1

Lî J

j i
■ ^

:
-, i .
te'-. - S:


Začetek gradnje doma za starostnike
■■mi m ' 'r. , \
\ ï
O pobudi za razpis referenduma




■

Poročilo s 15. redne seje občinskega sveta O javnem zavodu bo še tekla beseda
V	sredo, 11. junija, se je občinski svet občine Trzin sestal na svoji 15. redni seji, ki naj bi po predlogu dnevnega reda imela 10 točk, vendar so na predlog predsednice Komisije za volitve in imenovanja Nataše Chvatal točko, s katero naj bi sprejeli pravilnik o plačah in sejninah občinskih funkcionarjev, prestavili na naslednjo sejo, saj naj bi v predlog vnesli nekatere popravke.
V	prvi točki dnevnega reda so nato potrdili novo ceno pomoči družinam na domu. Lani je bilo v Trzinu 6 oseb, ki so jim predstavniki Doma počitka iz Mengša nudili pomoč na domu. Pri izračunu nove cene, ki se je povečala za 19,3 %, so upoštevali dejanske stroške v lanskem letu ter povečanje plač v javnem sektorju. Največji strošek predstavljajo prevozni stroški, saj se je bencin precej podražil, ter ekonomski stroški dela neposrednih oskrbovalk. Nova cena oskrbe na domu bo ob delavnikih 4,18 EUR za efektivno uro, oskrba ob nedeljah bo višja za 40 %, ob državnih praznikih pa za 50%.
Pijemo še kakovostno vodo
Pri drugi točki so člani občinskega sveta obravnavali letno poročilo Zavoda za zdravstveno varstvo iz Kranja o kakovosti vode v trzinskem vodovodu v lanskem letu. Vodja sektorja za vodovod pri Javnem podjetju Prodnik Aleš Stražar je med drugim poudaril, da smo Trzinci lahko veseli, da spadamo v sorazmerno majhen odstotek prebivalcev Zemlje, ki pijemo kakovostno vodo. Dejal je, da meritve kažejo, da imamo uporabniki vode iz vrtin na Mengeškem polju še vedno zelo kakovostno vodo, vendar vseh svetnikov ni prepričal. Še zlasti predstavniki liste Za zeleni Trzin so opozarjali, da rezultati kažejo na sorazmerno veliko prisotnost nitratov v vodi ter da se v vodi nahajata tudi atrazin in de-setilatrazin, ki nastaja po razgradnji atrazi-na. Predstavnik Prodnika je potrdil, da so v vodi res prisotni nitrati, vendar njihove vrednosti nikjer niso presegle mejnih vrednosti, atrazin in desetiatrazin pa sta posledica uporabe škropiv, ki vsebujejo strup atrazin v preteklosti. Zatrdil je, je da prisotnost teh strupov zdaj sorazmerno majhna in pod mejo dopustne količine, hkrati pa je izrazil upanje, da se bo teh strupov v prihodnje še manj, saj naj bi bila na našem
območju škropiva z atrazinom prepovedana. Vseeno pa je povedal, da je tovrstna škropiva še vedno dokaj lahko kupovati na Hrvaškem in Madžarskem. Nastale razmere zahtevajo resno in načrtno preventivno ukrepanje na kmetijskih zemljiščih, ki se nahajajo na vodovplivnem območju.
Kljub številčnim neskladjem poročilo potrdili
Pri naslednji točki je občinski svet obravnaval poročilo o poteku priprav in začetka gradnje doma za starejše v Trzinu. Kot je pojasnila svetovalka župana za družbene zadeve Andreja Kočar, so odpravili večino težav in uresničevanje naložbe lepo poteka. Do zamud je prihajalo predvsem zaradi pridobivanja zemljišč, saj vsa niso bila pridobljena že pred začetkom projekta. V razpravi je predstavnica liste Za zeleni Trzin Nataša Chvatal opozorila na vrsto napak pri izračunih v investicijskem programu ter na neskladja s številkami v predračunu in predstavljenem poročilu. Čeprav vseh nepravilnosti in napak na seji ni bilo mogoče pojasniti, so člani občinskega sveta soglasno podprli poročilo o uresničevanju investicijskega programa za izgradnjo doma za starejše. Župan je tudi zatrdil, da bodo imeli prednost pri pridobivanju mest v domu Trzinci, saj tudi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve takšne usmeritve podpira.
Brez posebnih zapletov so se članice in člani občinskega sveta seznanili tudi s konsolidirano premoženjsko bilanco občine v lanskem letu. Konsolidirana premoženjska bilanca je dokument, ki predstavlja pregled stanja premoženja občine na zadnji dan preteklega leta.
Prometu bo treba posvetiti več pozornosti
Peta točka dnevnega reda so bila vprašanja in pobude občinskih svetnikov. Med drugim so se pobude nanašale na prometne razmere v Trzinu, na namestitev ležečih policajev, ureditev klančin, ki bodo v pomoč invalidom na vozičkih ter tudi mamicam z otroškimi vozički in kolesarjem. Nataša Chvatal je opozorila na težave z meteorno vodo na Ulici pod gozdom, kjer
so pred kratkim posodabljali kanalizacijo in naredili nov razbremenilnik, zdaj pa ob neurjih voda bruha iz razbremenilnika. Opozorili so tudi na dotrajanost telovadnih naprav na trim stezi.
Priprave na občinski varnostni program
Sledila je obravnava osnutka občinskega programa varnosti, ki ga bo morala občina v skladu z Zakonom o občinskem redarstvu sprejeti do konca leta. Program bodo morali uskladiti z nosilci dejavnosti s področja varnosti (štab CZ, vodstvo PGD, Medobčinski inšpektorat), policijo in varnostnimi službami. Župan Anton Peršak je ob tem opozoril, da gre za zelo obsežno področje, in da bo pri tem treba temeljito pripraviti obravnavo posameznih področij, kjer je treba zagotavljati varnost.
Dobili naj bi prvi zavod
Podobno bo treba še kar nekaj obravnav pri pripravi odloka, s katerim bo občina ustanovila svoj prvi zavod. G. Peršak je pojasnil, da na področju družbenih dejavnosti že dalj časa pogrešajo koordinatorja za delo z društvi, za pripravo različnih prireditev, promocijo občine, delo z mladimi in usklajevanja kulturnih dejavnosti, in da zato nameravajo po zgledu drugih občin ustanoviti zavod za kulturo, šport, turizem in mladino. Zavod naj bi razbremenil občinske uslužbence, ki se morajo ukvarjati tudi s tovrstnim delom, hkrati pa naj bi prinesel nov zagon v delo trzinskih društev in trzinske kulture. Okvirno so že določili, kakšne naj bi bile delovne naloge zavoda, vendar bo razprava o tem še tekla, tako da na tej seji še niso sklepali o odloku. Prvo obravnavo naj bi opravili na naslednji seji.
Brez zapletov so člani občinskega sveta potrdili tudi spremembe Odloka o občinskem glasilu Odsev ter sprejeli poročilo župana o uresničevanju občinskega programa kulture v obdobju od leta 2004 do 2007. Seja, ki se je začela ob 16. uri, je bila končana nekaj pred 20. uro.
Glasilo občine Trzin
Uvodnik
odsev 3
Pred leti mi je urednik dal nalogo, naj naredim portret nekega umetnika. Nič posebnega, a za portret mi je namenil le 50 sekund. Kako naj to naredim? V tem času pa človeka res ne morem predstaviti, komaj lahko povem, kdo je, sem obupaval. Vseeno sem naročil snemalno ekipo in šli smo snemat otvoritev razstave tega ustvarjalca. Gledal sem njegova dela, ga prosil za kratko izjavo o njegovem ustvarjanju, vzel sem še nekaj izjav njegovih znancev in kritikov njegovih del. Posneli smo za skoraj 20 minut slikovnega gradiva. Naslednji dan sem posneto pregledoval, poslušal, previjal, čas pa je tekel, saj je bil prispevek načrtovan za program tistega dne. Nazadnje sem izbral najbolj jedrnate izjave, dolge večinoma po 10 do 15 sekund. Pekla me je vest, ker sem izpuščal toliko slikovitih, a predolgih opazk, a kaj sem hotel. Izbrane citate sem povezal s precej skopim veznim besedilom in dodal posnetke, ki so »govorili« sami po sebi. Nazadnje mi je uspelo narediti točno 50 sekund dolg prispevek. Po tem, ko je bil na sporedu, so kolegi prihajali k meni in mi čestitali, češ da sem naredil dober portret. Nazadnje me je poklical celo predstavljeni umetnik in se mi zahvalil. Ob tem je dejal, da si ni mislil, da lahko v tako kratkem prispevku povem vse, kar je potrebno. Prej prispevka nisem hotel imenovati portret, po tistem pa sem si rekel, da je bil vendarle portret, pa čeprav sem toliko zanimivega in lepega izpustil.
Priznam, da so mi takrat pohvale godile. Res nisem verjel, da se kaj takega da. Ampak imel sem že kar nekaj novinarskih izkušenj s kratkim pisanjem. Prej sem delal na radijskih poročilih
ODSEV
glasilo Občine Trzin
Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Tel.: 564 11 54, GSM: 041 370 206 miro.stebe@siol.net
Člani uredništva: Meta Železnik, Joži Valenčak, Emil Pevec, Miha Pavšek, Jana Urbas, Jože Seljak
Tehnično urejanje in tisk:
-$-grafex d.o.o.
Trženje: Joži Valenčak
Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan
Naklada: 1.500 izvodov
Reklamacije glede dostave Odseva: Zoran Pejić, tel.: 041 386 285
Glasilo izhaja enkrat mesečno in ga brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu.
ISSN 1408-4902
Sedem suhih krav
in tam smo za ena poročila napisali po pet šest vestičk s štirimi ali petimi vrsticami besedila. 12 vrstic je pomenilo že minuto branja in tako dolgi so lahko bili le najpomembnejši prispevki. Z radia sem presedlal na Teletekst in tam sem bil sprva zgrožen, kako naj pišem še krajše, kot sem bil vajen na Radiu. Na Teletekstu je v vrstico mogoče napisati le 32 znakov, če zapolniš celo stran, pa je na njej le 18 vrstic. Ker pa tako zapolnjene strani enostavno ni mogoče prebrati, stran je namreč »zabita« z znaki v tolikšni meri, da se oko nikjer ne more »spočiti« in orientirati, je treba poskrbeti tudi za odstavke, prazne vrstice. Stran je treba »grafično razbiti«, da se da brati, ob tem pa za tekst ostane presneto malo prostora. Z vajo sem zmogel tudi to; kar 16 let sem pisal takšne prispevke. Vse se da! Ljudje lahko na Teletekstu dobijo hitre in zgoščene informacije, seveda pa so vse podrobnosti izpuščene.
Po izidu majske številke Odseva, za katero smo rekli, da je poskusna, sem upal, da bomo na občini govorili o novi podobi našega glasila, vendar so me predstavniki občine opozorili, da je Odsev, kakršnega sem urejal do zdaj, predrag. Porabili smo preveč denarja, pa čeprav so k letošnjim stroškom pribili tudi plačilo dveh številk iz lanskega leta. Ker imamo na razpolago do konca leta po oceni občinarjev le še manj kot polovico za letos načrtovanih sredstev, bo zdaj za nas odsevarje nastopil čas »suhih krav«, se pravi čas varčevanja.
Kot sem omenil, znam pisati tudi kratko in jedrnato, vendar pri takem pisanju obvezno izpuščaš nekatere informacije. Navedeš le najpomembnejše, zelo težko pa pri takem pisanju kaj pojasnjuješ ali dodajaš toplino, barve. Da se, vendar se je treba precej bolj potruditi. Nisem prepričan, da so tega sposobni vsi sodelavci Odseva. Saj od neprofesionalcev tega niti ni mogoče pričakovati. Res je, da sodobni ljudje nimajo časa za razvlečeno branje, da raje berejo
Slika na naslovnici
Vodomet Pomlad pred Centrom Ivana Hribarja Foto: Jože Seljak
kratke in jedrnate prispevke, vseeno pa je lahko v lokalnem časopisu več topline, več opisov in bolj osebnih pogledov kot v nekaterih uradnih javnih medijih. Poslanstvo lokalnega časopisa je vseeno nekoliko drugačno od drugih množičnih medijev.
Posledica zahteve občinskih veljakov po varčevanju bo torej manj strani in manj informacij v Odsevu. Upal sem, da bomo na sestanku, ki smo ga imeli o Odsevu, kaj rekli tudi o njegovem izgledu, o možnosti za prehod na več barvnih strani, pa me je eden od svetnikov le vprašal, kdo mi je dovolil, da sem na platnicah, ki niso bile prodane - nismo imeli reklam, da bi jih tam objavili, objavil fotoreportažo s Flor-janove nedelje. Kot glavnemu in odgovornemu uredniku mi res ne bi bilo treba nikogar spraševati, kaj bom objavil na določeni strani. Odločitev o tem je moja avtonomna pravica. Nekateri se še spomnite črnih platnic Odseva. Take so najcenejše, vendar tokrat nisem hotel toliko varčevati. Zdi se mi prav, da če prostora, predvidenega za reklamne oglase, ne prodamo, stran, ki jo tiskamo v barvni tehniki, izkoristim za objavo bolj kakovostnih posnetkov s pomembnejših dogodkov minulega meseca. Tako ostane natisnjeno pričevanje o našem življenju za kasnejše rodove. Občinski veljaki bi bili lahko celo veseli, da tako trajneje obeležimo lepše trenutke v življenju občine. Res je, da je takšna stran dražja, vendar gre pri honorarjih za slike za res minimalne zneske, ki ne bi smeli iti nikomur v nos.
Že od vsega začetka sem govoril, da bo Odsev, kot ga želim urejati, dražji, kot je bil Odsev mojega predhodnika. Jaz želim, da se v Odsevu čim več piše o življenju in dogajanju v Trzinu in da pri tem pisanju sodeluje kar največ ljudi. Vsak mesec me zasipavajo z najrazličnejšimi članki iz drugih občin in različnih ustanov, ki ne govorijo ravno o življenju v Trzinu. Lahko objavljam take stvari, časopis bo cenejši, saj v takih primerih ni treba plačevati honorarjev, vendar menim, da ob takem pisanju Odsev ne bi več odseval trzinskega življenja. Že od vsega začetka poudarjam, da želim, da bi bil Odsev trzinski časopis za Trzince. Res je, da se nekateri ne istovetijo z našim krajem, da jih dogajanje v njem ne zanima. Mislijo, da je pri sosedih vse boljše. Imajo pravico, da tako razmišljajo, jaz pa Odseva ne pišem zanje. Pišem ga za tiste, ki čutijo za Trzin in bi hoteli svojemu kraju, svojemu domu kar največ. Večkrat me kdo ustavi in mi reče, da zdaj spet bere Odsev in da je po njegovem časopis spet trzinski. To mi veliko pomeni, pa čeprav bi me na Občini nekateri radi prepričali, da je bil prejšnji urednik boljši. Vsak lahko sam ustvarja svojo oceno, sam pa sem razočaran, ker nekaterim občinskim veljakom očitno ni do tega, da bi imeli boljši, lepši časopis. Zanje je pomembno le, da nekako izpolnijo zakonsko nalogo Občine, da poskrbi za informiranje svojih občanov. Kakšno je to informiranje, pa jih ne zanima, važno je, da je čim cenejše in mogoče tudi čimbolj uniformno.
Mogoče je tudi to razlog, da vas do konca leta očitno čaka šest suhih Odsevov.
V nedeljo, 22. junija, smo tudi občani in občanke Občine Trzin povabljeni na referendum. Glasovali bomo o vprašanju, ali smo za ustanovitev pokrajine, v katero naj bi bila vključena tudi občina Trzin; poleg občine Trzin pa tudi še cela vrsta drugih občin, od občin Osilnica in Kostel ob Kolpi in nekaterih notranjskih občin do občin Trbovlje, Hrastnik in Zagorje na vzhodu ter Občine Kamnik, Komenda, Vodice in Medvode na Severu. Pokrajina, o kateri bomo glasovali, seveda samo posvetovalno (naše glasovanje poslancev Državnega zbora ne bo zavezovalo), bo po eni strani največja, po drugi strani pa gotovo tudi najbolj čudna in, milo rečeno, najbolj čudaška, kar si jih je v tej neskončni zgodbi o pokrajinah bilo mogoče iznajti. Sredi te pokrajine bo namreč velika luknja, območje Mestne Občine Ljubljana, ki bo imelo status samostojne pokrajine, hkrati pa bo v tej »luknji« tudi center naše, Osrednjeslovenske pokrajine, katere območje bo obkrožalo območje Ljubljanske pokrajine.
No, da mi ne bo kdo očital nedoslednosti, naj poudarim, da sem se tudi sam osebno
in kot predstavnik Občine Trzin zavzemal za to, naj - če že ustanavljamo pokrajine - Ljubljana kot glavno mesto in edino pravo metropolitansko območje v Sloveniji, podobno kot številna druga glavna mesta v Evropi in po svetu, dobi položaj in pristojnosti pokrajine (Dunaj v Avstriji ima, denimo, status dežele). Toda hkrati smo župani občin, ki ležijo severno in vzhodno od Ljubljane, zagovarjali stališče, da - če bo v Sloveniji res več kot deset pokrajin, in te pokrajine ne bodo oblikovane na osnovi nekdanjih zgodovinskih dežel (Kranjska, Štajerska, Koroška, Goriška, Istra) ali na osnovi t.i. zemljepisnih pokrajin (Gorenjska, Primorska, Istra, Notranjska, Dolenjska, Koroška, Štajerska, Prekmurje) - mora naše območje postati samostojna pokrajina, ki bi vključevala občine, ki so nastale iz nekdanje velike domžalske, velike kamniške in velike litijske občine, ki bi se jim lahko pridružile še občine Vodice, Dol pri Ljubljani in morda tudi Zagorje.
Pristojni minister, Vlada RS v celoti in tudi vladne stranke so nas prepričevali, češ da to ni mogoče, ker bi to pomenilo novo, petnajsto pokrajino, medtem ko so se politične stranke dogovorile, da mora pokrajin biti štirinajst in ne več ne manj itd. itd. Število 14 je bilo tako rekoč magično, sveto število in nikakršna debata o kakršnikoli drugačni številki ni bila dopustna.
Zdaj pa se je kot nov in svež predlog ob sodelovanju Vlade RS in koalicijskih strank pojavil predlog, po katerem naj bi imeli v Sloveniji trinajst (13) pokrajin, ob dejstvu, da je, kot rečeno, Ljubljana dobila korenček (status samostojne pokrajine), vse ostale občine okrog nje pa palico; zamisel pokrajine, s katero ne soglašajo niti občine na jugu (Kočevska) ne občine na jugozahodu (Notranjska) in še bolj ne občine na severu (Kamnik, Domžale, Trzin, Komenda, Mengeš idr.) ali vzhodu (Zasavje).
Nestrinjanje s tem predlogom je logično in upravičeno. Gre za območja s težko združljivimi interesi in vizijami razvoja, kar bo nedvomno povzročalo tudi politična nesoglasja znotraj te pokrajine, pri čemer je zelo verjetno, da bodo v teh sporih potegnila krajšo območja, ki so bolj razvita, ker bodo hočeš nočeš v prednosti manj razvita območja in njihove potrebe, in to bo spet povzročalo prelivanje sredstev med območji, prepire itd.
Poleg tega pa so tudi med manj razvitimi območji (Kočevska, Notranjska, Zasavje) znotraj te morebitne pokrajine velike razli-
ke, tako da bo tudi med njimi težko najti skupne imenovalce in soglasje.
Predvsem pa velja povedati, da bi bila tako zamišljena pokrajina ob vsej svoji nelogičnosti in odsotnosti kakršnihkoli pametnih razlogov (kulturnih, zemljepisnih, razvojnih...) za ustanovitev takšne pokrajine povrhu še povsem neprimerljiva z ostalimi dvanajstimi pokrajinami, ki so vsaj deloma oblikovane v skladu z zgodovinskimi in zemljepisnimi kriteriji (npr. Koroška, Dolenjska, Gorenjska) ali pa so vsaj manjše po obsegu in notranje bolj skladne (Posav-je, Pomurje, Ptujska, Mariborska pokrajina itd.).
Skratka, kaj je vodilo predlagatelje novega zemljevida, da so odstopili od magičnega števila 14 in predlagali takšnega spačka sredi Slovenije, vsekakor ni jasno ne razumljivo. Vem tudi, da marsikdo ob tem zamahne z roko in si misli, da je vse to tako ali tako neumnost, in da pač ne bo šel na referendum. Ampak potem se lahko zgodi, da bo predlog izglasovan in da bodo poslanci vztrajali, da ga je treba uresničiti.
Zato bom sam vsekakor šel glasovat in bom glasoval proti takemu predlogu. Ta trenutna vlada je na področju lokalne samouprave sprejela ali predlagala kar nekaj odločitev (npr. Zakon o financiranju občin), ki so Občino Trzin zelo oškodovale, in vsekakor ne bi rad, da bi ji to uspelo še enkrat.
Tone Peršak
Sporočilo županov
Na tiskovni konferenci, ki je bila 29. maja v Kamniku, so župani Kamnika, Litije, Domžal in Trzina sporočili, da bodo svojim občanom svetovali, da naj na referendumu o pokrajinah glasujejo proti predlagani osrednji slovenski pokrajini, v katero naj bi bili uvrščeni. Župani so opozarjali, da je predlagana pokrajina izjemno neživljenjska, da povezuje območja, ki imajo malo skupnih razvojnih ciljev in tudi povsem različne potrebe. Poudarjajo, da bi bili v takšni pokrajini v precej slabšem položaju kot prebivalci drugih predlaganih pokrajin, ki so manjše in imajo tudi precej več skupnega, sedaj predlagana pokrajina pa tudi ne upošteva zgodovinskih ali gospodarskih danosti.
Telefonske številke Občine Trzin so: 01/ 564 45 43, 01/ 564 45 44 in 01/ 564 45 50
Številka faksa je: 01/ 564 17 72
Uradne ure: ponedeljek 8. - 14. sreda 8. - 13. in 14. - 18. petek 8. - 13.
Elektronski naslov: info@trzin.si
Domača stran na internetu: www.trzin.si
Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oziroma na telefonski številki 01/ 564 47 30.
Pojasnilo in opravičilo
Spoštovani bralci Odseva! Zaradi omejenih sredstev, predvidenih za Odsev, smo prisiljeni to in prihodnje številke glasila stanjšati in nekoliko osiromašiti. Žal je bila majska številka neuspel poskus, le želja, da bi imeli v Trzinu bolj bogat in lepši časopis.
Zaradi varčevanja moramo o nekaterih, sicer pomembnih dogodkih poročati bolj na kratko, zgoščeno, nekatere pa bomo celo »spregledali«. Za to številko smo namreč spet prejeli zelo veliko gradiva, vendar smo morali kar precej prispevkov odkloniti ali postaviti na čakanje za objavo v prihodnjih številkah. To ni problematično pri prispevkih, ki niso vezani na čas, precej pa je takih, ki bodo žal zastarali. Novinarji pravimo, da so novice zelo pokvarljivo blago. Ob vsakdanjem hitenju se mnogi tega ne zavedajo, vendar to zelo drži, in jaz ne želim poročati o lanskem snegu. Skrajšati je bilo treba tudi nekatere predolge pri-
spevke. To je sicer v skladu z zahtevami sodobnega časa, ko si ljudje težko vzamejo čas za dolgo branje in razmišljanje. Žal pri tem izgubljamo kar nekaj topline, postajamo brezosebni. Recimo, da so takšne zahteve sodobnega časa. Dolžan sem tudi opravičila vsem bralcem, ker je v prejšnji, majski številki prišlo do nekaterih napak in pomanjkljivosti, izpadli pa so tudi nekateri prispevki. To se je dogajalo zaradi zamenjave tiskarne in stiske s časom ob res bogatem dogajanju ob občinskem prazniku. Posebej se opravičujem, ker je v prejšnji številki v zmedi izpadlo poročilo s seje občinskega sveta. Ker so na njej sprejeli nekaj za Trzin zelo pomembnih odločitev, poročilo objavljamo zdaj.
Prav tako se opravičujem šahistom zaradi napačne objave datuma njihovega turnirja. Popravek, ki je bil sicer vnesen v drugih verzijah tistega prispevka, je izpadel ravno v končni različici, pripravljeni za
tisk. V prejšnji številki je bilo še več takšnih manjših napak, za kar se bralcem iskreno opravičujem. Rad pa bi spregovoril še o nečem. Žalosten sem, ko ugotavljam, da med najvplivnejšimi predstavniki občine prihaja do vse večje delitve na dva bloka in da pri tem vse pogosteje prevladujejo čustva, poslušanja in razumevanja argumentov druge strani pa je vse manj. Poznam primere takšne razcepljenosti v drugih občinah, in vem, da to ne koristi nikomur. V občinah, ki so tako razdeljene, trpi razvoj, po svoje pa so prizadeti tudi občani. V Trzinu zaenkrat stvari še niso tako alarmantne, vendar tudi v Odsevu občutimo vse večji pritisk. Ne želim, da bi Odsev postal odvisen le od ene strani. Odsev mora biti še naprej glasilo Trzina in Trzincev, zato si bomo, kljub morebitnim zameram, še vedno prizadevali za kar najbolj uravnoteženo in objektivno odsevanje sodobnosti našega kraja.
Urednik
14. redna seja Občinskega sveta Občine Trzin Sprejeli strategijo prostorskega razvoja občine
Na dnevnem redu 14. redne seje Občinskega sveta so imeli svetniki in svetnice 11 točk dnevnega reda, od tega nekaj za nadaljnji razvoj Trzina in življenje v njem zelo pomembnih tem. Najprej so se lotili druge obravnave odloka o gospodarskih javnih službah v občini. Ker je bil do zdaj v Trzinu v veljavi odlok o gospodarskih javnih službah še iz časa nekdanje Občine Domžale, je bilo treba odlok posodobiti, ga prilagoditi sedanjim razmeram v Trzinu in zahtevam nove zakonodaje. Nedavni revizijski pregled v primerljivi občini Kamnik je namreč pokazal več nepravilnosti pri obliki in podelitvi koncesij za gospodarske javne službe. Te so obvezne in izbirne, nad načinom in financiranjem njihovega delovanja pa bdi Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin, ki so ga v občini ustanovili lani. Kakšna naj bi bila strategija razvoja Trzina Precej več razprave sta pritegnili naslednji točki: Odlok o strategiji prostorskega razvoja občine in odlok o veljavnosti občinskih prostorskih izvedbenih aktov po sprejetju strategije prostorskega razvoja. V letu 2007 je bila sprejeta nova prostorska zakonodaja. Začel je veljati Zakon o prostorskem načrtovanju, ki določa, da je Strategija prostorskega razvoja občine temeljni prostorski razvojni dokument občine, s katerim se določajo osnovne usmeritve za urejanje in varovanje okolja. Ta dokument bo poslej nadomeščal dosedanjo strategijo, ki jo je opredeljeval prejšnji zakon o urejanju prostora. Dokument mora ob upoštevanju vseh družbenih, gospodarskih in okoljskih danosti opredeliti izhodišča bodočega prostorskega razvoja občine ter njene prednostne naloge in usmeritve na tem področju.
V predlogu strategije so načrtovalci predvideli, da bi v Trzinu v prihodnje spremenili namembnost nekaterim zemljiščem. Občinski svetniki, še zlasti tisti iz liste Za zeleni Trzin so ob tem izražali skrb, ker nova strategija predvideva, da naj bi spremenili namembnost večine od do zdaj nepozidanih zemljišč znotraj starega dela Trzina. Nova strategija zdaj omogoča možnost, da bi zemljišča, ki so bila doslej opredeljena kot kmetijska, če se bo občina v prihodnje s tem strinjala, pozidali.
Zaskrbljenost nekaterih svetnikov
Prav to je zaskrbelo nekatere od svetnikov, zato so predstavniki liste Za zeleni Trzin predlagali, da naj točko umaknejo z dnevnega reda, saj so gradivo dobili pozno, in se niso dobro pripravili na tako pomembno problematiko. Drugi so menili, da je bila strategija že zadosti obravnavana, saj je šlo za drugo obravnavo, hkrati pa tudi strategija pomeni le smernice, kako naj bi v prihodnje v Trzinu ravnali s prostorom. Obravnavo so nadaljevali, vendar je bila razprava kar živahna, saj so imeli nekateri člani občinskega sveta precej pomislekov in vprašanj. Skrbelo jih je, kaj bi večja pozidava do zdaj zelenih otočkov lahko pomenila za Trzin. Opozarjali so, da bi bilo to zagotovo večja obremenitev za sedanjo infrastrukturo. Še zlasti bi se lahko poslabšale prometne razmere, povečala bi se tudi poraba vode, bolj pa bi bili obremenjeni tudi drugi infrastrukturni vodi, lahko bi začelo primanjkovati tudi prostorov v vrtcu, šoli in tudi v domu za starostnike. Predlagatelji strategije so očitke zavračali, vendar so svetniki opozorili na kar precej odprtih vprašanj. Na zahtevo, da Občina v prostorske plane umesti tudi pokopališče, je g. župan Anton Peršak pojasnil, da je Občina zaprosila Ministrstvo za okolje in prostor, da jim posreduje podatke, katere pogoje je treba upoštevati ob gradnji novih pokopališč. Več svetnikov je opozarjalo, da so že zdaj prometne razmere v nekaterih delih Trzina alarmantne: otroci nimajo več varnih poti v šolo, ob konicah so nekatere ceste že povsem zatrpane z avtomobilsko pločevino, večja poseljenost pa bi gotovo pomenila še večjo obremenjenost cest. Nataša Chvatal se je zavzela za umestitev obvoznice v prostorske akte, opozorila pa je tudi
na divja odlagališča v občini, še zlasti na veliko odlagališče v Travnikih ob Pšati. Zavzela se je tudi za zaščito območij, kjer v Trzinu še rastejo močvirski tulipani ali žerjavčki. Njen kolega z liste Za zeleni Trzin Peter Kralj pa je bil odločno proti načrtom za pozidavo Brodiča. Po pojasnilih župana ter predstavnice podjetja Arkus, Vere Rutar, ki je predlog strategije pripravilo, pa so člani občinskega sveta z desetimi glasovi »za« strategijo sprejeli.
Spet obvezna razlaga prostorskih dokumentov
Tudi četrta točka dnevnega reda se je nanašala na prostorsko urejanje Trzina. Tokrat je Občinski svet podprl predlog obvezne razlage nekaterih členov Odloka o zazidalnem načrtu za OIC. Brez te razlage eden od naložbenikov ne bi smel urediti parkirišč za lastne potrebe v obodnem 5-metrskem pasu parcele, prav tako pa njegova poslovna stavba ne bi smela imeti enakega naklona strehe kot sosednja poslopja. Letos le ena srebrna plaketa Po redni točki dnevnih redov občinskega sveta, vprašanjih in pobudah svetnikov, so dokaj hitro, brez zapletov, sprejeli spremembe odloka o glasilu Odsev, sklep o cenah ugotavljanja upravičenosti do občinskih socialnih pomoči in imenovali Meto Železnik za predstavnico občine Trzin v Svet Knjižnice Domžale. Pri potrditvi predloga Komisije za občinska priznanja pa se je zapletlo, ker je eden od dveh predlaganih kandidatov za srebrno plaketo občine Trzin, Stane Mesar, sporočil, da priznanja ne more sprejeti, saj njegova prizadevanja za ureditev Mengeške ceste še niso rodila sadov. Občinski svet je zato sklenil, da bodo letos podelili le eno srebrno plaketo. Drugi dobitniki letošnjih priznanj pa so: zlato plaketo prejme dolgoletni predsednik gasilcev Janez Štebe, srebrno plaketo Blaži Mušič, bronaste plakete bodo prejeli Jože Jerman, Podobnik Rajko in PD Onger Trzin, nagrado občine pa Društvo upokojencev Žerjavčki, ki letos praznuje 10. obletnico delovanja. Na 14. seji so sprejeli tudi sklep o začetku ločenega zbiranja in predelave organskih odpadkov, hkrati pa so sprejeli tudi sklep o razširitvi in sanaciji deponije na Dobu ter o ureditvi centra za ravnanje z odpadki.
Občina nosi glavno breme naložbe v dom za starostnike
V	obdobju po izidu prejšnje številke Odseva je bil najpomembnejši dogodek v občini zagotovo začetek gradnje doma za starejše občane, zato smo tokratni pogovor z županom začeli z vprašanji, povezanimi s tem domom, ki se pogosto pojavljajo v pogovorih občanov, ko komentirajo gradnjo doma.
V	kolikšni meri finančno in kako drugače občina Trzin sodeluje pri investiciji? Ali bo pri tem sodelovala tudi država ali pa mogoče tudi kakšen drug (npr. evropski sklad)? Kakšna bo vloga (in seveda tudi vložek) občine pri varovanih stanovanjih in kako bo pri stanovanjih za trg?
Najprej je morda treba ponovno poudariti, da ne gre samo za dom, ampak gre za celovit center za starejše občane. V okviru centra bo oddelek doma za starejše, ki bo deloval v okviru Doma počitka Mengeš, poleg tega pa še center za dnevno bivanje starejših in center za pomoč na domu. Kar zadeva investitorja in deleža Občine Trzin, je to že dolgo znano. Občina je investitor. To pomeni, da Občina Trzin nosi glavno finančno breme investicije. Manjši del (investicijski vložek v opremo) pa je prevzel Dom počitka Mengeš. Država na našem območju pri tovrstnih investicijah ne sodeluje, ker vlaga v domove v tistih regijah, kjer je pokritost potreb še slabša kot v osrednji Sloveniji; isto velja za sklade EU, ki sofinancirajo projekte socialnega značaja, pri čemer je potrebno projekt praviloma prijaviti že prej, preden se začne gradnja. V posameznih primerih na tem območju država daje koncesije, vendar seveda pretežno zasebnim investitorjem (zlasti Karitas-u), ki mora ravno tako sam zgraditi dom in potem pač dobi koncesijo za izvajanje programa v okviru javne službe. Kar zadeva druge tuje sklade, je nekaj časa kazalo, da se bomo lahko prijavili na razpis švicarskega sklada za pomoč tovrstnim projektom, vendar kljub drugačnim napovedim razpis za projekte na socialnem področju še ni bil objavljen, smo pa tudi izvedeli, da ne sofinancirajo projektov, ki so že v teku. Kar zadeva oskrbovana oziroma varovana stanovanja, ponovno poudarjam, da je investitor teh stanovanj Nepremičninski sklad pri SPIZ-u in da Občina pri tej investiciji sodeluje samo na ta način, da je dala Nepremičninskemu skladu stavbno pravico in možnost, da se stanovanja povežejo z našim oddelkom doma, kar je pogoj za to, da investitor takšna stanovanja sploh zgradi. Z gradnjo tržnih stanovanj Občina Trzin seveda nima posebnega opravka. Investitor je SGP Kraški zidar. Ker pa navedeni trije investitorji nastopamo skupaj kot soinvestitorji celotnega objekta, smo se seveda uskladili tudi glede terminskih planov gradnje ipd.
Začeli smo z ločenim zbiranjem bioloških odpadkov iz naših gospodinjstev. Ali bo pri tem poskrbljeno tudi za nadzor v kolikšni meri se ljudje držijo ločenega zbiranja in ali bodo tisti, ki bodo nepravilno odlagali odpadke (na primer, da bodo biološke odpadke še naprej odlagali v zabojnike za druge odpadke ali obratno) kako kaznovani?
Nadzor izvaja JKP Prodnik, seveda v okviru, ki ga določa zakon. Vemo pa, da na teh področjih zakon ne predvideva glob ali kazni, če se kdo ne drži v celoti načel ločenega zbiranja. Zakon, naš odlok in vsi skupaj seveda računamo na ekološko osveščenost ljudi, hkrati pa vemo, da se te navade oblikujejo počasi in postopoma. Tudi z dosedanjim ločenim zbiranjem odpadkov, ki so namenjeni recikliranju (steklo, papir, plastenke, pločevinke in druge embalaža) se je od na videz zelo plahega začetka do danes delež ločenih odpadkov zelo povečal in danes smo v Trzinu med najboljšimi v Sloveniji po deležu ločenih odpadkov. Upam, da bo tako tudi z ločevanjem bioloških odpadkov. Seveda pa so med nami vedno tudi taki, ki se na vse požvižgajo in ne ločujejo ali pa odlagajo na ekoloških otokih tudi druge odpadke, celo biološke (smrad, golazen), ki tja
ne sodijo. Prav zato smo morali pred kratkim celo preseliti enega od ekoloških otokov, ker so nemarni posamezniki (med drugim gostinci) odlagali v in ob te zabojnike pokvarljive odpadke, ostanke hrane ipd., tako da so se naposled že začeli upirati delavci JKP, da preprosto teh odpadkov ne bodo več pobirali in odvažali, kajti tovornjak, ki pride po papir ali steklo, pač ni primeren za odvoz tovrstnih odpadkov.
Kako je s kakovostjo vode v trzinskem vodovodu? Kako pogosto preverjajo njeno kakovost in kako je z odstranjevanjem drobnih zrnc peska, ki so ponekod še kar prisotna v vodovodnih ceveh?
Imamo srečo, da pijemo tudi za slovenske razmere relativno dobro vodo. Tako dobro, da je še ni potrebno dodatno kemično obdelovati (npr. dodajati klor ipd.), kot morajo to že v mnogih drugih okoljih. Redne (mikrobiološke in kemične) analize naše vode kažejo, da je prisotnost škodljivih snovi (pesticidi, nitrati.) ves čas pod mejnimi vrednostmi, ki so dokaj strogo postavljene. Seveda pa ves čas obstoja tudi možnost, da se ta ugodna podoba spremeni. Gre za to, da je vodonosno območje (Mengeško polje) tudi območje intenzivnega kmetijstva in da to pač ima določene posledice. Vendar, kot rečeno, vsa ta leta analize kažejo, da je voda neoporečna. Poseben problem predstavlja dejstvo, da gre za dokaj trdo vodo in da se občasno pojavlja v njej pesek, kar pa je v večji meri posledica intervencij na cevovodih kot morda posledica napak dela na črpališčih, saj je voda po vseh zagotovilih na črpališčih ustrezno filtrirana.
Kako varen je Trzin? Ali imate pregled nad številom kaznivih dejanj, ki ogrožajo varnost občanov in njihovega premoženja na območju občine?
Ne glede na subjektivne občutke posameznikov, da je v Trzinu stanje varnosti zelo slabo, statistični podatki kažejo drugače. Mi te podatke imamo in v sodelovanju s policijsko postajo Domžale tudi redno spremljamo dogajanje. Morda se marsikomu zdi presenetljivo, vendar podatki kažejo, da je nekaterih kaznivih dejanj v občinah, kot so občina Lukovica ali Moravče celo več kot v občini Trzin. Seveda pa to ne pomeni, da si ni potrebno prizadevati za izboljšanje razmer. To še posebej velja za področje prometne varnosti, v zvezi s katerim že vsa leta zelo intenzivno sodelujemo tako s policijo kot tudi z Ministrstvom za promet. Na osnovi teh podatkov smo prav v zadnjem času izdelali osnutek Ocene varnostnih razmer, ki je obvezna priloga Občinskega programa varnosti, ki smo ga ravno tako pripravili za obravnavo na seji občinskega sveta in tudi nekoliko širšo razpravo.
Zakaj je v Trzinu potreben nov javni zavod, ki naj bi bdel nad kulturo, športom, turizmom in mladino v Trzinu? Ali ni delovno območje kar preobsežno za tako raznolike dejavnosti in koliko ljudi bo v tem zavodu zaposlenih?
Te vrste javni zavodi delujejo v večini slovenskih občin, v mnogih izmed njih je takšnih zavodov celo več (npr. javni zavod za šport, javni zavod za kulturo, posebni javni zavod za mladino - npr. Mladinski center ipd.). Tudi v Trzinu se je v teh desetih letih kulturno in športno-rekreativno ter družabno življenje že tako razmahnilo, da ga pač ni več mogoče obvladati in organizirati samo s prostovoljci in s pomočjo uprave. Potem je tu še vprašanje upravljanja s prostori za prireditve (oddajanje v najem, usklajevanje urnikov uporabe ipd.), organizacija in koordinacija občinskih prireditev, vprašanje dodatnih oblik dela in programov za mlade, vprašanje organizacije in koordinacije vodenja obiskovalcev Občine Trzin, oblikovanja programov vodenja itn. Pri vseh teh nalogah sicer pomaga tudi občinska uprava, čeprav to seveda ni v njenem delokrogu; poleg
tega je tudi način delovanja uprave drugačen. Zato smo se nekoliko razgledali po drugih občinah in se naslonili na izkušnje nam podobnih manjših, a vendar tudi nekoliko bolj razvitih občin in pripravili predlog odloka, s katerim bi ustanovili tak zavod. Seveda bomo začeli s skromnim obsegom in nizko obremenitvijo proračuna, računajoč tudi na to, da mora tak zavod tudi sam znati pridobiti nekaj sredstev (javni razpisi, sponzorji, donatorji, upravljanje s prostori...). Začeli bomo seveda z enim človekom, menim pa, da bosta verjetno kmalu potrebna dva.
Na območju OIC je kar nekaj gostinskih podjetij razširilo svoje lokale na asfaltirane površine, za katere so občani domnevali, da gre za javne površine. Ali so ta širjenja v skladu s prostorskimi dokumenti tistega območja in ali so gostinci za to pridobili soglasja občine?
Če mislite s tem na lokale ob ulicah Blatnica in Motnica, je treba povedati, da gre povsod za površine (dvorišča), ki so praviloma v skupni lasti lastnikov poslovnih prostorov v stavbah, in predpostavljam, da se stvari dogajajo v dogovoru s sosedi. Zazidalni načrt za območje OIC zlasti na območju Blatnica, kjer tlorisi objektov praviloma predstavljajo veliko manj kot 60 % površine parcel, omogoča nadstreške, seveda bi morali biti enaki, ampak to je stvar inšpekcij, ki pa praviloma v teh primerih ne ukrepajo.
Ob izhodih v gozd iz OIC so precejšnja divja odlagališča odpadkov. Kdo je pristojen za njihovo odstranitev?
Gre, kolikor vem, predvsem za dve žarišči. Mi seveda tudi za to skrbimo in naročamo JKP Prodnik sanacijo divjih odlagališč, vendar se ljudje na ta način dodatno razvadijo, in kmalu se na istem območju pojavi še večji kup odpadkov, stroški vsega tega pa so ve-
liki in gredo v tisoče EUR. Žal je pač tako, da nekateri svinjajo, vsi pa plačujemo čiščenje za njimi. Nihče pa največkrat ni pripravljen povedati, kdo je kje kaj odložil, čeprav se to ponavadi ve.
Kdaj bodo dokončno začele delovati zapornice na železniškem prehodu na Kmetičevi ulici?
Kot vemo, je vse pripravljeno. Vendar si mora naprave, preden pri-vijejo zapornice in jih dajo v obratovanje, ogledati pristojna državna komisija, da pa je kljub vsem obljubam, da bodo to storili takoj, napovedala svoj prihod šele za 19. junij. Skratka »takoj« v jeziku nekaterih državnih organov pomeni vsaj mesec dni. Dela so bila namreč zaključena že okrog 15. maja. Žal, pač tako je.
Vprašanja sem zastavljal Miro Štebe
Potrebujete pomoč?
Ste osamljeni? Si na sprehodu želite družbo sočloveka? Bi se kdaj radi poveselili, pa se nimate s kom?
Skupaj bomo popili kavo, obesili sliko na steno ali premaknili rože, skupaj odšli po opravkih ali k zdravniku. Tudi nakupi lahko postanejo prijetnejši.
Ker nam ni vseeno za vas. Ker noben človek ni otok .... Ker bi vam radi pomagali.
Pokličite nas na telefonsko številko: 031 403 594.
Sodelavci župnijske Karitas Trzin
Pobuda za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o Strategiji prostorskega razvoja Občine Trzin in dva spisa občinskega svetnika Petra Kralja v zvezi s pobudo (Odsev, 20. 05. 2008)
1.	Uvodno pojasnilo:
Občinski svetnik Peter Kralj je, kot domnevni predstavnik t.i. civilne iniciative oziroma predstavnik skupine podpisnikov, ki so vložili dve pobudi za razpis referenduma o Strategiji prostorskega razvoja Občine Trzin v majski številki Odseva, objavil dva prispevka v zagovor pobudi za razpis referenduma. Glede na to, da sem v preteklosti že večkrat zagotovil, da na prispevke gospoda P. Kralja v Odsevu ne bom odgovarjal, saj se je že večkrat izkazalo, da zanj dejstva preprosto niso pomembna, in da bo on, tudi če mu desetkrat dokažeš, da so saje črne, še vedno trdil, da so bele, tudi tokrat ne nameravam razpravljati z njim. Ker pa je najbrž prav, da bralci Odseva oziroma občani občine Trzin vedo, za kaj v resnici sploh gre, v skladu z Zakonom o medijih predlagam, da uredništvo na istem mestu objavi oba uradna odgovora na pobudi t.i. civilne iniciative.
2.	Nejasna pobuda:
Najprej je 136 domnevnih podpisnikov, v njihovem imenu g. P. Kralj, 30. aprila 2008 vložilo Pobudo za razpis referenduma. Ker Pobuda, sicer vložena v roku, ki ga predpisuje Statut Občine Trzin za pobude za zbiranje podpisov pod zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, ni ustrezala niti predpisanim pogojem za tak referendum, niti v celoti pogojem za razpis posvetovalnega referenduma, sem podpisani 6. maja 2008 v skladu s Statutom Občine Trzin poslal predstavniku pobudnikov obvestilo v zvezi s pobudo volivcem za razpis referenduma, s katerim sem jih pozval, naj pobudo ustrezno dopolnijo.
Dokument - obvestilo:
CIVILNA INICIATIVA
Kontaktna oseba: g. Peter Kralj Mengeška 10 a 1236 Trzin
ZADEVA: OBVESTILO V ZVEZI S POBUDO VOLIVCEM ZA RAZPIS REFERENDUMA
V skladu s 4. odstavkom 61. člena Statuta Občine Trzin (Ur.v. OT, št. 2/99, 4/00, 5/03, 2/06, 8/06) obveščam pobudnika in vlagatelja oz. t.i. kontaktno osebo podpisnikov pobude za razpis referenduma, vložene 30. 4. 2008, g. Petra Kralja, da pobuda ni v skladu s Statutom Občine Trzin.
Iz pobude ni razvidno, ali gre za naknadni referendum o Strategiji prostorskega razvoja Občine Trzin, sprejeti na seji Občinskega sveta Občine Trzin 16. 4. 2008 ali za svetovalni (nezavezujoči) referendum ali za kakšne druge vrste referendum. Še bolj nejasno je predlagano vprašanje, o katerem naj
bi odločali volivci, saj je v celoti nejasno območje, na katerega se nanaša vprašanje.
Nadalje ni jasno, ali se nanaša samo na površine, ki naj bi šele postale zazidljive ali tudi na površine, ki so že zazidljive; v skladu s tem tudi ni jasno, od kod ocena površin, ki je navedena v vprašanju.
V kolikor gre za naknadni referendum, mora biti vprašanje oblikovano tako, da se potrdi ali zavrne splošni akt v celoti, ali pa natančno navedeni deli oz. točno določene posamezne določbe splošnega akta (60. člen Statuta).
Po pregledu podpisov podpisnikov je pri nekaterih podpisih jasno, da na seznamu ni lastnoročen podpis osebe, ki je navedena. Ob smiselni uporabi Zakona o referendumih in ljudski iniciativi (Ur.l. RS,UPB2 št. 26/2007, v nadaljevanju ZRLI), ki pravi, da mora biti podpis osebe lastnoročen, in podpora dana samo enkrat, se pojavlja resen dvom v resničnost dani podpori oz. verodostojnost podpisov (podobno tudi 62. člen Statuta Občine Trzin - osebno podpisovanje). Prav tako, ker Statut Občine Trzin tega vprašanja podrobno ne opredeljuje, ob smiselni uporabi ZLRI, ugotavljam, da ni razvidno, ali so bili podpisniki seznanjeni s stranjo, kjer je opredeljena vsebina pobude, saj je priložen seznam »podpisnikov pobude Občinskemu svetu za razpis referenduma«, kjer ne piše, za kateri referendum gre.
Glede na dvom o verodostojnosti številnih podpisov domnevnih podpisnikov pobude podpisani tudi obveščam naslovnika tega obvestila, da sem zaradi utemeljenega suma, da je del podpisov pobude ponarejen, vložil ustrezno prijavo zoper vlagatelje pobude na Policijsko postajo Domžale.
Skladno s temi ugotovitvami pozivam pobudnike, naj ugotovljene neskladnosti odpravijo in jih uskladijo s Statutom Občine Trzin v osmih dneh ali od pobude odstopijo.
S spoštovanjem, Tone Peršak, ŽUPAN
3.	Prijava suma kaznivega dejanja:
Hkrati sem podpisani v skladu z Kazenskim zakonikom RS poslal na Policijsko postajo Domžale prijavo suma kaznivega dejanja ponareditve podpisa na listini..., saj je že na podlagi površnega pregleda spiska podpisnikov Pobude z dne 30. aprila bilo jasno, da kar precej domnevnih podpisnikov ni lastnoročno podpisalo Pobude, kot to zahteva zakon.
4.	Nova, prepozna pobuda:
Podpisniki, v dokajšnjem številu drugi kot prvič, so 16. maja vložili domnevno dopolnjeno Pobudo, pri čemer pa je po našem
prepričanju šlo v resnici za novo pobudo, tokrat res po vsebini in obliki za pobudo volivcem za razpis naknadnega (zakonodajnega) referenduma. Ker je ta pobuda tako po obliki kot po vsebini in tudi glede na spremenjeni spisek podpisnikov nova pobuda, ki pa je bila vložena prepozno glede na rok, ki ga določa Statut Občine Trzin, sem podpisani o tej ugotovitvi obvestil vse podpisnike te nove pobude z obvestilom v zvezi s pobudo volivcem za razpis naknadnega referenduma.
Dokument - obvestilo:
CIVILNA INICIATIVA
Kontaktna oseba: g. Peter Kralj Mengeška 10 a 1236 Trzin
ZADEVA: OBVESTILO V ZVEZI S POBUDO VOLIVCEM ZA RAZPIS NAKNADNEGA REFERENDUMA
V skladu s 4. odstavkom 61. člena Statuta Občine Trzin (Ur.v. OT, št. 2/99, 4/00, 5/03, 2/06, 8/06) obveščam pobudnika in vlagatelja oz. t.i. kontaktno osebo podpisnikov pobude za razpis referenduma, vložene 30. 4. 2008, g. Petra Kralja, ki je bila kot dopolnjena ponovno vložena dne 16.5. 2008, da pobuda ni dopolnjena in ne vložena v skladu s Statutom Občine Trzin. Ker pobudnik vloge ni uskladil, se šteje, da pobuda ni bila vložena.
Obrazložitev:
Dne 16.5. 2008 je Civilna iniciativa vložila domnevni popravek Pobude z dne 30. 4. 2008. Iz uvoda vloge izhaja, da v nekaterih delih usklajujejo pobudo, iz priloge pa je razvidno, da gre za novo pobudo za razpis naknadnega referenduma o Odloku o strategiji prostorskega razvoja Občine Trzin, sprejeti na seji občinskega sveta 16. 4. 2008, saj je vlogi priložen nov spisek oz. seznam podpisnikov - podpornikov, ki ni identičen seznamu podpisnikov v vlogi oz. pobudi za razpis referenduma, vloženi 30. 4. 2008. Poleg tega je vsebinsko povsem spremenjeno tudi predlagano referendumsko vprašanje. V prejšnji pobudi je bilo jasno, da gre za vprašanje o pozidavi doslej nezazidljivih površin na nejasno določenem območju med hribom Onger in Jemče-vo ulico; ni pa bilo jasno, ali pobudniki predlagajo naknadni zakonodajni referendum ali posvetovalni referendum. V tokratni pobudi pa pobudniki zahtevajo naknadni referendum o Strategiji prostorskega razvoja Občine Trzin v celoti. Ker je nova vloga vložena 16. 5. 2008, je s tem zamujen tudi 15 dnevni rok za vložitev pobude, določen v 59. členu Statuta Občine Trzin, v pobudi
z dne 30. 4. 2008 pa pobudnik v roku ni odpravil neskladnosti s Statutom Občine Trzin, zato je bilo mogoče odločiti samo tako, kot je navedeno v prvem odstavku tega obvestila oziroma ugotoviti, da pobuda ni bila vložena.
Ne glede na ugotovitev o novi pobudi z novimi podpisi velja tudi dodati, da glede na 59. in 61. člen Statuta Občine Trzin pobudnik ni uskladil svoje prve vloge tako, kot to zahteva Statut Občine Trzin, ki pravi, da se pobuda vloži kot pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma (59. člen) in v 61. členu pravi, da mora pobuda vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma, ki pa je v vloženi pobudi ni.
Nadalje ugotavljam, da pobudnik civilne iniciative zavaja podpisnike, saj v obrazložitvi pravi, da bo pozidava opravljena v zelo kratkem času, kar pomeni, da bo Trzinu odvzeta možnost kakršnekoli pozidave za potrebe domačinov v prihodnosti. Taka obrazložitev navaja ljudi na razmišljanje, da je Strategija izvedbeni akt in ne le strateški del Občinskega prostorskega načrta, ki pa ga mora občinski svet še sprejeti (poseben postopek z javno obravnavo in razgrnitvijo). Strategija prostorskega razvoja, ki glede na spremenjeno zakonodajo pravzaprav predstavlja samo delni akt (del prihodnjega občinskega prostorskega načrta), je potemtakem dolgoročni prostorski strateški načrt, ki naj bi se uresničeval, dvajset, trideset let, podobno kot nekdanji dolgoročni plani, in ki šele z dodatnim izvedbenim delom občinskega prostorskega načrta in nadaljnjimi občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti postane operativen ali uresničljiv. To pomeni, da na podlagi sprejete Strategije še ni mogoče začeti z nikakršno pozidavo. Šele po sprejemu izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta bo občina lahko pristopila k postopku sprejemanja občinskega podrobnega prostorskega načrta (prav tako poseben postopek z javno obravnavo in razgrnitvijo), ki pa je izvedbeni akt. Navedeno pomeni, da to vsekakor ne bo jutri in tudi še ne čez dve leti, temveč v idealnih okoliščinah v roku 5 let. V izvedbenem aktu pa se bo predvidela tudi dinamika in komunalno opremljanje, kar pomeni, da se bo šele tedaj natančno določilo, kje in v kolikšnem obsegu bo mogoče graditi. Nenazadnje torej navedba, da domačini ne bodo imeli možnosti za pozidavo v prihodnosti, ne drži tudi zato, ker z zemljišči razpolagajo v večini domačini, ki imajo svobodno voljo odločati o prodaji svojega premoženja ali zadržati zemljišče za svoje otroke. S tem je dana možnost, da domačini svoje naslednike ohranijo v bližini. Navedena dikcija obrazložitve (da domačini nimajo možnosti pozidave) je z vidika ustave celo sporna, saj navaja na diskriminacijo drugih, ki niso domačini. Ker iz strategije izhaja postopna dinamika in ekstenzivna poselitev, tudi ne bo takšna obremenitev šole oz. vrtca, da tega ne bi
prenesli. V zvezi s tem velja opozoriti, da se v Trzinu število novorojenih otrok v zadnjih desetih letih giblje okrog številke 42 (največ doslej v enem letu 52), in to ob dejstvu, da je v Trzinu okrog 1.500 gospodinjstev. Trzinska OŠ pa lahko sprejme letno 56 otrok v prvi razred (dva oddelka). Če bi se torej število gospodinjstev v naslednjih petih, desetih letih povečalo celo za 100 (na 1.600), je mogoče sklepati, da bi se morda rodilo povprečno 45 do 46 ali maksimalno do 54 ali 55 otrok letno.
Nenazadnje pa pobudniki niso uskladili vprašanja in obrazložitve in očitno ne pojasnil, ki so jih dajali podpisnikom, saj dajejo pobudo za referendum o celotnem Odloku o strategiji prostorskega razvoja Občine Trzin, čeprav je vsebina pobude samo del strategije. Vprašanje so namreč oblikovali tako, da sprašujejo o tem, ali naj se ne uveljavi ali zavrne celotna Strategija prostorskega razvoja Občine Trzin, iz obrazložitve pa izhaja, da gre samo za del strategije, ki se nanaša na individualno poselitev v enem predelu Trzina in ne za druge prostorske rešitve, ki so predvidene v strategiji, kot je npr. umestitev obvoznice Trzin, umestitev lokacije za gasilski dom, za ureditev odprtih vprašanj za Obrtno industrijsko cono, naselje Mlake, območje T-3 Trzin center. S tako obrazložitvijo, ki je bila podpisnikom pobude predstavljena - zapisana pred vprašanjem, zavajajo podpisnike, saj so slednji prepričani, da gre z vprašanjem samo za izločitev možnosti poselitve, navedene v obrazložitvi, kar pa ni res. Z razveljavitvijo Strategije bi bili celotni postopek in tudi pozitivna mnenja soglasodajalcev z ravni države (npr. v zvezi s koridorjem za obvoznico, v zvezi z območji za selitev kmetij, za lokacijo novega gasilskega doma...) izničeni.
V primeru, da bi bilo tako oblikovano referendumsko vprašanje uspešno in bi volivci Strategijo zavrnili, bi, glede na določbo 4. odstavka 61. člena Statuta, bila odločitev zavezujoča za celotno mandatno obdobje občinskega sveta. Nihče namreč do konca tega mandatnega obdobja ne bi smel občinskemu svetu predlagati v sprejem zavrnjenih rešitev (koridorja obvoznice, gasilskega doma na predvidenem območju, uskladitve gabaritov za območje OIC itd.). Kar pomeni, da tudi obvoznice in gasilskega doma na navedenih lokacijah ne bo možno predlagati vsaj tri leta, kaj šele umestiti v prostor, in za toliko časa bi se vsi ti načrti odmaknili v prihodnost; zavrt bi bil razvoj občine v celoti. Navedeno torej pomeni zaustavitev razvoja občine za dolgo obdobje, saj se splošni akt na tej ravni sprejema povprečno 4 leta, s tem pa se zamakne tudi sprejem nižjih, izvedbenih aktov. Izvedba v naravi bi zato bila možna namesto čez štiri ali pet let, kvečjemu čez osem do deset let.
S spoštovanjem, Tone Peršak, ŽUPAN
Osebno vročiti:
-	naslovniku
-	arhiv, tu V vednost:
-	vsem hišnim naslovom podpisnikov pobude
5. Dodatno pojasnilo:
Občinski svetnik Peter Kralj, ki se je postavil na čelo t.i. civilne iniciative, se v majski številki Odseva pritožuje zaradi vložene Prijave suma kaznivega dejanja ponareditve podpisa na listini - pobudi za razpis referenduma. Gospodu Kralju, kot članu liste Za zeleni Trzin in kot državljanu je nedvomno znano, da Kazenski zakonik RS izrecno zahteva, da mora vsak državljan, ki zazna dejanje, ki utemeljeno vzbuja sum, da gre za kaznivo dejanje, takšno dejanje prijaviti pristojnemu organu (policiji). Poleg tega Kazenski zakonik, kot g. Kralj zelo dobro ve, določa, da se organ oziroma odgovorna oseba, ki vodi tak organ, ki zazna sum kaznivega dejanja, kazensko preganja in kaznuje, če takšnega dejanja ne prijavi pri pristojnem organu. Skratka, župan občine, ki dobi v roke listino, podpisano na način, ki vzbuja sum ponareditve podpisa, mora podpisnika oziroma ponarejevalce prijaviti, saj drugače sam kazensko odgovarja.
Lista Za zeleni Trzin, katere član je g. Kralj, je pred leti prav s to utemeljitvijo zahtevala sklep občinskega sveta, da se vloži kazensko ovadbo zoper odgovorno osebo v javnem zavodu, katerega lastnica in ustanoviteljica je Občina Trzin. Poleg tega je g. Kralj osebno pred dvema letoma, najbrž na podlagi enakega razmisleka, vložil kazensko ovadbo zoper župana Občine Trzin, torej zoper mene, vendar se je kasneje izkazalo, da je bila ovadba neutemeljena.
Komentar: Če pustimo vse drugo ob strani, tudi dejstvo, da je tudi tokrat g. Kralj že vložil tožbo proti meni, je vendarle treba poudariti, da je njegovo začudenje v zvezi s prijavo (ne še ovadbo!) suma kaznivega dejanja ponareditve podpisa glede na to, da je sam proti meni pred leti že vložil ovadbo, in to ne samo na policiji, temveč tudi na nekaterih drugih naslovih, vseeno nekoliko presenetljivo in neupravičeno »kali-merovsko«. Lahko bi tudi rekli, da si je v spopadu z županom Občine Trzin, ki mu pač ne ustreza, sam izbral orožje, in naj se torej zdaj ne čudi, če tudi kdo drug stori enako. Vendar, kot rečeno, ne gre za to. To je navsezadnje moja prva tovrstna prijava v življenju. Gre za to, da bi ob morebitnih zapletih v zvezi z omenjenimi sumljivimi podpisi navsezadnje prav jaz bil kazensko odgovoren, ker v zadevi, ki dobesedno bije v oči, nisem ravnal v skladu z zakonom, čeprav je kazenski zakonik glede tega popolnoma nedvoumen.
Trzin, 9. 6. 2008 Tone Peršak, ŽUPAN
O pobudi za referendum bo presojalo upravno sodišče
Občani Trzina smo se zaradi nasprotovanja Odloku o Strategiji prostorskega razvoja Občine Trzin organizirali v Civilni iniciativi in zbrali potrebne podpise za vložitev Pobude za razpis referenduma. Župan je to pobudo zavrnil in zahteval dopolnitev te pobude oziroma odstop od nje. Pobudo smo dopolnili po županovih navodilih, vendar je župan zavrnil tudi dopolnjeno pobudo. Statut občine županu omogoča zavračanje pobude, tako nam je ostala samo še možnost pritožbe na Upravno sodišče. Predstavljam vam vsebino te pritožbe.
»V imenu članov Civilne iniciative za razpis naknadnega referenduma v zvezi z načrtovano pozidavo Trzina se obračam na Vas, saj smo v civilni iniciativi mnenja, da nam je župan Občine Trzin Tone Peršak kršil pravico do organizacije naknadnega referenduma.
Dne 16.04.2008 je Občinski svet Občine Trzin sprejel Odlok o strategiji prostorskega razvoja Občine Trzin. Ker ta odlok predvideva pozidavo obširnih kmetijskih površin v starem delu Trzina, kjer je danes ekstenzivna pozidava z ozkimi cestami brez pločnikov, ker je med hišami premalo prostora. Te ulice pa so hkrati tudi šolske poti, ki jih ob jutranjih konicah dodatno obremenjujejo vozniki, ki uporabljajo te ceste kot obvoznico za preobremenjeno regionalno cesto Trzin-Mengeš.
Načrtovana masovna pozidava bi še dodatno poslabšala prometno varnostne in splošne življenjske okoliščine, zato smo občani organizirali Civilno iniciativo za nasprotovanje celotni pozidavi starega dela Trzina. Pobudniki Civilne iniciative smo organizirali zbiranje podpisov za vložitev pobude za razpis referenduma, ki je bila vložena 30.04.2008, in jo je s podpisi podprlo 136 volilnih upravičencev v Trzinu. Ker nismo želeli zavrnitve celotnega Odloka, smo v referendumsko vprašanje vključili samo del sprejete Strategije prostorskega razvoja.
Dne 09.05.2008 smo prejeli od župana g. Peršaka zavrnitev pobude.
V zavrnitvi župan piše, da iz pobude ni razvidno, ali gre za naknadni referendum in da je referendumsko vprašanje nejasno. Nesporno je, da se bolj jasnega vprašanja glede območja, na katerem se nasprotuje pozidavi, ne da napisati, ker se dejansko
vsa kmetijska zemljišča na omenjenem območju v Strategiji namenjajo pozidavi. To območje na vzhodni strani omejuje ulica Mengeška cesta, na zahodni strani gozdno pobočje Ongra, na severu meja Občine Trzin in na jugu poseljeno območje. Če bi v vprašanju zapisali tako, kot je zapisano v Odloku o strategiji, torej, da gre za območja : Brodič, Zastrano, Ob Pšati - sever., bi bilo to zlasti za volivce novejšega dela Trzina mnogo bolj nejasno.
V zavrnitvi župan nadalje dvomi o verodostojnosti številnih podpisov. Zbranih je bilo 136 podpisov, dvom o lastnoročnosti podpisov pa je upravičen pri morda 10 podpisih, ki so si pri nekaterih družinskih članih zelo podobni. Ko smo vprašali sporne podpisnike, so nam pojasnili, da je šlo v nekaterih primerih za slabotne ali bolne osebe in so za njih podpisali z njihovo privolitvijo domači, v enem primeru pa je odsotne domače z njihovo predhodno privolitvijo podpisala domača oseba. Ob kriminalistični preiskavi suma ponarejanja podpisov, ki je posledica županove prijave, se nam zdi delovanje kriminalista zelo nenavadno, saj ga ne zanima, kdo in zakaj je sumljive podpise podpisal, ampak hoče vedeti predvsem, kdo je zbiral podpise. Vsiljuje se občutek, da je namen te preiskave ustrahovanje Civilne iniciative. Ob tem pa so tudi zelo sporni razni pritiski občinskega vodstva, ki jih doživljajo podpisniki pobude.
Dne 16.05.2008 smo vložili na Občini Trzin Pobudo volivcev za razpis naknadnega referenduma z zahtevanimi dopolnitvami.
Ker je župan v zavrnitvi osnovne pobude zahteval, da mora biti referendumsko vprašanje oblikovano tako, da se potrdi ali zavrne splošni akt v celoti ali pa natančno navedeni deli oz. točno določene posamezne določbe splošnega akta, smo v vprašanje vključili celotni Odlok o SPRO, ker se ne more izločiti posameznih členov, ker so vsebine členov medsebojno prepletene.
Dne 23.05.2008 smo dobili županovo zavrnitev tudi dopolnjene pobude. Župan ponovno zavrača pobudo, ker meni, da je vložena nova pobuda, ker so priloženi novi seznami podpisnikov. Ker smo morali podpisnike prvotne pobude seznaniti z dopolnitvami in novim referendumskih vprašanjem, je samoumevno, da smo morali ponovno zbirati podpise, ob tem pa je seveda
težko zavračati nove podpisnike. Ker je bilo tudi tokrat zbranih med ostalimi več kot 50 podpisov občanov, ki so se podpisali tudi v prvotni pobudi, ne more veljati županova trditev, da gre za popolnoma novo pobudo, in da je zamujen rok vložitve. Rok vložitve pobude torej v nobenem primeru ni bil zamujen. Nadalje župan zavrača dopolnjeno pobudo tudi z razlogom, da je referendumsko vprašanje popolnoma spremenjeno. V prvi zavrnitvi je župan jasno zapisal, da mora biti v vprašanju celoten splošni akt ali točno določen del splošnega akta. Izpolnili smo torej njegovo zahtevo, zato nam ni jasno, zakaj jo zavrača.
Župan tudi zavrača dopolnjeno pobudo, ker ni bila vložena kot pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma.
V	prvi zavrnitvi pobude župan ni zahteval tega popravka, čeprav je po Statutu dolžan na to opozoriti vlagatelja, torej se je strinjal s tako naslovljeno pobudo, kot je bila vložena v osnovi ob tem, da se določi za kakšen referendum gre.
V	nadaljevanju zavrnitve dopolnjene pobude župan navaja, kakšna škoda bi bila storjena Strategiji, če bi bila ta zavrnjena v celoti. Podpisniki pobude nikakor ne nasprotujemo Strategiji v celoti. Če župan resnično ne želi ogroziti Strategije v celoti, lahko sam predlaga Občinskemu svetu razpis referenduma, v katerem on definira vprašanje, ki bo skladno s prvo pobudo občanov Trzina. Podpisniki potem nimamo nobenega vzroka, da vztrajamo pri pritožbi. Nenazadnje bi bilo zelo demokratično, da bi župan dal občanom možnost, da ocenijo, kakšna je njegova vizija razvoja Trzina, ne pa da se temu upira z vsemi silami.
Prosimo vas, da preizkusite odločitev župana g. Peršaka v zvezi z razpisom naknadnega referenduma, istočasno pa predlagamo, da se z uradno objavo Odloka o strategiji prostorskega razvoja Občine Trzin počaka do končne pravne odločitve.
V	upanju, da bomo občani Trzina lahko sami odločali, kakšen razvoj kraja si želimo, vas lepo pozdravljamo.«
Tudi vam lep pozdrav !
Za Civilno iniciativo Peter Kralj
Obvestilo za javnost
V starem delu Trzina se širijo govorice, da se zbira denar za listo Za zeleni Trzin. V imenu članov liste Za zeleni Trzin te neresnične govorice odločno zavračam. Listo Za zeleni Trzin tvorimo člani brez politične pripadnosti, ki nam ni vseeno, kako se razvija Trzin. Naša prizadevanja so ves čas usmerjena v višjo kvaliteto življenja vseh občanov, v ohranjanje narave in v demokratizacijo upravljanja občine. Ker nismo politična stranka, ampak samo skupina občanov, ki smo za svoje prepričanje pripravljeni žrtvovati veliko svojega prostega časa, tudi s svojim denarjem pokrivamo vse stroške našega delovanja.
Res pa je, da se je po sprejemu Odloka o strategiji prostorskega razvoja občine Trzin organizirala civilna iniciativa, ki se ne strinja s sprejeto Strategijo, po kateri so praktično vsa razpoložljiva kmetijska zemljišča zahodno od Mengeške ceste spremenjena v zazidljiva. Ker mnogi občani o sprejeti Strategiji in njenih dolgoročnih posledicah ne vejo nič, je civilna iniciativa v predpisanem roku vložila pobudo s podpisi občanov za razpis referenduma z namenom, da imajo vsi prebivalci (volivci) občine možnost izraziti svoje strinjanje ali nestrinjanje s sprejeto strategijo dolgoročnega razvoja Trzina, do česar imajo seveda vso pravico.
Vloženo pobudo civilne iniciative je župan
Kje so meje dopustnega? Kako daleč še lahko posegamo v naravno okolje? Vprašanje, ki se zastavlja vsakokrat, ko lokalne skupnosti sprejemajo strateške in izvedbene prostorske akte. Vprašanje, pri katerem se soočajo legitimni interesi enih, ki želijo ohraniti prvine podeželskega z značilnostmi kmetijskih dejavnosti zaznamovanega prostora, in drugih, ki v imenu razvoja in napredka nekritično širijo območja poselitve. Tudi občina Trzin ni pri tem nobena izjema.V svojih strateških prostorskih dokumentih, ki jih sprejema še na podlagi starega Zakona o urejanju prostora, namerava razširiti meje zazidljivosti za več kot sto tisoč kvadratnih metrov površine v kmetijska zemljišča. Je za tako majhno občino z omejenimi prostorskimi danostmi to pametno? Gledano z vidika uravnoteženega trajnostnega razvoja in varstva okolja vsekakor ne. Poglejmo, kaj določajo veljavni predpisi. Zakon o prostorskem načrtovanju iz leta 2007 v ciljih prostorskega načrtovanja izrecno poudarja skladen prostorski razvoj, z upoštevanjem različnih potreb in interesov razvoja, z javnimi koristmi na področjih
zavrnil z očitanimi nepravilnostmi in v dopisu pozval, da se ugotovljene neskladnosti odpravijo in uskladijo s Statutom Občine Trzin v osmih dneh ali od pobude odstopijo. Hkrati je - citat iz njegovega pisma: »Glede na dvom o verodostojnosti številnih podpisov domnevnih podpisnikov pobude podpisani tudi obveščam naslovnika tega obvestila (Peter Kralj - opomba podpisane), da sem zaradi utemeljenega suma, da je del podpisov pobude ponarejen, vložil ustrezno prijavo zoper vlagatelje pobude na policijsko postajo Domžale.«
Te županove pobude ne želim komentirati, pričakujem pa, da bodo ugotovitve kriminalistov po končani preiskavi javno objavljene.
V roku je bila prvotna pobuda dopolnjena v skladu s pripombami županovega dopisa in predloženi so bili ponovno zbrani podpisi v formi, ki naj bi bila skladna z njegovimi zahtevami. To dopolnitev pobude je župan zavrnil kot novo pobudo, vloženo po predpisanem roku. Ker se civilna iniciativa s takšno županovo obrazložitvijo ni strinjala, se je odločila za vlogo na Upravo sodišče, ki naj preizkusi županovo odločitev. Tu pa smo pri stroških: ob vlogi na Upravno sodišče je bilo potrebno plačati takso 65 EUR in ker so bili predvideni tudi drugi stroški, sta dva predstavnika civilne iniciative kontaktni osebi civilne iniciative Petru Kralju predala
okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine in varstva naravnih virov ter navaja temeljna načela strateškega razvoja:
-	trajnostni razvoj v prostoru ter gospodarno rabo zemljišč,
-	prenovo obstoječega, ki naj ima prednost pred graditvijo novega,
-	ohranjanje prepoznavnih značilnosti prostora,
-	celostno ohranjanje kulturne dediščine, vključno z naselbinsko
dediščino,
-	sanacijo degradiranega okolja.
Prostorski razvoj se mora usmerjati in načrtovati na prostih degradiranih in nezadostno izkoriščenih površinah znotraj obstoječih naselij, z razvojem naselij se ne sme slabšati kakovost življenjskega okolja, v čim večji meri se morajo ohranjati zelene površine naselja, širitev naselja pa je dopustna le, če znotraj obstoječe pozidave nadaljnji prostorski razvoj ni možen. Ta načela so vgrajena tudi v Uredbo o prostorskem redu Slovenije in v Pravilnik o vse-
določen znesek, ki pa je bil delno porabljen za plačilo sodne takse v omenjenem znesku, preostanek pa vrnjen predstavnikoma civilne iniciative, ker ni bilo možno odpreti bančnega računa za civilno iniciativo.
Mislim, da bi bilo prav, da se po končani zgodbi v zvezi s Strategijo prostorskega razvoja objavijo podatki o zbranih sredstvih civilne iniciative in njihovi porabi. Tako bo zagotovljena transparentnost in preprečena natolcevanja.
Prav je, da dodam, da so takšni dogodki posledica preslabe obveščenosti občanov o javnih predstavitvah strateških dokumentov, na katerih imajo občani možnost izraziti
svoje
mnenje in pravočasno vplivati na odločitve, po drugi strani pa so tudi občani preveč indiferentni, in reagirajo z zakasnitvijo, ko je možnost spremembe že sprejetih dokumentov samo še z referendumom. Vendar tudi to ni nič narobe, kajti referendum je samo zadnja, povsem zakonita in v bistvu najbolj demokratična oblika izjavljanja stališč prebivalcev neke skupnosti. In iz teh razlogov člani liste Za zeleni Trzin podpiramo prizadevanja civilne iniciative, saj gre za naš prostor in naše bivalno okolje.
Za listo Za zeleni Trzin Natalija Chvatal
bini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij. Več kot dovolj zavezujočih zakonskih podlag za načrtovanje strategije prostorskega razvoja v občini Trzin. Vprašanje je, ali se načrtovalci tega dovolj močno zavedajo, ali zavestno špekulirajo z dejstvi - več pozidav, več dela za gradbene lobije, večji prilivi v občinsko blagajno, večje možnosti za zaslužke. Kam nas bo pripeljal ta pohlep po gradnjah, si najbrž večina težko predstavlja. Prve žrtve bodo lastniki sedanjih kmetijskih zemljišč, ki bodo z občinskim strateškim načrtom postali zavezanci za plačilo davka na nezazidana stavbna zemljišča, ali pa bodo prisiljeni ta zemljišča prodati. Potem pa vsi občani, ki bodo morali prispevati k izgradnji nove komunalne in oskrbne infrastrukture. Na koncu pa še tisti, ki spoštujemo naravo in nam je ljubši cvetoči travnik kot beton in asfalt.
Društvo za varstvo okolja Domžale-Kamnik
po pooblastilu Jože Nemec, univ.dipl.inž.arh.
Prostorsko načrtovanje
Posvet o strategiji razvoja občine
13. maja je bil v dvorani kulturnega doma Trzin posvet o strategiji razvoja občine, ki je pritegnil kar precej občanov. Predstavnika občine, g. župan Anton Peršak in svetovalka župana za okolje in prostor Urša Kisovec, ter predstavnica Ateljeja Arkus, ki je pripravil strategijo, Vera Rutar, so skušali prisotnim pojasniti vzroke in smernice za sprejem Strategije prostorskega razvoja občine Trzin. Kot smo v Odsevu že pisali, je sprejem strategije potreben zaradi spremenjene zakonodaje in zaradi prilagajanja občinskih prostorskih načrtov pogojem in tudi novim potrebam na terenu. G. župan je poudarjal, da gre pri strategiji razvoja zgolj za smernice, kako naj bi v Trzinu v prihodnje ravnali s prostorom, kako naj bi se razvijal Trzin, in da to ne pomeni, da bo kar čez noč prišlo do sprememb. Pojasnjeval je, da bo po sprejetju strategije potrebno sprejemati še celo vrsto drugih občinskih prostorskih načrtov in nazadnje še izvedbene dokumente, ki bodo natančno opredeljevali, kaj bodo kje gradili in pod kakšnimi pogoji bo to mogoče.
Urša Kisovec je predstavila potek sprejemanja občinskih prostorskih načrtov, ga. Vera Rutar pa je podrobneje spregovorila o nekaterih rešitvah, ki jih prinaša nova strategija prostorskega razvoja.Občani so v dokaj bur-
V sredo, 28. maja, so Anton Peršak, župan občine Trzin, Radoš Lipanje, glavni direktor Kraškega zidarja, in Robert Peternelj, namestnik direktorja Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja na gradbišču bodočega doma za starostnike slavnostno položili temeljni kamen za dom.
Župan g. Peršak je ob tem poudaril, da gre za največjo naložbo v občini po gradnji osnovne šole in njenih prizidkov, izrazil pa je tudi zadovoljstvo, da so se stvari po kar predolgih zapletih glede pridobivanja dovoljenj in potrebnih zemljišč le premaknile z mrtve točke. Tudi drugi soinvestitorji so izražali zadovoljstvo nad dobrim sodelovanjem z občino in poudarjali pomen bodočega objekta.
ni razpravi opozarjali na celo vrsto pomanjkljivosti in težav, s katerimi se srečujejo. Pri tem so še zlasti izpostavili vse bolj pereče trzinske prometne težave, pa naj si gre za težave s parkiranjem, povezave med obrtno- industrijsko cono in ostalim Trzinom ali težave zaradi vse gostejšega prometa po cestah v starem delu naselja. Opozarjali so, da šolske poti niso več varne, še zlasti pereč pa je problem ureditve Mengeške ceste. Zagrozili so, da bodo, če se stvari ne bodo kmalu začele urejati, tudi ostreje nastopili. Precej zahtev je bilo tudi za začetek postopkov za umeščanje obvoznice starega dela Trzina v prostor. Župan je ob tem navedel razveseljiv podatek, ki so ga prisotni z veseljem pozdravili, da je kmetijsko ministrstvo
Kot smo že pisali, bo imel dom tri enote. V prvi, ki jo v celoti financira občina Trzin, bo enota Doma počitka iz Mengša s 57 ležišči, v drugi enoti, ki jo bo financiral Nepremičninski sklad, bo 14 najemnih varovanih stanovanj, podjetje Kraški zidar, ki bo objekt zgradilo, pa bo v tretji enoti uredilo 26 stanovanj za trg. Objekt, za katerega na občini poudarjajo, da ne bo zgolj dom onemoglih, naj bi bil zgrajen v juliju prihodnje leto. Dom za starostnike naj bi bil pravzaprav nekakšen center za starejše občane, ki bo namenjen tudi potrebam drugih starejših občanov. Z novim domom bodo zagotovili možno celodnevno oskrbo za skoraj 14 % prebivalcev Trzina, starejših od 65 let. Ob tem bo v domu še dnevni center za varstvo
pristalo na koridor za obvoznico preko polj na vzhodni strani naselja. Razprava se je še zlasti zaostrila, ko so začeli razpravljati o tem, da nova strategija predvideva možnost pozidave še vseh preostalih, nepozidanih koščkov v starem delu Trzina. Občani so opozarjali na težave, ki bi jih taka pozidava povzročila, župan Anton Peršak in ga. Rutarjeva pa sta pojasnjevala, da v strategiji za zidavo predvidene površine še ne pomenijo, da se bo to zgodilo kar čez noč, in še zlasti, da pri tem ne bo šlo za blokovsko pozidavo. Župan je pojasnjeval, da ni nevarnosti, da bi nove pozidave preobremenile obstoječe infrastrukturne vode, saj naj bi ti lahko prenesli še precej večje obremenitve, prav tako pa tudi nove poselitve ne bi pomenile prevelikega pritiska na nove prostore za otroke v šoli in vrtcu. Posebej pa je poudaril, da se občina zavzema za ohranitev vaškega načina poselitve v Trzinu. Dejal je, da bodo šele kasnejši prostorski dokumenti opredelili, kako bodo uredili zdaj še nepozidana območja. Kljub nekaterim kar ostrim kritikam na račun strategije Občine in njene uprave se je posvet sorazmerno zgodaj in mirno zaključil.
Miro Štebe
starejših ter center za pomoč na domu, hkrati pa bodo poskrbeli tudi za oskrbo stanovalcev v varovanih stanovanjih.
V domu naj bi pridobili 2.812,99 m2 neto površine, od tega bo 2.480,74 uporabnih površin. Dom naj bi zagotovil tudi 23 do 30 novih delovnih mest, skupna vrednost trzinske enote doma za starejše pa naj bi bila po predračunu 3.414.976 EUR. Na občini zatrjujejo, da je večina denarja v proračunu že zagotovljena, pogodbe z izvajalci pa naj bi bile sklenjene »na ključ«.
Enota doma bo v skladu s predvidenim investicijskim programom predana mengeškemu zavodu v posest in upravljanje, vendar brez pravice odtujitve, kar pomeni, da bo občina še naprej odgovorna za izvedbo naložbe in določitev pogojev za uporabo objekta. Upravljalec, Mengeški dom počitka, pa bo odgovoren za poslovanje doma ter polnjenje njegovih zmogljivosti.
MŠ
Temeljni kamen za dom starostnikov
Želja in idej je veliko
Šolske počitnice so tu! Misli že hitijo k morju, v hribe, v šoli pa se že začenjajo priprave na prihodnje šolsko leto. V iztekajočem šolskem letu je za krmilo trzinske osnovne šole prijela nova ravnateljica Helena Mazi Golob. Prve vtise o Trzinu in trzinski šoli je že dobila, zato smo jo povabili na pogovor, da se tudi Trzinci nekoliko bolje seznanimo z njo.
Odgovorno delo ste prevzeli pred zaključkom šolskega leta, kar je dokaj nenavadno. Pa vendar, zdaj ste tu, z veliko mero optimizma se spopadate z spoznavanjem šole, ljudi, okolja. Tokrat bi vas radi predstavili tudi krajanom naše občine.
Od kod prihajate?
Prihajam z obrobja Ljubljanskega barja. Sem prvorojenka v družini s petimi otroki. Osnovno šolo sem obiskovala v Preserju pod Krimom. Želja staršev je bila, da bi si izbrala poklic, ki bi mi omogočil čim hitrejšo materialno neodvisnost. Ko sta starša spoznala mojo odločenost in željo po pedagoškem poklicu, sta me seveda podpirala in spodbujala. Šolanje sem nadaljevala na takratni Srednji pedagoški šoli in nato na Pedagoški fakulteti, kjer sem leta 1994 diplomirala in si pridobila strokovni naziv profesorica razrednega pouka. Istega leta sem opravila tudi strokovni izpit. Svojo poklicno pot sem začela kot učiteljica v podaljšanem bivanju na OŠ Domžale, nato pa sem bila štirinajst let zaposlena na OŠ Frana Albrehta v Kamniku, zadnji dve leti kot pomočnica ravnatelja.
Vaša strokovna aktivnost je zelo raznolika
Res je, sem zelo vedoželjna. Moja strokovnost je usmerjena predvsem v refleksijo lastnega dela in v raziskovanje pedagoške prakse. Zato sem na Pedagoški fakulteti vpisala izredni magistrski študij, kjer pripravljam magistrsko nalogo z naslovom Vpliv računalniško podprtega učnega gradiva na razultate učenja. V okviru podiplomskega študija sem se udeležila tudi več mednarodnih srečanj: poletne doktorske šole ELHE v Latviji, mednarodnega znanstvenega simpozija v Novem
mestu, kjer sem predstavila izsledke lastne pilotske raziskave o stališčih vzgojiteljic ka-mniško-domžalske regije do nadarjenih otrok v vrtcu, s prispevkom Plants in Prešeren's Poetry pa sem se udeležila mednarodnega intenzivnega programa IMUN v Turčiji. Imam tudi licenco multiplikatorice Zavoda RS za šolstvo za drugo triletje devetletne OŠ, opravljen ravnateljski izpit ter strokovni izpit iz upravnega postopka.
Kaj vas je motiviralo za kandidaturo?
V svoji karieri sem prišla do točke, ko sem nujno potrebovala spremembo. O ravnatelje-vanju sem bolj resno začela razmišljati nekako pred tremi leti. To je bil tudi razlog, da sem sprejela delo pomočnice ravnatelja in se vpisala v Šolo za ravnatelje. Za samo kandidaturo na OŠ Trzin pa je »kriva« kolegica, ki me je opozorila na razpis, saj ga sama, glede na to, da je bil objavljen v časopisu, ki ga sicer ne berem, ne bi opazila.
Vizija vodenja OŠ Trzin
Kolikor sem do sedaj uspela spoznati, je bila OŠ Trzin zelo dobro vodena, tako da dela mojega predhodnika ni težko nadaljevati. Seveda pa so potrebne nekatere spremembe: nekaj teh nam narekuje že sama spremenjena zakonodaja. Tako moramo kar najhitreje preveriti in dopolniti obstoječi hišni red OŠ Trzin, s katerim bomo določili območje šole in površine, ki sodijo v šolski prostor, poslovni čas in uradne ure, uporabo šolskega prostora in organizacijo nadzora, ukrepe za zagotavljanje varnosti ter vzdrževanje reda in čistoče. Prav tako nam spremenjena zakonodaja nalaga ureditev postopka za prilagajanje šolskih obveznosti in pridobitev statusa učenca, ki se vzporedno izobražuje, oz. statusa pe-spektivnega športnika. V prihodnjem šolskem letu nas čaka še sprejem vzgojnega načrta, s katerim bomo določili vzgojne dejavnosti in oblike vzajemnega sodelovanja šole s starši ter njihovo vključevanje v uresničevanje vzgojnega načrta. Prvi koraki k vzgojnemu načrtu so bili že narejeni, saj so tako učenci kot tudi starši in učitelji že pred mojim prihodom opredelili vrednote, ki jih cenijo. Na podlagi teh vrednot je nastal osnutek vizije šole, ki je trenutno v obravnavi v aktivih in bo vsak čas zagledal luč sveta. Na podlagi vzgojnega načrta moramo v pravilih šolskega reda natančneje opredeliti še dolžnosti in odgovornosti učencev, načine zagotavljanja varnosti, pravila obnašanja in ravnanja, določiti vzgojne ukrepe za posamezne kršitve pravil, organiziranost učencev, opravičevanje odsotnosti ter sodelovanje pri zagotavljanju zdravstvenega varstva učencev. Na pedagoškem področju bomo zagotavljali kakovosten vzgojno-izobraževalni proces in pestro ponudbo nadstandardnih dejavnosti. Ugotavljam, da je trzinsko okolje zelo naklonjeno športu, zato se zelo zavzemam, da bi v sodelovanju s Fakulteto za šport uvedli sodelovanje športnega pedagoga in učitelja razrednega pouka pri delu ur športne vzgoje na razredni stopnji.
Kar zadeva investicijsko vzdrževanje bomo
najprej obnovili tla v telovadnici, kar je bilo že načrtovano in je že vse pripravljeno za začetek del. Trenutno si zelo prizadevamo še za ureditev pitnika v športnem parku pri šoli - upam, da nam bo to uspelo še pred počitnicami. V času šolskih počitnic v šoli načrtujemo ureditev še ene igralnice za potrebe vrtca, saj se je letos vpis otrok v vrtec povečal. Nujna je obnova sanitarij in obnova oken v starem delu šole, želji sta ureditev jedilnice oz. avle v sodoben večnamenski prostor in ureditev atrija. Skratka, načrtov in želja je veliko, energije ne manjka, prav tako se mi zdi, ne manjka pripravljenosti vseh zaposlenih, staršev in lokalne skupnosti za sodelovanje. In vse našteto, mislim, je prava kombinacija za uresničitev zastavljenih ciljev.
Sodelovanje z lokalno skupnostjo
Veseli me, da je v lokalni skupnosti toliko prostovoljnega dela krajank in krajanov ter toliko pripravljenosti za sodelovanje s šolo. Takoj po nastopu mandata so se pri meni oglasili predstavniki različnih društev in organizacij, ki delujejo v kraju, pa tudi posamezniki, ki želijo bodisi nadaljevati že vpeljane oblike sodelovanja s šolo bodisi vzpostaviti nove. Mislim, da kaže vsa ta prizadevanja sprejeti in podpreti v skupno zadovoljstvo nas vseh - zlasti pa v korist trzinskih otrok.
Prvi vtisi
Po enem mesecu ravnateljevanja so prvi vtisi zelo pozitivni: šola stoji v lepem in mirnem okolju, vsi ljudje, od zaposlenih, učencev in njihovih staršev pa do krajanov, kolikor sem jih do sedaj spoznala, so zelo prijazni, in hvaležna sem vsem, ki so me lepo sprejeli, čeprav nisem Trzinka. Vsi so tudi zelo razumevajoči, ko česa (še) ne vem, in mi pomagajo, da se iz tedna v teden bolje znajdem.
Načrti so veliki. Glede na to, da ste mati štirih otrok, bodo vaši napori tako v šoli kot doma dokaj obremenjujoči.
Zelo dobro se zavedam odgovornosti, ki sem jo prevzela. Glede družine moram povedati, da imam doma vso podporo in razumevanje. Z možem se zavedava, da so otroci najin skupni »projekt«, zato imava delovne in vzgojne obveznosti enakomerno in odgovorno razdeljene. Pri nas ne razpravljamo o tem, kdo bo skuhal, kdo bo šel v trgovino, na roditeljski sestanek, po otroka v vrtec ali kdo bo peljal k zdravniku, v glasbeno šolo oziroma na tekmo. To naredi pač tisti od naju, ki je trenutno doma. Seveda pa ima tudi vsak od otrok svoje zadolžitve, ki jih mora vestno in odgovorno opravljati, saj s tem pripomore k boljšemu počutju nas vseh, hkrati pa se pripravlja na bodoče samostojno življenje. Veste, z dobro organizacijo in z dobro voljo je vse mogoče, celo imeti prosti čas. Sama ga najraje namenjam študiju, branju, negi in vzgoji sobnih rastlin, pozimi pa tudi kleklja-nju.
Novi ravnateljici, ki je dobra sogovornica, želimo veliko uspeha pri uresničevanju zastavljenih ciljev.
Meta Železnik
Znani trzinski kanuist na divjih vodah Jošt Zakrajšek je na svetovnem prvenstvu v Ivrei v Italiji osvojil naslov svetovnega podprva-ka, kar je bilo enkratna senzacija, in je razveselilo številne Joštove privržence. Naj spomnimo, da nas je Jošt že leta 2002 razveselil z naslovom evropskega mladinskega prvaka v spustu, zadnja leta pa se je bolj posvečal slalomu na divjih vodah, kjer se lahko pohvali z vrsto zavidljivih rezultatov. Joštov uspeh so nadgradili še njegovi reprezentančni prijatelji, saj se je njegov soborec Lovro Leban iz Mosta na Soči istega dne med kajakaši zavihtel na zmagovalno stopničko, naslednji dan pa je skupaj z Nejcem Žnidaršičem in Jernejem Korenjakom osvojil zlato medaljo tudi v moštveni vožnji. Joštu in njegovim moštvenim kolegom so slavnostni sprejem pripravili člani kluba Joštovih privržencev in trzinskega Športnega društva, katerega član je. Čestitke Joštu in drugim reprezentantom so kar deževale, med drugimi pa mu je v imenu občine čestital tudi podžupan Franci Mušič. Sprejem za vrhunsko ekipo so pripravili pred picerijo Sestrice, ki je tudi eden od sponzorjev navijačev Jošta Zakrajška.
MŠ
Jošt Zakrajšek nas je spet razveselil
Tadej Oražem gre plezat v Kirgizijo
Tadej Oražem je član športnega društva Fre-eapproved, ki je bilo ustanovljeno leta 2004 z namenom povezovanja športnikov, ki se resneje ukvarjajo z manj konvencionalni-mi in nekoliko bolj adrenalinskimi športi, kakor piše na njihovi spletni strani www. freeapproved.com. Konec junija načrtujejo odpravo v Kirgistan, od koder se bodo vsak dan v živo javljali in poročali preko spletne strani društva. O svojih podvigih največkrat posnamejo tudi kratke filmčke (z enim od njih so se že predstavili v Cankarjevem domu), in tudi tokrat bo tako.
Se kot alpinist redno udeležujete takih odprav ali gre za vaš prvi tovrstni podvig?
Sam in tudi večina ostalih članov odprave se tako zahtevne alpinistične ture udeležujemo prvič. Tako da pravzaprav ne vem, kaj lahko od potovanja pričakujem. Med nami pa je vendarle tudi nekaj izkušenih članov, ki bodo prevzeli vodstvo. Sicer pa sem šele alpinistični pripravnik, kar je prva stopnja na poti, da postanem alpinist. Kot pripravnik si šele nabiram izkušnje. Po uspešno opravljenem izpitu pa ti je, kot alpinistu, že zaupana naloga, da vodiš v hribe začetnike.
Kako pa izgledajo priprave na tak vzpon?
Ker gre za hribe, ki so visoki okoli 6500 metrov, je predvsem pomembno vedeti, kakšen vpliv ima višina na človeka. Sicer pa si je potrebno pridobiti
čim več kondicije s tekom in hojo v hribe.
Kako se na taki višini človek spopada z manjšo količino kisika v zraku?
V ta namen se na višinah nad 3500 m pred spanjem opravljajo od 300 do 500 m visoki
aklimatizacijski vzponi. Na ta način se število krvnih celic poveča in s tem tudi prenos kisika po telesu. Najbolj pa so pomembne izkušnje. Telo vsakič drugače sprejema višino, vedno pa je sprememba okolja za organizem šok.
Na kakšen način poteka organizacija take odprave?
Ko bomo enkrat tam, bo za prevoz do baznega tabora poskrbela agencija, ki smo jo našli prek interneta. Prav tako za hrano. Nosači so večinoma prisotni na večjih odpravah. Mi bomo sicer imeli dva, veliko pa bomo nosili kar sami. Morali pa smo si priskrbeti tudi tri satelitske telefone, da se bomo lahko javljali v Slovenijo.
Kaj vse mora imeti alpinist na taki odpravi s sabo?
Na taki višini je najbolj pomembna obleka. Treba bo skleniti nek kompromis med težo in kvaliteto. Pa smuči, višinski šotor ter tehnična oprema, kot so dereze, cepini, vrv. S sabo bomo imeli tudi dehidrirano hrano, kakršno uporablja naša vojska.
Koliko časa pa bo trajalo to potovanje?
Celotno potovanje bo trajalo dobre tri tedne- 23 dni, za sam vzpon pa težko rečem, ker še ne vem, kako izgledajo hribi. Je pa naša odprava razdeljena v tri skupine. En del je aplinistični, plezalni - sem spadam tudi sam, drugi bodo predvsem smučali, tretji del pa je bolj treking varianta, hoja po dolinah in čez prelaze...
Kdo pa so ostali člani odprave?
Prihajajo predvsem iz Ljubljane, Kranja in Zagorja. Povezuje nas športno društvo, v katerem smo včlanjeni. Društvo je ločeno od Planinske zveze. V alpinističnih odsekih je poudarek predvsem na plezanju, v društvu pa tako na plezanju kot na smučanju, kolesarjenju itn.
Kaj je tisto, kar vas vleče v gore?
Predvsem izziv, ko se moraš znajti v neki situaciji, v kateri ne veš, kaj lahko pričakuješ.
Pa občutite kaj strahu pred tem podvigom?
Mogoče prvič občutiš malo strahu, sicer pa se na plezanje lahko pripraviš že doma s športnim plezanjem po nizkih stenah, tako da se tudi na višino lahko privadiš.
Tekst in foto: Jana Urbas
Ob visokem jubileju gospe Marije Ploj
Gospa Ploj je prišla v Trzin leta 1982. Pred tem je živela v Ljubljani, kamor je prišla kot 11 let stara deklica iz Mokronoga na Dolenjskem tako rekoč »s trebuhom za kruhom«. Kot delavka za strojem je bila zaposlena v tovarni Tonosa v Savljah, zatem v tovarni pisalnih strojev Tops, nazadnje pa v tovarni koles Rog, kjer je tudi dočakala upokojitev. Kljub »neo-troškemu otroštvu«, trdemu delu in borbi za preživetje ni nikoli izgubila vere v življenje. Do novembra lanskega leta je živela pri hčerki Olgi. Njeno zdravstveno stanje se je tako spremenilo, da je potrebovala strokovno nego in varovanje, zato se je preselila v Dom počitka Mengeš.
24. maja je praznovala 90. rojstni dan. V domu so ji pripravili prijetno presenečenje - slastno domačo torto in kot se za tako častitljiv jubilej spodobi, kazarček penečega vina. V sejni sobi so se ob svečano pripravljeni mizi zbrali: hčerka z možem, njegova nečakinja, direktorica doma ga. Irena Gričar, višja medicinska sestra, delavna terapevtka in socialna delavka. Tega prijetnega dogodka pa se je udeležil tudi župan naše občine g. Anton Peršak. Tako župan kot direktorica doma sta slavljenki ob čestitki izročila šopek cvetja in ji zaželela še veliko lepih trenutkov v domu in krogu svojih najdražjih. Z lepimi in dobrimi željami so slavljenki stisnili roko tudi vsi ostali zbrani pri omizju. Iskrivost v slavljenkinih očeh, nasmeh na obrazu in dobra volja, ki jo je izžarevala, so zgovoren dokaz, kako prav je, da ob takih trenutkih delimo srečo z drugimi. Življenje v domu starejših Ob vprašanju, ali imajo več stanovalcev, ki se lahko pohvalijo s toliko leti, je direktorica posredovala vrsto zanimivih podatkov. V domu je 205 stanovalcev, od tega jih je 80% nepokretnih, preko 70% jih pripeljejo z rešilnim
v
»Žerjavčki« zavzeli Prekmurje
avtomobilom naravnost iz bolnišnice. 20% je moških, ki pa so kondicijsko močnejši, ker prej postanejo odvisni in pridejo v dom, seveda potem, ko izgubijo življenjsko sopotnico. Ženske imajo daljšo življenjsko dobo in pridejo v dom v slabšem kondicijskem stanju. Doma vztrajajo, dokler zmorejo še z zadnjimi močmi poskrbeti za sebe. Povprečna starost stanovalcev je 81 let.
Gospa Ivica Krivic, višja medicinska sestra, pa je predstavila vsa opravila delovnega dne. Začne se zjutraj ob 6.30, ko bolničarke opravijo jutranjo nego-oblačenje, umivanje, česanje. Temu sledi zajtrk, potem pa odvisno od potreb posameznika odpeljejo stanovalce na vozičkih na fizioterapijo, delavno terapijo ali pa na družabni program.Tako je zapolnjen čas do kosila. Po kosilu sledi počitek, dodatna nega, potem pa so ponavadi prisotni obiski svojcev, družabne prireditve, gledanje TV programa - do 17.30, ko je čas za večerjo in pripravo stanovalcev na nočni počitek. Ob pogledu na skrbno negovano slavljenko in ob predstavitvi življenja in dela v domu se človek lahko le zamisli in čestita osebju, ki zna in zmore poskrbeti za kar se da prijetno vzdušje in urejen izgled svojih stanovalcev.
Meta Železnik
Lanskega maja se je Emil Milan Kuferšin predstavil s prvim recitalom Nocoj bo pa en lep večer iz njegove zbirke »Sto misli in besed«, ki je izšla v samozaložbi. V letošnjem 2. recitalu MOČ MATERINE BESEDE, ki ga je z njegovim sodelovanjem organiziralo Turistično društvo Kanja Trzin, so nastopili člani recitatorske skupine in mešani pevski zbor Društva upokojencev Žerjavčki Trzin ter ljudska pevka in kitaristka Silva Kosec. Program večera je spletala Tina Kralj. Uvodnim recitacijam pesmi znanih sloven-
skih pesnikov, posvečene slovenskim materam in velikanu slovenske tiskane besede Primožu Trubarju, so sledile recitacije avtorjevih pesmi, ki jih pripravlja za svojo drugo pesniško zbirko. Tako kot je Prežihov Voranc v prelepem mesecu maju nabral in izročil šopek solzic svoji materi, je Milan svoji in vsem materam, ki so skozi stoletja ohranjale slovensko besedo, posvetil ta majski večer. Prireditev, ki je sodila tudi v okvir praznika občine Trzin, so poslušalci sprejeli z navdušenjem. »Njegov razred«, kot so se poimenovali recitatorji in pevci, pa je Milanu čestital tudi za njegov rojstni dan. Vsi skupaj so se po zaključku zadržali na prijateljskem druženju ob priložnostni pogostitvi, ki jo je pripravila njegova družina in prijatelji. Gospod Emil Milan Kuferšin, sicer tudi aktiven rezbar, ne miruje. Iz ljudskega izročila beleži zgodbe, jih zapisuje, pripoveduje ob različnih priložnostih in ohranja za zanamce. Hvla ti, Milan.
JV
V	zgodnjih jutranjih urah smo se podali proti Prekmurju. Prvi postanek je bil v vasi Ižakovci na »otoku ljubezni«. Za uvod smo si na mon-doviziji ogledali nekaj utrinkov, kako so nekdaj utrjevali bregove Mure. Sledil je ogled mlina in vožnja z brodom preko Mure in nazaj. Ker je značilnost brodarjev, da so to samski fantje, so bile s strani vodičke naše upokojenke posebej opozorjene, naj brodarja ne zavajajo, ne osvajajo, naj z njim ne koketirajo, da jim ne bi slučajno pobegnil.
Po prijetni vožnji z brodom smo si privoščili pravo prekmursko malico-pajenje kruha. Rezine kruha, premazane s česnom, ki znižuje maščobo v krvi, in nato namazane z zaseko, ki zvišuje raven maščobe, tako da je bila po dobri malici maščoba v naši krvi v ravnovesju. Seveda brez pijače pač ne gre. Pili smo »ljubezenski napoj«, ki je po zagotovilih svetovne zdravstvene organizacije (katere članica je tudi naša vodička) učinkovitejši od viagre, saj deluje še tri mesece.
Pot nas je naprej vodila v Odrance. Ogledali smo si cerkev, katera je bila zgrajena izključno z delom in denarjem samih krajanov, ki so v ta namen izdali tudi svoj denar v obliki cekina. Žal je gradnja terjala svoj davek. Med gradnjo se je porušila kupola in pod seboj pokopala osem krajanov.
Iz Odrancev smo se odpeljali v kraj Grad, kje smo si ogledali grad, katerega značilnosti so, da stoji že od leta 1200, da ima 365 sob in da so imeli že takrat napeljano centralno kurjavo. ( Pri današnjih cenah kurilnega olja bi bil to velik strošek ogrevanja.) Že nekoliko utrujeni smo nadaljevali pot v Pečarovce, na zasluženo kosilo. Seveda smo si privoščili hišno specialiteto: ajdovo juho z mlekom in kuhano svinjsko meso iz pace s prilogo.
Veliko presenečenje za konec pa nam je pripravil naš član. Povabil nas je v vas Krašci (nedaleč od njegove rojstne hiše) na kmečki turizem Ferencovih, kjer so nas pričakali z aperitivom, vinom in prekmurskimi sladicami. Ogledali smo si tudi njihov muzej starih kmečkih strojev.
Tako smo zaključili naše popotovanje po Prekmurju. Ponovno smo preživeli čudovit dan poln dobrega razpoloženja, dobre hrane in predvsem poln na novo pridobljenih znanj.
Žerjavčki na prvenstvu Gorenjske v streljanju
V	Kamniku se je 26.04.2008 odvijalo strelsko tekmovanje z zračno puško za prvenstvo Gorenjskih društev upokojencev.
Tudi letos je naše društvo doseglo lep uspeh saj smo tako ekipno dosegli tretje mesto, med posamezniki pa tretje in peto mesto.
Pavlič Franc
Trzin poje in pleše
Letos je bil v mesecu maju že sedmi zaključni koncert mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Žerjavčki , ki prepeva pod vodstvom zborovodkinje Alenke Markus. Zapeli so nekaj ljudskih, domovinskih in umetnih pesmi. Poleg tega, da radi pojejo in ohranjajo pevsko kulturo, jim pomeni petje v zboru tudi obliko druženja, vzdrževanje psihične stabilnosti in vzpostavljanje prijateljskih vezi.
Tako kot vsako leto, so tudi letos sodelovali pevci Osnovne šole Trzin z mentorico go. Boženo Opara. Tokrat je bil posebej zanimiv nastop grajske skupine SEISENBERGENSIS TUMULTUS oziroma VITEŠKI RED Jurija in Volka Engelberta Turjaškega iz žužember-škega gradu. Od leta 1999 deluje v okviru Turističnega društva Suha krajina v Žužemberku. Raziskujejo in predstavljajo srednjeveško zgodovino - oblačila, navade, kulinarične posebnosti tistega časa...V Trzinu so se predstavili s srednjeveškimi plesi. Nastopajo povsod, kjer imajo prireditve, povezane z zgodovino svojega kraja znotraj slovenskega prostora, in zadnja leta tudi v tujini. Gostovali so že na Škotskem, Češkem, v Avstriji, Italiji in Nemčiji. Tako na povsem spontan način predstavljajo svojo dejavnost in Slovenijo. Prireditev je ponovno pokazala, da leta niso pomembna, če je pri-
Peta likovno-rezbarska delavnica na gradu Jablje
kot dvodnevno, je bila letos enodnevna, le v nedejo, 1. junija. Povabilu se je odzvalo 13 rezbarjev rezbarske skupine domačega turističnega društva, med 16 slikarji pa tudi člani likovnih društev sosednjih krajev, Mengša, Domžal, Kamnika, Ljubljane. Vzdrušje je bilo
prijetno, za hrano in pijačo poskrbljeno, le gledalcev nekoliko manj
kot prejšnja leta. Zato velja pobuda organizatorjem, da o delavnici
obveščajo in vabijo tudi v glasilih sosednji občin.
Razstava na delavnici ustvarjenih del bo v jeseni v avli Centra Ivana
Hribarja.
Turistično društvo Kanja Trzin se zahvaljuje Centru za evropske povezave, ki je nudilo grajski prostor, in seveda vsem udeležencem V. likovno-rezbarske delavnice. Slikarji so eno izmed del poklonili organizatorju.
Sicer pa se rezbarji radi udeležujejo prireditev na prostem, ustvarjajo pred očmi gledalcev in sklepajo nova poznanstva. V maju so bili tako v Komendi na povabilo tamkajšnjega turističnega društva, v Grobljah na enajstem »Druženju pod lipami«, povabljeni so v Narin, v italijanski Sutrio...
J.V.
foto: Zinka Kosmač
Skupina Naše vezi na Limbarski Gori
Limbarska Gora nas je že dolgo vabila, naj jo obiščemo. Ob lepem vremenu je lepo vidna iz nekaterih delov Trzina. Nekaj nas je že bilo gori, ko smo bili še mladi in smo lahko hodili. Bila pa je tudi romarska pot naših staršev, ki so radi poromali tja gor. Zdaj je na gori vsako leto veliko praznovanje materinskega dne, na katerega nas je opozoril napis »Dobrodošle na Limbarski Gori«
Dne 15.5 2008 se nam je uresničila želja in smo se z dvema avtomobiloma pripeljali
sotna pripravljenost za sodelovanje, saj je tudi tokratna povezala in zbližala kar tri generacije. To pa je tudi namen takih in podobnih dogodkov.
Meta Ž.
V gradu Jablje sta mentorja TD Kanja Trzin gospa Bernarda Zajec in gospod Marijan Vodnik že petič vodila likovno oziroma rezbarsko delavnico. Čeprav so delavnico organizatorji do zdaj pripravljali
prav do cerkve sv. Valentina, ki je po starem pomladni oživljalec korenin, po novem pa zaščitnik zaljubljencev. Velika cerkev je zaprta, zunaj pa so nas pričakali trije kipi: sv. Valentina, sv.Jožefa in sv. Janeza Nepomuka. Tam smo se ustavili in poprosili za tisto, kar nam manjka: sreča v ljubezni, razumevanje v družini, pa za zdravje in drugo. Izleta se ni udeležilo skoraj polovica skupine, in ga bomo še ponovili. Zato vabimo vse, ki bi se nam radi pridružili v skupino Naše vezi. Vse informacije na tel.031-792-104.
Voditeljica skupine Naše vezi Jožica Trstenjak
Pravljice so prava poslastica... kot dobra tortica
V trzinski knjižnici so na zadnjem pred-počitniškem druženju - uri pravljic, mladi vedoželjneži (na sliki) povedali:
Taja Pezdir - Rada imam pravljice. Vse leto sem hodila v knjižnico. O vsaki novi pravljici smo se pogovarjali, risali, peli, izdelovali živali iz plastelina. Najbolj mi je bila všeč pravljica Trije zajčki. Dva sta bila neposlušna in nista ubogala očeta, najmlajši pa je bil priden in dobrosrčen. Prihodnje leto ne bom hodila k uricam pravljic, ker sem že prevelika, bo pa hodila moja sestrica Pika. Nal Jurak - vsak teden sem bil na uri pravljic. Lepo in zanimivo je bilo. Nazadnje smo poslušali in zaigrali pravljico Zrcalce. Jovana Jovič - Rada poslušam pravljice, čeprav sem stara že 8 let. Na ure pravljic bom hodila tudi jeseni, če bom smela. Všeč mi je gospa Mili; je prijazna, bere knjige, poje in nam pomaga, ko rišemo in izdelujemo razne predmete.
Milica Radmelič: pravljice so naložbe iz otroštva
Po dveh letih uspešnega dela smo se pogovarjali z veliko ljubiteljico naših najmlajših krajanov, zunanjo sodelavko knjižnice Ti-neta Orla, pravljičarko Milico Radmelič.
Kdaj si začela svoje pravljično poslanstvo in od kod ideja?
K sodelovanju me je povabila knjižničarka Majda Osolnik; ideja o urah pravljic v Trzinu je izključno njena. S pravljico sem bila že poklicno povezana, pravljica me navdušuje, nadgrajuje, bogati. Vsaka mi pove več, kot je napisano, in že od otroštva naprej vzbuja v meni bujno domišljijo. To je naložba ranega otroštva.
Kakšen način izbora imaš in kako se pripraviš na uro?
Izbor je zelo pester in zanimiv, to pa zato, ker so zanimive tudi skupine otrok, ki obiskujejo pravljične ure. Otroci so razdeljeni po starosti v tri skupine, najmlajši prihajajo ob ponedeljkih in poslušajo ob prisotnosti staršev, ob sredah in četrtkih pa so starejši predšolski otroci in nekaj šolarjev, kar mi je še posebej v veliko veselje. Saj pravljica ne pozna starostnih omejitev.
Vsebinsko izbiram iz ljudskih zakladnic, prisluhnem pričakovanju praznikov in upoštevam pomembnejša obeležja znamenitih pisateljev. Seveda pa upoštevam tudi želje otrok, v kolikor to povedo. Izbiram vsebine iz živalskega sveta, prepletene s pesmicami, večkrat v obliki glasbene pravljice. Z vsako vsebino si zastavim cilje in naloge, ki jih skupaj ugotavljamo in izvedemo, seveda primerno starostni skupini.
Kako vzpostaviš stik z otroki?
Otroka je treba pričakovati in pričakati z iskrenim pristopom. Najpomembnejše je, da ga ogovoriš in se ga razveseliš. Mislim, da to znam in zmorem. Sem otrokova iskrena sogovornica, vključujem ga v dogajanje, postavljam mu različna vprašanja in odgovarjam na njihova. Pustim jim, da svoje misli izrazijo na svoj način, pomemben je individualni pristop, to je naveza, ki nikoli ne zataji.
Katera oblika motivacije je po tvoje najuspešnejša?
Otroka pripeljem do spoznanja, da lahko govor kombinira z gibi telesa, rok in oči. Ko napovem, da bomo pravljico zaigrali v obliki dramatizacije ali z lutkami, se z največjim veseljem lotijo izdelovanja pripomočkov, za katere jim osnovo pripravim sama. To je prstna lutka, živalska ušesa iz papirja, ptičji kljun, metuljeva krila in drugo. Nikoli pa se ne učimo dialogov na pamet. Otroci svobodno oblikujejo povedi, improvizirajo, so spontani, zapojejo, ponazarjajo in uprizarjajo. Tehničnim pripomočkom se namenoma izogibam.
Na kakšen način izkoristiš razsežnosti otrokovih ustvarjalnih sposobnosti?
Dobro vprašanje! V pravljicah se združujejo in dopolnjujejo različni vidiki otrokovega razvoja. Pravljica otroka spodbuja k doživljanju in iskanju še drugih poti izražanja, omenila sem že dramatizacijo, tu pa je še otrokova risba, izdelava predmetov iz različnega materiala, oblikovanje z glino. Vsebino, ki jo otroci slišijo in znajo povedati starosti primerno, izrazijo s čopičem in barvo, z lepenko in lepilom, z uprizarjanjem, petjem in rajalno pesmico. Pa vendar, ključna je beseda. Otroke vodim k vedno bolj natančnemu izražanju. K temu pripomorejo tudi najrazličnejše igre, kot je na primer izmišljarija. Eden izmed otrok začne pripovedovanje, vsak naslednji nadaljuje, tako si spontano bogatijo besedni zaklad in razvijajo fantazijske predstave. Naj se malo pohvalimo, saj smo ob svetovnem in slovenskem dnevu knjige, ki ste ga letos v Trzinu odlično pripravili, tudi mi,
najmlajši, ustvarili svojo knjigo O želvi, ki je šla na potep. Z otroki smo se iskreno veselili uspeha.
Za to sezono ste zaključili druženja na pravljičnih uricah. Kako ste se poslovili?
Zaključek je bil zelo ustvarjalen in sladek. Vsaka skupina je zaigrala eno pravljico. Triletniki so nastopili z rusko pravljico Debela repa, kjer so vloge prevzeli tudi starši. Druga skupina je pripravila pravljico Ivana Gautcherja Trije zajčki, tretja skupina pa Grigorja Viteza Zrcalce. Za poslastico pa nas je knjižničarka Majda nagradila s suhim sadjem, tortico in sokom.
Kakšni so tvoji načrti za naprej?
Imeti pravljico rad, pomeni mnogo več, kot imeti rad to in ono pravljico. Pomeni svobodo duha, bogastvo čustvenega doživljanja in fleksibilnost mišljenja. V pravljici je otrokov svet, svet, v katerem je otrok svoboden, vesel in ustvarjalen. Za otroka je realni svet premajhen, in pravljica je ena od možnih poti vstopiti v svet, kjer je polno skrivnosti in nevsakdanjih junakov, svet, ki je dinamičen in močno čustveno obarvan. Zato bova v mesecu oktobru z gospo Majdo v naši knjižnici zopet na široko odprli vrata pravljične sobe. Začela se bo nova sezona z: Bilo je nekoč... ali Nekoč je bilo in do konca bo...
Predpočitniški čas v trzinski
I • • v • •
knjižnici
Pred bližajočimi se počitnicami so se tudi v knjižnici zaključile dejavnosti, ki so potekale vse leto: ure pravljic, četrtkove klepetal-nice, književne uganke. Knjižno nagrado za pravilno rešene književne uganke sta izžrebali Tjaša Močnik in Klementina Lagoja. Knjige so darovali: Pavčič Mirjana, Likar Tatjana, Cizele Andreja, Doršek Lorena, Kme-tič Andrej in Hofer Branka.
V času dopustov bo knjižnica odprta ob ponedeljkih in sredah od 14.00 do 19.00 in ob petkih od 9.00 do 13.00.
Tudi v jeseni bo knjižnica nadaljevala z vsemi že utečenimi oblikami aktivnosti ter samostojno in v sodelovanju s trzinskimi društvi organizirala kulturne večere in druge prireditve, zato prosi bralce Odseva in obiskovalce knjižnice, da po telefonu na številko 564-42-90 sporočijo, če želijo prejemati vabila in obvestila na dom.
Knjižničarka Majda vam želi prijetne poletne dni, jeseni pa na svidenje!
Meta Železnik
Dobili smo ekozastavo
Lepo je slišati ptičje petje, žuborenje potoka in šelestenje listja. Lepo je čutiti dotik vetra na koži in se ohladiti s požirkom čiste vode. A kako dolgo bo to še mogoče? Mi, ki smo tu danes in sedaj, smo odgovorni za to, da se bodo tudi naši zanamci lahko brezskrbno sprehajali po gozdu, nabirali cvetje in uživali zdravo hrano. Prav zato je v šolskem letu 2005/06 naš javni zavod (Oš Trzin in vrtec Žabica) pristopil k projektu Ekošola kot način življenja. V program smo se vključili vsi, ki smo povezani z zavodom (učenci, varovanci, vzgojitelji, učitelji in ostali zaposleni, starši in predstavniki lokalne skupnosti).
V vseh teh letih smo v zavodu precej naredili na področju varovanja okolja.
Oblikovali smo ekokotičke, zbirali papir, kar-tuše in baterije, ločevali odpadke in se trudili pri zmanjševanju le-teh. Zavedamo se pomena čistega okolja, zato smo organizirali čistilne akcije in posadili nekaj dreves na šolsko igrišče. Velik poudarek smo dali tudi okoljskemu izobraževanju, zato smo pripravili različne razstave, pisali prispevke v lokalne in mednarodne časopise, brali knjige in gledali filme na temo ekologije, se dodatno izobraževali in svoje znanje posredovali drugim. Smo eden prvih zavodov, ki smo uvedli eko-malico, zato smo bili primer dobre prakse tudi drugim šolam. Sodelovali smo v različnih projektih, natečajih, pripravljali naravoslovne in tehniške dni na temo ekologije ter v okviru le-teh peljali učence na ekološko kmetijo. Z dobrodelnimi akcijami pa smo pokazali tudi
občutek do sočloveka.
Za ves trud in pridno delo smo bili nagrajeni.
V soboto, 10.5.2008, je v Ljubljani, v Tivoliju, potekala podelitev ekozastav, katero je prvič prejel tudi naš zavod.
Slavnostni nagovor je imela Mojca Škrinjar z Ministrstva za šolstvo in šport, ki je poudarila pomen Ekošole za okolje in za nas same. Zbranim pa je spregovorila tudi nacionalna koor-dinatorka ekošol Nada Pavšer, ki je omenila, da se je mreža ekošol v Sloveniji v 10 letih razširila že na skoraj 400 šol. Nas, ki smo sodelovali v projektu, pa je ekošola naučila živeti z naravo, jo spoštovati in varovati. Naše delo se nadaljuje!
Koordinatorja ekošole: Aleš Šporn in Nancy Vake
Naravoslovno raziskovalni tabor Kandrše
Konec marca in prve dni v aprilu smo se s če-trtošolci OŠ Trzin odpravili na naravoslovno raziskovalni tabor v Kandrše. V ponedeljek zjutraj smo se polni pričakovanj zbrali pred šolo, kjer nas je že čakal avtobus. Hitro smo zložili vso prtljago, se udobno namestili in odpeljali novim dogodivščinam naproti. Seveda smo še pred tem staršem pomahali v slovo. Učiteljica nas je v avtobusu pozdravila, nam zaželela, da bi se imeli ves čas, ki ga bomo preživeli skupaj, lepo. Opisala nam je pot in dejavnosti, s katerimi se bomo ukvarjali v prihodnjih treh dneh. Opazovali smo pokrajino, po kateri smo se vozili, klepetali, peli in kmalu prispeli do naše prve postojanke tega dne, vasi Vače.
V središču Slovenije
Na Vačah smo si ogledali vaško cerkev z znamenitim božjim grobom. Peš smo se odpravili do sosednje, 800 m oddaljene vasi Klenik, kjer smo si ogledali spomenik - povečano vaško situlo. Izvedeli smo, da je to ena izmed najlepših situl daleč naokoli in da so situlo uporabljali pred več kot 2500 leti za prenašanje medičine. Okrasje na posodi predstavlja življenje ljudi tistega časa. Situlo si lahko ogledate na spodnji fotografiji, saj smo se ob njej za spomin tudi fotografirali. Ogledali pa smo si tudi ostanke terilnice lanu. Z avtobusom smo pot nadaljevali do GEOSS-a, geometričnega središča Slovenije. Prste smo položili na središče naše domovine, se orientirali, si ogledali grb, zastavo in zapeli kitico himne. V bližnjem go-
stišču smo si še ogledali priložnostno razstavo pisanic iz Slovenije in tudi iz mnogih drugih držav. Komaj smo že čakali, da se odpeljemo v Kandrše, kjer smo se namestili po lepo urejenih sobah. Bili smo zelo lačni, zato so nam takoj postregli z okusnim kosilom. Po kosilu so se v sobah odpočili, učiteljice pa smo jih razdelile v tri delovne skupine. In pouk se je lahko pričel. Ogled kmetije
Peš smo se odpravili do nekaj kilometrov oddaljene vasi, kjer smo si ogledali večjo kmetijo. Gospodar nam je povedal nekaj zanimivosti o kmetovanju, pokazal pa nam je tudi živali, ki jih ima na svoji kmetiji: krave, konje, pujse, kokoši.
Po daljšem sprehodu po kmetije nas je pred gostiščem pričakala neka prijazna gospa, katere ime nam je ušlo iz spomina, ki nam je pripravila zanimivo igro Iskanje skritega zaklada. Razdelili smo se v več skupin. Da bi prišli do skritega zaklada, smo morali skozi več kontrolnih točk, ki so bile razpršene po bližnjih gričkih. Predstavitveni večer
Po večerji smo pripravili predstavitveni večer. Res smo se zabavali, saj so bile predstavitvene točke sob zanimive in ustvarjalne. Vsa doživetja minulega dne so nas močno utrudila, zato smo okrog 22.00 popadali v postelje. Učiteljice smo otrokom zaželele lahko noč in že so se potopili v svet sanj.
Polni pričakovanj smo se naslednje jutro zbudili v nov dan, obsijan s soncem. Hitro smo se uredili in odšli na zajtrk. Takoj po zajtrku smo se pripravili na pohod na bližnjih hrib. Da pa smo na pohodu izvedeli čim več o drevesnih in grmovnih vrstah ter o življenju gozdnih živali, se nam je pridružil lovec, ki je tudi gozdar. O življenju v gozdu
Odpeljal nas je v gozd, kjer nam je pokazal opazovalnico, solnico, » kopalnico« divjih prašičev, medvedji brlog, jazbečeve sledi ... Ko smo se utrujeni in lačni vrnili, nas je že čakalo kosilo, po njem pa zaslužen počitek. Po počitku pa so bili učenci že zelo neučaka-
ni, saj jih je čakalo medrazredno tekmovanje v igri boj med dvema ognjema. Boj je bi trd in neizprosen, vsi so dali vse od sebe, končni zmagovalci pa so bili učenci iz četrtega a oddelka. Oba razreda pa sta za tekmovanje v športnem duhu in spomin prejela pokala. Po športnem popoldnevu nas je čakal še pouk, ki smo si ga popestrili s priložnostno izdelanimi delovnimi zvezki. Obvezen del pouka pa je tudi pisanje razglednice, kjer so učenci napisali nekaj prijetnih misli svojim domačim. Po večerji smo komaj čakali, da se udeležimo zabavnega večera, saj smo učiteljice pripravile nekaj zanimivih družabnih iger. Učenci so radi sodelovali, nekateri celo večkrat, se pri tem neizmerno zabavali, nasmejali in naple-sali. Večer je kar prehitro minil, a čakal nas je še en dan. Čebele so koristne
Tudi to jutro je bilo sončno, zato smo takoj po zajtrku odšli do bližnjega čebelnjaka, kjer nam je izkušen čebelar razložil in pokazal mnogo zanimivih stvari iz življenja čebel. Vrnili smo se pred gostišče, kjer so nam pripravili degu-stacijo medu. Po sladkem okrepčilu pa smo si še ogledali videokaseto o čebelah. Po tem pa smo se odpravili še v sosednji gozd, tokrat že z dežniki, kjer smo si ogledali še eno opazovalnico, bližnja drevesa, se orientirali in rešili nekaj nalog. Po vrnitvi nas je čakalo kosilo, na katerem smo razglasili najboljše učence, ki so sodelovali na tekmovanju Kulturno vedenje pri obrokih. Zmagovalna skupina je dobila za nagrado velik sladoled, ostali pa manjšega. Odšli smo še enkrat v sobe, kjer smo pripravili prtljago za odhod. Kmalu je prispel avtobus. Spet smo zložili prtljago, se namestili na sedeže in se veseli, polni vtisov in doživetij, odpeljali nazaj pred šolo, kjer so nas že pričakovali veseli straši.
To je le kratek opis tridnevnega doživetja učencev pa tudi nas učiteljic na taboru, ki poteka večino časa v naravi, in ki omogoča sodelovalno učenje, prilagajanje drug drugemu in temelji na spoštovanju razlik.
OŠ Trzin, Petra Mušič
V znamenju matematike in fizike
Tako kot že vrsto let so se učenci naše šole tudi letos udeležili tekmovanj iz matematike in fizike, ki jih vsako leto organizira DMFA Slovenije. Zopet so pokazali dobro znanje ter osvojili odlične rezultate tako na regijskem kot na državnem nivoju. Cilj tekmovanj je popularizacija matematike in fizike, primerjanje znanja med učenci, širjenje in poglabljanje matematičnih in fizikalnih znanj, odkrivanje in spodbujanje nadarjenih učencev, navajanje na eksperimentalno delo ter tudi druženje mladih.
Učenci od 1. do 9. razreda se vsako leto množično udeležijo šolskega matematičnega tekmovanja Mednarodni evropski kenguru. Preizkusijo se v reševanju zanimivih logično-matematičnih nalog, primernih za njihovo stopnjo znanja. Naloge so sestavljene tako, da učencem predstavljajo izziv in niso neposredno vezane na obravnavano šolsko snov. Predvsem pri mlajših učencih poskrbimo za to, da so med reševanjem sproščeni in da nimajo občutka pretirane tekmovalnosti. Hkrati pa je organizacija tako množičnega tekmovanja tudi izziv za organizatorje. Podatki o številu tekmovalcev namreč kažejo, da je matematično tekmovanje najbolj množično tekmovanje iz znanja v Sloveniji. Letos je šolsko tekmovanje potekalo 20. marca 2008. Udeležilo se ga je kar 244 učencev na šoli, kar kaže, da smo v učencih uspeli vzbuditi zanimanje in veselje za
Mladi trzinski karateisti osvojili prvo mesto med osnovnimi šolami 14. odprto šolsko državno prvenstvo Slovenije za osnovne in srednje šole za šolsko leto 2007/2008
matematiko. Na šolskem tekmovanju je bilo osvojenih 85 bronastih Vegovih priznanj. Za regijsko tekmovanje na OŠ Preserje pri Radomljah je bilo izbranih 11 učencev, srebrno Vegovo priznanje pa so osvojili naslednji: Nejc Lisjak, Matevž Peternel in Dolores Srša Li-povšek (vsi 7. razred), Jaka Peternel (8. razred) ter Fedja Beader (9. razred). Letos so se na državnem tekmovanju iz matematike poleg osmošolcev in devetošolcev prvič pomerili tudi sedmošolci. Zlato Vegovo priznanje je osvojil sedmošolec Nejc Lisjak.
Tekmovanje iz fizike je na šoli potekalo v torek, 4. marca 2008. V fizikalnem znanju se je pomerilo 23 učencev osmega in devetega razreda, od katerih jih je 10 dobilo bronasto Stefanovo priznanje. Tekmovanja na višji ravni so se udeležili štirje. Srebrno priznanje so osvojili: Jaka Peternel (8. razred) ter Ksenija Ravnikar in Katja Strnad (obe 9. razred). Državno tekmovanje je tudi letos potekalo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Udeležil se ga je Jaka Peternel, ki je pokazal veliko znanja tako na teoretičnem kot na eksperimentalnem delu, in osvojil zlato Stefanovo priznanje. Iskrene čestitke vsem in veliko zadovoljstva pri trenju matematičnih in fizikalnih orehov tudi v prihodnje.
Maja Završnik in Jana Klopčič
Šolsko državno prvenstvo je potekalo v soboto, 10.05.2008, v telovadnici osnovne šole Hudinja. Šolsko državno prvenstvo je bilo namenjeno vsem tekmovalcem in tekmovalkam, ki trenirajo v klubih in obiskujejo osnovno ali srednjo šolo v Sloveniji. Prvenstva se je udeležilo 200 tekmovalcev in tekmovalk iz 34 osnovnih in 10 srednjih šol.
Med osnovnimi šolami je bila najboljša OŠ Trzin, ki so jo zastopali: Urban Mušič, Matevž Peternel, Katja Kač, Žan Guček, Klemen Kastelic, Žan Podboršek, Mitja Hofer, Črt Hrovatin, Hana Kerić, David Kardum in Grega Teršek. Vodja ekipe je bila Saša Štiglic.
Za Trzin so se v svojih kategorijah izkazali:
Mitja Hofer 1.mesto Kate - malčki absolutno, 1.mesto Kate mlajši
dečki do 13 let,
Katja Kač 3.mesto Kate,
Žan Podboršek 2.mesto Kate,
Hana Kerić dvakrat 2.mesto Kate,
Klemen Kastelic 3.mesto in 2.mesto Kate,
Črt Hrovatin 1.mesto Kate in 2.mesto Kumite,
David Kardum 2.mesto Kate,
Grega Teršek 3.mesto Kate in 1.mesto Kumite - borbe,
S.K.I. zveza Slovenije je v tehnični organizaciji S.K.I. karate-do klu- Vsi vadijo v Karate Klubu Atom Shotokan Domžale pod vodstvom ba »D.K.«-Celje organizirala 14. odprto šolsko državno prvenstvo sensei-ja Lovrenca KOKALJA - 4.DAN.
za osnovne in srednje šole za šolsko leto 2007/2008.	Branka Hofer
Voda iz izvira Gvajšek je spet pitna
Ljubitelji izvirov v trzinskem gozdu bodo zagotovo veseli novice, da je voda v izviru Gvajšek spet pitna. V laboratorijih Zdravstvenega zavoda Kranj so namreč testirali vzorce vode iz Gvajška in tudi iz zdaj prekritega izvira Snugovec. Raziskave so pokazale, da je voda iz Gvajška neoporečna in spet pitna. Pred časom so, kot smo pisali, v vodi odkrili sledove onesnaženja, zdaj pa je voda iz izvira spet pitna. Na Občini so že sporočili, da bodo pri izviru odstranili opozorilno tablo, da voda ni pitna.
Karateisti
Neustrezna varnost v cestnem prometu v Centru T-3 Trzin
Že leta 2005 sem v decembrski številki ODSEVA na str.17, kot invalid na vozičku, opozoril na ovire v prometu v Centru T-3 (Ljubljanska cesta 12 in 13) Trzin, vendar se do danes ni nič spremenilo.
Visoki cestni robniki še vedno ovirajo dostop do kontejnerjev za smeti. Poleg visokih robnikov tudi parkirani avtomobili ob delavnikih na parkirišču Ljubljanske ceste 12 in 13 ovirajo mamice z vozički in tudi kolesarje na poti do osnovne šole in vrtca, ker ni kolesarske steze z ustreznimi klančinami (slika 1).
Po drugi strani pa je na Ljubljanski cesti promet prehiter, tam ni ovir - ležečih policajev, ki pa so povsod drugod po ostalih neprometnih cestah Trzina (Jemčeva, Habatova, Za hribom, Kidričeva, Mlakarjeva, Pod gozdom itd.). Promet je gost, najbrž tudi zaradi dolgoletnih navad številnih voznikov, da v tranzitu iz Mengša proti Ljubljani vozijo po stari Ljubljanski cesti.
Prometna nesreča, ki se je zgodila dopoldne 19.maja 2008 na Ljubljanski cesti na mostu preko Pšate pri Vinski kleti, opozarja, da bi bilo nujno narediti kaj več za prometno varnost v Centru T-3 (slika 2).
Argumenti za ukrepe, ki bi povečali varnost v prometu v tem delu Trzina, so naslednji:
1.Po	podatkih Statističnega urada RS iz leta 2002 je v celem Trzinu 1.170 stanovanj, od tega samo na Ljubljanski cesti 12 in 13 skupno 212 stanovanj (podatki Gradalisa).
To pomeni, da je približno petina vseh stanovanj (in otrok mladih družin!) v Centru T-3 Trzin.
Zaradi takšne gostote stanovanj je tudi promet z avtomobili in kolesi v tem delu Trzina neprimerno večji kot drugod. Kljub temu pa v tem delu Trzina ni niti kolesarske steze od stanovanj do šole niti ležečih policajev.
2.	Od šole in vrtca do parkirišča stanovanj na Ljubljanski cesti 12 in 13 je speljan pločnik za pešce, občina je postavila stojalo za kolesa ob kontejnerjih, ki pripadajo Ljubljanski cesti 13e, ni pa uredila kolesarske poti s klančinami med šolo in parkiriščem stanovanj.
Zato kolesarji vozijo od šole po pločniku za pešce ob igrišču za majhne otroke, pri tem pa namesto urejene kolesarske steze s klančino naletijo na robnike in na parkirane avtomobile, ki predstavljajo hudo oviro za kolesarje, za matere z vozički in za invalidne osebe s hodu-
ljo, pa tudi za invalide na vozičku. Najbolj pomembno pa je, da kolesarji z vožnjo po pločniku za pešce ogrožajo varnost otrok na poti v šolo oz. iz šole in tudi tistih otrok, ki se neprevidno igrajo na robu otroškega igrišča.
3. Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1) v 16. členu navaja, da naj občina
-	citiram:
-	odredi dodatne tehnične in druge ukrepe za varnost otrok, pešcev in kolesarjev, zlasti v bližini vrtcev, šol, zdravstvenih zavodov, igrišč, stanovanjskih naselij in drugih območij, kjer se ti udeleženci cestnega prometa pojavljajo v večjem številu.
Na podlagi navedenega predlagam, da Občina brez odlašanja uredi kolesarsko stezo med parkiriščem ob šoli in parkiriščem na Ljubljanski cesti 12 in 13. Ta bi lahko bila speljana mimo kontejnerjev za smeti pred Ljubljansko cesto 13e, kot jo nakazuje puščica na slikah (sliki 3 in 4). S tem bi istočasno omogočila dostop do teh kontejnerjev po klančini za kolesarsko stezo.
Ali bo občina po skoraj treh letih od prvega opozorila na ovire končno prisluhnila in rešila navedene težave?
Laslo Rešković
»Domači« šahovski turnir
Na nekdanji dan mladosti smo v Trzinu znova pripravili šahovski turnir v počastitev občinskega praznika. Prireditev je bila sicer predvidena in tudi napovedana v prejšnji številki Odseva za v nedeljo, 18. maja, a so nas naši sosedje iz Komende prehiteli z najavo svojega turnirja, in tako smo morali mi (ker običajno iz Komende pozovemo šahovskega sodnika) premakniti tekmovanje za en teden. Tako smo povsem po naključju sovpadli z bivšim praznikom.
Dopoldne ob devetih se nas je zbralo 46 vnetih šahistov, ki jim ni bilo mar lepega vremena zunaj, v prostorih tukajšnje osnovne šole. Prireditveni prostor so že dan poprej v šolski avli, ki je, mimogrede rečeno, nadvse primerna za izvedbo takšnega tekmovanja, pripravili naši člani M. Mihelič in S. Mlakar, I. Varga in N. Jukan. Tokrat smo pogrešali župana g. Peršaka, zato je uvodni nagovor in pozdrav sodelujočim opravil kar naš predsednik Slavko Mlakar. Nato smo posedli za šahovnice in pričeli z igranjem. Kot je za takšne turnirje najbolj pogosto, so bila tudi tokrat določila enaka: tako imenovani pospešeni šah smo igrali s tempom 15 minut za igralca na partijo, in to vseh devet kol. Da tekmovanje ne bi bilo preveč utrujajoče, smo po petem kolu pripravili predah. V polurnem odmoru je za okrepčilo vseh šahistov poskrbela dvojica prijaznih deklet našega sponzorja, Okrepčevalnice Barca, ki sta postregli odlično pripravljeno kosilo, sestavljeno iz zrezka, solate ter sladice. Tako smo se lahko nato polni energije podali v nove boje in odigrali še preostala štiri kola.
Nekaj po tretji uri popoldne, ko so bile odigrane še zadnje partije, smo zastali v pričakovanju objave rezultatov. Sodnik g. Aleksander Kozarski je kar hitro preštel vse točke in s pomočjo računalniškega programa sestavil končni vrstni red ter določil nosilce številnih razpisanih nagrad. S svojim dosežki so si le-te razdelili:
-	najbolje uvrščeni z ratingom do 1650 Ivan Varga (ŠD Trzin)
-	najbolje uvrščeni z ratingom do 1800 Slobodan Milošev
-	najbolje uvrščeni osnovnošolec Aljaž Abe (ŠD Loka pri Mengšu)
-	najbolje uvrščeni mladi tekmovalec Samo Kralj (ŠK Komenda)
-	najbolje uvrščena šahistka Pavla Košir (ŠD Vele Domžale)
-	najbolje uvrščeni domači igralec Igor Rojs (uvrstil se je na osmo mesto)
-	najbolje uvrščeni veteran Vid Vavpetič (ŠD Vele Domžale) Vrh tabele pa so zasedli in obenem prikazali najboljšo igro:
Leon Mazi je znova zmagal z osvojenimi 7,5 točkami, sledila sta mu Vladimir Ivačič in na tretjem mestu Skok Jože s po 7 točkami (oba ŠD Vele Domžale), četrto in peto še nagrajeno mesto pa sta s pol točke manj zasedla Marjan Črepan (ŠK Velenje) in Dušan Čepon (ŠD Pod-peč). Naj omenim še, da smo gostili enega mednarodnega mojstra, tri mojstre in osem mojstrskih kandidatov, če naštejem le nosilce višjih nazivov. Polnoštevilno smo bili zastopani domačini; kar 14 nas je ša-hiralo.
Tekmovanje samo je potekalo, kot minula leta, brez zapletov in žal brez opazne prisotnosti navijačev. So se pa znova izkazali naši tradicionalni
sponzorji tega vsakoletnega turnirja, ki so finančno podprli prireditev in zato jih moram ob koncu vsaj našteti: Občina Trzin, Buscotrade Trzin, Pecos Pub, Okrepčevalnica Barca, Žagarstvo Cene Jagodic, Dom-IN Agencija za nepremičnine, Modeli ulitki Skok Lado ter Novate-ks1 d.o.o. (Haribo bonboni).
Andrej Grum
Slika s tekmovalnega prizorišča
Jubilejni - X. pohod po mejah občine
Kljub nestanovitnemu vremenu, podobnem aprilskemu, je Turistično društvo Kanja Trzin v soboto, 7. junija, organiziralo deseti pohod po mejah občine Trzin. Ker je celotedenski dež dodobra razmočil travnate površine, so se pohodniki na prvi etapi poti podali kar po cesti skozi Depalo vas. Kot vedno je bil utrujajoč vzpon na Špruho, pot po gozdnatih vrhovih pod Dobenom in na Ongru pa jih je, kot vedno, navdušila. Posebno še, kar so lahko nabirali tudi že prve borovnice.
Vseh dvajset pohodnikov je Tomaž Kralj, ki je že vseh deset let med vodniki, varno pripeljal v brunarico SMD Trzin v Dolgi dolini. Dober pasulj, klobasa in kruh ter po želji šilce krepkega je bilo ravno pravšnje za napolnitev baterij po več kot 18 kilometrih prehojene poti.
Pohodniki so prejeli evidenčne kartončke o udeležbi na pohodih in se v pogovoru zadržali pozno v popoldne.
Pohod po mejah občine bodo letos organizirali še 27. septembra, sicer pa so vodniki v TD Kanja za vnaprej napovedane skupine na voljo tudi ob drugih terminih. Tako kot doslej tudi za šolarje, otroke iz trzinskega vrtca, turistični podmladek in druge, ki jih po dogovoru popeljejo po učni poti na Ongru in do drugih turističnih zanimivosti Trzina.
Skupaj s TD Vodice zadnjo soboto v oktobru organizirajo tudi pohode po območju štirih občin: Vodice, Mengeš, Trzin, Ljubljana.
J.V.
Obvestilo in povabilo članom ter vsem, ki podpirajo turistične dejavnosti v Trzinu
V Turističnem društvu Kanja Trzin naj bi po daljšem premoru spet zaživelo srečevanje članov in simpatizerjev turistične dejavnosti. Poleg druženja bodo zagotovo koristne medsebojne informacije, predlogi, ideje, pripombe v zvezi z dejavnostjo društva in spodbuda vsem tistim, ki še omahujejo, da bi se nam priključili. Srečanje je odprto tudi za druge občane in občanke.
DOBIMO SE VSAK DRUGI IN ČETRTI PONEDELJEK V CENTRU IVANA HRIBARJA - KJER JE TUDI SEDEŽ TD
ob 19.00 URI. PRVIČ 30. JUNIJA 2008.
V A B L J E N I Razpis za sodelovanje za trzinske klobase
Turistično društvo Kanja Trzin objavlja razpis za poslovno sodelovanje z mesarjem, ki ima registrirano s.p. oziroma dopolnilno dejavnost.
Objava razpisa sodi v realizacijo projekta TD »Zaščita trzinske klobase«, ki je vključen v Strategijo razvoja Občine Trzin z namenom obogatitve turistične ponudbe v našem kraju in okolici.
Zainteresirani lahko dobijo podrobnejše informacije v TD Kanja Trzin / GSM 031 668 615 pri predsednici J. Valenčak/, prijave pa pošljejo na naslov: Turistično društvo Kanja Trzin, Ljubljanska cesta 12/F 1236 Trzin do vključno 20. julija 2008 v zaprti kuverti s pripisom »Ne odpiraj - razpis za mesarja«.
Turistična članarina za leto 2008
Obveščamo člane TD Kanja Trzin, da lahko poravnajo članarino za leto 2008, ki znaša za odrasle člane 7 EUR, za mladino 1 EUR, in to v času uradnih ur v Centru Ivana Hribarja, Ljubljanska c. 1/2/f.
Ali je cvetje na mostu nekaterim v napoto?
Kar tri leta zapored smo se v TD Kanja Trzin veselili, da cvetje na trzinskih mostovih ni nikomur več v napoto. Veselili so se tudi naši sponzorji in vsi tisti, ki pač za cvetje skrbijo. A glej ga, nepridiprava. Dvoje korit z mostu čez Pšato pri Vinski kleti Uršič je izginilo v noči s četrtka na petek (od 5. na 6. junij).
Ne, ni bilo razdejanja, korita tudi niso plavala po vodi. Ne! Zelo radi namreč obsodimo »ponočnjake« ali pa nevzgojeno mladino. Verjetno tokrat ne gre zanje. Je pa tako, da se vsaka stvar razve ali ima očividca.
Upamo, da se bo cvetje prej ali slej pojavilo na svojih mestih!
Hvala vsem, ki spoštujete delo drugih in veste, da tudi en sam cvet ali cvetlično korito pripomore k urejenosti kraja.
TD Kanja Trzin - Jožica Valenčak
Orientacisti
Lara in Martin sta državna prvaka v orientacijskem teku
Trzinci smo na državnem prvenstvu v orientacijskem teku zbrali šest medalj, od tega dve zlati, eno srebrno in tri bronaste. Lara Jerman in Martin Špendl sta v svojih starostnih kategorijah do 12 let opravila z vso konkurenco.
V orientacijskem teku potekajo vsako leto štiri državna prvenstva v različnih disciplinah, med katerimi ima največji primat prav Državno prvenstvo na dolgih razdaljah. To tekmovanje je letos potekalo na kamnitem terenu Postojnske gmajne, ki se nahaja nad Postojnsko jamo.
Naslednjega dne sta v štafetah nastopili le dve ekipi iz našega kluba. Dvočlanski ekipi, ki sta jo sestavljali Lara Jerman in Ula Dremel, je uspelo osvojiti zlato medaljo z veliko razliko, čeprav je po prvi predaji kazalo na trd boj. Lara je na 5. kontroli za vodilno zaostajala že za sedem minut, vendar je zaostanek do cilja uspela nadoknaditi na cele 4 sekunde. Ula, ki je tekla drugo predajo, je s svojo progo opravila povsem suvereno. Po vmesnih rezultatih je bilo možno razbrati, da je Ula od kontrole do kontrole prednost samo še povečevala, od 5. kontrole do cilja pa zmaga ni bila več
ŠD Trzin je tudi letos organiziral tradicionalni tek Petra Levca. Prireditev zahteva izredno veliko priprav in prostovljcev, saj moramo poskrbeti za postavitev proge, njene označbe, zapreti ceste, se še pred prireditvijo ukvarjati z birokracijo in na dan prireditve postaviti prostor za zaključek. Kot že par let zapored smo se z Občino in KUD-om dogovorili, da bo prireditev sodila
vprašljiva. Žal zaradi premajhnega števila ekip v tej kategoriji njun rezultat ne šteje za državno prvenstvo.
Trzinska državna reprezentanca
Celotno državno reprezentanco v precizni orientaciji, ki se bo sredi julija 2008 udeležila Svetovnega prvenstva v precizni orientaciji v češkem Olomoucu, sestavljajo le Trzinci.
Svetovnega prvenstva v precizni orientaciji se lahko udeleži le največ šest tekmovalcev iz vsake države. Trije tekmovalci tekmujejo v absolutni kategoriji, trije pa v konkurenci invalidov. Tako se bo svetovnega prvenstva v precizni orientaciji, ki bo potekalo od 12. do 16. julija 2008 v Olomoucu na Češkem, udeležilo kar šest članov Orientacijskega kluba Trzin.
Krešo Keresteš bo na tekmovanju branil naslov svetovnega prvaka, ki ga je pred slabim letom osvojil v Ukrajini. Poleg njega bo v absolutni kategoriji nastopila tudi Mateja Keresteš, ki je tudi že nastopila na lanskem prvenstvu, za Timoteja Čižka pa bo to prvi nastop v svetovnem merilu, saj je doslej nastopal le na evropskih prvenstvih.
Prav tako bodo na svetovnem prvenstvu
Teku, ki smo ga posvetili enemu od najvidnejših organizatorjev športnih tekmovanj v Trzinu pred desetletji, nekdanjemu predsedniku društva Petru Levcu, pa letos sprva ni kazalo najbolje. Par minut čez štiri, ravno ko so se prvi tekači že prijavili in se ogrevali, se je namreč vlilo in v Trzinu smo imeli kratek orkan, burjo oziroma tornado. Vsi smo se vrgli v šotore in jih držali k tlom, medtem ko je deževalo po nas. K sreči je neurje hitro minilo in organizatorji smo se odločili, da bomo tek kljub mokremu gozdu speljali. Seveda smo prej vprašali, če si tekači sploh
debitirali tudi Fanika Trunkelj, Niko Čižek in Dejan Podlipnik. Fani in Niko sta doslej nastopala le na evropskih prvenstvih, medtem ko bo to za Dejana sploh prvi nastop na enem izmed velikih tekmovanj.
Tekmovanje bo potekalo v dveh ločenih tekmovalnih etapah. Rezultat v absolutni kategoriji določa vsota rezultatov obeh etap, medtem ko za kategorijo invalidov šteje le prvi dan. Drugi dan se rezultati invalidov štejejo le za ekipno tekmovanje, kjer se v ekipi treh tekmovalcev točkujeta dva boljša rezultata.
Več o pripravah in dosežkih na prvenstvu si boste lahko prebrali na straneh Orientacijskega kluba Trzin, www.oktrzin-klub.si, prvenstvo pa bo možno spremljati na www. wtoc2008.cz.
Orientacijski klub Trzin
želijo v tak gozd, morali pa bi jih vprašati, če si upajo. Dež je malo spral oznake, tako da je bil tek skoraj orientacijski, vendar so letos tekači že poznali progo, in se niso zgubljali. S progo se je v petih kategorijah spopadlo 29 tekačev. Potek proge so zelo pohvalili, vendar so ji hkrati ocenili kot izredno težko. Absolutni zmagovalec teka je bil Sebastjan Zarnik, ki je progo pretekel v času 40:1 7:00. Pravzaprav moramo čestitati vsem, ki so se upali podati na tako progo, še bolj pa seveda čestitamo vsem, ki so jo tudi pretekli. Na progi se je poškodoval vsakoletni udeleženec teka Božo, kateremu ŠD želi čim hitrejše okrevanje.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste na teku pomagali. Posebna zahvala pa gre sponzorjem oziroma donatorjem. Ti so bili: Občina Trzin, Pizzeria Sestrice, Okrepčevalnica Barca, še posebna zahvala pa gre NLB Banki Domžale, katere osebje je prišlo na tek in žejnim tekačem osebno ponudilo osvežilno pijačo.
Matjaž Erčulj
Orkan ni ustavil tekačev
v sklop festivala Trzinska pomlad, tako da je bilo nekoliko bolje poskrbljeno za napoved teka, po tekmovanju pa so se gledalci in drugi sodelujoči lahko udeležili tudi drugih prireditev, ki so jih pripravili v okviru trzinskega festivala.
JJ
Trkamo na vrata dediščine
Projekt Trkamo na vrata dediščine, v katerega je vključenih 9 občin (Dol pri Ljubljani, Moravče, Trzin, Domžale, Komenda, Kamnik, Lukovica, Litija in Šmartno pri Litiji), je v polnem teku. Cilj projekta je ureditev točk naravne in kulturne dediščine v turistične namene. V skladu z razpisno dokumentacijo smo pripravili seznam 51 točk dediščine, 15 ponudnikov gostinskih storitev, 15 ponudnikov prenočišč in 3 zaokrožena območja. Na seznam so uvrščene tudi cerkev sv. Florjana, grad Jablje in vaško jedro v občini Trzin. Seznam bomo v nadaljevanju projekta še uskladili z odgovornimi v vseh občinah.
Z nagradnim natečajem smo v projekt aktivno vključili tudi osnovne šole. Njihova naloga je bila zbiranje različnih informacij o naravni in kulturni dediščini. Povabilu se je odzvalo 7 osnovnih šol, med njimi tudi OŠ Trzin, ki so za sodelovanje prejele tudi praktično darilo.
V nadaljevanju bomo točke dediščine povezali z drugimi tematskimi potmi in turistično ponudbo na lokalnem nivoju. Nadgradili bomo obstoječo brošuro Trkamo na vrata dediščine ter poskrbeli za ustrezno promocijo.
Irena Kramar, Center za razvoj Litija www.razvoj.si
Prenovljena brv
Potoček Žumberk, ki teče mimo gradu Jablje in se leno pretaka ob Grajski cesti proti »ribniku«, ob deževju dobi podobo čisto spodobnega potoka. Čez potok že od nekdaj vodi brv, ki povezuje Jemčevo cesto s stezico preko Brodica z ulico Za hribom. Sredi aprila so prizadevni Franc Valenčak, Rudi Žnidarič in Tomaž Kralj brv na novo postavili, jo utrdili in sedaj spet služi svojemu namenu. Pohvala in čestitka graditeljem.
(EP)

Grad Jablje je vpet v mrežo naravne in kulturne dediščine.
Kmalu drugi razpis Sklada NVO
Projekt Objem, s katerim se je kot partner prijavilo tudi Društvo prijateljev mladine
Trzin, je uspešno kandidiral na prvem razpisu Sklada NVO. Verjamemo, da bodo s pomočjo pridobljenih sredstev veliko prispevali k razvoju lokalnega okolja.
Drugi razpis je pričakovati jeseni 2008, zato pozivamo vsa društva oziroma vse nevladne organizacije, da začnejo razmi-
Dvakrat tedensko so se skozi celo leto članice društva pridno rekreirale in skrbele za svojo odlično formo. Poleg tega, da so z gibanjem skrbele za svoje zdravje in dobro počutje, so se na vadbi tudi neznansko zabavale.
Ker pa so si želele obogatiti tudi svoje plesno znanje in ritmično gibanje ob glasbi, so se odločile, da poleg telovadbe začnejo tudi s plesnimi vajami. Del deklet športnega društva je ustanovilo svojo plesno skupino »Jesenski cvet«, skupaj s plesnim učiteljem so pridno vadile, svoje plesno znanje pa so premierno pokazale na uradnem zaključku telovadne sezone pred vsemi svojimi »telovadnimi« kolegicami. Pod vodstvom vaditeljice ge. Lili so pripravile in se naučile tri plese, si uredile tudi enotna oblačila za popoln umetniški vtis. Ob nastopu so se neznansko zabavale in navdušile še ostala dekleta. Naslednjo sezono bodo nadaljevale tako z učenjem plesa kot tudi s telovadbo. Dekleta pravijo, da sta
šljati o pripravi projektov, s katerimi lahko kandidirajo za dodatni finančni prispevek in hkrati navežejo nove stike. Podpora bo namenjena projektom naslednjih prioritetnih področij: varstvo okolja in spodbujanje trajnostnega razvoja, ohranjanje evropske kulturne dediščine, razvoj človeških virov, zdravstvo in otroško varstvo. Za pomoč pri pripravi projektov se lahko obrnete tudi na Center za razvoj Litija.
Irena Kramar, Center za razvoj Litija www.razvoj.si
Sklad NVO podpira tudi projekte s področja otroškega varstva.
smeh in dobra volja, ki spremljata njihova srečanje, neprecenljiva.
Katarina Karlovšek
Plesna skupina »Jesenski cvet« v vsem svojem sijaju
Zabaven zaključek sezone deklet Športnega društva Trzin
Publika spet odkriva Trzinsko pomlad
Ki
i, p
L

predstavi za otroke Picko in Packo.
Tretja sobota festivala se je začela s tradicionalnim tekom Petra Levca, ki ga je po trzinskih ulicah pripravilo Športno društvo Trzin, nato pa so pri kar številnih gledalcih salve smeha sprožali člani skupine Stand up Comedy: Vid Valič, Tin Vodopivec in Periča Jerkovič. Stand up Commedy se je v tujini že dobro zasidrala, v Slovenijo pa je prišla šele pred dobrima dvema letoma. Vseeno pa postaja vse bolj priljubljen način zabave, saj so nastopajoči s svojim oponašanjem, dovtipi in skeči nekatere nasmejali do solz. Še zlasti mlade pa je nato, kljub temu da je malo nagajalo vreme, navdušil tudi nastop devetčlanske disco-funk skupine Xequtifz (beri Executives).
24. maja so slavnostno odprli že tradicionalni trzinski letni festival Trzinska pomlad. Začetek ni bil videti preveč vzpodbuden, saj so se otvoritve udeležili res maloštevilni »izbranci«. Otvoritev festivala pa je bila tokrat zelo simbolična, saj so ga odprli z odprtjem in ogledom umetniško prenovljenega vhoda v prostore trzinskega kulturnega doma. Predverje doma je bilo do zdaj precej pusto in neugledno, mladi trzinski akademski slikar Simon Jugovic Fink pa je predprostor doma po svoje poslikal in opremil, tako da se obiskovalci zdaj kar radi zadržijo tudi v vhodnih prostorih. Tudi gledališka predstava Mali princ, ki so jo po otvoritvi izvedli člani domačega gledališča - naslovno vlogo je odigral Nejc Lisjak - bi si zaradi svoje kakovosti zaslužila precej večji obisk. Gledališčnike tolaži dejstvo, da so si Trzinci njihovo predstavo lahko ogledali že prej, in je tudi naletela na ugodne kritike. Kakor koli že, obiskovalci so lahko svoje razočaranje nad obiskom pozabili med koncertom Teje Sakside, Ane Bezjak in Maria Babojelića, ki je sledil predstavi. Druga sobota festivala je bila nekako namenjena najmlajšim, zato je bil obisk precej boljši kot na prvi dan festivala. Številni malčki in njihovi starši so se zabavali ob raziskovanju labirinta, vodnih balonov, slikanju na majice, izdelavi češnjevega drevesa in peki palačink. Organizatorji so poskrbeli za številna presenečenja, tako da ni bilo nikomur dolgčas, za posladek pa so se tudi nasmejali ob
V M
?
J r
; I
/
Prireditelji trzinskega festivala upajo, bote dobro obiskane, saj so pripravili kovostnimi gosti, kot vsako leto pa bo festivala mednarodni folklorni festival, sodelovanju z mariborskim festivalom na športni ploščadi pri OŠ Trzin gostili friške republike, Venezuele, Črne gore
1 -'X s
-y ■ 1&J1
da bodo tudi naslednje sores zanimiv program s ka-vrhunec in hkrati zaključek , ki ga Trzinci pripravljajo v Lent. V petek, 4. julija, bodo folklorne skupine iz Južnoa-in seveda Slovenije.
M.Š.
Vrtec Trzin se predstavi
Vsakoletna, sedaj že lahko rečemo »tradicionalna razstava« Vrtca Trzin, je najboljši pokazatelj, da gredo tudi najmlajši (in seveda mi z njimi) v korak s časom.
Skozi igro, ki je in ostaja njihova najpomembnejša in najljubša dejavnost, usvajajo številna znanja in dejstva o okolju, ki nas obdaja. Hkrati pa ga tudi oblikujejo ter z drobnimi koraki raziskujejo in v mozaik znanega dodajajo svoj kamenček - na svoj način, kot boste danes lahko spoznali tudi sami. V pokušino smo vam skupaj s pedagoškim kadrom pripravili le droben izsek unikatnih izdelkov, pravih malih mojstrovin vaših nadebudnežev, ki so komaj čakali, da vsem vam predstavijo svoj pogled na domači kraj, živo in neživo naravo, visoko stopnjo ekološke ozaveščenosti, zdravilna zelišča, skrb za zdravje, didaktične igre ter še in še bi lahko naštevali... Otvoritve razstave sta se poleg množice staršev ter radovednežev udeležila tudi župan Tone Peršak in pravkar upokojeni ravnatelj OŠ Trzin Franc Brečko, zbranim pa so na inštrumente zaigrali Domžalski rogisti, zaplesali trzinski tečajniki PK Miki pod vodstvom Andraža ter se s pesmicami in recitacijami predstavile skupine iz vrtca. Prireditev je tako na veliko zadovoljstvo vseh imenitno uspela, upamo pa, da bo razstava (odprta bo še do konca meseca)
v Centru Ivana Hribarja pritegnila tudi vse tiste, ki ste v torek, 3.6., na njej manjkali.
Gašper Ogorelec
EKOLOGIJA (G.O.)
Za besedo čudno sem slišal včeraj, le kako naj si jo zapomnim za zmeraj? Na svetu menda je že 6 milijard ljudi, a za njimi ostaja na kupe smeti.
Ponekod hude so suše - drugje strašne poplave, lahko kdo vremenu pomaga urediti zmešnjave? Ločujmo odpadke, varčujmo z vodo, vsak nekaj storimo za našo prirodo.
Topla greda in pa strupeni plini, brez ledu so tjulnji ter ubogi pingvini.
Avto - spočij si, pojdimo kam peš, spremembe so nujne, zdaj čas je, da se tega zaveš!!
Ugodna sredstva sklada za kmetijstvo, podjetništvo in infrastrukturo
Ribnica, 21. maj 2008 - Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja, Ribnica (v nadaljevanju: Sklad) objavlja 4 javne razpise za financiranje projektov v kmetijstvo, podjetništvo in infrastrukturo.
Predmet razpisov je dodeljevanje ugodnih posojil projektom, ki se izvajajo na celotnem območju Republike Sloveije. Obrestna mera je odvisna od lokacije projekta in se giblje med Euribor + 0,25 % in Euribor + 1%. Doba vračanja posojila z vključenim moratorijem je do 18 let in je odvisna od višine odobrenega posojila.
Javni razpisi imajo več rokov za prijavo, vendar bo v primeru predčasne porabe sredstev na spletnih straneh Sklada objavljeno njihovo zaprtje.
KMETIJSTVO: Javni razpis za posojila v kmetijstvo - pridelava (Ur. list RS, št. 47/2008) je namenjen upravičencem, ki in-
Na podlagi 41. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/2007 - uradno prečiščeno besedilo - ZRLI-UPB2), izdaja Okrajna volilna komisija 11. volilnega okraja 4. volilne enote
SKLEP
O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ
za izvedbo posvetovalnega referenduma o območjih in imenih pokrajin v Sloveniji ter statusu Mestne občine Ljubljana, v 11. volilnem okraju 4. volilne enote, ki bo v nedeljo, 22. junija 2008:
VOLIŠČE 4.11.16 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN, I
Mengeška cesta 7b, Trzin
Trzin: Habatova ulica, Jemčeva cesta, Kmetičeva ulica, Ljubljanska cesta št. : 1, 2, 3, 3a, 4, 4a, 5, 5a, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 12a, 12b, 12c, 12d, 12e, 12f, 13, 13a, 13b, 13c, 13d, 13e, 13f, 13g in 14, Mengeška cesta in Za hribom št. : 6, 7, 8, 8a, 9, 9a, 10, 11, 11a, 11b, 11c, 12, 12a, 12b, 13, 14, 14a, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 22, 26, 28, 30 in 36.
VOLIŠČE 4.11.17 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN, II
vestirajo v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, in sicer za namen gradnje, nakupa ali posodabljanje kmetijskih gospodarstev ter urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je 1 mio EUR. Javni razpis za posojila v kmetijstvo - predelava, trženje in dopolnilne dejavnosti (Ur. list RS, št. 47/2008) je namenjen mi-kro, malim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je 1 mio EUR. Prvi rok za oddajo vlog na oba razpisa je 16.6.2008, zadnji pa 17.9.2008.
PODJETNIŠTVO: Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja (Ur. list RS, št. 41/2008) je namenjen za investicijske projekte velikih, srednje velikih in malih podjetij v Republiki Sloveniji. Upravičenci so gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki in obrtniki,
Mengeška cesta 7b, Trzin
Trzin: Cankarjeva ulica, Kidričeva ulica št. 5, Košakova ulica št. 1 in 2, Ljubljanska cesta št. : 15, 16, 16a, 18, 18a, 20 in 24, Lobodova ulica, Mlakarjeva ulica vsa, razen št. : 4, 4a, 6, 6a, 7, 7a in 8, Na jasi, Onger št. : 5, 7, 9, 11, 13, 15 in 17, Partizanska ulica št. : 1, 4, 6, 8, 10, 11, 12, 14, 16, 18, 20, 21 in 26, Ploščad dr. Tineta Zajca, Prešernova ulica, Reboljeva ulica, Ulica kamniškega bataljona, Ulica OF, Ulica pod gozdom, Ulica Rašiške čete vsa, razen št. : 1, 5 in 5a, Vegova ulica, Za hribom št. : 1, 1a, 2, 3, 4, 4a in 5 in Župančičeva ulica.
VOLIŠČE 4.11.18 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN, III
Mengeška cesta 7b, Trzin
Trzin: Bergantova ulica, Blatnica, Borovec, Brezovce, Brodišče, Dobrave, Gmajna, Hrastovec, Kidričeva ulica vsa, razen št. 5, Kratka pot, Mlakarjeva ulica št. : 4, 4a, 6, 6a, 7, 7a in 8, Motnica, Ljubljanska cesta št. : 17, 19, 19a, 19b, 21, 23, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 46, 47, 48, 49, 50, 51 51a, 52a in 55, Pernetova ulica, Peske, Planjava, Prevale, Špruha, Trdinova ulica, Ulica Bratov Kotar, Ulica Rašiške čete št. : 1, 5 in 5a in Zorkova ulica.
zadruge ter zadružne zveze. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je 7 mio EUR. Prvi rok za oddajo vlog je 25.5.2008, zadnji pa 22.12.2008.
INFRASTRUKTURA: Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje projektov lokalne in regionalne javne infrastrukture (Ur. list RS, št. 38/2008) je namenjen za investicijske projekte občin, in sicer na področju vodooskrbe, cestnega omrežja, podjetniške infrastrukture, okolja in prostora, komunalne infrastrukture, šolstva, zdravstva, socialnega varstva, športa in kulture ter trajnostne rabe energije. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je 6,6 mio EUR. Prvi rok za oddajo vlog je bil 19.5.2008, zadnji pa 22.9.2008.
Zainteresirani lahko dodatne informacije o razpisu dobijo na tel: 01/8361-953 in na spletni strani Sklada: http://www.rdf-sklad. si.
Predčasno glasovanje.
VOLIŠČE 4. 11.950 - DOMŽALSKI DOM Ljubljanska cesta 58, Domžale
Volišče za invalide.
VOLIŠČE 4. 11.970 - DOMŽALSKI DOM Ljubljanska cesta 58, Domžale
OMNIA - volišče za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja.
Republika Slovenija OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA 11. VOLILNEGA OKRAJA 4. VOLILNE ENOTE
Številka: 042-3/2008 Datum: 28.5.2008
Predsednica OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE
Anita Janjoš, univ. dipl. prav
Volilna komisija
Mali zajec na obisku
V preteklih štirinajstih dneh smo v skupini Medvedki spoznavali prebujanje narave, seznanjali pa smo se tudi s prepoznavanjem živali. Najprej smo jih spoznavali preko knjižic, ilustracij v revijah Cicido, na nalepkah, nazadnje pa nam je vzgojiteljica prinesla v vrtec čisto pravega mladega zajčka.
Prav potiho ga je prinesla v velikem lesenem zaboju, na dnu prekritem s suho mrvo. Zaboj je odložila na tla; najprej smo mu hiteli ponujati svežo vodo in hrano. Večina otrok je k novemu članu zelo hitro in z zanimanjem pristopila, le nekaj pa jih je v začetku stalo ob strani in so našega zajčka opazovali bolj od daleč. Tako kot je bil zajček v začetku malo preplašen, se je kar hitro navadil nove družbe, saj so ga od vsepovsod narahlo božali in ogovarjali.
Ko smo se odhiteli igrat na igrišče, nas je zajec spremljal tudi tja. Otroci so med igro prihajali do zaboja, zajčka malo pogledali in pobožali ter se zopet zaigrali na igralih.
Ana Gerčar
Nova igralnica za malčke
V IOC Trzin odpira vrata za vse nade-budneže od 1.-5. leta starosti otroška igralnica Playschool. Otrokom nudimo angleško/slovenske zabavne, poučne, igrive, kreativne celodnevne delavnice.
Vpis in info: 041 370 069.
Zahvala
Po hudi in dolgotrajni bolezni je umrla moja ljuba hčerka MOJCA JAPELJ. Zahvaljujem se vsem, ki ste mi stali ob strani in mi pomagali premagovati težave in žalost ob hčerkinem trpljenju. Še posebej pa se zahvaljujem za izraze globokega sožalja in denarni prispevek za cvetje in sveče, sosedom - krajanom Zorkove ulice v Trzinu.
V žalosti njena mama Marija Kante
Čestitka
Ob doseženem uspehu, srebrni kolajni v italijanski Ivrei, našemu kanuistu, Joštu Zakrajšku, iskreno čestitamo!
Občina Trzin
Ni smrt tisto
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(Mila Kačič)
V maju je za vedno odšel od nas dragi mož, oče, dedek, tast
LADO JUGOVIC
Zahvaljujemo se vsem dobrim sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekali sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga skupaj z nami pospremili na zadnjo pot. Posebna zahvala tudi članom ZZB NOB Trzin, pevcem za sočutno odpete pesmi ter g. Kosmaču za poslovilne besede.
žena Jožica, hči Vladka, sin Tomaž, vnukinji Tatjana in Katja, vnuka Simon in Blaž, snaha Mihaela in zet Mirko.
Trzin, 17. maj 2008
VI. OBVEZNOSTI ODSEVA V ČASU VOLILNE KAMPANJE
32.	člen
Organizatorji volilne kampanje za liste oziroma kandidate, ki kandidirajo na državnih, lokalnih ali na volitvah v Evropski parlament, imajo v času volilne kampanje brezplačno na voljo del prostora v Odsevu, ki ga glede na število list oziroma kandidatov določi urednik v skladu z zakonom in sklepom občinskega sveta.
Za čas volilne kampanje se šteje čas, določen z zakonom.
33.	člen
Če organizatorji volilne kampanje želijo v Odsevu objaviti dodatna sporočila, se ta zaračunajo po veljavnem ceniku in uvrstijo na strani, namenjene za plačane objave, razpise in oglase.
34.	člen
Propagandno gradivo oz. članki kandidatov ali sporočila organizatorjev volilne kampanje in predlagateljev kandidatov v zvezi z volitvami niso honorirani.
Vabimo vas, da se 4.7. ob 19.30 udeležite VI. Mednarodnega folklornega festivala,
v
ki bo na športni ploščadi pri OS Trzin.
Nastopile bodo folklorne skupine iz Venezuele, Južne Afrike, Črne gore in Slovenije.
Prodaja in lastna proizvodnja
l Trgovin a
1 AGO J A
__ ů.o.o.
Trgovina:
KOTLI, SOJ LE FIJI, TOPLCITIStE C no ALKE, SOLARNI HOLEK rûûjl KLIMATSKE NAÍSRAVE
BOJ LE Ft JI CISTERNE,
pi*alivadnj#i
□ GRAJE ,
M
LAOOJA d.o.o.
IMA GMAJN'
123J LOKA PRI MENGŠU TEL.: Ot 7S3-30-4D FAX: 01 7S3-D0-J5
www Jagojí
PE: TRGOVINA LAOOJA
SLOVENSKA C. 67. MENGEŠ TEL.: úl 723-11-se FAX: 01 J23- T 1-57 E-MAIL: legosB.dciogvoijo.nK
Slď
■
Commerce
pšo zimo ÍH pomêod
LML2 HUE
êâuÙatt
ugodne cene- možnostplačila na obroke <ë> 080 22 36 www.hp-commerce.ii

ercator

Samopostrežna prodajalna Trzin

)
Spoštovane krajanke, spoštovani krajani, J vljudno vas vabimo, da nas obiščete v enoti:
Samopostrežna prodajalna Trzin
Kidričeva 5, 1236 Trzin Obratovalni čas:
od ponedeljka do petka: od 07.00 do 20.00 sobota:	od 07.00 do 17.00
nedelja:	ZAPRTO
Veselimo se vašega obiska!
gradbeno podjetje grosuplje
GPG d.d., Vevška cesta 52, Ljubljana-Polje
Prodaja: Barjanska cesta 60, telefon 01 2804 780, www.gpg.si/gea
Na prijetni, sončni lokaciji, v večstanovanjski hiši prodajamo različna,
tudi dvoetažna, prijazna stanovanja.
Mir, udobje, zasebnost, zares prijetno in prijazno.