Časopis s podobami m slovensko mladino.
Štev. 2.	V Ljubljani 1. februarja 1876.	Leto VI.
Moja molitev.
ča visoki, Gospod presvctil, fc Ti, ki bleskoto ozvezdju si ddl, Ti, ki si nebu in zemlji vladar! 7 Tebi uboga jaz bližam se stvar. I Sliši, usliši, kar v prahu klečeč Derznem prositi se. Tebe moleč! Daj mi, Vsevlàdni! da luč ne sterni, Ki razsvetljuje mi um in oči; Dub hrepeneči, prosvéte željan,
V	Tvojem naj znanji mi bode miràn! Hčerke, ki meni so jutranji hläd,
Ki so mi tó. kar je zemlji pomlàd, Milo podpiraj, nad njimi Ti čuj, Kadar mi kličejo solzne: „zdravstvuj!" Prosim, uglàdi jim zomsko stezo, Drži nad njimi dobrotno rokó ! Daj mi, naj srce mi vedno kipi, Vedno od vsega, kar Tebe česti, In pesnotvórni mu ogeuj podaj,
V	kterem le tlelo je meni do zdàj,
V	njem da moj glas bi slaviti začel, Kar se zatirati svét je raznél: Sladko očino, predragi svoj ród
Daj mi povzdigniti, yevui Uwpódl
i

Daj, du dolìnonti jaz avojti spoznam. Volji da Tvojej se nizka uddm. Sreino vriskaje. otožno terpeč Kaj se klonim Ti. v ljubezni goreč. S svojo poilpäro zaSčiti me Ti. Kadar poslednji mi boj zagrozi. Kadar pobegne telesna mi moć, Grobna pred m:in„j razgrne se noć. Daj. da iz nju probudi me na dan Z gromom pohlevnim nkàz Tvoj močan-, Tja me pokliči, kder mine gorjé, Kder so xivénje le sanje svetlé, ßsjda käer sreče kipćči ixvòr, Kder zaielćni je najden uzòr, Ondu, kder a Tvojo krasoto prevzet Duh poveličan proslavlja Te vućt. Ondu, kder Car Ti na večni si čas. Tatu nftj hvaleča Tvoj gledam obraz ! —
______Lujiva Petjakora.
Brezova šibica.
(Na slovensko preložil V. El-žen.l
Živela je pred več leti zelò ubožna mati. Bila je tolika sirota, da nij imela s čem rediti sebe niti svojega otroka. Živela sta le o milostinjali drugih ljudi. In kadar je mati hotela skuhati malo sóka, treba jej je bilo iti poprej v góro iskati drv. Mislite si otroci, kako žalostno je v takej hiši, kjer gospoduje pomanjkanje in glad !
Necega dne zopet nij imela mati niti jednega polenca, da bi zauétila ogenj na ognjišči; zatorej pokliče sina in mu reče: „Vojko, idi tja v góro, da nabereš malo drv, kajti jaz nemam niti treske več, da bi zakurila in skuhala sSk. A bodi priden ter glédi, da nabereš denes več suhljadi nego li zadnjič, ker jutri je — praznik."
Vojko takój uboga mater, vtakne v torbico kos ovsenjaka, vzame vrv, da poveže drva in otide, da si zelò gladen, tja v góro. Prišedši v gozd, začne nabirati suhljad, da mu je kapal znój od čela in je popolnem pozabil na glad in ubožnost. Ne dolgo in imel je precejšno breme suhega dračja, katero poveže z vrvjo in zadéne na glivo. Vroč je bil dan in solnce je hudo pripekalo, ko je deček z bremenom na glavi težko sopžč stopal skozi gozd. Ménil je, da už0 ne more dalje, ker breme ga je zelò pritiskalo, nogi ste opešali in čim dljè tem bolj se je oglašal glad v praznem želodci. Neka otožnost se ga polasti, a kmalu se zopet ohrabri, ko pomisli, kako ga bode mati vesela, kadar ugleda toliko breme snhega dračja, ki ga je nabral. Tako polagoma id0č in misleč na ubogo mater, zazrè na jeden krat pred soboj staro, v dve gubi upogneno bàbieo. Obraz jej je bil nagrbančen in oči so se jej blestéle kakor žareča ognja. Pred njo je ležalo veliko breme suhih (lrv in tožila je, da jej nij mogoče težkega bremena dalje nesti.
„Daj, pomòzi mi!" reče starka bližajočemu se dečku.
„„Sam imam dovolj nositi in mati me uži težko pričakujejo,"" odgovori jej Vojko.
.Ej, saj si mlad in dolgopét !" odvrne starta ter se mu prijazno nasmehne.
Lehko še dospeješ do doma o pravem času, ako mi todi poneseš ta zveženj drv do moje kòSe. ki nij daleč od tnkaj. Daj. stori mi to veselje, ne bode zamiin, dobro te plačam!"
Vojko si misli, kaj neki mn more dati starka, ki sama nema ničesar. Vendar se d&dè pregovoriti, odloži svoje in zadene njeno breme na glivo ter počasi korači za starko, ki mu je kazala pot. Nijsta dolgo hodila, da obstoji starka pred nizko, leseno k5čo ter reče dečlra : „zdaj pa le odloži breme, tukaj je moje stanovanje. A potrpi malo, da te plačam !"
Vojko stori, kar mu je ukazala stara ženica ter komaj čaka, da bi videl, kaj mu podeli siromašna stara žena.
Kmalu se starka vrne iz hiše ter prinese v roči brézovo šibico. Vojku se je žena zdela zdaj mnogo večja nego li poprej, bila je čestitljiva in resna, da se je je skoraj bal
„Ti si vrl deček, ki se rad usmiliš ubozih in starih ljudi ; zato dobodeš od mene plačilo. Ki, tu imaš brezovo šibico; dobro jo hrani, prinašala ti bode zlatega Badi !"
To izgovorivši, podi mu šibico ter izgine v siromašno kdčo. — Vojko se je malo ne smijal takemu bornemu dani, a vendar obdrži vejico ter hiti nazaj v gozd po svoje breme. Zadene je zopet na glàvo in z brezovo šibico v desnej roci korači dalje proti domu. A nij dolgo hodil, da ga obide neka čudna utrujenost in zaspanost. Misli si : malo bodem počival in spal, drugače ne pridem dalje. Kakor je mislil, tako je tudi storil
Odloživši suho dračje, vtakne brezovo šibico v zemljo, vleže se na mehek mah in kmalu se zaziblje v sladko, prijetno spanje. Ko je solnce uže zahajalo jn je večerni veterc začel pihljati po zelenem gozdu, izbndi se Vojko iz sladkih sanj, maučč si spanec iz oči. Najpred pogleda na suho dračje, potem še le na dragoceno brézovo vejico. Ali kako se začudi, ko na mestu vejice vidi staLi košato drevo, na katerem se je blestelo zlatih in srebrnih listov in ovočja (sadja) vse vprek ! Ves vesel vzklikne, skoči k začaranemu drevesu in začne smukati liste in jabolka ter je mašiti v žep. Napolnivši vse žepe do vrha, poslovi se od prečudnega drevesa, naloži zopet breme na glivo ter hiti domóv.
Mati je užž težko pričakovala Vojka, boječ se kake nesreče, ker ga tako dolgo nij bilo domóv. A kdo popiše njeno veselje, ko ugleda Vojka nenavadno veselega v hišo stopiti. A vidés, da nema sè soboj niti jednega polenca, razgnjevi se, rekćč: „kod si se potepal ves dan? Zjutraj za rana sem te poslala v gozd, da nabereš nekoliko suhljadi, a ti prideš tako pozno, ter ves prazen domóv!"
„Ne hudujte se, draga mati!" prosi jo Vojko. „Pridno sem delal in gotovo bodete zadovoljni z manojl"
To rekši, izsuje srebrne in zlate liste in jabolka na mizo, ki so se blestela, da je materi skoraj vid jemalo.
„Od kodi ta zlatnina in srebrnina ?" povpraša skrbna mati Vojka, bojéc se, da ti zakladi nijso pridobljeni poštenim načinom.
„Vse to sem si prislužil v gozdu!" vzklikne Vojko ter res rosei objame začudeno in presrečno mater. Potlej jej pové dogodio o starej Mbici in o zlatonosečem drevesu. Zdaj se mati upokoji in bila je neizrečeno vesela tolike sreče. Od tega duč nijsta več trpela nikacega pomanjkanja, bila sta i movi ta.
Žid Mousa in Turek Mustafa.
V Sirskej deželi na Jutrovcm je živel Turek, Badži Mustafa imenovan. Kupčeval je s kozjo dlako in si pridobil toliko premoženja, da se je mogel prištevati k najbolj imovitim trgovcem domačega mesta Hamaha. Da bi se za toliko srečo zahvalil proroku, namenil se je na romarski pot v mesto Meko. Njegova družina nij bila obila, razven žene je imel samo še dva sužnja. A ker žena nij hotela ostati sama donni, nego je želela ž njim obiskati grob Mohameda proroka, zato je mož prodal, kolikor je imel kozje dlake nabrane, vzel je ženo in sužnja sč soboj ter je ostavi! prazno hišo brez vüruha.
Samo nekaj je skrbelo Mustafo, iu to je bilo, kam bi za čas svojega 1 potovanja 'skril svoje novce. Sè soboj je jemati nij kazalo, ker bi ga v puščavi lehko napadli Beduini in bi ga oropali; doma je pustiti tudi nij varno, ker je hiša brez v&ruha ; zvestemu prijatelju je zaupati je bilo še manj mogoče, ker pravega prijatelja nij imel nobenega. Po dolgem premišljevanji si nekaj izmisli, kar se mu je najboljše zdelo. Vse svoje novce (denarje) lepo zavije in dene v petero loncev, katere potem z maslom do vrha napolui. Te lonce odnese v hišo svojega soseda, Žida Mouse, proséc ga, naj mu je hrani, dokler se vrne od groba, ker v loncih ima pripravljeno maslo za zimski I čas. A po teži teh posod je Mousa kmalu spoznal, da je v loncih vse kaj druzega nego-Ii maslo. Komaj se je Mustafa iz doma odpravil in z neko vočjo J karavano v Damask odpotoval, užč je Žid lonce pregledal, novce iz njih pobral in je z maslom zopet do vrha tako žalil, da jim storjene škode nij bilo znati. J Ubogi Turek je po svojej vrnitvi kmalu zapazil, da ga je zviti Žid okradel, I a ker so lonci od zunaj bili nepoškodovani, in ker nij imel nobene priče, da so v loncih bili hraneni novci, zato so tudi pri sodniji nij mogel in tudi nij smel oglasiti. Mislil je zatorej noč in dan, kako bi kako drugače kaznoval ■ hudobnega Mouso in zopet nazaj dobil svojo novce. O svojej izgubi nij nikomur ničesar povedal iu še celò njegova žena mu je morala na Mohamedovo brado prisčči, da o tej zadevi bode imela zmirom jezik za zobmi
Necega dné gre Mustafa v bližnje mesto Horns, da prodà kozjo dlako v ondotnili tovarnah. Pri tej priložnosti vidi družbo komedijantov, ki so imeli 1 posebno lepo in izurjeno opico. To žival kupi, vzame jo sč soboj domóv in jo zaprti v posebno izbo, v katero je samo on zahajal in aikdo drugi Potlej ; si kupi na trgu staro obnošeno obleko, kakoršno nàvadno nosijo židje, tudi čapko in pisan pas, kakor ga je nosil sosed Mousa. V tej obleki je vsak dan po večkrat obiskoval opico, posebno kadar jej je nosil živeža in se je igral ž njo. Opica se ga je kmalu tako privadila, da mu je hitro skočila na vrat, objemala ga in poljubovala, kadarkoli je stopil v izbo.
Bilo je necega po póludne, da sreča Mustafa na ulici sosedovega sina, mladega Mouso, Prijazno ga pozdravi, dobrika se mu, ter tako dečka vabi v
hišo. ker ma želi dati smokev in dražega sladkega orodja (sadjal. Deček vr-jame prijaznmm besedam dobrikavega Torka ter gré za njim. Ali komaj pridela v hišo, prime Mustafa židovskega dečka za roko in ga pelje na vrt, kjer ga dobro zapre v samotno hišico, od koder ga ne sliši živa duša. Stari Mousa je bil v velikih skrbeh zaradi izgubljenega sina. Po vseh krajih ga skrbno išče. ali zamàn; o svojem ljubem sinu ne more pozvedeti nič gotovega. Ve- pobit in žalosten, ker je bU sin njegov jedini otrok, mislil si je oče. da je prej ko ne padel v vodo in ondu utonil, ali so ga pa vjeli blizu mesta so klateči Beduini in so ga sè soboj odpeljali. Na glas se je jokal in klical Je-hova na pomoč, kajti nihče ga nij mogel ntolažiti.
Še le za nekaj dui zvé po nekem človeku, da so videli njegovega sina takrat, ko se je bil izgubil, pri sosedu Mustafi. Zdaj mu se v glavi posveti, ter si misli, da bi Turek res utegnil njegovega sina vjeti. samo da bi se maščeval zaradi okradenih loncev. To misléS, pokliče takój Mustafo pred sodnika in ga toži. da po krivici skriva njegovega otroka, tndi zahteva, da mu naj otroka takój nazaj dà. S prvega Turek vse taji, ali ko priče pritrdijo, da so videle, ko je peljal Hadži otroka v svojo hišo, in ko ga je sodnik uže hotel obsoditi, da mora otroka živega ali mrtvega postaviti pred sodnijo, zakliče Turek: „V resnici je Bog velik, in njegova mogočnost je neskončna.1 On dela čudeže, kakor se mu zdi primerno. Videl sem, Effendi, Mousovega sina gre-ddčega mimo moje hiše ; povabil sem ga naj pride z menoj, da ga glede' stare prijaznosti z njegovim očetom malo pogostim. A slabo mi je deček povrnil gostoljubnost ; grdo se je vedel in še celò klel je imé našega svetega proroka. Ali glejte čudo 1 Komaj je zaklel, izpremenil se je v opico. V tej podobi vam ga hočem pokazati in takój se prepričate, da bode sin spoznal svojega očeta."
Komaj Hadži Mustafa izgovori te besede, izpusti njegov zunaj stoječi služabnik opico v sodnijsko dvorano. Opica vse pričujoče naglo pogleda, ter skoči na Mouso, ki je jedini nosi] obleko, kakoršne je bila opica navajena. Ker je mislila, da je to njeni pravi gospodar, obesila se mn je okoli vratu, poljubovala ga je in božala kakor otrok svojega očeta, katerega po dolgej ločitvi zopet vidi. — To vidéó, vsi so mislili, da je Turek resnico govoril. „Čudo se godi." vpili so vsi jednoglasno, „Alah je velik in njegov prorok Mohamed!" Žid je moral opico vzeti in sodnijo zapustiti, saj je bilo dovolj izpričano, da je ta žival njegov pravi sin !
Kaj je bilo zdaj židu početi. ko si je pritožil sramoto ? Tudi nij bilo upati, da bi si s hudim pridobil sina nazaj; poskusil je tedaj z dobrim. Ko se naredi noč. obišče skrivaj soseda, ponuja mu novce z obresti nazaj, ako mu dà preljubega sina. Ker je Turek s tem dosegel, kar je namerjal, zatò je rad v to privolil, samo lo si je izgovoril, da mora Mousa otroka Se to noč skrivaj odpeljati in z vso svojo družino odpotovati. Tako se je tndi zgodilo. A Turki so prisegali na ta čudež, ter so rekli, da se je vse to zgodilo v Mohamedovo slavo iu češfenje. Zidjo so bili od te dobe tako zaničevani, da so morali vsi iz mesta pobegniti. Odsihmal ima mesto Hamah samo turške prebivalce. A zgodba uči, da nij nihče tako zvit, da mu ne bi našel jednakega solnčni svit.	p. K„r,
Kitajsko in Kitajci.
V sredi Azije leži kitajsko (činezko) cesarstvo, ki je najstarejša država na svetil in je petnajstkrat večja od Avstrije. Prebivalci kitajskega cesarstva se imenujejo Kitajci (Činezi) ter pravijo svojem» cesarstvu „nebeško kraljestvo". Kitajsko je nzé tisoč in tisoč let znano po imenu vsemu svetu, a kako je tam, tega ne znd nihče prav in obširno povedati, ker Kitajci, ograjeni z neizmernimi zidovi, z nezaupnim očesom gledajo ptujce ter jim vrata zapirajo, boječ se, da bi jim kdo kaj dobrega ne odnesel ali kaj slabega ne zatrosil v njihovo „nebeško kraljestvo."
Kitajsko cesarstvo je neomejeno samovladarstvo, ki se ne podéduje po dedinskej pravici, nego cesar, ki je namestnik nebeškega kralja, zato „sin nebeški" imenovan, samovoljno določi svojega naslednika. Kakor njihov bog v nebesih, tako pravijo Kitajci, ima tudi „sin nebeški" na prestolu kitajskem vso oblast čez življenje in imenje. Oli skrbi za vse. za potrebno in nepotrebno, za veliko in malo. On celò določi, kateri dan se mora zimska obleka zame-niti s pomladansko in pomladanska s poletno. Vendar mora cesar posebno gledati nato, da ustreza željam in koriBtim svojih podložnikov. Ako ne izvršuje natanko božje volje, zgrabijo podložniki za orožje in kaznujejo prestopnika.
Kitajci so zelò varčui in premišljeni; niti jedne pedi zemlje ne pu-sté zanemarjene; celò na gole hribe in sive skale nanosijo prsti, ki jim rodi žito in zelenjad. Poljedelstvo med vsemi drugimi opravili Kitajci najbolj ča-sté. Polje povsod tako pridno in lepo obdelujejo kakor pri nas vrtove. A ne samo pridno, ampak tudi zelò umno se Kitajci pečajo s kmetijstvom. Popotniki iu tujci občudujejo zlasti njih veliko skrb za gnoj. Glavni pridelek kitajskega poljedelca je riž (rajž); kedar je slaba letina umije mnogo tisoč Kitajcev. A tudi druga evropljanska žita. vzlasti pšenico, ječmen, prosò in razna sočivja pridelujejo Kitajci. DenaSnja slika vam kaže kitajske kmetovalce, ki polje obdelujejo.
Kitajei so majhne rasti, nosijo kratke hlače in široke jope. Glavo imajo vso obrito, samo od temena jim visi dolga kita. Oči imajo svitle in drobne. Pokriti so sè širokim klobukom, na nogah imajo coklje ali pa črcvlje na kve-der. Ženske so skoraj ravno tako oblečene kakor možki, samo lasé imajo čudno naliSpane in polne zlatih bucek.
Sploh ima Kitajec lepe lastnosti, ki ga človeku takòj prikupijo; čedna in zadovoljna duša je. Vsi popotniki, ki so bili kedaj na Kitajskem, hvalijo Kitajce, da so gostoljubni, mirni in zvesti ljudje.
Pokopališča si stavijo Kitajci po višje ležečih in nerodovitnih skalah. Pokopališča po hribih so ravno tako različna kakor pri nas. Dobro se vé, kje počiva bogatin in kje siromak. Kitajci svoje mrtve zelò častč. Največja nesreča je stariäem, ako nemajo nobenega siua, ki bi na njihovem grobu žaloval. Ne samo pri pogrebu, nego tudi ob drugih časih imajo mnogo žal6b-nih obrčdov (ceremonij).
Čudno, da na Kitajskem nij nobenih rokodelcev toliko, kolikor brijačev. Brijač oprti svojo trnžico na hrbet in se postavi na oglu kake ulice. Nij mu treha dolgo čakati. Kmalu imi v pestéh moža, ki se želi pomladiti. Skle-dioa in kratka debela britev se mu sveti v rokah; lasi pridno spravlja,
ker j« Kitajci radi kupujejo za gnoj. Človek res ne vé, gledajóe kitajskega krijara. ali ki se smijal potrpežljivosti kritega človeka, ali ki okčudoval ume-teljnost in spretnost krijačevo.
Kakor vsi jutrovi narodi, tako tudi po vsem Kitajskem pijó samo čaj. Čajeva pijača se je v Čini začela uzé v najstarejših časih. Pripoveduje se, I da je kitajskega cesarja Yentija glava bolela : véliki duhoven mu sovetnje. da naj pije čaj in to mu je pomagalo. Od tistih dob so začeli čaj kot zdravilo po vsem Kitajskem piti. Pijó ga Kitajci zjutraj, opóludne in zvečera. Mnogo čaja se izvozi tudi v ptuje dežele. V najlepšem cvetji pa je sviloreja. ki se je na Kitajskem, ako prej ne gotovo uzé 2600 let pred Kristom začela. Cesarica sama je nje pokroviteljica in pospeševalka in sleherni kmet se peči s svilorejo.
Knjige se na Kitajskem prodajajo kar zunaj pred hišami in so zelò dober kup. Ker Kitajci radi čitajo (beró), imajo tudi pisatelje v velikej časti — A to, kar vam sem tukaj povedal, še nij vse. Lepotij in drugih dragocenosti imajo na Kitajskem na cente. Vse to, kar od ondot v Evropo in naše kraje pride, so samo zametki Kitajcev. Znam. da tega ne bode vijel, kdor nij vsega sam videl.
Kitajski otroci zelò spoštujejo mater in otročja ljubezen je najlepša prikazen v kitajskem cesarstvu. Kdor stariše zaničuje, tega kaznujejo sè smertjo.
Kitajci se strogo drže po veri in postavah predpisanih Šeg ter zaničujejo vse, kar se ž njimi ne ujema.
Toliko vam bodi za danes, ljubi otroci; dnigopot vam povem še kaj druzega o tem ali kakem drugem narodu, da se polagoma upoznate tudi z | inostranimi ljudmi	/. t.
Na bratovem grobu.
Ne morem, bratec, tebe pozabiti. Ki bil v življenji si takó mi dr lig. Še m&jhnemu se bilo ti ločiti
V nebesih duh tvoj blagi se raduje Tam žalosti, tam bridke solze nij ; Na zemlji sestra za teboj zdihuje, Ker osamelo si ost&vil ti.
Od mene, sestre svoje, otrok blag!
Dovršil jedva Sesto si poletje, Neznàn ti bil je ves ta solzni svet; Ko jelo p&dati je z drevja cvetje. Presadil v sveti raj je Bog tvoj cvét.
Na grobu Cesto vidiš me solziti. Objemati spomin nadgrobni tvoj ; Ko bi ti dano bilo govoriti,
Kaj rekel bi ti meni, bratec moj?
Gorkó to tvoja sestra je ljubila. Predi-àgi ti. ki v zgodnjem grobu spiš! Kakó bi li kedàj te pozabila. Ker v nje spominu vedno ti živiš?
Takó otrok bi slid ki mi govoril: „Nad mdnoj v solzah ne namdkaj tal! Za vaš ubožni svet me Bog ni stvóril,
Za večnost dušo bil je meni däl.'
Zatorej, prosi, angelček premili, V nedolžnosti od zt-mlje tužno vzét. Za nas, ki smo prisrčno te ljubili. Da vsi v nebesih snidemo se spet.
Ana Kriimmn
Red v naravi.
Bilo je necega vročega poletnega dné, ko se je solnce uM bližalo k zatonu. Pri derecej strugi poleg očetovega mlina je stal Slavko, brdàk deček okoli sedem let. V vodi zagleda ogromno število ribic, ki so dokaj nadlog imele. Toda jih je sukala in drvfla sem ter tja. Pogosto jih je zasuknila v vrtinec in odnesla od ljubih prijateljic. Drage so se zopet zaletavale ob ostro kamenje in korenine ter so se hudo ranile. »Slavku so se te uboge živalce zelò smilile ; mislil je. kako bi jim pomagal. Šel je k očetu v mlin in ga prosi, naj bi polovii uboge ribice, da bi v vodi toliko ne trpele. Oče izpolni Slavkovo željo, vzame sak in ga nastavi v vodo. Dereča voda kmalu zasukne uboge ribice na ta nesrečni kraj in bile so — v saku. Oče potegnejo sak iz vode in izsipljejo vjete živalce na zeleno grivico (trato) pred Slavka in mu rekó; „nà, tukaj je imaš, storil sem po tvojej želji!" To rekši, otidejo oče v mlin. Slavko ostane sam pri ribicah in jim začne govoriti: „glejte, uboge živalce, kako ste zdaj srečne! Tukaj na zelenej travici in na zdravem Čistem zraku se laže prebiva in diha nego li v derecej vodi, ki vas zaganja med ostro kamenje in korenine. Kako lepo vas obsevajo rumeni žarki zahajajočega solnca!" Tako je govoril Slavko ubogim ribicam, gledajóé jih, kako živo so se gibale in skakale po zelenej travi. Kadar koli je kaka ribica daleč odskočila od svojih tovarišic, takój jo je Slavko prijel in zopet nazaj položil k ónim drugim. „Le mirne bodite", dejal jim je, „in odpočite se malo, saj ste v vodi dosti trpele. Tukaj po zemlji se lehko prosto gibljete in veselite kakoT ptičice pod nebom!" — Oče, ki je stal za mlinskimi vrati in vse to poslušal, 8topi zdaj k Slavku in mu reče: „preljubo moje dete! ali res misliš, da so zdaj ribice na boljem nego li so bile poprej v vodi?" To rekši, vzamejo oče jedno ribico in jo denejo pri kraji v vodo, a ribica je bila mirna, samo malo je še gibala ob svojih plavutih. Zdaj pokličejo sinka k sebi rek6č : „Slavko, idi sem k meni, da vidiš, kako mirna je uboga ribica, ki sem jo dejal v vodo." Oče denejo Še druge ribice nazaj v strugo ob kraju brega, a vse so bile kakor mrtve; še le za nekaj časa so se začele živćjše gibati in plavati po vodi
„Zdaj vidiš," rekó oče, „da vsaka živalca najrajše živi na ónem torišči, katero jej je ljubi Stvarnik v življenje odločil. Kakor se tebi najprijétnejSe zdi na kopnej zemlji, ptici in metuljčku v zraku, tako se tudi ribicam zdi najprijétnejSe v vodi. Samo malo takih živalic je, katere živ0 v vodi in na suhem. "
Bog na svetu je vse modro ustvaril Vsakej stvarci je svoj kraj podaril.
Josip Karin.
Na večer.
Nij ga već zlatega solnčnega zraka,	Spančkajte mirno, preljubi otroci,
Evo na zemlji že gostega mraka!	Nič se vam bati nij, v božjej ste roci.
Tam iz zvonika se zvon že glasi,	Spžnčkajte sladko nastala je noč —
Sladko počivat nam iti veli.	K dnevu prihodnjemu zbirajte moč!
Mladinoljub.
pripoT7-edJse.
Spoštuj starost
Lukec je sedel zunaj pred hišo in je obiral kos kruha, ki so mu ga mati dali. V tem pride po cesti star, kraljev mož z beraško mavho čez ramo. Lukee 3e mu smeje, zaničuje ga in pravi: „mož! bodite ravno in ne držite se k tlam. kakor da bi nesli koš na hrlitu." Razžaljeni starec se ne jezi, prijazno pogleda nepriljudnega dečka in mu reče: „otrok! grešil si, ker tako grdo govoriš sè starim človekom. Ti še ue veš, kaj tebe zadene v življenji. Kadar boš ti toliko delal, kolikor sem jaz, gotovo ne bodeš več tako lehko in veselo skakal okoli hiše, kakor zdaj." — Te pohlevne starčkove besede so ganile Lukea. Sram ga je bilo da je razžalil starega moža ; zatorej stopi predenj in ga prosi odpuščenja. obetajćč mu, da nikoli več ne stori kaj taeega, s čemur bi razžalil kakega človeka.	—i —
Uboga pestema.
Katarinka, uboga dekliea, je morala tuje otroke varovati. Ko je necega dne na vrtu sedela in bridko jokala, vpraša jo gospodinja : „čimu se jokaš, Katarinka? Ali ti je kdo kaj žalega storil?" — „Oh!" reče Katarinka, „kaj se nc bi jokala, ako pomislim, kaj še bode z mene, uboge sirote ! Dragi otroci hodijo v šolo in se ut-é mnogo lepih stvari, a jaz? Jaz rastem kakor divje drevesce, ne zuam niti brati niti pisati. Sama nematu ničesar, a od-kodi da plačam učnino? Jedva toliko zaslužim, da imam vsakdanjo hrano. Ali nij to dosti nesreče za mene, ubogo deklico ? In kdo me vzame v službo, kadar bode boljših in sposobnejših ljudi od mene ? Jaz bi rada tudi po noči delala, samo da bi hodila v Solo in se ondu kaj koristnega učila za svojo prihodnost."
Gospodinja se usmili uboge deklice, dobro ved6č, da Bog od nas zahtova, da pomoremo sirotam. A to je največje dobro, ako moremo ubogim iu nadložuim ljudem kaj dobrega storiti. Gospodinja je odslej vsak teden pošiljala ubogo Katarinko po nekoliko ur v šolo, in kolikor več je deklica v šoli dobrega čula (slišala), toliko zveatejäa. in priduejša je bila svojej gospodinji. — é —
Neusmiljene igre.
Nek učitelj nij nikoli opuščal priložnosti, da bi ne bil učencem kazal trpinčenja živali v žalostnih podobah, ter jih tako k usmiljenju izpodbujal. Pripovedoval jim je v šoli, da so se v dalnjej Španiji in tudi po nekaterih drugih deželah ljudje s tem razveseljevali, da so v nalašč za to pripravljena gledališča bike, medvede in druge živali skupaj zapirali, a to samo zaradi tega, da 90 se te različne živali med soboj klale in a tem ljudi razveseljevale. — Jeden učencev vstane in reče: „ali je mogoče, da so tako dežele bile, v katerih so tako grozoviti ljudje živeli? Kako srečni smo pač mi, da nemamo tacih divjih veselic!" — „Da, v resnici smo srečni", reče učitelj „in samo modremu
vladarstvu se imamo zato zahvaliti." „Ali so tudi v našej deželi bile kedaj take ostudne veselice?" vpraša drugi učenec. „Bile so," odgovori učitelj, „a samo petelinove bitke z oskubenimi gosmi i. t. d." Povedal jim je učitelj, kaj se je vse pri takih veselicah godilo in povsod jim je dajal dobre nauke. Otroci so bili veseli, ko so slišali, da pri nas nij več takih ostudnih iger ter so jednoglasno učitelju obljubili, da ne bodo nikoli nobene živali brez potrebe mučili niti morili,	A, L. Mo*iraki.
Jarnejček pripoveduje, kako je v šoli.
Oče ! v šoli je vse drugače nego v našej hiši. V šoli so dolge klopi, v klopéh sedè otroci dragi poleg dmzega ; roke imajo lepo na klopi in oči obrnene v učitelja. Gospod učitelj se pogovarja z nami prav prijazno o rečćh, ki je vidimo doma v hiši, v kuhinji, na vrtu iu na polji : pripoveduje nam o živalih majhnih in velikih, o cveticah, ki so po vrtéh iu na polji, o solncu, mesecu, in zvezdah, ter nam pové mnogo lepih stvari tudi o ljubem Bogu v nebesih. Vse to otroci radi poslušamo ter niti ne mislimo na igrače. A ne samo da poslušamo nego tudi sami delamo. Učitelj nam ukaže: „roké pod klop na polico!" Tukaj imamo knjižico, plačico in pisalo. Zdaj vzamemo vsi plSčice in pišemo nanje to, kar nam gospod učitelj pripoveduje, ali pa prepisujemo, kar nam učitelj na šolsko tablo piše. To je veselje ! Črko skladamo k črki kakor vojake v vrsto. — Na učiteljevo povelje pospravimo pločice ter vzamemo knjižico izpod klopi. Kako vesel je učitelj, ako imamo vsi lepe in snažne knjižice ! — Naposled še računimo. Oče ! to nij lehka stvar. Zatorej se vsak veseli, ako je nalogo dobro rešil. Tudi učitelja to veseli, ker se prijazno nasmehne vsacemu, in pohvali vsacega.
A kako hitro mine čas v šoli ! Užč bije ura deset iu — nka je konec. Vse svoje stvari mirno in lepo pospravimo, potlej vstanemo in molimo glasno za gospodom učiteljem:
Pomagaj, Bog, da vse nauke. Zvesto si v srci hranimo.
Da vedno se po njih ravnamo In večno srečni bodemo.
Lakoma miš.
(Basen.)
Pogleda miš iz mišina ter opazivši proglo ali mišjo past, reče : „aha, to ti je tista glasovita progla! Kako ljudje modro uméjo! Denó kamen na desko ter izdòlaj privežejo kak ocvirček ali kosec slaninice (špeha), in to jim je progla. Da, ako bi neumne bile me miši! Ali me vemo: kakor se dotakneš ocvirka, klop ! izproži se progla ter deska pade in miši potare vse nožice. Ne prevarite nas ! A malo povohati. tóliÈko dà, nij greh ; od vohanja se ne izproži: meni se čudovito rado voha slaninica ali oevirček." To reče in smukne pod nastavljeno desko ter jame okolo slanine vohati. Progla je bila zelò na lahko zapeta, in kakor se miš dotakne slanine, klop ! pade deska ter läkomko vso stare. — Ne Iikomi se, da z glavo ne plačaš, kakor ta miš.
Koledarja vam nij treba.
Koledarja vam nij treba ! Človek bi mislil, da je to nekaj zelò čudnega, a kaj morem jaz zato, ako je pa res tako.
Pokazati vam hočem, kako moremo izračuniti dneve tudi brez koledarja. Napišite si naslednjo skrižnico, kajti brez nje si ne morete prihraniti ónih novcev, ki vam jih je treba za koledar.
Januar	Februar	Marec	April	Maj	Junij
6	9	10	6	8 1 4	
Julij	Avgust	September	Oktober	November	December
6	9	5	7	10	5
Te mesece in njih številke si dobro zapómnite. A da izrafunite, kateri dan pade na ta ali óni dan v teduu. treba vam je najprcd s oš t evati in potlej deliti sè .številko ter paziti nato, katero število ostane.
Dalje zapómnite 5e to:
Ako vam pri računanji ostane 1, takrat pade dan, katerega iščete, na nedeljo, ako ostane 2, na ponedeljek. 3 na vtorek, 4 na sredo, 5 na četrtek, G na petek, in ako ostane 7 ali ničla, takrat pade dotični dan gotovo ua soboto.
Zdaj da vidimo! Na kateri dan pade n. pr.23. dan decembra 187(3. leta? December je zgoraj v skrižniei zaznamovan sè številko 5 ; treba nam je tedaj najprej soštevati 23 in 5, a to je 28. Zdaj to vsoto razdelimo s številko 7. — in ne ostane nič.
23. dan decembra meseca bode tedaj na soboto.
Tukaj še nekoliko primérov ! — Na kateri dan v tednu pade 10. junij ?
Odgovor: 10 + 4 = 14:7=2 in ne ostane nič; torej pade 10. junij zopet na soboto.
Kateri dan v tednu je 30. november ?
Odgovor: 30 + lOrr 40: 7 = 5 in ostane 5, tedaj je 30. november v četrtek.
Na kateri dan imamo letos 26. dan avgusta?
Odgovor: 26 + 9 = 35 : 7 = 5 in ne ostane nič: tedaj je 26. avgusta na soboto.
A zdaj poglejte v koledar, ako je vse to res, kar vam sem povedal, in potlej računajte sami po gornjih pravilih, da se prepričate, da je resnica, kar sem v začetku rekel: koledarja vam nij treba.
Nù, opómneti vas moram, da to računanje stoji samo za letošnje leto. Za prihodnje leto vam prinese „Vrtec" skrižnieo z novimi številkami.

Prirodopisiio-uatoroznaiiisko polje. Kače.
Vsak izmed Tas je užč gotovo videl kačo, ako ne žive, vsaj mrtvo ali narisano. Kače imajo zlekneno, valjasto, zgoraj in ob straneh z luskami pokrito telo, ki nema nobenih nog. Glavo imajo majhno, a čeljusti takó raz-tezljive, da tudi take živali, ki so mnogo debelejše od ujih, leliko cele pogoltnejo. Nestrupene kače pograbijo svoj plen večjidel naravnost s širokim žrelom ter ga živega pogoltnejo, a strupene ga poprej vsekajo, ter čakajo, da ga strup umori. Ko je žival mrtva, potlej kar celo požrč. Vse strupene kače imajo v zgornjej čeljusti v majhnih mehurčkih smrten strup. Kadar vsekajo in ranijo, izpusté strup iz votlih zob, da se razlije v človeško kri, od česar človek
izboli in u-mrje, ako se mu hitro ne pomaga. Strup je prozorna, rumenkasta tekočina, katera v želodci nič ne škoduje, a zmešana s krvjo naredi velike slabosti in večkrat mora človek u-mreti v nekoliko mi-
nutah. Jezik imajo kače dolg, tenek in razcepljen, ter ž njim zelò hitro gibajo, kadar je kdo razdraži. Nevedni ljudje navadno mislijo, da je jezik strupen, da kače z jezikom vsekajo, a to nij res, ker
nobeua kača ne more s svojim mehkim jezikom raniti, ampak ima ga samo za tipanje.
Kače imajo ognjene in precej velike oči brez vejic, zato ne morejo nikoli zamižati. V živež jim so različne živali ; večina jih napada sesavce in ptice, a nekatere tudi kuščarje, žabe, majhne ribe, mehkužce, žuželke in črve.
Kače žive najrajše v vročih deželah, kjer so tudi najbolj nevarne. Po zimi se zarijejo v svoje luknje globoko pod zemljo, otrpnejo in leže tako do prvih pomladanskih dni. Precej potem se tévijo, t. j. dobé novo kožo, ki je različne barve, včasih lepo pisana. Kače delimo na dve vrsti: v strupene in nestrupene.
Največje in najbolj strupene kače živč v vročih deželah, v Aziji, Afriki j ri Ameriki. V naših krajih je gad najbolj strupena kača. Gad je majhen, ima rujavkasto kožo, po hrbtu črno p&so, in se zato tudi imenuje pisana kača. tì-td se greje rad m solne« pri pečevji iu grmovji. Zatorej nij varao_ otro-
metrov dolga in čez
kom se za grmovjem blizu pečevja igrati; ako stopiš na gada. te bo vsek&L Gad se pogostoma nabaja po naših hribih, posebno po kamenitih, solnčnatih bregovih, kjer se večkrat vidi, ko se greje na solnei na kakem kamnu ali porobku. Kadar je mrzlo in deževno vreme takrat se ne pokaže iz svoje luknje ter se sploh ogiba mokrih tal.
Večkrat se zgodi, da gad vseka kakega otroka, pastirja, drvarja, lesarja L t. d. Ako je velika vročina, večja je tudi nevarnost, ker strup ima večjo moč v vročini in se tudi poprej združi s krijo vsekanega človeka.
Ako te gad vseka, treba je takój izsrkati rano. To nij nikakor nevarno, ako so usta zdrava in nij koža razpokana. A premočno se ne sme srkati, ker bi znala kri teči iz zob. Gadji strup v ustih ne škoduje, ker ga obdajajo sline, samo tedaj je škodljiv, ako se zmeša s krvjo. Potlej je treba rano izrezati, obvezati jo in z gobo ali žarečim železom izžgati.
V vročih deželah južne Amerike, vzlasti v Braziliji in Gvijani, živi velikanska kača, tako imenovana boa ali udav. Ta kača je navadno 3 do 5
in Be spretno ovijati po
sredo debela kakor mož-ka noga nad
kolenom. Glava pri tej kači je maj-henain po-dolgastojaj-časta. Vrat ima teflak, a truplo proti sredi zmi-rom debelejše. Kep je kratek in jej sluìi za ovijaujeino-prijemanje. Ta velikanska kača je lepo pisana, zni plézati
dati, ugledala, ne izpusti je več izpred oči.
drevesih. Zaradi tega se najrajše klati po drevesih, bodisi, da se o-vije okoli kake veje, ali se pa poprime z repom in visi s truplom navzdol. V vodo ne gre. Zanimivo je to velikansko kačo gledati na lovu. Ako je kako žival, katero si upa prevla-Kadar je uže dosti blizu te
živali, .zažene se kakor blisk na-njo, popade jo za glavo ali vrat, ter se jej v tem hipu dvakrat ali trikrat ovije okoli trupla, in jo stisne s tako močjo, da jej rebra pokajo in da več dihati ne more. In ravno zaradi tega, ker svoj plen poprej ud4vi nego ga začne požirati, pravimo jej tudi udav. Kadar Čuti, da se plen več ne gane, odvije z njega svoje kolobare ter ga začae potem požirati celega, kakor vse druge, kače. Tudi udavu se grdo raz-kričijo čeljusti, vse žrelo se razširi in obilna polzka slina mu se cedi iz žrela.
Udav napada navadno živali od mišje do zajčje velikosti, a tudi se drzne lotiti živali od velikosti naše srne. Denasnja podoba vam kaže udava v boji s tigrom, kateremu se je dvakrat ovil okoli telesa. ter ga tako stiska, da se niti z mesta ganiti ne more.
Ta velikanska kača iznese blizu do 30 kožnatih jajeo, a iz njih izlegli mladiči so po 2 centimetra debeli, 77 centimetrov dolgi in živo pisani.
T Braziliji strojijo kožo te velikanske kače in izdelujejo iz nje škorne, sedla in druge stvari. Mast rabijo za zdravila in vsakoršne vraže.
Otroci! hodite Bogu hvaležni, da se nam v našej domovini nij treba hati tako hudih kač,
So,sna.e
Drobtine.
(Slovensko časopisje). Gotovo bode tudi vas zanimalo, preljubi otroci, ako vam povem število vseh časopisov, ki so pisani v našem premilem materinem jeziku in je vzdržuje naše rodoljubivo slovensko ljudstvo. Teh časopisov imamo z letošnjim letom vseh skupaj ID in se imenujejo : Slovenski narod, Slovenec, Novice, Soča, Edinost, Slovenski gospodar, Kmetovalec, Zgod. Danica, Slovenski prijatelj, Učiteljski tovariš, Slovenski učitelj. Zora, Zvon, Besednik in vaš Vrtec. — Najstarejši časopis so „Novice", ki so z letošnjim letom doživele užž svoje 34. leto. Ako gremo 34 let nazaj, nijsmo imeli Slovenci nobenega časopisa razven „Novic", ki so v istem času jedine naš narod podučevale in ga k delavnosti izpodbujale; a danes jih imamo 15, kar je gotovo lep in vesel napredek v našem domačem slovstvu.
(Najmanjši človek) na svetu je bil gotovo poljski plemenitaš Bifr-wiskowski, kateri je bil 28 let star, komaj 72 centimetrov visok, to po starej meri še nij 1 vatel, kajti I vatel ima po novej meri blizu do 78 cm. A največji človek sedanjega stoletja je Angličan „Brien", ki je 2 metra lì decimetrov in 7 centimetrov visok, to je blizu 3 in pol vatla.
Ä. P. Sliviiiiki.
stTzari-
Kratkočasn ioe.
*	Titovič sreča Uzmoviča in ga vpraša: „koliko si dal za novi klobuk ?" Uzmovič mu odgovori : „žal mi je, da ti tega ne morem povedati, ker nij bilo nikogar v štacuni, ko sem ga kupoval."
*	„Andreje, poglédi, kakšno vreme je zunaj," reče gospodar hlapcu. „Tega videti ne morem, ker dež tako lije, da niti dva koraka daleč ne vidim izpred sebe," odgovori Andreje.
*	Dva prijatelja sta sedela na klopi znnaj pred hišo. Prvi ima časopis v roki. „Zakaj tako pazljivo prebiraš imenik na vojski ubitih vojakov? Saj nemaš nobenega sina pri vojacih," vpraša ga prijatelj. „Nemam ga ne," odgovori prvi, „ali če kakega znanca berem med ubiti mi. me vendar le veseli. "
Narodne uganke.
(PrioWll A. M»7.irski.)
1)	Hrast ima 12 vej, na vsakej veji so po 4 gnezda, a r vsakem gnezdu po 7 mladih ptičev in veakeniu ptiću je drugače ìmé. Kaj je to ?
2)	Nema srca, nema peresca, a vendar po svetu bodi. Kaj je to?
0) Orna je in dobro okovana in dobro doma čuva. Kaj je to ?
4)	Na svetu je uie več tisoč let, a §e nij niti mesec staro. Kaj je to?
5)	Komu se mora vsak človek odkriti.
(Odgonetka agwick T prihodnjim lista.)
Besedna uganka.
(Priobčil Al. Škod*.)
S črkami štirimi
Znači besedo ti
Kraja najlepšega
Raja slovenskega;
Črko jej prvo odvzemi
S kožuhom se gorkim odéni.
(Keillev in Imena reiilcev v prihodnjem U*to.)
Rešitev računskih nalog in odgonetke narodne uganke v I. „Vrtčevem" listu.
Rešitev računskih nalog:
1.	Zapiši Število 19 z rimskimi številkami (XIX) in potlej prečrtaj ali zbriši številko I, ki stoji moj deseticami, in dobodeš XX.
2.	Prečrtaj vse tri osmice povprek čez sredo in dobodeš zgoraj in spodaj po tri ni čl e.
3.	99®!, = 100.
Prav so je rešili: Gg. Fr. Verlič, iup. v Stranicah ; Fr. Ferk pri sv. Jakobu v slov. gor. ; M. Rant, učitelj v Šturi ji ; Iv. Gre-benec, učitelj v Budanji ; Jan. Kocmut. nad-učit. v Rušah nad Mariborom; Fr. B. Rajar, v Biljah; Janez Melher, učitelj v Knezazah; Jos. Vidic, nadučit. pri sv. Pavlu pri Preboldu ; Blaž Sedevčič, učit. v Šempasu ; K. P. Slivniški v Slivnici ; Alojzij Škoda iz Zaplaza ; Božidar Dedič, podučit, v Gornjemgradu ; Tone Schmidinger pri Yelikejnedelji; Anton Kersnik in Vek. Stiasnij, dijaka v Ljubljani; Antou Kosmač, učenec v Cirknem; Franjo Smolič, posestnik pri sv. Lorenci ob Temenici ; (1. in 2.) — Gospodične Emilija Korošec v Št. Petru ; Marija Aljančič v Celovci ; Ivana Benigar in Terezi na Ballogh v Ajdovščini.
Odgonetke n&rodnih ugank:
1. Lastavica; 2. Kadar črevljar laneno dreto s prešičevo ščetino na koncu skozi kravje usnje vleče; 3. Kopriva; 4. Čebele v panji; 5. Solnce. __
Zalivala.
Velečastitemu gospodu župniku Petru Erjavcu v Zrečah, v Konjiškem okraji, izreka spodaj podpisano šolsko vodstvo najtoplejšo zahvalo, ker so za tukajšno šolsko mladino r Vrtec" naročiti blagovolili. Bog daj slovenskoj mladini še več tacih dobrotnikov ! SoUko codttco c Zrečah na dan ». Sei e 187G.
Franjo Ćehf učitelj.
S^jF" Trdo vezani „Vrtci" od poprej-Šnih let se Se dobé po naslednje j ceni : Vrtec od 1871. I za 1 gl. 30 kr. Vrtec od 1872. 1. „ 1 „ 30 „ Vrtec od 1874. I „ 1 „ 50 „ Vrtec od 1875. 1. „ 2 „ — „ „ Vrtca" od 1873. leta nemamo vet.
Uredništvo „ V ricevo".
LISTNICA. Gg. J. K. v Bablneih : Ako inat« kaj ni.ro dnega blaga nabranega, pošljite ga nam. — A. E. v. P.: Leto» ne moremo nikomur lista pošiljati na besedo, da nam pozneje pošlje naročnino, ker inumo od lanjakega leta ie 153 takih dolžnikov. — Iv. I. v T. : Naa veseli, da tako vrlo delate ca naä Hat. — J. 8. v A.: Na VaäeJ poi ti ae mnogo naših listov izgubi, ker nam toliko reklamacij dohaja; ako se to ie jedenkrat zgodi, pritožili ie bodeiuo na vlSjo meato zaradi po-it&rskega nereda. — Iv. P. na Krki : 1 gi. 80 kr. amo zaračunili za pretočeno ieto, ker je blia naročnina «a U. polletje ie na dolgu. — L. T. pri av. Florijnuu : Za lanjsko leto smo zaračunlU 60 kr.; tedaj imate srn letos I gi. 40 kr. vpisanih. — A. D. v G. : 8 gl. prejeli; od poprej je bUo na dolgu 3 gl. 60 kr., sa letoa smo Vam zapisali 40 kr. — Fr. J. v R.: Srčen pozdravi
MJf* Prošnja. 1) Vse naše test. gg. narotnike uljudno prosimo, da list, katerega ne dobodo, najpozneje v 14. dneh v odprtem pismu rekla-mujejo, ker na poznejše reklamacije ne moremo nikakor ozira jemati. A vsakdo naj poprej na aotiČnej posti za list povpraša, in še le potlej, ako lista res ne aobóde, naj list reklamuje. Mi bodemo dotitno poŠto takoj tukajšnjemu c. Jcr. poštnemu opravništvu za nadaljno postopanje naznanili. Nekoliko takih pošt imamo uié zabilježenih, na katerih se naš list ne oddaje v prave roke. Zatorej hočemo letos paziti posebno nato, da naš list redilo dobivajo naši gg. naročniki.
2)	Kdor prve letošnje številke Še nij prejel, naj nam to hitro obznani, ker pozneje posameznih Številk ne utegne več dobiti.
3)	Nekaterim našim starim gg. naročnikom pošljemo tudi še drugo številko na ogled, ter vsacega uljudno prosimo, da nam ali naročnino pošlje ali pa list vrne. Tretje številke ne pošljemo nikomur več, kedór nij naročnine odrajtal.
Uredništvo „ Vrtcev o."
D >'ii u m nje m u listu Je priložena uiuzikulna prilogu. "3MS
IxdateJj, založnik in urednik Ivan Tomšič- Tiskala Klein in Kovač (Egcr) v Ljubljani.
Priloga k 2. Slet'. , Fričevemu" 187C.
MOLITEV.
Yglaabil Avg. hehnn.
m
Ljo-bi 0 - če ? več - nem ra-ji ! Na me
" * Pf=r
mi - lo
Ti

o - zri!
Za vse
0 ■é*
pW^rnrnm^m
do - bro v vsa - kem kra-ji Mi po - de - li & tf	Mi po - de-li

dost' mo - čij! Mi po -
=3
li dost' mo - 6y 1
l i t : .. 1 : l 'I : , i , id' ■ : ' , ^
* S d J	i i 3t 5
dost' mo - čij !
Šolska pesen.
Vglasbil Atn- #.«■»«». ~	JS N
, * • >
t 9 P
i i i i
1- il; ; • - i .TM i » il
" v	mrV i» tr
i, Ük naj te skr - bi ! 1 i i i
r-1": -- "1 - I " -- - 1
1 ^	* r 7 p p ✓ *
Uk naj te skr - bf ! Kdor jo pri-den in u-čin,
-J-
H3—--,—h^f^pìJ^^y
s*
A_A.
. «L_J» ft >. A_-A ■ > "_„ / --J
t:--it* '*-v^ž--11- v ^—S —/
f
Ta pov-sod je spo - sto - van.
'SS
t l i i
' i" l
■i
. Ik- N ft ft ft ' ^ S
» skr - bS.	Dk naj te skr - bi.
^1
Uli naj te skr
o, u, u, u, a,
Drži se redü I Kdor posluša, pazi rad, Hitro nauči se bràtf.
d,	u, iir n, u. Drži se redü!
e,	e, e, e, e,
Izpod rok vse gré, Če se truda ne bojfS, Ko v učilnici sediS. e, e, e, e, e, Izpod rok vse gré.
Tiak Mili cev v Ljubijuni.
o, o, o, o, o,
Peti znaš lepó, Čitaš, pišeš tudi vžć ; Risat' vadi zdaj roke !
0.	o, o, o, o. Peti znaš lepil J
1,	n, e, o, a,
Ko se uk konča, Brez hrapečih vsi glasóv, Mirni ptljdite dom«W ! i, u. e, o, a, Ko se uk konča
Iv. MiMoéié.