temelj in se je sesedla vsa nadstavba za 1,3 metra in nagnila za 3.5 m. V prejinllh časih je bilo potrebno porušiti vso peč in jo nato ponovno zgraditi. Sovjetski konstruktorji so našli drugo rešitev. S posebnimi napravami so dvignili tega velikana, ki ima 64 metrov višine in je težak 130C ton, ga postavili ponovno pokonci popravili pod njim temelje in ga nežno posadili narije. Vse to je trajalo 80 ur.
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|||||||l||||||||l!lll|||H!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|||||!l|,||l|||||||||lll|llllllllllllllllllllllll||||||||||||!|imill|||||||||||||||||||llllll|!lllll!!ll!llllllllllllllll!mil!l
OB OBLETNICI 4. APRILA 1944
To jc bil eden ! zmed. naslovov, kt jih je Imel Partizanski dnevnik, ko je Rdeča armada 4. aprila 1944. stopila na slovenska tla. V dnevih, ko sc je osvobajat naj narod izpod tujega jarma pod vodstvom zmagovite Rdeče Armade je pi sai Partizanski dnevnik, ki se je tiskal v svobodnih gozdovih, misli in besede, ki so bile iztrgane iz naših src, ki so bile del nas samih. Danes poteka četrta obletnica tistih časov, ko se nam je zdelo, da se pričenja novo življenje, ko se nam je zdelo, da smo vstali kof od mrtrvih. Dolga stoletja so bila vam Slovencem naklonjena le ponižanja in trplenje. Kot silen vzgled je dvignila borba bratskih sovjetskih narodov v nas veliki upor proti nacističnemu okupatorju. Vzgled in dejanska pomoč Rdeče armade nas je vzdignila od tal, kamor so nas poskušali poteptali skozi vsa stoletja in posebno zadnja štiri leta, dvignili so tiaS' Ob' H'o'jo stran, kot svobodne ljudi.
V tistih dneh je bila v naših dušah Velika noč, naš drugi dan ustvarjenja. Zato prinašamo besede, ki jih je pisal takrat Partizanski dnevnik, da nam pridejo stari časi zopet pred oči, da vas prevzame zopet stan plamen neupogljivih borcev ža mir in svobodo, da si ponovno prikličemo v spomin po čigavi zaslugi smo stopili med enakopravne člane človeške družbe.
Drugi naslovi Partizanskega dnevnika so bili:
Napočil je veliki dan — ra osvobaja vzhodno slovensko OZEMLJE
Ra je osvobodila phve slovenske krajei
IZMUČENI SLOVENSKI NAROD STOPA V SVOBODO!
Rdeča armada prva in najvecja pobornica svobode in demokracije evropskih narodovi A vsebina Je bila dobesedno: «Skozi štlft leta smo Slovenci neprestano spremljali vsak korak ruskega vojaka in ves čas verovali, <ta moremo doseči svobodo samo z borbo ob njegovi strani.»
•Ena sama misel nas navdaja, da nas more rešiti samo skupni boj j Sovjetsko zvezo In njeno Rdečo armado. Prav ta misel Je bila tisti vir, Iz katerega so črpali svojo moralno moč slovenski Partizani In ves slovenski narod, moč, brez katere bi bila naša zmaga in s tem rešitev popolnoma nemogoča. Zmage Rdeče armade In njeni slini juriši so vlivali našim borcem pogum, da so vzdržali tudi v mrzlih zimah ln v pomanjkanju hrane ter bbleke.s
To so bile misli Partizanskega dnevnika, ki so bile misli vsega Slovenskega naroda, ki se Je boril za svobodo. Zato nas danes, ko •iavlmo veliko obletnico, preveva tem večji gnus nad podlim Izdajstvom vseh Idealov za katere Je padlo deset-tlsoče najboljših sinov našega naroda, Izdajstvo, ki ga Je zagrešila podla Beograjska skupina iu njeni tukajšnjih hlapci, ki niso samo pozabili zasluge, k, Uh ima Rdeča armada pri vstajenju Jugoslovanskih narodov, nego *o začeli klevetati prav svetli vzgled Rdeče armade, kot osvoboditeljice narodov. Njih delo pa Je v edino korist Imperialistov.
Lastovke, oj bog vas sprhni, ko po dolgi ostri zimi priletele ste nazaj v mirni naš planinski raj!
Tako pozdravlja Simon Gregorčič lastovke, ko se .‘•pomladi vračajo v svoje rodne domove iz daljnih južnih krajev, kamor so se zatekle, da se izognejo pogubnosti zimskega mraza. Pusto mrtvilo zavlada po naših Joglh, gozdih, po-li ih in vrtovih, ko se jeseni polasti naših krilatih pevcev sellini nemir, ki jih odžene daleč v ne-znane in nevarnosti, polne južne dežele, V novem življenju pa zaživi svet, ko se spomladi povrnejo in začno znašati gnezdeca, prepe-vaje svoje ljubezenske arije.
Pojav ptičje selitve je zanimal ljudi že v najstarejših časih. Razlagal si ga je pa filozof po svoje, kmet po svoje. Prvi koraki v pravem znantstvenem opazovanju ptičjega življenja in nehanja sploh (ornitologija) so pa bili napravljeni šele začetkom 19. stoletja. Največ pozornosti je vzbudilo delo o ptičji selitvi, ki ga je leta 1876 izdal ornitolog Palmen. Vsak dvom o poteh in naselitvah ptic-selilk jc pa odpravil danski profesor Moert-tensen, kr je začel 1. 1899 ptice o-bročkati. Obročkanje ptic se je naglo razširilo in danes imamo nešteto ornitoloških opazovalnic po vsem svetu, ki obročkajo letno na stotisoče ptic.
Pomen obročkanja naj nam po-jasn, živ primer! 10. maja 1936. je na Gllncah pri Ljubljani vzel ornitolog mladega Škorca iz gnezda, mu zapel okoli nožiče ozek obroček iz tanke aluminijeve pločevine v napisom «Ljubljana 12126» ter živa-lico zopet posadil v gnezdo. Pa ti lepega novemberskega dne Istega leta ustreli lovec v Oranu (okrožje Alžira) škorca, opazi obroček, ga sname In pošlje omitološki opazovalnici v Ljubljani. Izven vsakega dvoma je da je tkvrec iz Ljubljane iskal zavetja pred. našo zimo dtdeč preiti- Sredozemskega moria in preletel progo 1700 km, tja v
Oran, t Jer ga je doletela žalostim smrt-
V	krajih ob rekah, jezerih, ali močvirjih nas često iznenadi ruk.) Čudno klopotanje, prihajajoče z višine. Ko se oziramo v zrak in sledimo klopotanju, opazimo n« dini-niku široko gnezdo iz vejevja, na njem pa stoji ponosno na cnj negi niečenog postaven bel ptic s črnimi kreljuti, ki si krajša čas s klopotanjem svojega krepkega, dolge-ga ln rdečega kljuna. Štorklja je ena največjih evropskih ptic, obenem pa nekaka svobodna domača žival, ker jo najdemo vedno tam, kjer so človeška domovanja, četudi ne daje človeku nikake neposredne koristi. Baš zaradi svoje velikosti ln svoje domačnosti je vzbudila po. sebno zanimanje in nam je danes njena selitev najbolje poznana.
V	avgustu, se politi štorkelj nemir ln kmalu se zbirajo iz bližnjih tn daljnih krajev na točno določenem mestu, najraje na kakem mehkem močvirnatem travniku. Ko se Jih po nekolikih dneh zbere veliko krdelo, se vse hkrati najprej temeljito haklopotajo, dvignejo nato visoko v zrak. zakrožijo nekoliko-krat v poslednji pozdrav domačim krajem in odjadrajo v vedno isto smer. po isti poti, v iste kraje. Cesto se pa tudi zgodi, da ostane katera v domačem kraju preko zime, ki jo skuša prebiti kolikor more bolje; običajno ostanejo le ptice, ki iz kakršnega koli vzroka (ranjeno krilo itd.) ne more tvegati dolge in nevarne poti.
Za prezimovališče sl je štorklja izbrala najjužnejši kot Afrike, le malo ptic se stalno ustavi preko zime ob znpadni obali Afrike. Pot. ki jo prelete, meri do 10.000 km ln jo opravijo nekako v treh mesecih.
Kakor že omenjeno, potujejo štorklje prj jesenski in pomladanski selitvi po točno določeni poti. Preko Evrope in severne Afrike vodita dve sellini polj in sicer vzhodno in zapadnoevropska pot,
Prve se poslužujejo štorklje iz zapadne Azije in vzhodne Evrope
tja do sredine Nemčije, medtem ko lete po zapadnoevropski poti štorklje iz zapadne Evrope. Živali, ki potujejo po vzhodnoevropski poti se zbirajo in potujejo nekako ob dolnjem toku DotiaVe do izliva reke v Črno morje, ob istem do Carigrada in smirne v Mali Aziji, odtod vedno ob bregu Sredozemskega morja do Nila in ob njem proti jugu do njegovih izvirov: dalje ob velikih jezerih, kj si slede proti jugu v novo začasno domovino. Pot je ka.i srečno izbrana, ker nudi preutrujenim in lačnim potnicam dovolj prilike za prehrano in počitek.
Zapadna pot vodi štorklje ob zapadnoevropski obali do Gibraltar-ske morske ožine, kjer iznenadi naše potnice odprto morje, a se kmalu zavedo in jo pogumno mahnejo do Tangerja na nasprotnem bregu. .Njihova nadaljnja pot je pa še neznana; nekaj časa slede še atlantski obali, zavijejo pa že južno od Maroka v notranjost Afrike, jo prelete in se najbrže nekje pii izvirih Belega Nila združijo z jatami, ki so priletele po vzhodni poti. Kod točno vodj pot preko Afrike, ni znano, vsekakor so našli obročkane štorklje v zapadni in srednji Sahari.
V februarju se štorklje zopet dvignejo zopet proti domu. Potom obročkanja je pa bilo ugotovljeno, da ostane marsikateri parček v prezimovališču in tam tudi gnezdi. Pot nazaj prelete štorklje v nepri-perno krajšem Času, saj so že marca na svojih starih gnezdih Žani-
v severni
Raznarodnvalni » vpliv avstro-1 Med rimskimi razvalinami sn našli
ogfske monarhije med Slovenci je I UH okostij. Vsa sn ležala v smeri
bil toliko vztrajen, kolikor vso- | vzhod-pazad nekako 60 do 180 cm stranski in torej ni prizanašal niti ' pod zemljo. Pri 25 okostnjakih so V strogo znanstvenem oziru. Zato se I bili najdeni razni predmeti, ki so znanstvo med Slovenci nikakor ni 1 bili v mnogih primerih last pokoj-
nic glo razvijati v oni meri, kakor bi se bilo moglo z ozirom na mnoge prosvetljene duhove, ki jih .ie dal naš narod. Sele po zrušitvi narhijc se je znanost v Slovenc ib začela razvijati in je dosegla vidnejše uspehe.
Zlv primer tega stanja je zgodovinsko ir prirodoslovno raziskovanje Slovenije. Ugotoviti moramo, da je naša dežela v obeh primerih izredno zanimiva. Stiki Alp. Kram ter Panonske nižine na naših tleh nudijo nešteto izjemnih zanimivosti geologu, zoologu in botaniku. Istočasno so slovenska tla nekaka dvojna vrata z ozirom na zgodovinsko priviranje narodov in kultur: od juga proti severu so sc stekale predzgodovinske steze, pozneje ceste, Iti so družile kulture Sredozemlja s taokojmenovamml Pur. barskimi narodi Srednje In Severne Evrope. Ravno tako sta se na našem ozemlju stikali vzhodna bizantinska In zapadna rimska kultura. Vsi ti vplivi sn se ohranili skozi ves -srednji in novi vek in še danes j ili srečujemo v dnevnih političnih dogodkih.
Znanstvena raziskovanja v vaši deželi so vodili do 1. 1914 skoro izključno tujci, ki so ogromno večino znanastvenega materiala odnesli v tujino bodisi v zasebne ali mu. zejske zbirke; posebno bogat je v tem pogledu muzej v Gradcu na avstrijskem Štajerskem. Isto velja tudi za staroslovensko arheologijo.
Arheologija je veda, ki raziskuje zgodovino, življenje, navade ln običaje narodov, predvsem na podlagi najdenih starinskih predmetov. Do najnovejših časov se za to vejo znanstvenega raziskovanja prav nihče ni zanimal, ker dunajskim krogom to ni šlo v račun. Vse arheološke najdbe so bile služajnostne in so se razgubile v razne domače in tuje muzejske in zasebne omare, ne
mivo je opazovati prihod štorkljinih zakoncev v staro domovanje.
Ko sta živali z velike višine opazili rodno gnezdo, se spustita v naglem letu nanj, tvoreč medpoto-ma lebe zavoje. Že prvi hip po pristanku jima je gnezdo tako domače, kakor, da ga nista nikoli zapustila.
Zakaj traja jesenski polet v južne kraje toliko časa v primeri s povratnim poletom, je lahko razložiti! Počasi In zložno se jeseni
umikajo ptice pred zimo, izkori-; ^"bl'llh'Mrokwnj"ak"obdeiai' sčajoč obilo paše na poti. saj uh nihče ne priganja. Drugače je pa spomladi! Tedaj se mora žival podvizati v rodne kraje, da pravočasno uredi vse potrebno za svoj mladi zarod, ki ga mora vzgojiti in usposobiti za težavno pot jeseni predno pritisnejo jesenske megle ln jesensko deževje, kar močno ovira, da, celo onemogoča selitev. Pa tudi mladiči v jeseni niso tako utrjeni v letenju, kakor naslednje pom-■lindi.	•
Kaj žene ptice k selitvi je vprašanje zase, ki ga borno pozneje enkrat obravnavali.	•	-■
Nekaka središča arheoloških najdb so stara grobišča. Ob pokopu so narodi dali pokojniku v grob razno Iepotičje, pogosto tudi orožje, orodje in celo posodo s hrano. Vsi Ii, predmeti, kakor tudi mesto srce bišča in položaj mrtveca, dajejo ar-heologom bogato snov za raziskovanje zgodovine narodov. Takih staroslovenskih arheoloških najdišč imamo v severni Slovenili do. slej Sestero.
nlka, večkrat pa tudi darovi, ki s« pokojniku dali v grob sorodniki m prijatelji. Med najdenimi predmeti so: avratnice iz ene ali več spletenih žic, razne oblike uhanov, ob-senčnih obročkov (čemu so rabili le ni točno ugotovljeno), prstanov, verižic, priveskov, biserov, dalie kragunljčke, križec, bronast koničen okov, bronaste jagode, zaponke, nož itd. Skupno je bilo najde, no 388 predmetov, od teh je bilo največ (293 kosov) steklenih podolgovatih biserov, katerih «o v enem samem grobu našli 290. Pred-meti so bili ali srebrni ali bronasti.
Ker ni bilo najti niti najmanjšega sledu lesa, so tedanji pokojniki bili pokopani najbrže -iccr brez krste. Splošno je v vsakem grobu ležalo po eno okostje, le v osmih grobovih sta bili po dve, od teh sta v dveh grobovih bili po eno okostje odraslega in po eno otroka. Vsa kostja so ležala iztegnjena, eno jc bilo prislonjeno na stari rimski zid, kosti enega mrtveca pa sp o bile najdene na kupu. Otroških okostij je bilo 10. Od osta, lih je bilo 180 cm dolgih okostij 10, 170 cm 16, 165 cm 3, 160 cm 20, 130 cm 5, 140 cm 1, 130 cm 1 okostje.
Staroslovensko grobišče v Starem trgu pri Slovenjem Gradcu je nezanimivejše in obsega nad 130 grobov. O izkopavanju ni tcčnejšlh po. roč 11, velik del okostij je bil pokrit s kosi okorno izdelanih keramičnih posod, najbrže rimskega izvora.
Tudi o grobišču v Laški vasi pri Celju imamo le prav malo podatkov. Razen enega prstana in kosov srebrnih uhanov, ki so v celjskem muzeju, je ves ostali material v Gradcu. W. Schmid je mnenja. da so grobovi iz VI. in VII stol.
V Veržeju (Križevci pri Ljutomeru) so 1. 1923 pri gradnji železnice našli štiri obsenčne obročke, natančnejših podatkov o najdbi pa nimamo.
Značilno je, da niso pri teh grobiščih našli nikakih sledov naselbin.
Četudi ni mkakega dvoma, da so vsg označene najdbe starosloven-skega izvora, so Nemci za okupacije 1941-1945 pripisali najdeni material In grobove germanskim kolonistom Iz 9. in 10. stol.; večina dokazov je bila prisiljenih, pred-
Grodlšče ?ia Ptujskem gradu jp | mete. pn ki so bili očitno navzkriž slučajno odkril 1. 1909 V. Skrabar | s tem, zaključki, so enostavno zaprl lzkop»u*twu»jti<uelteaa -kastela. I tajili.
1/l/lati.
Zemljevid nam kaže obe poti, po katerih lete štoi-klje iz naših krajev v svoja prezimovališča v južni Afriki.
Qoikegam mati natili cimi
Ko je izšel roman Gorkega «Mati» in je bil preveden v razne jezike, je proti njemu nastopila reak eija v vseh kapitalističnih deželah, ker je v njem videla ve il ko ii*. varit st: Izkoriščevalci v nairazi, mej-šili krajih sveta so vi I li v njem veliko revarnest zato, Iter je pvIKii-zi val življenje rr lavah c .n.V.vre, ki so jc težave življenja m Via. izkoriščanje njenega moža ln otrok s strani kapitalistov, privedle do tega. da je razumela in povedala glasno pred vsem svetom, da zanjo delavsko ženo in mater ni obstanka v kapitalistični družbi, da zanjo ni miru v tej družbi, nego ji ta | družba le pripravlja vojno m sov-

Vnetja, Orleans, sonce, poljane, "e{n pšenična polja... gj ,(o ob leni Loiri, ki se vije v c^°ken» loku proti Atlantskemu o* jc'‘nu- Mesto Orleanske device, 8nne d’Are. Velikanska katedra-
v	so jo zidali sto let, se dviga
p	znamenje časa nad mestom.
rjt#i . U vjenr sence te mrazi. Te-dolcn’’ čudoviti vitki svodi se v vrstah izgubljajo v oiuottč-1 toiavah veličastnih ladij-jpTe,ne zgodovinske ulice, koder pet sto leti hodila orisati* n Junakinja, ko te t spodbujala
ort *?°J Proti angleškim osvajalcem, .. k°der je vodila francoske voj-zidi* v bltko blizu mestnega ob-‘ kjer so osvajalce prvič polo „ v kep. Tesne ulice spominja-»o I"1 mestn Rnuen ob Sejni, kjer °brih pet in dvajset let pozneje na'.°rleansko devico živo sežgali
VA*>W...v.<1VASSVli'a'*v-w*v*'*v,V4V»V*V»V.V.‘||V»‘AV»*AVW'.V.A,AV.‘*,.VS'W.VA*AS‘1AWAV.‘.V
Semeni belih I#»ril
pr 0^ i hov Voranc
isto
ndl' V^odi preit «tl velika«, prav ll Tpj. msoka duhovščina, kateri je “	^ 8 Prestole, gradove in oltarje...
«r,o».SCmcu razbeljen stoti mogočni JrinCni u ,....,.	,z--i-
|0l’
tu»1
n'
r»<"
krnijo Karin, njenega se rije lena,
se rije lena, zamazana ^ mimo mesta Orleans. t>reI?S- Trg device Orleanske je jljij 8o„P„a,>*-ien z množicami Semenj.
■ptl1 tri
flebo ne"s"»iljeno žge pod vedrim t>e.te'n' Nobenega diha od nikoder. trBl| . ti8fič ljudi se že zgrinja na ‘n še vedno prihajajo novi, rtOoi, ’ konji, avtomobili, pešali )u,	20(1	zaudarja	po kmečkem zno*
,M trušč,	vihranje pisanih
ÌmI'I	godba,	petje. Vse se du-
0	™	en'	.1e,09il«tijod!m	vrvežu največje•
ie o,"1 nfo ljudi na Francoskem, kt *4 o, 0 leto v Orleansu na dan
o« ia-
La' Stiski semenj.
• na Francoskem, v deželi za*
$
P

krknjene demokracije, enakopravnosti, bratstva in svobode.
Ta dan najemajo kmetje in graščaki, pa tudi drugi delodajalci iz okolice, ki je takšna kakor pol Slovenije, posle in poljedelske ter druge delavce. Od daleč prihajajo delodajalci na vozovih, avtomobilih, peš, na kolesih, z vlakom.
Mladeniči j n dekline ponujajo na razstavi svoje ude mimo id očim, zakrknjenim . molčečim gospodarjem.
Kupci ne spreminjajo po tez. ponudba je izredno velika, pšenice so še od lanske žetve potne kašče. Počasi, 'počasi... Topo se vrstijo o-glednlki.
Vstopim v vrvež in prisluškujem.
«Kanalje hočejo znižati takso!...«
«Taksa je zrt pol leta .1500 frankov, a jo hočejo potisniti na tri tisoč.»
Prisluhnem na drugo stran. Kupci polliho šepetajo:
«Previdnost! izredno mnogo je inozemskih delavcev...«
Tako se semenj melje dalje. Tisoči čakajo, tisoči ogledujejo, kupujejo...
Pred vhodom v starinsko hišo je velik gneteš. Po posta voh množice sodim, da je tu zbirališče kupcev Rdečelični, na videz dobrodušni, od zaužitega vina žareči obrazi so za-topleno v preudarno razntotrivanj«
Nad
podjetniških skrbi, vrati je napis:
«Sindikat poljedelcev».
Iz hiše buči kakor iz čebelnega panja.
Aha!
Prartjem se na drugo stran prostranega sejmišča,
Pred vežo široke hiše se zgrinjajo poljedelski delavci. Razgreti, srditi glasovi- Od nekod diši ratlito vino. Pod obokom miza, za njo dva razkoračena Francoza, zatopljena v kup papirjev. Na mizi svežnji časopisov in brošur, Nekdo pritrjuje nad vhod začasni napis:
«Zveza poljedelskih delavcev».
Na drugem koncu, sejmišča završi. Množice se zaženejo tja ln me potegnejo Za seboj. Sredi trga pod milim nebom je postavljena miza. piv v tako obložena s časopisi, brošurami in letalci. Nad njo transparent z napisom:
«Zveza združenih poljedelskih delavcev».
Na stol se nenadoma vzpne visok, svetal Francoz in začne v provansalskem narečju:
«Tovariši, poljedelski delavci, Francozi in prisiljene!..-»
Nadaljnje njegove besede zaduši hrušč, govornik omahne, transpa rent pade med množico, policija, krik in vik...
Vedno krožijo med poljedelskim proletariatom od rok do rok leta*
hišnimi I ki, ki pozivajo francoske in prisiljene delavce v bO) za njihove zahteve proti znižanju mezd in prelamljanju pogodb, ki pa izvaja sindikat poljedelcev. Letaki v francoskem, italijanskem, poljskem jeziku...
Trume se gibljejo v soncu, čakajo.
Sindikat sabotira pogodbe. Le posamezniki. manjši posestniki, ki potrebujejo k večjemu eno trtoč za nekaj mesecev, se pogajajo in plačujejo na svojo roko, plačujejo «ad takso, ki jo hoče diktirati sindikat. Toda to se komaj pozna.
Sele popoldne sklenejo tarifo, najvišje plače za pol leta: 3200 frankov. Lestvica pada doli do navadnega izbrinika, ki dobi komaj 2000 frankov. Pogodba se glasi za hrano, nafmani štiri obroke na dan, prenočevanje na postlanih, posteljah s perilom, bolniško zavarovanje, deseturno delo.
Toda beli sužnji se ne vdajajo papirnatim vabam. Vedo, da bo večji del trajalo delo po dvanajst In še več ur na dan, da bo hrana komaj zadostna, da bodo spali tudi na tleh in da bo delavec v primeru bolezni slej ko prej zletel na testo.
Izkušnje.
Skupina Poljakov se pogoja z nekim graščakom. Previdni so. «Nedeljo hočemo imeti prosto!»
Drugi zahtevajo:
«Tudi v nedeljo hočemo Imeti hrano!»
Kupci pregledujejo vrsto za vrsto...
Trebušen Fracoz in naličena ženska barantata s poljskim parom. Poljak tolče nekaj besed po francosko. Franzoc tipi jo mišice čokatega Poljaka, kakor bi otipaval konja. Obraz se mu razleze. Zadovoljen jet
Francozinja Obrača mlado Poljakinjo. Mišiče so krepke. To gre. Tedaj pa zabode oči njen trebuh,
nato še s prstom povrla po njem ter se zgrozi:
«Nosna!»
Poljakinja zardi in začne mahati t rokama. Mož ji priskoči na pomoč:
«Madame, šele čez sedem mesecev...»
Toda kupca se namrdneta in gresta dalje,.,
Posebno so pridregnili tujci. Skoraj polovica je Italijanov, Poljakov, Spancev in drugih. Mnogo Jih ostane na cesti, neprodanih. Se vedno tavajo po cestah Orleansa, ko je večina kupcev že nakupila. Daleč je njihova domovina...
Pred gostilno pijejo francoski delavci, Mimo gre skupina priseljencev.
«Te kanalje so krive, da so go-s pod a rji znižali plačo», vpije pijan Francoz.
Trije drugi Francozi planejo po njeni in ga pobijejo na mizo, «Molči, svinja! Ti so še t-ečj; reveži kakor mi. Gospodarji sc krivi!»
Nekdo razlaga še bolj lesno: «Kapitalisti so krivi, naši in njihovi. Kdo jih je poslal sem?»
Nekdo pohiti za skupino s polno steklenico Vina.
«Združiti se moramo vsi...»
7.e prej sem prisluškoval, da bi iztaknil kakega rojaka. Našel sem nekaj Dalmatincev in Ličanov. Proti večeru pa sem šel mimo voza, ki je čakat v stranski ulici in iul govoriti slovensko. Na vozu sta sedela dva fanta in pila iz steklenice.
Pristopil sem. Čakata na gospodarja, da se z njim odpeljeta na mesto dela■ Eden je i? Prekmurja doma, drugi iz Kozjanskega, Prekmurec pripoveduje:
«Tri leta smo ie v Franciji. Od kraja sem dobro zaslužil, sedaj pa je bolj trda. Do zdaj sem imel srečo, da nisem bil brezposeln. Prihranil sem si nekaj in poslal materi na Goriško. Kako bo pri novem gospodarju, ne vdnl, Videti je stiskač. A kaj si hočemo?»
Kozjanec pa pravi:
«Tukaj sem štiri leta in se moram vse čas ubijati s poljedelstvom, ker ve dobim karte za industrijo. Vso zimo se m bil brezposeln in kar sem si prej prihranil, sem medtem porabil. Doma nimam nikogar, pa me zato manj skrbi. Zavdinjala sva se za pot teta. Zivt se, a za starost to ni...»
Pijemo In govorimo. Daleč je domovina. trda za tiste, ki jo redijo.
Pride Francoz ln voz izgine proti Loiri, Pomahamo si že.
Bil seni na največjem semnju belih sužnjev v Evropi...
raštvo, Mati-proletarka pa proti pridiganju sovraštva med delovnim ljudstvom raznih narodov, dvigne zastavo bratstva in solidarnosti vseh izkoriščanih. Ne vojne v korist in za večje dobičke tovarnarjev v vojni Industriji, bratstvo ln slogu delovnega ljudstva za dosego miru in blagostanja, da se bo kon čl Ir. žalostna doba izkoriščanja: to so silna gesla, ki jih dvigu ma'i Gorkega
Izkoriščevalci vsega svttv pa so dobro vedeli, da so » gc-lu vsake matere v vsaki deželi. Moti Gorkega ni osamljen >i,ja v. Ona se poraja iz dneva v nun v i ečno večjih mo-, Žicah povsod, kjer fc vlada izkoriščanje in teror, kjei vlada nu osnovi podžiganja narodnostne tn verske ali druge tliiV razpada loči kapitalistični sistem ker ta »i st illi vc-č ne more drugače vladati kot s tem, da se j è mrinjo in da se s Mu v sebi razkiMja Vedno več Je '»kih mater, ki so z-i.nele, kdo je za vojno in kdo je ra mir, kdo je kriv današnje bedo in gdo ho prinesel človeštvu b« 'uStanje v novi družbi, kjer .ie bo okoriščanja. \Apdno več delav:t in kmetic, žena
id mater, ki so dvu.nie isto zastavo. ista gesla, Kot nv. v romar.u Gorkega. To je bit : UvV.g zaKaj «c zaceli proti romanu «M: ti» kapitalisti v vseh Čežvinh ogorčeno bm-bo, ki sd Je zadeia s cenzuro samo nekaterih stavkov, ki ?n pozivali k ei-otnosti in bratstvu - elavcev n izkoriščanih in je šta do prepovedi knjige «Mati» sploh.
Že takrat po prvi svetovni vojni So se s temi svojimi dejanji kapitalisti in izkoriščevalci razkrinkali pred vsemi ženami in vsemi materami. Oni hočejo vojno, ker hočejo izkoriščanje delovnega ljudstva. Oni nočejo miru. zato so proti «Materi» Gorkega in proti materam vsega sveta, katerim pripravljajo samo nove žalosti v novih svetovnih klanjih.
Vendar so pa njihovi napori zaman. Kot niso mogli preprečiti matere Gorkega, ne bodo mogli doseči svojega cilja, da zanetijo novo vojno. Mati Gni-kega. mati vsega sveta jim odgovarja: Nočemo vojne! Hočemo mir! Delovno ljudstvo ln t njimi matere vsega sveta smo združeni ln enotni, da dosežemo bratstvo, mir in blagostanje.
Žene, matere: danes je še čas!
■ > S/,
' e'//
Bdimo danes nad našimi otroci, da se ne bodo povrnili težki vojni časi. Se je čas. da z uspešno borbo preprečimo načrte ameriških imperialistov, da zanetijo novo, še hujšo vojno.
ZA MIR, DEMOKRATIČNE PRAVICE IN GOSPODARSKO OBNOVO
Vplivni program Komunistične partije STO
Končno so tudi v Trstu in njegovem podeželju razpisane volitve. Toda v kakšnem vzdušju se pripravTjajo?
Način sestave votivnih imenikov, izključitev predstavnikov naše Partije od kontrole važnih votivnih postopkov, omejitve propagandne svobode, zastrahovalni ukrepi policije, preziranje pravic Slovencev, odkrita in nesramna obramba fašistov, uprizarjanje procesov proti udeležencem odporniškega in partizanskega gibanja postavljajo najbolj produktiven in demokratičen del prebivalstva v popolnoma podrejen položaj.
Reakcija in imperializem nameravata uporabiti votivno kampanjo kot stopnjo v pclitično-psihološkihpripravah nove vojne. Hočejo izvesti volitve v vzdušju vojaških blokov, v znamenju Atlantskega pakta, ki predstavlja zavezništvo za primer vojne proti Sovjetski zvezi in deželam nove dcmoracije, proti osvobodilnim pokrclom in zatiranim, narodom ter proti vsem demokratičnim silam.
Tako bi torej moral Tr: t še naprej živeti v pogojih vojaške kolonije, kot področje brez miru, v trajni gospodarski krizi ob naraščajoči negotovosti za bodočnost, ob brezposelnosti, korupciji, prostituciji in kriminaliteti mladoletnih. Trst naj bi ostal še nadalje torišče mednarodnih spletk in oporišče za oborožene intervencije proti demokratičnim silam Italije, >;i jih ograža vlada, usužnjena tujemu imperializmu, ter proti jugoslovanskim narodom, ki vedno odločneje kažejo svojo voljo, da se otresejo jarma Titove klike.
V	času, ko imajo vsi natoti: interes na sporazumu med velikimi silami, na mirnem, sožitju med obema družbenima ustrojema, socializmom in kapitalizmom, v tem trennutku je kompromisna rešitev — ki ni le zaželjena, temveč tudi izvedljiva — življenjsko vprašanje za vse prebivalce Trsta in ozemlja.
Tudi za onega, ki ga kompromisna rešitev tržaškega vprašanja ni Zadovoljila, bi bilo takojšnje imenovanje guvernerja v tem trenutku sprejemljiva rešitev, ker bi dcrredlado združitve obeh con, do t dhoaa anglo - ameriških in jugoslovanskih čet, do volitev v ustavodajno skupščino v obeh conah ter bi poleg tega omogočila tudi druge •>rieana-rodne sporazume v vzdušju miru.
Kdor odklanja kompromise, dela to iz tiogiba, da bi pustil politična vprašanja nerešena, da bi pustil vojni odprta vrata.
Toda mir ali vojna je za Trst vprašanje življenja ali smrti.
Vojna bi pomenila, eia postane Trst od vsega početka opustošenj 'dežela, zemlja brez lastnika.
Danes je postata vojna neposredna nevarnost. Toda ni pa neizogibna. Treba je napraviti vse, da sc prepreči njen izbruh. Če se vsi oni, ki ljubijo mir, zavedajo svoje neizmerne moči in so odločeni lo moč tudi pokazati, vojne ne bo.
Kakor se reakcija in imperializem okorišča z votivno kampanjo, 'da neti spore med narodi in sovraštvo med prebivalci — kar so potrebni pogoji za priprave vsakega spopad a — tako hoče Komunistična partija uporabiti tudi volitve v borbo za mir in za zaščito demokratičnih svoboščin.
Prav tako je borba za mir in za zaščito demokratičnih pravic vsak glas, oddan za resnično demokratično upravo, in sicer tako:
—	ki posveča vso svojo skrb osnovnim potrebam celotnega prebivalstva, brez ozira na posebne interese maloštevilnih privilegirancev in tujih monopolistov ;
—	ki v dejanju priznava enakopravnost vseh državljanov ne glede na prepričanje in zlasti še narodne pravice Slovencev, ki so sicer na svečan način, toda samo teoretično priznani v mednarodnih pogodbah, katere so podpisali vsi brez ugovora, vsaj glede tega vprašanja:
—	ki bi pospeševala prijateljske odnose z vsemi državami, od katerih je odvisen gospodarski procvit Svobodnega tržaškega ozemlja.
V	tem duhu predstavlja Komunistična partija svoj votivni program.
Resnično demokratična občinska uprava mora vso svojo skrb posvetiti osnovnim potrebam vsega prebivalstva ne glede na narodnost in prepričanje - Priznanje narodnih pravic Slovencem - Občina naj postane odločujoč činitelj pri obnovi tržaškega gospodarstva
L Za ai/tonomno ljudska občino
Ena osnovnih demokratičnih zahtev, ki jo je treba ostvariti v občinski upravU je ona glede občinske avtonomije, katero so interesi vladajočih slojev hoteli kar najbolj omejiti, da bi tako ovirali razvoj demokratičnih uprav za vsakdanjo obrambo delavstva in skupnosti občanov sploh. Dušeče birokratične kontrole s strani vladnih organov ovirajo sklepe občinskih svetov ter preprečujejo in zavlačujejo njih izvršitev tako, da postaja delovanje ljudskih predstavništev skoroda odveč.
Zato hočemo, da se občinska ln pokrajinska zakonodaja, ki jo je uvedla v naši coni Vojaška uprava, spremeni na vseh onih mestih, ki omejujejo občinsko avtonomijo. Ta avtonomija bo morala biti široka in taka, da bo dovoljevala širok razmah
ljudskim upravam v demokratični obnovi cone.
Delovanje občinskih syqtoy bo moglo odgovarjati stvarhirti koristim občanov le v primeru, če se. bo, oslanialo .na ljudske zbore kot resnično demokratične ustanove, pred katerimi bodo občinski svetovalci polagali račun o svojem delu volivcem in kjpr bodo slednji mogli Izboljšati to delovanje s konstruktivnimi kritikami ln predlogi, ki bodo sprejeti na javnih razpravah.
2.
Zaščita narodnih pravic
25 let fašističnega režima je prizadel zlasti slovensko narodnostno skupino, katero je oropal vseh osnovnih pravic kulturnega naroda. Tudi v štirih letih anglo-ameriške vojaške okupacije se njihov položaj ni
zboljšal v takšni meri, kakor bi smeli po vseh načelih demokracije pričakovati.
V bistvu so Slovenci še danes smatrani kot narod druge vrste, brez pravice uporabljati svoj jezik v javnih uradih in ustanovah ter brez lastnega zastopstva v organih javne uprave. Se danes so v veljavi fašistični zakoni, ki sankcionirajo brezpravnost Slovencev kot narodnostne skupine.
Zato se bo KP. borila, da se slovenski etnični skupini prizna enakopravnost in izloči vsaka diskriminacija po narodnosti, rasi ali veri- Posebej se bo še borila :
—	da se v posameznih obči-nah cone prizna obema narodnostnima skupinama pravica uporabe materinščine v vseh uradih in ustanovah občine tako v ustmenem kot v pismenem občevanju z mimi, kakor tudi dobiti potrebne dokumente v svojem jeziku;
—	da se prizna popolna enakopravnost obeh narodnosti pri podeljevanju služb, licenc in drugih pravic v delokrogu občine:
—	vse odločbe splošnega zna-eaia. Izdane od občine, in oblastno podpisani dokumenti, naj bodo dvojezični;
uradno naj bodo priznana tudi slovenska imena krajev v coni.
•3. Za demokratične iinance
Slaba uprava občin pod fašizmom in sedanjimi upravitelji imenovanimi od Vojaške upra-
"le starega me»
4. Za zajezitev širjenja brezposelnosti in doprinos h gospodarski obnovi
Uvedba Marshallovega plana lERP) je spremenila našo cono v tržišče ameriškega izvoza, je postavila težke ovire trgovskim zvezam z zalednimi državami, je povzročila nestalnost prometa- S tem je zakrivila, da se je zaostrila kriza v glavnih panogah proizvodnje ter razširila brezposelnost. Tržaški industrijski aparat ne dela več kot z 50 odst. svoje zmogljivosti, brezposelnih je preko 23.500-cIzvedenci» Marshallovega načrta pa stoje še celo na stališču-da še nadaljnjih 30 odst. zaposlene delovne sile presega dejanske potrebe in da jo bo treba pritiliti, da se izseli.
Pod pogojem, da bo pomoč coni nudena v obliki, ki ne bo uničila možnosti razvoja ljudskim organizmom, je občina dolžna, da s sredstvi, ki jih ima na razpolago - med drugim kot glavni udeleženec pri upravi «Ustanove za industrijsko luko» - prispeva k gospodarski obnovi cone.
KP vztraja tudi na tem, da se bo morala občina zavzeti, da se zajezi širjenje brezposelnosti s tem, da odobri in izvede načrt javnih del, ki predvidevajo med drugim:
—	gradnjo ljudskih his. šol, klavnice, centralnega pokritega trga, okrajnih pokritih trgov in drugih stavb splošne koristi;
—	izvedba regulacijskega načrta v Trstu in zlasti Se očisče-
Naše ljudstvo za svoj list
Cernjava Zofka 100, Rastja Marija 200, Furlan Nada 200, Furlan Karel 100, Kralj Angela 50, Kralj Ivanka 50. Kralj Franc 50, Cernjava Amalij» 50, Cernjava Jožef 50, nečitljivo 62, Abram Nada 50. Burger 50, Abram Vladimir 68. Skupina tovarišev s polo St. 221 L. 610: Kobal Adela 60, Škrk Matilda 100, Kariž 100, Blažon Zora 100, Škrk Marija 50, Fon Josiplna 25, Rebula Štefanija 45, Jazbec Jožefa 15, Abram Štefanija 50, Čermelj Marija 20, Kojanec Marija 59, TovariS Stranj Aldo - Dolina s polo St. 516 L. 920:	Stranj Antonij» 50, Stranj
Lovrenc 50, Stranj Rajko - Aldo 500, Krmec Drago 20, Sancin Vilko 20, Smotlak Dario 50, Cesnik Viktor 50, Sancin Josip 100, Smodlak Bruno 20, Vodopivec Sandro 20, Bandi Marij 20, Lovrlha Dušan 20.
Tov. Kaluža Rudolf - IV Okraj s polo St. 253 in 287 L. 600: Martini Štefanija 100, Boccalls 50, Vidal 32, B.U. 100, Bentivogllo 50, Krelja Katerlna 100, Koser 68, Tedeschi Bruno 50, Tedeschi Marij 50. 4. tovariši L. 450.
Tov. Platzer - Sv. Ivan s polo št. 335 L. 350: Plače Stanko 200, Moler J. 50, Lokar 100. V. Okraj s polo št. 438 In 448 L. 2.220: Rasen I Andrtj 200, FMSA - oddelek 5 B 400, Bonetti 20, Ganduslo 20, Stosch 20, Stefani 50, Tomč 50, Robba 50, Crismanl 50, Fontanot 50, Davide 50, Asquini 30, Rosso 30 .Degravlsj 20, Veglia 30, Dobrllla 50, Novacco 20, Verbanaz 20, Zerial 20, FMSA oddelek 5 B 400, FMSA oddelek 5 B 400, Zorzenon Elvira 100, Vidiak 100, Cuber 20, N.N. 20. Tov. Bogateč Anton 250. Zbirka tovarišev v gostilni «Ladlč» L. 3.215. Zbirka tov. Cloni In Pezza na konferenci na Proseku L. 2.550. Tov. Pl-slak Angela 100.
Okrajni odbor OF - Sv. Vid, pole St. 105, 107, 108, 114, 118, 139, 140 L. 2.952: Borštner Marija 31, Horvat 50, S ponza 50, Santon 50, Bruno M. 30, N.N. 25, Moterni 20, Stok Antonija 20, Noni 25, Cancianl Karel 100, Cen-tassl Josip 100, Cruazzl 100, P. s. 50, Bonetti Valentin ICO, Cargnall Jordan 50, Cessen 50, nečitljivo 50, Trabuko Elvlno 50, Trabuko 38, For-mentln Ange[ 50, Ghersi 100, Antonini Ivan 100, Zapador Marij 20, Giglio Franc 90, Marzari Salvatore 50,
Antoll Matej 50, Fabiani Leopold 50, Godas Marij 40, Cergolj Anton 50, Ughi Peter 50, Grauer Albin 30, Zu-pek Peter 50, Moretti Anton 50, Goz-leva Jakob 32, Belletto 30, Cosieva Jakob 20, Gallo 50, Ghezzo Stanka 20, Leskovec Adolf 20, Tornassi ni Marij 20, Senčič Marij 50, Predonzan Marij 20, Spaventi Jurij 25, Bait Rudolf 20, Rebula Ettore 20, Balbi Josip 25, Poli Arlgo 40, Paoli Karel 10, Milton Herman 15, Giachi Feliks, Secco Livio 50, Giotto Ernest 20, Bri-schi Josip 25, Berčič Viktor 25, Metlika Karel 20, De Re Josip 25, Ota Edgard 35, Marussi Marčet 15, Fer-luga Jurij 25, Brancolo Cosimo 30, Luchinovlch Anton 23, Prodan Albin 50, Pregare Livlj 30, Zanin Armando 25, Skorovič Bruno 50, Brecevich Margerlta 60, Petrovič Andrej 20, Mu. sina Sergij 40, Balbi Ivan 20, Umek Lucijan 50, Škerl Anton 30, Germani Anton 30, Golob Ektore 50, Sfingi] Adolf 10.
da oligarhičnih in imperialističnih interesov, zlasti še onih, ki so vezane r.a staro kliko, katera je vladala v tržaški občini pod vsemi režimi so povzročili obupen položaj, ki je poostren Se zaradi vojnih razdejani, občinskih financ v coni, ki predstavlja pravi bankrot.
Treba je doseči ozdravljenje občinskih financ z demokratičnimi sistemi, to je, da se napr-té večja bremena onim, ki jih zmorejo. Posredne davke, ki najbolj zadenejo delavstvo, je treba znižati ln deloma nadomestiti z neposrednimi davki, Kateri naj progresivno zadenejo večje dohodke imovitejših slojev (n.pr- progresivni družinski davek). Prvi (davki na potrošnjo) bodo morali zadeti luksuzne predmete z visokim deležem- Danes pa so tl davki naperjeni nasprotno na najnujnejše življenske potrebščine in na predmete široke ljudske potrošnje.
Demokratična zahteva po pravični razdelitvi davkov gre za tem. da se preprečijo davčne utaje in da se določijo posebne ljudske komisije za -ugotavljanje davčnih osnov.
Demokratična uprava mora za vsako ceno izvajati žirokopo-tezno socialno politiko v neposrednem interesu delovnega ljudstva, ki je bilo zaradi vojnih porušenj težje prizadeto od vseh drugih slojev. Delovno prebivalstvo Je skratka prisiljeno na nizko in ponižujočo živi jensko raven, ki je v tako kričečem nasprotju s pridobitvami civilizacije ln z blagostanjem bogatašev. Zato bo treba v kolikor so tiče izrednega dela proiaču-na, ki je v zvezi z velikimi potrebami obsežne socialne politike, poskrbeti med drugimi finančna sredstva s spretno politiko vnovčen j a občinskih nepremičnin. Dalje bo treba izdelati ln izvesti regulacijski načrt obnove mesta s porušenjem starega mesta in razširitvijo naselja ter industrijske cone proti periferiji-
Izpopolnitev kanalizacije v Trstu in izvedba kanalizacije v Miljah.
5. Preureditev občinske uprave in zaščita interesov občinskih nameščencev
Upravni aparat občin v coni po svojem ustroju ni v stanju, da bi zadostil potrebam velikega modernega mesta in naraščajočega prebivalstva. Na dru gl strani sedanja občinska upra va nele ni rešila teh problemov, marveč, se ni niti pobrigala, da bi zagotovila svojem uslužben-stvu primerne pogoje življenja.
Da odstrani te težke pomanj kljivosti, bo KP vztrajala, da se podvzamejo sledeči ukrepi:
—	decentralizacija nekaterih upravnih poslov v poslovalnice ki že obstajajo ali ki jih bo treba šele ustanoviti; preureditev in pospešenje ostalih poslov ta ko, da izostanejo, kolikor je pač mogoče- stroški in birokratične zavlačevanje;
—	zaščita pravic začasnih uradnikov z njihovo trajno na mestltvijo, upoštevajoč vso dobo začasne službe v vsakem pogledu ter s prepovedlo odnu-stov;
—	določitev dostojnih pogojev pokojnine tudi za one, ki so že upokojeni in ki prejemajo nezadostne pokojnine.
Končno bo KP podpirala zahtevo. da se preuredi zbor mestnih gasilcev ter da se jih postavi v odvisnost občine z enakimi funkcijami kot nekdaj.
li. Vsakemu občanu lastno stanovanjc proti primerni najemnini
Predvsem zaradi vojnih razrušeni in zaradi zaplembe stanovanj s strani okupacijskih čet je v coni najmanj 60-000 oseb, ki jim je dostojno stanovanje nedosegljiva želja-Odstranitev okupacijskih čet
ali njih namestitev v obstoječih vojašnicah bi dala stanovanje stotinam družin. Prav tako bi morala vlada in druge prizadete ustanove na vse načine pospeševati graditev stanovanjskih hiš za bombardirancc, za bivajoče v neprimernih hišah, za begunce za one ki sl žele stanovanje z drugimi, za mlade pare. Zato bo KP vztrajal, da občine sprejmejo in izvedelo sledeči program:
—	ustanovitev centra za pozidavo (obnovo), sestavljenega iz tehnikov in prizadetih, da bi preučili in vzporedili vse pobude. ki se tičejo gradbene obnove;
—	gradnja udobnih ljudskih stanovanj proti primerni stanarini;
—	odprava trošarine na gradbeni material, ki je namenjen novim stanovanjskim hišam-
Nova stanovanja naj dodeljujejo organi, ki bodo v pretežni meri sestavljeni iz predstavnikov prizadetih.
KP namerava tudi zahtevati, da Avtonomni institut za ljudske hiše (ICAM> zopet postane občinska ustanova, da se bo tako njegovo premoženje moglo upravljati po presoji občanov, ln skladno s potrebami mesta.
KP bo v občinskem svetu podpirala v interesu ljudskih množic najemninsko zaporo.
7. Za odgovarjajočo in ceneno javne usluge
Pomanjkanje dobre volje in tudi nesposobnosti sedanjih upraviteljev za vodstvo uprave javnih dobav (luč, voda, plin) ln uslug (tramvaj, avtobus). na način, ki bi odgovarjal koristim skupnosti, je vzrok zanemarjenosti in dezorganizacije celokupnih javnih uslug, da je obžalovanja vredno. Ti upravitelji so bili proti vsem demokratičnim načelom postavljeni od VU med drugim tudi iz razloga- ker predstavljajo same sebe. ali pa le majhne skupine, ki so vezane na staro tržaško vladajočo kliko.
To je seveda vplivalo na ceno ln kakovost. Brez odloga se morajo te usluge zboljšati, cene pa prilagoditi stroškom, ki bodo Izhajali po njih gospodarni preureditvi. Prilagoditi Je treba tarife zlasti za dobavo električne struje sorazmerno gospodarskim prilikam prebivalstva tako ,da se zviša cena za luksuzne uporabe.
V vseh občinah je treba Izvršiti prehod vseh teh dobav in uslug v upravo občin. S tem se bo preprečila vsaka zasebna špekulacija in tako dosegel namen .nuditi prebivalstvu najboljše dobave in usluge vštevšl tramvajske, filobusne in avtobusne zveze.
8. Prilagoditev šolskega, kulturnega in športnega ustroja potrebam prebivalstva
Posledice vojne ln vojaška okupacija se občutijo tudi na tern občutljivem sektorju življenja občanov. Kajti se so šole, Iti so zasedene po anglo-ameri-ških četah in po ljudeh brez strehe. Zato šolski aparat podeželja še ni dosegel razvija, ki ga terjajo potrebe slovenskega prebivalstva.
Da bi odvnnogel razn'm ne dostatkom, ki se kažejo na tem odseku, bo KP vztrajala na naj-nost. da občina ukrene sledeče:
—	obnova sol tn otroških vrtcev v coni po predhodni namestitvi brezdomcev in čet, ki so v njih;
—	zgraditev novih šol v mestu in podeželju sorazmerno s šoloobvezno mladino ln upoštevajoč narodnostno razmerje in najdaljšo dopustno razdaljo do Sole;
—	pojačenje šolskega zdravstvenega nadzora in ponovna uvedba zobozdravnike nege;
—	ponovna ustanovitev šolskih patronatov, podpirani od ob'ine in sestavljeni iz predstavnikov staršev šolskih otrok;
—	vrnitev otroških zabavišč občini in zgraditev telovanic ln športnih igrišč za telesno vzgojo mladine;
—	ustanovitev slovenskih in italijanskih ljudskih knjižnic;
—	ustanovitev ustanove za slovensko ln italijansko ljudsko gledališče in odgovarjajoča denarna podpora občine;
—	dodelitev občinskih dvoran za gledališče in družabne prireditve slovenskim in italijanskim organizacijam za ljudsko prosveto.
9. Za učinkoviti) zaščito naših kmetov
V občinah naše cone prebiva najmanj 6000 kmetov, ki zaradi značilnosti zemlje in podnebja proizvajajo v zelo neugodnih pogojih.
KP bo v občinskih upravah cone vztrajala, da se izvede na-' črt olajšav, ki obstajajo med drugim :
—	v diferenciaciji doklade na zemljiški davek sorazmerno z rodovitnostjo zemljišč in s skupnim dohodkom družine ter v oprostitvi doklade za najmanj donosna zemljišča;
•- v odpravi takse na zakol enega prašiča na vsako družino;
—	v postavitvi medobčinske trsnice za dobavo izbranih sadik kmetom po ugodnih cenah;
—	v znižanju trošarine na vino;
trebe za pomoč potrebnim vsake vrste ogromno narasle, tako da občinska ustanova za pomoč ni v stanju izpolniti vseh svojih nalog. Istočasno pa se v in izven občinske ustanove za pomoč razvija sramotni špekulacija, ki zlorablja dodeljevanje podpor v političen in Ideološki pritisk.
KP je mnenja, da se je proti tej spekulaciji treba boriti tako, da se vsa pomoč zavuži edino le v občinski ustanovi za pomoč, katero mora biti pod nadzorstvom občine in v čigar Upravnem svetu morajo sodelovati predstavniki delovnega ljudstva-
KP bo postavila občini poleg tega se sledeče zahteve:
—	razširitev hiralnice ter deškega jn dekliškega vzgajališča v meri. da bodo krite vse potrebo po zatočišču:
—	ponovna ustanovitev Doma bivših gojencev vsaj za deklice odpuščene iz vzgajališča. da se zaščitijo pred nevarnostjo iz-prijenja;
—	zgraditev obednic za one, ki so deležni brezplačne hrane;
—	dodelitev pomoči brezposelnim povratnikom iz vseh vojn.
12. Zdravstvena zaščita ljudstva
Vojne grozote so s strahovitimi razdejanji in z naraščajočim obubožanjem ljudskih množic, katerega je zaostrila gospodarska kriza, na vznemirljiv način poslabšale zdravstveno stanje delovnega ljudstva. To. kar je bilo pred vojno nujen, je postal sedaj vznemirljiv in skrbi prizadevajoč problem, zaradi nuj-
nosti- da se nudi takojšnja in ouoe z I najprimernejša zdravstvena za- rižem .
—	v dodelitvi stojnic za prodajo sadja, zelenjave In mleka-na okrajnih tržnicah neposrednim proizvajalcem;
—	v podpori nabavnim in prodajnim zadrugam ter zadružnim kletem na podeželju;
—	v zgraditvi naprav za olajšanje namakanja ter z uvedbo Industrijske tarife za vodo v ta namen;
—	v izboljšanju vsega občinskega delovanja, ki se tiče podeželja in posebno še onega, ki zadeva šolstvo (uvedba večernih tečajev za kmetijstvo), zdravstvo, upravo In prometne zveze.
ščita revnejšim, zlasti onim, ki niso deležni socialnega zavarovanja.
Občine morajo učinkovito poj sredovati:
—	za takojšnjo zboljšano zdravstveno pomoč (vštevsi zdravnika, zdravila, bolnišnico, porodniško pomoč in zdravlje-otrok);
—	za preventivne ukrepe potom okrevališč za slabcv.ie otroke in one nagnjene k bolezni, z obmorskimi' in gorskimi kolonijami za delavske otroke, z brezplačnim cepljenjem proti jetiki Itd.;
—	za brezplačno razdeljevanje učinkovitih zdravil -~ tudi specialitet — pomestnln lekarnah. katerih dohodki bodo olajšali zadevne stroške občine.
13. Hazi/oj tujskega prometa
Pomanjkanje primernih naprav, sedanja dezorganizacije gostinske in turistične službe, a jircdvsem pa zasedba mnogih hotelov po anglo-ameriških leč tali predstavljajo najtežjo oviro obnovi in razvoju turizma i' naši coni.
Občine .bodo morale začeti z aktivno politiko, ki bo stremela, da popolnoma izkoristijo vse I turistične možnosti naše cone preko občinskega turističnega podjetja. Podpirati bo morala zgraditev hotelov, pensionov in I kopališč, upravljati turistične I avtomobilske linije ter tak o omogočati sezonske turistične, kulturne ln športne pobude m prireditve. Prav tako bo morala Izkoristiti možnosti, ki jih nudi tižaški velesejem, ter dajati po- I bude za množičen ljudski tu-! j
10.	Kontrola umi za nujne življenjske
potrebščine
Zmanjšanje vrednosti denarja, ki jo kot posledico vojne in premoči vladajočega razreda vzdržuje kapitalizem in ki je posledica načrtov za uničenje naših industrij, je skrčilo nakupno moč mezd na komaj 60 procentov v primeru z letom 1939.
KP opozarja, da Je dolžnost občinske uprave, tla ščiti nakupno moč delavskega razreda ter da zajezi špekulacijo in povišanje cen- KP bo zlasti vztrajala na nujnosti sledečih ukrepov v občinski upravi:
—	reorganizacija in ojačanje tržnega nadzora ter določitev in kontrola cen v prodaji na debelo. na drobno in na prodajnih mestih sploh; ustanovitev po potrebi močnega občinskega konzumnega podjetja za proda jo predmetov široke potrošnje in najnujnejših življenskih potrebščin prebivalstvu po naj-nižjih cenah ter pripravljenih jedil v cenenih restavracijah;
—	olajšave konzumnim zadrugam til, zadružnim prodajalnam-
11.	Za ibistojno skrbstvo brez političnih
spekulacij
Kot neizogibna posledica vojne in gospodarske krize so po-
ZDRAVNIŠKI KOTIČEK
26.1
35.3 |
.-..	gfpi
!*■>< ',s':	r	.....
1021	1025	1030	1035	1940	1045
I
Diagram kaše krivuljo smrtnosti od tuberkuloze v Sloveniji. Krivulja se po prvi svetoni ojni polagoma spušča, a se takoj po začetku poslednje svetovne vojne visoko dvigne. Najnižja točka je okrog leta 1939. Takrat iznaša smrtnost od TBC v Sloveniji le 11 na 10.000, V nasprotju z letom 194 5., ko je 35 na 10.000
Pred prvo svetovno vojno je bila tuberkuloza med najbolj pogostimi bolezni, med najtežjimi, med tistimi, ki so imele na jv iš ji odstotek smrti. V stari avstro-r-grski monarhiji je bilo na 10.000 prebivalcev letno 37 smrti za rudi tujerku-lom ,tako da je vsak 6. m* ic ur-rl od nje. Tako je vili tuberkuloza pred prvo svetovno vojni naj /olj ra:širjena in najtežja bcle-.ai, kateri j« bila posvečena glavna paž-nja zdravstvenih ustanov.
Po prvi svetovni vojni so zaidi v vseh evropskih državah odločno borbo proti tuberkulozi. Tako vidimo. da se krivulja smrtnosti spušča. V ta namen prinašamo priloženi diaaram, kjer vidimo, kako krivulja smrtnosti v Sloveniji pada od 26/10.000 v letu 1921., tik po
Krivulja nam kaže smrtnost od tuberkuloze leta 1938. v raznih deželah sveta. Danska je na najboljšem mestu, predvojna Jugoslavija je bila na najslabšem.
2e oi nekdaj je april smatran kot mesec nestalnega vremena. Pogostokrat se zgodi, da pride za lepim, toplim vremenom, mrzli val, ki povzroči zlasti na povrtnini veliko škodo. Vendar pa ne smemo radi tega preveč zaostajati z vrtnarskimi in poljskimi deli, ker na tak način bi si sami mi povzročili veliko -škodo. Zato je bolje, da h rez vsake skrbi nadaljujemo z delom in da cefo z njim pohitimo, ker morajo biti do konca aprila vse h jice in gredice obdelane in popolnoma urejene.
vojni, na 11 smrtnih slučajev na 10.000 prebivalcev letno (1939.) Borba proti tej zavratni bolezni je bila torej zelo težka in le polagoma se je krivulja spuščala.
Na drugem diagramu vidimo zdravstveno stanje prav na polju borbe proti tuberkulozi v raznih deželah Evrope. Tudi ta krivulja je za nas zelo poučna. Diagram nam kaže smrtnost leta 1934. ko se je
Kmečka dela v aprilu
zažveplati in jo zamašiti. Kisla repa I zdravstveno stanje precej popravi-
Dela na vrtu je iz dneva v dan več, zlasti letos, ko zamudimo o-gromnega časa z zalivanjem. Ce bi v tem mesecu zanemarjali zoliuanje lahko rečemo, da je bil zaman ves naš prejlnji trud. Zalivati moramo zlasti obsejane gredice in če je mogoče tudi večkrat na dan, ker drugače semc ne more skliti. Dobro bi bilo če bi v taki suši gredice pokrili z mokrimi cunjami.
tem bi preprečili preveliko shla-pevanje, vsaj dokler seme ne skli-je. Seveda, to delo se opravlja lahko samo na majhnih vrtovih. Ce hočemo, ià ero nMì ufi ne
smemo dopustiti, da bi se naredila skorja na površin, zemlje, ker ta preprečuje nadaljnji razvoj mlade rastline.
Do polovice tega meseca moramo vsejati na prosto čebulo, poletno redkev, rde*o peso. kumare, buče, melone, majaron, fižol in sploh vso zelenjavo, katero mislimo pridelati v prvi in drugi polovici poletja. Proti koncu apnila lahko sejemo tudi pozne poletne vrzote, jesenski kapus, karfiolo itd.
V zimskih gredicah je treba rastline razredčiti in jih presaditi na prosto. Posebno se priporoča pakiranje sadik paradižnika, zelene, metancane, paprike itd. katerih ne moremo še saditi na stalno mesto.
Grah še vedno lahko sejemo. Ce pa ga hočemo imeti celo poletje, pa moramo sejati vsakih deset, ali
petnajst dni na majhen košček zemlje.
Ta mesec je najprimernejši za napravo novih sparger. Priporočljive vrste špargljev so: argenteuil, kanoverov orjak in erfurski orjak Med vrste špargljev lahko sadimo oziroma sejemo različno zelenjavo n. pr.: solato, kolerabo, čebulo, česen itd. To lahko storimo samo prva leta oziroma takrat, ko so iparglji še majhni.
Zgodnji grah moramo sedaj okopati in okoliti. Na splošno moramo sedaj opleti skoraj vse gredice-
Ne smemo pozabiti, da moramo pustiti nekaj lanskega najboljšega radiča za seme. Se bolje je, če ga presadimo in sicer no 10 cm. narazen lstotako pustimo zn seme tudi solato, motovilec, in drugo podobno zelenjavo.
Kdor še ni vsadil krompirja do sedaj, ga mora v prvi polovici tega meseca. Koruzi moramo pognojiti, če nam je le mogoče, s hlevskim gnojem. Ce nimamo dovolj gnoja moramo potrositi na 100 kvadratnih metrov 5 kg. superfosja-ta, 3 kg. kalijeve soli in 1 kg. žvepleno kislega amonijaka.
Sedaj je priporočljivo sejati krmno peso. Ta ne bi smela majn-kati na naših gospodarstvih. Lahko jo sejemo med trte, v sadovnjake, med koruzo in povsod, kjer imamo malo prostora na razpolago- Pesa ne potrebuje nobene posebne nege, in niti posebnega prostora.
Skrajni čas je, da pretočimo vino. afco ga še nismo Pazili moramo. da je vino zdravo. Prazno posodo moramo splahniti, posušiti,
ali zelje, kakor tudi krompir, ne smejo biti v istem prostoru, kjer je vino.
Hlev moramo dobro prečistiti, iz njega je treba odstraniti ves gnoj, ter ga pobeliti ali pa vsaj poškropiti z apnom. S tem bomo zatrli marsikatero kal bolezni.
Živina, predvsem mlada naj se dnevno malo sprehodi. Teleta morajo skakati, da si pretegnejo kosti. Isto velja tudi za mlade prašičke.
Ce smo sejali v jeseni deteljo in-karnatko bomo lahko kmalu z njo krnili. Paziti moramo, da ve bo, zlasti v začetku, povzročila napenjanja pri živini■ Nikdar ne smemo krmiti z rosno ali ugreto deteljo! Živino moramo polagoma navajati na zeleno krmo. Sveža detelja bo tudi prašičem teknila.
Ze sedaj opozarjamo na rdečico, kj uniči vsako leto toliko prašičev. Proti rdečici pomaga samo cepljenje, zato jih je treba pravočasno cepiti.
V sadovnjaku moramo sedaj samo Jiaziti na škodljivce. Uničujemo jih s škropljenjem s svinčenim arzenijatom, (50 odst.) ali apnen-mim arzenjatom (18 odst.).
lo. Takrat je bila najnižia umrljivost zaradi tuberkuloze v tlslih deželah. ki so bile na najvišji stopnji civilizacije. Danska ima na 10.000 prebivalcev le 5 smrti zaradi tuberkuloze, a Nemčija 8. Tudi Slovenija ni na najslabšem mestu, nego nekje v sredini, saj je pri Slovencih prevladovala življenjska raven kot v srednji Evropi. Nasprotno pa vidimo, da je bila v vseh ostalih Balkanskih državah smrtnost zelo visoka, a naj višja je bila v oslalih predelih Jugoslavije. Največja umrljivost zaradi tuberkuloze je bila torej v deželah, kjer je bilo težko socialno in tudi obupno zdravstveno stanje.
Naš prvi diagram pa nam tudi kaže drugo zelo važno stvar. Mi vidimo, kako se je umrljivost zaradi tuberkuloze v Sloveniji do leta 1940., v dolgi in naporni borbi stalno spuščala. Od leta 1941. dalje na vidimo, da se ta krivulja mnogo hitreje kot prej zopet dvigne, tako, da smo leta 1945. zopet tam, kjer je bila stara Avstrija 1908. leta, na 10.000 prebivalcev je letno 35 smrtnih slučajev. Vsakemu je jasno, da je temu kriva vojna, ki
je s svojimi žrtvami, bedo in Pf manjkanjem, ter dezorganizacij0 j zdravstvene službe uničila v petih letih sadove vse pretekle borbe pf°“ ti tuberkulozi. Tako vidimo dru<J° posledico vojne, ki ni številčno vedena nikjer kot vojna škoda, J" pa je vendar njena posledica.
Diagram, ki nam kaže 1935. lct°’ pa nam pove tudi, da je bila borba proti tuberkulozi v Sloveniji, bolj pa v ostali Jugoslaviji, zda daleč za ostalimi državami, kot ie I primer Danske. Uspehi so se k e' J zali šele po zelo dolgem času 1,11 moramo iskati razlog v polkolonidf' nem stanju in izkoriščanju ljudskih množic s strani domačih in tujih kapitalistov, tako, da je vladala n? primerno večja beda kot rta D&h" skem.
Beda pa je glavna podlaga tube1" j kuloze, tako, da ji dajejo tudi in,e' I proletarska bolezen in da jo prište' vajo med najvažnejše socialne b°“ lezni. Raziskovalci na polju tub^C kuloze so ili celo dalje. Na jgodlšr zaključkov svojih raziskovanj postavili trditev, da na podlagi vl' šine smrtnih slučajev od luberk'1' lože lahko vidimo socialno star! v dotični deželi. Saj je razmeri*, na 100 umrlih za tuberkulozo, * proletarcev in le 20 dobrosloješ'’1 ljudi.
Poslednji diagram nam Končf*® kaže višino umrljivosti zaradi ,lt’ berkuloze v raznih starostih. V C vem letu starosti umre na 10 otrok 17 za TBC, pozneje ta kriV^ Ija strmo pade in doseže najni-1 točko okrog 10. leta, a odtod ” raste hilro in imamo največjo varnost od 20. do 25. leta, ko k smrtnost 22 na 10.000. V tej staro5 se bo moral zato vsak pazili io ' le značilnost protiljudsklh rež če v tej starosti izrabljajo mladir na nečloveški način, pri pomnil' kljivi organizaciji zdravstven« službe kot tudi pri prenaporni
delu, ob nezadostni prehrani. A ko je nažalost prepogosto stanje Jugoslaviji, celo po besedah njem'
«voditeljev)). Težke posledice bo*
------— * j is n, .i c-ervt; /vuotcutue ja
lahko videli v bodočnosti, ko bo lahko postavljene poštene statisti'1• Slično pa je stanje tudi pri "
na STO. Posledice vojnega pom8,ljj
kanja še niso minile in še se . jiopravilo stanje, a že je udarila *k zapadni svet težka gosjiodarska kr. za, ki jemlje tisočem delovni, ljudstva zaslužek in s tem kruh• zadostna, izdatna prehrana je 9^, na obramba v borbi s tuberkul0*
I n '

\ ‘ 'Vv
JU
\ / X y

-ULJ;-.
ul<C
Krivulja smrtnosti od tuberk-, v raznih dobah starosti. Noj^j
točka (22/10.000 letno) je V
od 20. do 25. leta.