166
Pred nevihto
Lili   N o vy
Nekje je burja za gorami, nevihta, blisk in tresk in grom, sopara pa, ki ždi nad nami, pritiska vse, kar diha, k tlom.
Negibno log in trstje čaka in ribnik več ne valovi. V modrini jezni, brez oblaka, nebo nas gleda in molči.
Trdo nam groza v žile sili, uprti — sohe — smo v portal, ki dolgo skozenj so hodili berač, kmet, kralj in kardinal.
A zdaj se težki temelj stresa, vse bliže rjove groma glas. Morda bo ura, polna besa, zdrobila stavbo, dver in nas.