LETO (AÑO) XLVI (40)	C ^ i	C ¡taj 8 ¿\	1	1 O O E	BUENOS AIRES
Štev. (No.) 34	Ibmb	iUa	la B™1	En 1 £gl lfl[ Em	3. septembra 1987
pismo - ampak komu?
RUDOLF SMERSU
95 let Slovenske ljudske streike
Odprto
Pred petindevetdesetimi leti je bila konec avgusta 1892 na prvem katoliškem shodu v Ljubljani rojena tudi Katoliška narodna stranka, ki se je leta 1905 preimenovala v Slovensko ljudsko stranko. Ta je od tedaj pa do konca druge svetovne vojne odločilno vplivala na ves političen razvoj na Slovenskem. Na poznejših katoliških shodih se o politični organizaciji ni govorilo, ker je ta takrat že obstojala in delovala v skladu s cerkvenim družbenim naukom.
Če se sedaj bežno ozremo na skoraj stoletno zgodovino SLS, moramo brez vsakega pretiravanja reči, da je bila svetla in bogata. Y mnogočem je izpremenila podobo slovenske zemlje. Postavila je zlasti program za zaščito kmečkega in delavskega stanu in v tem oziru stopala v korak z najbolj razvitimi evropskimi narodi. Imena tedanjih strankinih voditeljev kot so dr. Ivan Šušteršič, dr. Evgen Lampé in dr. Janez Evangelist Krek so neločljivo povezana s slovensko politično, gospodarsko in socialno zgodovino.
S krščansko socialno propagando, pri kateri je vodilno sodeloval dr. J. E. Krek, je SLS pomagala pri stanovskem organiziranju delavstva (sindikati), z gospodarsko organizacijo (zadruge) je odločilno pripomogla k osamosvojitvi kmečkega ljudstva in mu priborila odločilen vpliv v javnem življenju. Tudi je po vseh svojih močeh pospeševala skupaj s prosvetnimi organizacijami ■ ljudsko-izobraževalno delo.
Demokratičen značaj stranke se je pokazal zlasti z ustanovitvijo Zbora zaupnikov SLS t. j. pravega notranjega parlamenta stranke, v katerega so izbrali svoje zastopnike krajevni somišljeniki. Ta ustanova je šd danes po 95. letih najvišji strankin forum, ki odloča o vseh najvažnejših vprašanjih. Pozneje (1908) ustanovljeni izvršilni odbor oz. „načelstvo“, kakor ga danes imenujemo, ima le to nalogo, da izvršuje sklepe Zbora zaupnikov.
Po sprejetju splošne volilne pravice leta 1907 je stranki uspelo pridobiti večinsko vlogo v političnem življenju na Slovenskem in je potem vodila slovenski narod ves čas pred in med prvo svetovno voj o in prav tako tudi glavni del političnega živ-ljeja v prvi Jugoslaviji. Danes pa iz emigracije visoko dviga; baklo slovenstva z zahtevo po svobodni, demokratično urejeni in samostojni slovenski državi.
Ni potrebno navajati podrobnosti o obsežnem delu, ki ga je SLS opravila v preteklih 95. letih. Objektivna zgodovina ima ta dela zapisana. Naj spomnimo bralce samo na nekatera najvažnejša dela. V deželnem zboru Kranjske in v državnem zboru na Dunaju je stranka uspešno branila pravice slovenskega ljudstva in pospeševala napredek, ki je bil tak, kot takrat v malokateri drugi avstrijski deželi. Že leta 1900 je postavila zahtevo po slovenski univerzi ki jo je pa dr. Korošec dosegel šele v Jugoslaviji.
SLS je dolga leta vodila boj proti hudemu nemškemu nasilju zoper Slovence, proti njihovemu načrtnemu potujčevanju, proti gospodarskemu izrabljanju in kulturnemu zatiranju slovenskega naroda. Zato je izrabila zgodovinski trenutek med prvo svetovno vojno in je z „Majsko deklaracijo“ leta 1917 zahtevala svobodo in samostojnost za slovenski narod, in je to dosegla 29. oktobra 1918 z odcepom od avstro-ogrske monarhije in oklicem prve slovenske narodne vlade v okviru Države Slovencev, Hrvatov in Srbov.
SLS se je v novi državi borila za avtonomijo in za zdrave in pravične odnose med narodi. Ker pa ni našla razumevanja, je z dr. Koroščevo „Slovensko deklaracijo“ (1932) ki je Še danes pomembna, pokazala rešilno smer: Slovenci, Hrvati ih Srbi naj
bi si po svobodnem sporazumu in na demokratični osnovi zgradili državo enakopravnih edinic, katerih e-na bi bila Slovenija, kateri naj bi se priznala narodna individualnost, ime, zastava, etnična skupnost, finančna samostojnost, politična in kulturna svoboda. Žal, da je šel razvoj v Jugoslaviji v nasprotno smer in je silno razrahljal temelje zgradbe, kar je imelo za posledico zlom ob sovražnem vdoru leta 1941.
Posebno pa smo lahko ponosni na delo SLS med drugo svetovno vojno in komunistično revolucijo. V domovini živeče vodstvo SLS je po vdoru okupatorjev ustanovilo z ostalima dvema demokratičnima strankama strogo ilegalno organizacijo „Slovensko zavezo“, ki je predstavljala dogovor med SLS, SDS in socialisti za bodoče delo in je dajala smernice za politično, protiokupator-sko in protikomnistično delo. SLS je organizirala tajno vojaško organizacijo „Slovensko legijo“, ki je bila u-stanovljena 29. aprila 1941 z namenom, da bo pomagala v primeru potrebe zaveznikom. Ko pa se je začelo krvavo komunistično nasilje nad slovenskim ljudstvom, je šla Slovenska legija v oborožen odpor zoper komunistične partizane s pomočjo „Vaških straž“, ki jih je tajno povezovala. Po turjaški tragediji pa je vse svoje številno članstvo napotila v „Slovensko domobranstvo“, v katerem so se zbrali demokratični in krščansko usmerjeni Slovenci razen nekaterih krščanskih socialistov, ki so sledili E. Kocbeku, pa so z njim vred doživeli veliko prevaro v Osvobodilni fronti.
V zdomstvu se delo SLS nadaljuje v Evropi, Združenih državah A-merike, v Kanadi in v Argentini s pomočjo dobro urejene organizacije t. j. z Zborom zaupnikom in načelstvom, katerih članstvo stalno do-poljuje z občasnimi notranjimi volitvami. SLS je vključena tudi v Srednjeevropsko zv.ezo krščanskih demokracij (Christian Democratic Union of Central Europe) s sedežem v Rimu, ki povezuje stranke iste ideološke usmerjenosti.
SLS je vključena v „Slovenski narodni odbor“, ki je slovensko demokratično politično predstavništvo. Ta odbor, katerega začetki segajo v leto 1944, sestavlja 13 zastopnikov slovenskih demokratičnih strank. Njegov namen je zrušenje komunističnega režima v domovini in uveljavljanje demokratičnega slovenskega političnega življenja. Tega pa noče doseči z nasiljem pač pa zaupajoč v moč idej, v resnico in zavednost Slovencev v domovini in izven nje.
Pisec je prevzel vlogo pokojnega Mikuža. Silno marljiv, plodonosen in sposoben pisec, na žalost pogojen po partiji, je letos začel izdajati zgodovino Slovenije 1941-45. Delo bo obsegalo pet obsežnih knjig. Ta knjiga je vredna podrobne analize. Obsega namreč dokaj dejstev, nedvomno neprijetnih za partijo. Po drugi strani pa popravlja ponekod tako bombastično propagandističen slog, da je upravičen dvom, ali ni pisec za nalašč tako pisal, da na ta način nakaže nezgodovinski partijski okvir. Nekaj takih cvetk:
Str. 15: Partizani so bili skoraj samo prostovoljci. Belogardisti pa so bili vključeni v borbo po volji bogatih in vplivnih podeželskih veljakov in reakcionarnih duhovnikov.
Turjak: izmed ujetnikov je bilo 16 obsojenih na smrt in 100 zaradi nemškega udora na hitro likvidiranih v Ribnici (Jelendol!). Tu pisec, ki je sicer analiziral emigrantsko li-
—	Zakaj slovenska mladina noče i-meti v jugoslovanski mladinski organizaciji slovenskega predsednika?
—	Zakaj hočejo srbski mladinci ukiniti slovenski narod?
—	Zakaj je javni tožilec v enem mesecu prepovedal dva časnika?
—	Zakaj lahko Anglež kupi za isti dienar petkrat več kruha kot jugoslovanski državljan?
—	Zakaj ni niti v slivenskem niti v jugoslovanskem vodstvu, niti najmanjše usklajenosti in zakaj ni jasno, kakšne pristojnosti, ima kdo?
—	Zakaj je dejanska^ ne uradna* inflacija, trenutno okoli 150 odstotkov?
—	Zakaj Mikuličevai vlada ne odstopi, kljub očitni nesposobnosti?
—	Zakaj teh vprašanj ne morem objaviti v Jugoslaviji?
—	Zakaj?
Zakaj ne umrje tudi žlica?
Zakaj drevo cvete, zakaj miličnika sred’ ceste ne zapiše policaj?
Kaj vem zakaj to tako je, vendar živeti lepo je, kaj vem zakaj...
...takole je pred več desetletji, v prijetni pesmici pisal Frane Milčin-ski-Ježek, ki je na vprašanje „kaj da je delal med vojno?“, odgovoril: „Tresel sem se!“ V pesmici, katere del smo vzorčno navedli, se ukvarja z neizčrpnim otroškim spraševanjem. Kakor otrok postavlja starejšim smešna, pa tudi težka vprašanja, na katera bi človek včasih najraje ne odgovarjal, tako postavljamo v tem odprtem pismu tudi mi vprašanja, ki na prvi pogled sodijo v zvrst otroškega spraševanja. Četudi se ta Vprašanja nanašajo na osebe, do7 godke in življenje čisto odraslih ljudi, pa naj kdo to še tako težko verjame, če so vprašanja otroška, nikakor ne pomeni, da so jih pisali otroci. In kaj potem še lahko pomeni? Da jih postavljamo otrokom? Ali da jih morda postavljamo infantilnim, neodgovornim ljudem? (!)
To so sicer vprašanja, na katera bi morali odgovarjati ljudje, ki jim je zaupana skrb za blaginjo in srečo ljudstva; so vprašanja na katera bi morale odgovarjati državne in vladne ustanove in vodilni državni in vladi opolnomočenci...
.. .pa, ker so to „otroška“ vprašanja; kako naj oblast nanje odgovarja. ..
...pa bi morala odgovarjati, ker so, kljub „otroškosti“, to vprašanja nekega bivanja, ne enega bivanja; ker so to vprašanja bivanja milijo-
teraturo, zamolči dejstvo poboja ranjencev (30 oseb) na Turjaku in likvidacijo 60 ujetnikov še v Velikih Laščah.
Septembra 1943 je partija mobilizirala na Primorskem. V dveh tednih je bila tragedija zaključena: preko 3 tisoč mrtvih, tisoči odvedeni v Nemčijo, vasi požgane. Pisec to primorsko tragedijo imenuje „vseljudska vstaja na Primorskem“.
Str. 26: „Ker je prebivalstvo bilo še vedno zaslepljeno od belogardistične propagande in bi izvolili v krajevne odbore izdajalce in okupatorjeve sluge, septembra 1943 nismo izvedli volitev. Tajništva krajevnih odborov naj z intenzivnim delom dosežejo, da bodo voljeni samo preizkušeni in socialno zanesljivi tovariši.“
Str. 32: okrožni komite KPS za Pivko 5. oktobra 43 poroča: Ne moremo določiti kandidatov v krajevne odbore, KER NE POZNAMO LJU-
nov. In ker so to vprašanja milijonov in milijonov usod in milijonov razočaranj — nad eno samo revolucijo! Nad eno samo oblastjo! Nad oblastjo, ki se bo sicer vsak hi.pi sesedla v ruševine svojega „revolucionarnega“ porekla. Vprašanja, kot jih objavljamo, bi lahko objavili brez tega pojasnjevanja, brez kramljanja o revolucionarni oblasti, brez razpredanja o otrocih... že sama po sebi so pripoved zase! Je pa z njimi precejšnja težava, ker jih človek nima komu nasloviti. Komu pisati odprto pismo, če ni naslovnika, ki bi lahko z odgovornostjo odgovarjal javnemu spraševanju?
Začelo is© je s pisatelji, nadaljuje se z mladino... končalo se bo... se bo z vojsko...
Trenutno je v Jugoslaviji brez predsednika dvoje zveznih organizacij. Že več kot leto nimajo predsednika jugoslovanski pisatelji, zdaj ga niso mogli izvoliti mladinci. Kakšna je bila zgodba pisateljskih volitev in kakšna je bila zgodba Miodraga Bu-latoviča, je že dovolj izpeta pesem. Da mladinskega kandidata za predsednika niso izvolili, ni nikogar presenetilo po vsem tistem s štafeto, civilnim služenjem vojaščine zaradi ugovora vesti in ostalimi plakati in anketami, kakršna je bila tista, ki jo je o Slovencih objavil beograjski NON. Stanje je trenutno tako, da je Slovenija vrnila mandat za predsednika Zveze socialistične mladine Jugoslavije, ki bi ga morala po zaporedju imeti letos.
Gre res kriviti srbske mladince za sovraštvo do Slovencev? Ali gre kriviti časnik NON, ker je anketo o Slovencih objavil, čeprav so vpra-šanci odgovarjali tudi, da je treba Slovence „ukiniti“? Sovraštvo do Slovencev pač težko razumemo, pa spet ne pretirano težko, če vemo, da so tako klimo ustvarjali srbski časopisi, pa tudi, žal je tako, srbski pisatelji med svojim narodom. Ko so srbski mladinci izražali sovraštvo do Slovencev, so ponavljali samo to, s čimer so jih „posiljevali“ njihovi mediji že nekaj let. Zdaj pa so se ti isti mediji zgražali nad svojimi mladinci in se licemersko delali, da oni niso krivi takega gledanja srbske mladine na Slovence. In kaj smo Slovenci zakrivili, da so ustvarili o nas farno, kot da gre za drugo Kosovo? Hoteli smo in pri tem vztrajamo, in to zgovorno potrjuje vrnjen slovenski mandat za predsed-sednika jugoslovanske mladine, vnesti v to brezciljno, od revolucijskih strelov še ne zaceljeno zmedo nekaj reda. Hoteli smo in hočemo, da so računi čisti in da nas ob čistih računih nihče ne ovira pri sicer poča-
DI.
NOS —■ Narodno osvobodilni svet na Primorskem 1. 1943 je označen: Nismo predstavniki posameznih političnih skupin, mi smo borci OF in predstavljamo nov začetek in obenem temeljit konec vse preteklosti.
Str. 28: odkup hrane po partizanih se je držal pravila: malim kmetom se bo plačalo v gotovini, premožnejšim deloma denar, deloma boni, belogardističnim družinam samo z boni.
Za famozni Zbor poslancev v Kočevju so „volitve“ takole izgledale: organizacija in vodstvo volitev samo v rokah partije (OF), kadidati, ponekod celo po dva, postavljeni od OF (str. 47); volitve so se izvršile z dviganjem rok, ploskanjem. Svoje poslance so imeli OF organi, podjetja, partizanske enote. Volilni prostori so bili označeni s srpom in kladivom. Vsak bataljon (str. 64) je izvolil dva poslanca. IOOF je dal partizanskim enotam navodilo : volitve so svobodne, vendar naj politkomisarji gledajo (str. 68), da bodo izvoljeni predvsem stari PARTIZANI.
snih a zanesljivih korakih v demokracijo.
Ker javni tožilec v Sloveniji ni preganjal 57. številke Nove revije, oziroma njenih avtorjev, je s tem grozil zvezni javni tožilec. Slovenski notranji minister in javni tožilec sta zagrozila z odstopom, če se bo vmešal zvezni tožilec v slovenske zadeve. Trdno so se držali takrat v Sloveniji; čim pa je mariborska Katedra objavila šešeljevo pismo Ham-diji Pozderacu, članu Predsedstva Jugoslavije, in članek — odprto pismo dr. Cirila Žebota, je mariborski javni tožilec posegel vmes in Katedro zaplenil. Ker pa se v Mariboru že lep čas dogajajo čudne reči, so v Ljubljani to tožilčevo akcijo pripisali splošni mariborski klimi, ki je zelo daleč od tiste slovenske, ki vendarle odločno korači vroti večji demokraciji. Tako se je zgodilo, da je nekega dne ljubljanska Mladina ponatisnila vse tisto, zaradi česar so v Mariboru Katedro prepovedali. Pri tem so pri Mladini verjeli, da jim v Ljubljani ne bodo stregli po življenju. Pa so se ušteli: ljubljanski javni tožilec je Mladino prepovedal. Ko je vse že kazalo, da v Sloveniji že gremo „po svoje naprej“, se je bitka med javnimi tožilci polegla, poraženca pa sta bila dva slovenska oporečniška časnika.
Smo pa medtem pospravili menda najobilnejšo žetev pšenice v Jugoslaviji po vojni. Rezultat obilne letine je bil 70 odstotno zvišanje den kruha. Ta svetinja socializma — kruh je danes (po celi Jugoslaviji ima isto ceno) točno sto- odstotkov dražji kot v Veliki Britaniji. Ker pa je angleška plača za tri jugoslovanske, si ni posebno težko predstavljati, da je v socializmu kruh zares „svetinja“ — iz čistega zlata.
Mikuličeva vlada, ki je obljubila, da bo letos inflacijo „prepolovila“, še kar naprej vedri in oblači, čeprav se je uradna inflacija v zadnjega pol leta zvišala za 10 odstotkov in znaša 107 odstotkov, dejanska pa okoli 150.
Starre Dolanc, član Predsedstva Jugoslavije iz Slovenije, je v nedavnem intervjuju za Mladino izjavil, da Predsedstvo „nima jasnih pristojnosti in pooblastil“. Gre pa tu za najvišji državni organ! Prav tako pa ni jasno, kdo kaj vodi in kdo za kaj odgovarja v posameznih republikah. In tudi v Sloveniji.
Komu zato nasloviti zgornja, navidez otroška vprašanja? Kdo bo nanja odgovoril? Kdo je po ustavi za to pristojen?
Tudi zato teh vprašanj ne morem objaviti v Jugoslaviji, ne zgolj zato, ker bi mi tega nihče ne objavil.
Prispeli smo „pred pekel“.
Zakaj ?
A. Ž.
Posredoval: V. Slemensky V prvi polovici avgusta 1987
Kočevje je bilo določeno za kraj zbora odposlancev, ker je bilo najmanj izpostavljeno napadom sovražnika in ker so tam bili zaprti ujeti belogardisti in plavogardisti. Naš komentar: ta simbolika je uporabljena po KPS še danes, ko izseljence vabijo na kraje mučenja in likvidiranja nasprotnikov, Kočevje in Škofja Loka (grad!). Ta marionet-ski zbor poslancev je enoglasno izjavil, da je slovenski narod sedaj prvič v zgodovini suveren. In kot v posmeh tej suverenosti so potrdili novo oblast OF-KPS in vzeli kot dejstvo Titovo Jugoslavijo. Poslanci s Primorske niso mogli na zbor, zato so sporočili „V naprej pristajamo na VSE sklepe zbora, jih sprejemamo in pozdravljamo.“ Vemejše simbolike nove diktature ne bi mogli podati!
Tako Ferenc podaja sliko ljudske oblasti. Ako bi ljudsko oblast nado^ mestil s partijsko oblastjo, NOB-OF s KPS bi T. Ferenc bil zgodovinar;
(Nadaljevanje na 2. str.)
Ljudska oblast v Sloveniji 1941-45
Tone Ferenc, Ljubljana 1987
Ljudska oblast v
(Nad. s 1. str.)
lahko bi se pridružil piscem NOVE REVIJE 57. Tako pa se Ferenc izogiba omeniti delavnost KPS, ki je bila izza vsake akcije OF, njenih vojaških, policijskih, političnih kulturnih in gospodarskih akcij. Postavlja sicer Kidriča na prvo mesto, ki da je vse vedel in vse odločal. Ferenc podaja fikcijo oblasti OF. Vidmar Josip je bil bližje resnice, ko je napisal: „Mi od OF smo se dolgočasili, barake KPS pa so delale noč in dan“!
Pisec pravilno pove: proti nemškemu prodoru (sept.-okt. 1943) ni bilo nobene akcije s strani partizanov. Na ofenzive so odgovorili z umikanjem. Ostalo pa je na po sovražniku zasedenem ozemlju delo OF in organov ljudske oblasti. NOS (na Primorskem) je deloval 14 dni in je opravil delo afirmacije edine oblasti nad narodom!
Str. 263: nov.-dec. 1943 je obdobje najhujšega boja NOB proti slovenski administraciji in šolam, dopuščenim na Primorskem. 30. novembra 1943 VOS likvidira dr. Emila Petriča, župana v Vipavi. Nemci so sami predlagali slovenske župane ali vsaj slovenske zaupnike na občinah za povezavo. Nudili so hrano, sol, olje, sladkor in zmanjšanje predaje mleka in živine. Nudili so pokojnine in razne podpore. Partizanom . so nudili premirje, hoteli so samo nemotene komunikacije.
Naš komentar: ta edinstvena prilika, da se afirmira slovenstvo, je bila izgubljena. Po vojni je sledil bojkot zaveznikov in končno še poziv, naj se Primorci vključijo v italijanske stranke, kar traja še danes. Tako je bil večji del okupirane Primorske izgubljen!
V Miinchenu je 1. 1987 izšla knjiga Hans Knolla, Jugoslavija 1940-43, ki povsem potrjuje dejstvo revolucije, ko pravi: Nemška vojska je bila v Jugoslaviji skromno angažirana. Resnične bitke so se vršile za povojni politični sistem. Ta smisel je bil jasen vsem vojskujočim se strankam.
Tone Ferenc potrjuje verodostojnost ČRNIH BUKEV: potrjuje zakone OF (str. 351) pomladi 1942, ki določajo takojšnjo likvidacijo za vse, ki so delali proti okupatorju izven okvira OF; vsi orožja sposobni moški, ki se niso odzvali mobilizaciji; vsi, ki so mobilizirali ali samo poskušali mobilizirati za belo gardo, za vse, ki bi dali nasprotnikom podatke 9 delu OF; vsi, ki se najdejo v posesti orožja. Možna likvidacija pa je sledila: kdor bi se premikal preko 6 km od svojega bivališča ali bi celo zapustil svobodno ozemlje, raznašalci in skrivači literature političnih nasprotnikov, vsako' sodelovanje z nasprotniki, posredna ali neposredna podpora beli gardi, vplivni srednji in veHki kmetje, duhovniki. Za mnoge nasprotnike je bilo določeno tudi požig domačije (str. '362). Tone Ferenc pavšalno trdi, da je v Črnih bukvah veliko ponarejenega, vendar ne navaja podrobnosti. Pokojni Mirko Javornik je imel prav, ko je trdil, da ČRNE BUKVE niso nikdar bile postavljene na laž. Sledeči stavki dajejo Javorniku povsem prav:
Str. 359: Tone Ferenc postavlja številko mučenih in likvidiranih do julija 1942 med 240 do 300. E. Kardelj 14. julija 1942 pa piše Ivu Ribarju Loli: „Druga grupa odredov je likvidirala mesečno na majhnem odseku povprečno 60 oseb“!
Str. 54: brigadna in odredna sodišča so sodila beli in plavi gardi in tudi civilistom, ki so se pregrešili zoper narod. Ferenc ne da podrobnosti o teh pregrešitvah, ampak nadaljuje: Šele natančnejše raziskave bodo pokazale, za kake zločine je šlo. Kot izgovor navaja 18-letno dekle, politkomisarko, ki je odločala o življenju in smrti na svojem področju. Ferenc istotam potrdi, da je dve tretjini likvidiranih bilo predhodno mučenih.
Str. 380: 16. junija 1942 sta bila likvidirana zakonca Kobal. Imela sta gostilno, kamor so hodili tudi Italijani. Ferenc prizna nedolžnost teh zakoncev.
Ferenc piše tudi o likvidaciji zajetih dijakov na Verdu, ki so jih Italijani vozili v Gonars. Kot je znano, je bilo pobitih 16 dijakov, ki so na vprašanje, ako želijo iti domov, na delo ali v partizane, preprosto
Sloveniji 1941-45
odgovorili, da žele iti domov. Kot je znano, je tudi prof. E. Kocbek šel mirno preko teh likvidacij, ko so se obupani starši obrnili nanj.
Str. 366: Pisec podaja grozoto likvidacij družin z malimi otroci. Za-čuda pa Ferenc ne poda (si ne u-pa?) likvidacije družin kot Mausar, Kozina itd.
Str. 362: Štab dolenjskega odreda naroča: pobijte javno in brez milosti (mučenje!) okupatorje,'belo gardo in druge plačance okupatorjev. Nalog datira iz pomladi 1. 1942!
Str. 382: E. Kardelj: Udarjajte po beli gardi, to je sedaj glavno.
Str. 383: E. Kardelj: Udariti po svinjarijah neupravičenih likvidacij in mučenj. Justifikacije naj se iz-vrše s streli, na način hitre smrti. Ko je zvedel da je neki komandir grozil ženam s posilstvom, je prišel do prepričanja, da je takih stvari veliko. Kardelj tudi razkrinka Dušana Pirjevca-Ahaca, sadista, ki je ljudi mučil z ognjem, velik sadist do žena in deklet med revolucij o.
Naš komentar: Pri Kardelju je šlo za hlimbo, ker je kasneje on bil odgovoren za likvidacije v septembru 1943 in se je s tem celo hvalil M. Djilasu.
Ko tako Tone Ferenc potrjuje teror partije do julija 1942 in s tem potrjuje upravičenost oborožene o-brambe nasprotnikov, je prvič potrdil v tej knjigi genocid partizanov nad Cigani, ko opisuje na str. 367:
56 članov ciganske bande je likvidiral Šercerjev bataljon.
10 Ciganov iz Tabora Gabrje pri Mačkovci, likvidirani.
61 Ciganov pobitih po belokranjskih partizanih iz naselja Kanižaric.
42 Ciganov pobitih po Šercerjevem bataljonu dne 18. maja 1942.
Gornjim številkam dodajamo še poročilo V. Kozina, Slovenija dežela mojega veselja in žalosti, Cleveland 1980, str. 51: likvidacija 16 Ciganov dne 30. aprila 1942; in grozoto iz pričevanja Franca Lužarja, političnega zapornika, ki je v svoji neobjavljeni knjigi na str. 146-7 napisal: Fant, partizan, je pripovedoval take zgodbe, da so se nam ježili lasje in so si ženske zatiskale ušesa, ko je pripovedoval o zadnji akciji na Miklarjih... Tam je nekaj dni prej porezal šestinšestdesetim Ciganom glave, jih metal v prepad in nato še trupla: „Najbolj sem bil- jezen na otroke, ki jih nisem imel za kaj prijeti“...
Pri vseh likvidacijah Ciganov je šlo za družine z otroki vred. Nedvomno smo s tem holokavstom Ciganov, ki so živeli v Sloveniji, soočeni z novo grozno sliko revolucije. Ni čuda, da se ljudje sramujejo priznati članstvo v partiji in partizanstvu. Partija jih je uporabila pri revoluciji in pri zločinih.
P. U.
■ ■■■■BBBBBBBBBflBBBBBBCBCBBnBrjBBBBBBBBflflnSBBHBBBBBflBEl
Diplomacija
Na kulturno-dr-užabni prireditvi Svobodne Slovenije smo letos imeli več .inozemcev“: poleg dveh Tržačanov je bil tudi dr. Valentin — Zdravko Inzko ml., po rodu Korošec, po poklicu pa avstrijski diplomat. Ker sva se spoznala na Študijskih dnevih Draga ’85, sem takoj izrabil priložnost, da mu zastavim nekaj vprašanj.
Zdravko ima 38 let, je rojen v Svečah v Rožu, od koder je tudi Inzkov rod. Oče Valentin je profesor za slovenščino in zgodovino, dolgoletni ravnatelj slovenske gimnazije v Celovcu. Po stari mami je naslednik Andreja Einspielerja, soustanovitelja s Slomškom in Janežičem Mohorjeve družbe v Celovcu, in drugih, ki so bili v deželni in državni zbornici v Celovcu in Dunaju. Tudi mama je učiteljica (leta 1945 begunka iz matične Slovenije) in zato je bilo v družini polno slovenske atmosfere, razgovorov o narodnostnem vprašanju. V osnovno šolo je hodil v dvo-jezičo šolo v rodni vasi, nato pa v Celovcu na slovensko gimnazijo. Po maturi leta 1967 je šel študirat pravo v Gradec in-doktoriral. Poleg tega je študiral še jezike (ruščino, srbohrvaščino, češčino, angleščino). Kot podiplomski študij je na Dunaju leto ip pol hodil na diplomatsko akademijo. Tam je bil izbran za raz-
Tone Mizerit
Prišla je ura resnice, kot pravijo tukaj. To nedeljo, 6. septembra, se bo pokazalo, kakšen je trenuten položaj na argentinskem političnem polju. In od te panorame je mnogo odvisno, kako se bodo odigravale bodoče drame in tudi veseloigre na tem odru, kjer se predstava nikoli ne neha. Datum, ki se ga vsi boje, a je neizbežno prišel, pa bo ostal dolgo zapisan v argentinski zgodovini. Kajti te volitve niso važne le zaradi bodočnosti. Njih važnost ima tako močan zgodovinski pomen, da ne moremo mimo njega. Ustavimo se torej ob tem retrospektivnem pogledu, kajti brez tega bi bilo kot slepo tipanje, ali morda celo obupavanje, ko je vendar davolj razveseljujočih znamenj na tem sicer oblačnem nebu.
KO CAS BEŽI...
Kdaj so bile zadnje guvernerske volitve, sklicane v demokratičnem stanju? Že to samo vprašanje kaže važnost datuma 6. septembra. Zadnji ustavni predsednik, ki je sklical guvernerske volitve je bil Arturo Frondizi, in to se je dogodilo 1. 1962. A prav ta sklic je postal za Frondi-zija usoden, kajti v provinci Buenos Aires so zmagali peronisti, česar tedanje oborožene sile niso mogle prenesti. Predno je nastopil izvoljeni peronistični guverner (Framini), je moral predsednik podpisati dekret federalne intervencije. A tudi to je bilo premalo. Oboroženi možje so že korakali proti vladni palači in državni udar je strmoglavil Frondizija.
Od tedaj naprej nobena civilna vlada (Illijevi radikali, peronisti pod Peronom in Isabelito) ni izpolnila štiri leta, da bi volili nove guvernerje. Niti nobeden izmed izvoljenih poslancev ni dopolnil štirih let svojega mandata. A še pred Frondizi-jem, kaj je bilo? Tedaj se moramo vrniti v leta peronizma, ko pa je zvezna vlada sicer imela vso ljudsko zaslombo, a ni izvajala federalizma, kajti vs^ka opozicionalna zmaga v provincah je pomenila zvezno intervencijo, odstavitev izvoljenega nezaželenega guvernerja in postavitev na njegovo mesto delegata centralne oblasti. Svoj čas je bil prav Cafiero delegat v mendoški provinci.
In še prej? Tudi v letih 30 jp konservativna vlada zmagovala po edinstvenem postopku „patriotične goljufije“ (fraude patriótico“), in prav tako pošiljala zvezne komisarje v „uporne“ province. Tedaj je eden najjasnejših primerov bila prav intervencija v provinci Buenos Aires, kjer so bili zmagali stari radikali.
Danes se nahajamo v prav nasprotnem položaju. Zvezna vlada v rokah radikalov, je po dolgih desetletljih, dejansko od začetka stoletja, prva,
ki je mirno preživela dobo štirih let, ne da bi kršila federalni princip države. In vendar je od 22 provinc le 7 v rokah radikalov, 12 jih je pod peronističnimi vladami, 3 pa v rokah provincijskih strank. To dejstvo, ki je morda normalno za pojme državljanov v ZDA, ali kje v Evropi, je vendar za Argentino taka novost, da se je moramo veseliti, in jo predstaviti kot najbolj razveseljivo dejstvo zadnjih let. Je dokaz, da Argentina politično počasi a vztrajno dozoreva. In še najbolj razveseljivo: to se vsem zdi tako normalno, da se o tem skoraj ne govori.
ŠTEVILKE, SUHE IN DEBELE
Tako. bomo to nedeljo udeleženci edinstvene avanture, in z nami bo to avanturo doživljalo še več kot devetnajst milijonov argentinskih državljanov. Milijon in pol jih bo prvič volilo. In to bo tretji volilni akt odkar smo se oktobra leta 1983 vrnili, upamo da dokončno, v demokratični ustavni sistem.
Kaj bomo volili to blaženo nedeljo? Nič več in nič manj kot 11.340 volilnih mest, katera bodo razdeljena na sledeč način:
Na vsedržavni ravni: 127 državnih poslancev, točno polovica poslanske zbornice, ki ima 254 članov in se zamenjuje polovično vsake dve leti.
Na provincijskih ravnih:
—	21 guvernerjev in enako število podguvernerjev (provinc je 22 a v San Juanu so že volili; tam so zmagali provincijski bloki-sti).
—	129 provincijskih senatorjev.
V občinskih okrožjih pa:
—	774 županov
—	5.200 občinskih svetovalcev
—	2.156 občinskih delegatov raz-znih vrst
—	2.169 šolskih svetnikov in računskih nadzornikov.
Kar se občin tiče ima vsaka svoj notranji ustroj, včasih v skladu s provincijskimi ustavami, zato je zadeva volilnih mest v občinah kaj različna iz kraja v kraj.
O vsem tem se bomo morali izreči, in izvoliti med dobrim in slabim, ali med dvema dobrima, ali pa, kar je bolj realno, izbrali bomo manjše zlo. A izbirali bomo sami, po svoji vesti, in to je glavno. Pa še, da ima narod vlado, ki jo zasluži, in tudi kandidate, ki jih zasluži. Ne pljuvajmo v nebo.
KAJ BOMO IZBIRALI?
To je pa že težje vprašanje. Dejansko je treba priznati, da je izbire kaj malo. Zlasti če izbiramo po vesti. Domala ni stranke, ki bi popolnoma odgovarjala željam volilcev,
me Je očarala
vojni program Združenih narodov: v Mongoliji in Sri Lanki je bil vsega skupaj sedem let. Zatem je preživel štiri mesece v samostanu ser-vitov, se duhovno poglabljal, obenem pa pripravljal na izpit za vstop v avstrijsko zunanje ministrstvo. Po uspešno pripravljenem izpitu je bil nameščen za kulturnega in tiskovnega atašeja v Beogradu. Od aprila 1986 pa je svetovalec za mednarodno pravo in razorožitev v avstrijski misiji pri Združenih narodih v New Yorku. Kar se slovenskega u-dejstvovanja tiče, je sodeloval v raznih zborih, ustanovil in sestavil pravilnike dveh društev: Slovenskega atletskega kluba (SAK) 1970, ki je trenutno najboljši amaterski nogometni klub na Koroškem in Zveze absolventov slovenske gimnazije, ki naj bi povezoval že skoraj tisoč absolventov.
Zdravko: zakaj te je pritegnila diplomacija?
ZI: Nisem imel namena, da bi šel med diplomate, četudi me je to očaralo. Vedel pa sem, da nikoli ne bom pravnik, zato sem študiral tudi jezike. S pravom in jeziki sem hotel delovati v mednarodnih firmah. Nisem vedel ali bo to kaka mednarodna banka, ki ima hišo v Moskvi, ali
mednarodna firma, ki trguje v Vzhodom in da bom pri tem lahko uporabil svoje znanje jezikov. V diplomacijo sem pa potem tako prišel, da sem bil več ali manj slučajno izbran v diplomatski akademiji za razvojni program ZN, in tudi vstop v avstrijsko zunanje ministrstvo je potem bil normalen naslednji korak, kjer so me z odprtimi rokami sprejeli. Mene zanima diplomacija predvsem v tem smislu, ker lahko spraviš ljudi skupaj. Zame diplomacija ni čudežna kemija ali alkimija, temveč pomeni zbrati ljudi, jih spoznavati, probleme reševati, se z njimi potem vse-sti k mizi pa najti sintezo, zdrav kompromis, če je mogoče (ker kompromisi so Včasih tudi gnili).
Kakšna razlika je med delom, ki si ga opravljal v Aziji pa med tem, ki ga opravljaš danes?
ZI: Nobenega, a prej nisem bil avstrijski uradnik. Diplomatska akademija na Dunaju je sicer ustanova zunanjega ministrstva, ne dá pa garancije za vstop vanj. Zato je treba izpite kljub temu delati. In jaz bi kakemu argentinskemu Slovencu, ki je študiral pravo ali karkoli drugega, recimo ekonomijo, toplo priporočil to diplomatsko akademijo. On lahko naredi izpit na avstrijski ambasadi na cesti French; ti papirji gredo potem na Dunaj in je lahko sprejet. Ta študij je zastonj. S to diplomo bi lahko potem delal za argentinske „asuntos exteriores“. Aka-
in to se jasno vidi v raznih anketah, ko so, komaj nekaj dni pred volitvami, še vedno na prvem mestu „neodločeni“. V provinci Buenos Aires, na primer, televizijska „debata“ med peronističnim in radikalnim kandidatom ni nikakor razčistila položaja. Kot je zapisal humorist: „Prej so bili volilci neodločeni, sedaj po debati pa so samo v dvomih.“ Marsikomu je debata pomagala, da se je odločil, da ne bo volil ne enega ne drugega.
Vedno bolj jasno je, da precejšnje število volilcev išče „tretjo izbiro“. In tako je pričakovati precejšen porast glasov desne sredine (UCeDe, MID), medtem ko bo tudi levica nekoliko narasla, a je tako atomizira-na, da ne bo ene vidne močnej‘še stranke. Pričakovati je celo možnost, da intransigenti, ki so svoj čas predstavljali upe močne levičarske stranke, to pot nekoliko nazadujejo vsled hude notranje krize.
Številni argentinski škofje so te dni objavili pastirska pisma pred volitvami. Svetujejo dejansko to, kar že vemo: da ne smemo gledati toliko gospodarsko plat teh strank, kot pa kaj stranke predlagajo, ali bolje, kako delujejo na vzgojnem, kulturnem, družinskem nivoju. Kakšen model družbe nam predstavljajo. Kako si zamišljajo družino, kaj sodijo o splavu, itd. Vendar zaradi mešanja kandidatov in listin, dobro vemo, da bodo argentinski katoličani z enako mirno vestjo volili radikale, peroni-ste, UCeDe, MID, pa kako ortodoksno odcepitev peronizma, ali pa konservativce. V teh listah bo večina zaželenih katoliških glasov, in vsak bo zase odgovarjal kaj in zakaj.
Mnogi se nagibajo k „striženju“ volilnih list. Glas za guvernerja eni stranki, glas za poslance drugi, itd. To predstavlja naknadno zahtevo pozornosti, kajti voli se toliko stvari, da se je v morju „list“ težko spoznati. „Temne“ sobice bodo pravi kaos. V prestolnici nastopa 17 strank, v provinci Buenos Aires 15, v malem Tucumanu kar 12. To je vsekakor več kot prenese normalni volilec. In vedar je prave izbire tako malo.
(Nad. na 4. str.)
PRVI KORAKI
ANEKDOTE IZSELJENCEV V ARGENTINI
30.
Moj prijatelj je bil v službi pri neki veliki firmi, ki je imela svoje kamolome v bližini Mar del Plate. Nekega dne je spoznal svojega rojaka samo po naglasu. Na mestno tehtnico je pripeljal velik tovornjak, naložen s kamenjem. Fant, ki je voznika spremljal, je izstopil iz voza in usmerjal voznika: „Pokejtu ade-laante.“*
* malo naprej (a po dolenjsko).
demija je mednarodna, ima polovico avstrijskih študentov, polovica pa je tujcev. Torej prej sem bil nastavije-nec ZN, zdaj pa sem nastavljenec Avstrije in njenega zunanjega ministrstva. Edina prednost, ki jo imam zdaj, je ta, da lahko delam tudi doma: ko neham v New Yorku, pridem na Dunaj za štiri leta; delam lahko tudi v sosednjih državah. Tako je povezava z domovino zdaj veliko boljša in s tem je moje domotožje malo potešeno.
V čem obstaja izpit za vstop na zunanje ministrstvo?
ZI: Izpiti trajajo tri dni; so iz jezikov: francoščine, angleščine in še kakega drugega, če si ga človek izbere. Potem so še izpiti iz spomina, iz zgodovine, ki ga je treba o-praviti v francoščini; iz ekonomije (v angleščini), iz kulture, splošnega znanja in še kak politični spis.
Se je še kdo od Slovencev odločil za diplomacijo?
ZI: Z univerzitetno izobrazbo sem na zunanjem ministrstvu sam. Še en Slovenec je, ki je dokončal slovensko gimnazijo; ta je zdaj zastopnik generalnega konzula v Ljubljani in dela kot konzul. Na diplomatsko akademijo sta pa šla za mano še dva Slovenca, kmečka fanta, dipl. inž. Marko Kreutz ter dr. Kravt in bosta pozneje morda tudi šla v diplomacijo; tega še ne vem. Zaenkrat
NOVICE IZ SLOVENIJE
\W
SLOVENCI V ARGENTINI
Osebne novice
Novi diplomant: Pretekli teden je položil zadnje izpite na lomaški univerzi Dani Kunc iz Slovenske vasi in postal „eontador nacional“. čestitamo!
®§ EMI
SREČANJE OB 10-LETNICI SMRTI DR. FRANCA MIHELČIČA
Pred desetim leti nas je zapustil duhovni voditelj Zveze mladih katolikih delavcev — ZMKD in znanstvenik, duhovnik dr. Franc Mihelčič. Mnogi se ga spominjajo še iz Ve-trinja, Lienza in Spittala, kjer je na begunski gimnaziji poučeval botaniko in zoologijo.
V soboto, 22. avgusta, so se bivši člani ZMKD udeležili sv. maše, ki se je darovala zanj v cerkvi Marije Pomagaj, nato pa pri srečanju obujali spomine nanj. Lik velikega pokojnika je orisal nekdanji tajnik in in sourednik lista ,Mi mladi delavci“, Marjan Šušteršič. Po kratkem opisu njegove življenjske poti je podal podobo te izredno močne voditeljske osebnosti. Dr. Mihelčič je bil mož izrednih talentov. Osebno izredno skromen, a goreč duhovnik in odličen duhovni voditelj. Cerkveno
dr. Mihelčiču našlo vsestransko primerno osebnost. V prizadevanju za delavski stan je videl edino rešilno pot: preoblikovati delavsko maso preko izbranega kadra sposobnih voditeljev, s pomočjo močne delavske organizacije. Večkrat je dejal: „Voditelji ne rastejo v grmovju. Voditelje je treba vzgojiti, če nismo vzgojili voditeljev nismo ničesar storili, kajti masa delavstva bo zgubljena.“
Dr. Mihelčič je v nekaj letih ustvaril močne skupine delavskih borcev, ki so počasi prodirale med delavstvom. Organiziranja ZMKD je bila zlasti po njegovi zaslugi visoka šola oblikovanja novih voditeljev. Revolucija pa je kruto prizadela vrste ZMKD. Nekateri so umrli mu-čeniške smrti, drugi v boju, ali bili vrnjeni. Dr. Mihelčič pa je v begunstvu svoje delo nadaljeval z velikim uspehom. — Pokojnik je bil tudi odličen znanstvenik. Napisal je ogromno razprav iz botanike in zoologije in postal 1. 1954 redni član Svobodne akademije znanosti v Parizu.
Ob spominu na nepozabnega duhovnega voditelja je srečanje potekalo še ob živahnem razgovoru. Za konec pa je zadonela himna katoliške delavske mladine.
-šič
vodstvo*, ki ga je izbralo za narodne- | ga asistenta te veje apostolata, je v 1 :	Sl	[0	U6I	Usu	»Dom
	c		> A N	MARTIN	
slav Saje; Ivan Fortuna; Jernej Sever, 77; Stanislav Erbežnik, 85; Angela Mesec; Josipina Bernard roj. Lah, 83; Vincencij Zajc; Vlado Demač; Neža Kolenik roj. Pušnik; Mirko Šterbenc; Branka Pivko roj. Kovač.
RAZNI KRAJI — Sonja Winkler in Ramjan Sulič, Koper; Terezija Kome-rički roj. Trebovc, 83, Karl Kveder, 86 in Martin Šket, 83, Žalec; Franc Livk in Frida Jamšek roj. Gombec, Trbovlje; Marija Milanič, 79 in Frančiška Šelo-vin roj. Žnidaršič, 81, Postojna; Roman Kučej in inž. Jože Kovačič, Maribor; Venčeslav Kajbič, Rober Cerar, Roman Presekar in Zvone Slovnik, Domžale; Jože Šrula, Podgrad; Frančiška 'Benčina, 84, Gože pri Vipavi; Rudolf Pušnar, Izola Marija Lovriha roj. Sever, Krtina pri Domžalah; Božidar Škoda, Šentjanž; Marjana Pogoršek roj. Žumer, Skaručna; Alojz Mikuž, Šemip jeter pri Gorici; Gi-zela Sedej, Sinja Gorica; Franc Piž-moht, Radeče; Ivana Stopar, 82, Lokev; Franc Kožar, Cerklje; Frančiška Kikelj roj. Goršič, Šmarje Sap; Ivan Kunc, Idrija; Jožefa Bakše roj. Udovič, Šmarje pri Šentjerneju; Jože Sakač, Kamnik; Alojzija Martinjak, Šmartno pri Cerkljah na Gor.; Anton Božeglav, Kranj; Ivan Omahne, Zagorje o!b Savi; Franc Radon, Tržič; Božo Stevanja, (Smlednik; Viktor Sure, 73, Črna na Koroškem; Ludvik Pušnik, Šentilj pri Mislinji; Jože Kuzman (Drvarjev Joško), Vitanj; Slavko Perger, Celje; Renato Veber, Logatec; Robert Jurko, Dobrna; Jože Zakrajšek, Rob; Miroslav Baraga, Vi-ševek; Maks Krmelj, Radovljica; Zdenko Špoler, Krško; Franc Gregorič, Vojna vas; Franc Hrovat, 85, Šmartno pri Litiji; Ivan Štajnar, Šentvid pri Stični.
Darovali so
v tiskovni sklad Svobodne Slovenije
V tiskovni sklad Svobodne Slovenije so darovali: Janko Bradač, S. Martin de los Andes, A 20; dr. Andrei Bajuk, ZDA, 20 dolarjev; Marjan Pertot, Trst, 10 dolarjev; Ivan Boh, Kanada, 10 dolarjev in ga. Tončka Boh, Kanada, 100 dolarjev v somin na naše pokojne politične delavce, ki so delali v prid vseh nas Slovencev po svetu.
Iskrena hvala vsem darovalcem.
Uprava Svobodne Slovenije
LIGA MATI-ŽENA
Pri sanmartinski Ligi je v avgustu govoril naš požrtvovalni kulturni delavec in predavatelj Rudolf Smersu. To pot si je izbral temo: Rodovitnost ljudi in narave.
Komisija pri Združenih narodih je leta 1953 nasvetovala narodom omejitev ljudskega prirastka, zlasti v Afriki in Aziji, kjer je prebivalstvo prehitro naraščalo. Pred kratkim se je na Hrvaškem rodil 5 milijardski otrok. Prebivalstvo pa kar naprej hitro narašča, razen v Evropi in Severni Ameriki.
Kaj je učil Malthus? Tomaž Robert Maltbus (1766-1834), Škot, protestantski duhovnik. Prepotoval je Nemčijo, Švedsko, Rusijo, videl razmere in prišel do sklepa da je preveč ljudi in premalo hrane na svetu. Tedaj ni bilo industrije in brezposelnost je bila velika. L. 1798 je napisal: „Razprava o zakonih po katerih se množi prebivalstvo in posledice za bodočo prehrano družbe“. — Vsebina: 1) Želja po množitvi neuničljivega. 2) Hrana se množi po a-ritmetični postopici, ljudje pa se množe po geometrični postopici. Malthus je priporočal sprejemljive nasvete — novomalthuzianizem pa je učil preprečevanje spočetja z u-
metnimi sredstvi in uničevanje plodu. Katoliška Cerkev je ta sistem obsodila.
Malthusove napovedi se zaenkrat niso uresniile, ker množina hrane narašča (poljedeljski stroji, umetna gnojila, itd.), vendar strah in skrb obstajata.
3)	Zaskrbljenost našega časa po prof. Osbornu: dobro more živeti le
1.700	milijonov ljudi. Po prof. Eastu: na zemlji je prostora za 5 milijard ljudi. To smo dosegli. Prof. Bellond pravi: Tako dobro, kot žive v Združenih državah, bi jih lahko živelo 2.200 milijonov, kot v Nemčiji 5.600 milijonov, kot na Japonskem 22.400 milijonov ljudi.
4)	Ali je strah upravičen? Bog je postavil človeka na zemljo in mu zapovedal, naj raste in se množi. Poleg tega mu je dal naročilo naj sj zemljo podvrže. — čim več je ljudi, tem večja je delovna sila, tem večja je možnost pridobivanja hrane. Zemljo je mogoče intenzivneje obdelovati, 48% je suhe zemlje, ne-porabne za poljedelstvo, 52% porab-ne, toda obdelane samo 10%. Pomanjkljivo je izmenično obdelovanje, umetno gnojenje, namakanje, poljedelski stroji.
Evropa pridela na ha skoraj polovico več kot ostali kontinenti. Anglija, prej 40%, zdaj 80% hrane zase.
Vzgoja novih kulturnih rastlin: križanje ruske in kanadske pšenice, koruza je zdaj po vsem svetu, 9/10 krompirja zraste v Evropi.
5)	Kemija in tehnika ustvarjata nove nadomestke: sintetično maščobo, umetni kavčuk.
Izraba morja, rib, alg, magnezij.
6)	Varčevanje: odpadki, zažiganje kave, bombaža.
7)	Izboljšanje organizacije za dobavo živil, npr. Indija oz. Afrika.
8)	Odkrivanje novih ležišč premoga, nafte... malo izrabljene vodne sile za elektriko, namakanje.
9)	Zemljo ljudem, ki jo obdelujejo.
Ali je imel Malthus prav? Nujno je rešiti socialno vprašanje.
Prihodnji sestanek sanmartinske Lige žena-mati bo 16. septembra in Ligi bo govoril dr. Alojzij Starc o temi: „Versko in nravno življenje Slovencev v Argentini“, zato vse članice lepo vabljene!
MARIBOR. — Mariborska bolnišnica
ima nekaj nove opreme. Do konca leta bo dobila okoli 70' novih medicinskih aparatov v vrednosti 2,5 milijona za-hodnonemšikih mark.
CERKLJE NA GORENJSKEM — Gasilci so praznovali 95-letnico gašenja in „šprieanja“. Za to pot so prenovili svoj dom in ga „povišali“ za eno nadstropje.
(SLADKI VRH — Žepni robčki Tempo pomenijo dobro kupčijo Sladkogorske, ki jo je sklenila z zahodnonemško firmo. Da bi še povečala zmogljivost prizvodnje, je naibavila dve avtomatizirani liniji, vsa proizvodnja pa gre v roke omenjenemu tujemu kupcu. Zanj bodo na leto izdelali 6.300 ton teh žepnih robčkov.
MARIBOR — V Združenih arabskih emiratih morajo do meseca februarja postaviti štiri kotelske naprave v tovarni za desalinizaeijo vode. Delo je sprejela Hidromontaiža, !ki ima v emiratih na tem gradbišču 24 Jugoslovanov in čez 120 domačih delavcev.
(LJUBLJANA — Telefonskih avtomatičnih govorilnic za medkrajevne in mednarodne zveze je bilo konec leta čez 1300 po celi Sloveniji, nekako 90 več kot leto poprej. Kar jim dela problem so kovanci za pogovore. Najprej je bil problem ta, da niso vsi telefoni še bili pripravljeni sprejeti novih kovancev, s starimi pa nisi prišel nikamor, ker jih je bilo treba zaradi inflacije kar curkoma spuščati v avtomat. Zdaj je (zaenkrat) za spoznanje boljše, ker pa inflacija ne popušča, že poskušajo uvesti telefonske govorilnice na vrednostne magnetne kartice. Tovarne za telefone že lahko izdelavajo take telefone, vendar še ni rešeno vprašanje izdelave magnetnih kartic.
LJUBLJANA — Čelist Andrej Petrač je nastopil v Križankah. Na sporedu so bila dela Škerjanca, Regerja, Bacha, ki jih je Petrač v svojem solo nastopu izvrstno zaigral. Edina temna točka je bil prostor: cerkev je preveč odmevna in prekrije barvitost igre.
LJUBLJANA — Na poletnem festivalu si je 7.200 ljudi ogledalo rock opero Jezus Superzvezda (Jesus Christa Superstar), ki jo je predstavila skupina Broadway Musical Company iz New Yorka. Pa tudi druge prireditve festivala so dobro obiskane.
LJUBLJANA — V popis leta 1991 bodo vključili nekaj novih vprašanj. Novosti so: koliko mladih išče prvo zaposlitev, koliko že zaposlenih se je spet vpisalo v zavod za zaposlovanje, kakšen je bil očetov poklic, kdo ima hišo in kateremu družbenemu sloju pripada. Zaenkrat ne mislijo spraševati o veroizpovedi. Prenovljen vprašalnik mi-
smo torej trije absolventi diplomatske akademije.
Pravimo, da je Avstrija koroškim Slovencem mačeha. Kako lahko razložiš, da Slovenec, sicer avstrijski državljan, dela v prid avstrijski državi?
ZI: Jaz bi tukaj razlikoval dve reči. Ena stvar je ta, da je Avstrija demokratična država, da vsak državljan lahko doseže vsako funkcijo. V tem okviru lahko Slovenci vse dosežejo, lahko svoje stranke ustanovijo (zdaj imamo enega v parlamentu, Karla Smolleta, iz moje občine, sicer ne za svojo stranko, ker je pri zelenih). Na ta način sem tudi jaz prišel v diplomatsko akademijo in tudi v zunanje ministrstvo. Tudi te ne vprašajo, če si Slovenec ali ne, temveč moraš narediti tiste izpite in če je kakšno mesto prosto, tisto mesto dobiš.
Torej kot Slov.encu ti niso stavili zaprek?
ZI: Ne. Jaz sem celo imel občutek, da so bili dobrohotni do mene, ker sem čutil, da prihajajo od izpitne komisije, ki je bila zelo stroga, posebej pri ustni, dobrohotni valovi. Še ena druga stvar: jaz bi mogel z Dunaja priti na službeno mesto zunaj Avstrije šele čez dve leti. Ko pa so potrebovali tiskovnega in kulturnega atašeja v Beogradu, so naredili izjemo in izbrali mene. To se malokdaj zgodi, saj mora vsak spo-
slijo preizkusiti na minipopisu prihodnjega 31. marca, ko bodo izprašali kakih 15.000 prebivalcev.
LJUBLJANA — Trije zmagovalci
drugega tekmovanja Luciano Pavarotti so peli v Ljubljani in nato še na gradu Finkenstein. To so: sopranistka Nuecia Focile, iz Torina, tenorist Jo.sef Kund-lak iz Bratislave in baritonist Paolo Gavanelli iz Padove; spremljal jih je orkester SJovenlsk© “filharmonije pod taktirko Fabija Luisija iz Genove (star 28 let).
MUEINGHEN, ZRN — Plečnikova razstava je bila odprta v tem mestu med 15. julijem in 30. avgustom. Potem je odpotovala na Dunaj, kasneje pa v Prago. Razstava je sikoraj enaka prvi, ki je bila v Parizu; kot najvidnejša razlika je ta, da ni velike makete Tromostovja.
NOVA GORICA — Obramba pred točo je že pred petimi leti imela podpisan sporazum z Italijo, pa do danes ni bilo narejenega. Prej so se menili, da bi bila raziskovalni center na eni in operativni center na drugi strani meje. Tudi zaradi nakupa opreme in „orožja“ se niso mogli zediniti. Zdaj pa so se v Sloveniji odločili, da naj bi vsaka stran, Slovenija in Italija, postavila oba centra, ki naj bi se dopolnjevala. In so se odločili, da bo operativni radarski center na Slavniku in ne na Trstelju, ker bodo s tem lahko zavarovali pred točo še širše območje Primorske in Istre. In že so izbrali prostore za 35 strelnih mest. Italijani so odgovorili, da ta odločitev v ničesar ne spreminja že podpisanega meddržavnega sporazuma.
CELJE — V stari hiši ,ki stoji že od leta 1810, so spet odprli trgovino z železninarskimi potrebščinami. Rekonstruirali so tudi -staro pohištvo, ki je bilo navadno v takih trgovinah, pa ga danes že ni več nikjer. Kot drugo posebnost so na ogled tudi katalogi nek-danjaga lastnika.
LJUBLJANA — Ekološka ekspedicija je odšla na pot. Preverjala bo onesnaženost Save od izvira Save Bohinjke do Beograda. Odvzeli bodo okoli sto vzorcev vode za kemijsko in biološko analizo.
UMRLI SO od 9. do 15. julija 1987:
LJUBLJANA —■ dr. Mirjan Ziherl Jevtič; Milan Vidic; Frančiška Vrbec roj. Erklavec (Verbičeva mama); Franc Povirk; Franjo Bregar st.; Franc Šrol; Karla Srebemič, 99; Dragica Ogorevc roj. Selan; Draga Hafner; Franc Belle; Ana Šmur roj. Kessler; Nuša Vranjek; Anton Notar; Anton Pilpaher; Alojz Pirš st.; Alojz Kovačič, 80; Vera Jančar roj. Rožmane«; Vera Demšar; Stojan Kazafura; Andrej Muha; Barbara Baldasin roj. Šket; Bogdan Kneževič; Terezija Pančur; Kati Jesenko; Rado-
znati zunanje ministrstvo od znotraj in gre od oddelka do oddelka. Šele po dveh letih, ko narediš še en izpit, ki se imenuje diplomatski izpit, smeš ven na ambasado. Še tretji primer: ko sem bil v New Yorku, je naš zunanji minister Jankovič šel v Jugoslavijo na državni obisk. Na državni obisk gredo vedno delegacije z Dunaja. On je pa povabil mene iz New Yorka, da se pridružim delegaciji ker so vedeli, da se prav dobro spoznam v Jugoslaviji, kjer sem pravzaprav strokovnjak. To ni navadno. Kar se mene tiče, je bila dobrohotnost neverjetna.
V svoji službi moreš narediti kaj v prid Korošcem?
ZI: Direktno narediti kaj za Slovence je včasih težko. Je pa tako, da sem zadnje štiri, pet ministrov poznal in sem se z njimi tikal, kar je v Avstriji precej redko. Ne da bi se zdaj hvalil/ampak vsem tem ministrom sem rekel: poslušajte, taka je zdaj situacija na Koroškem, dajte nekaj narediti. In oni so intelektualno to razumeli in so na naši strani, ampak so na žalost politične realnosti tam druge. Na Koroškem je nemška nacionalna stranka zelo močna in se potem pač vsi bojijo te stranke; na volitvah hočejo glasove dobiti tudi od njih. Kjerkoli morem, kaj naredim za manjšino. Mislim pa, da je indirektno za manjšno moralno zelo zanimivo, če je Slovenec diplomat; ker potem manjšina vidi,
da nismo samo hlapci, kmetje, samo tisti, ki les prodajamo v Celovcu pa Špeh, temveč smo- tudi diplomati. I-mamo tudi atomskega fizika v Ženevi, pri Evropskem centru za jedrno energijo (Jožko Štravs); imamo zdravnike v bolnišnici v Celovcu, ki znajo tudi po slovensko ogoyoriti in potrepljati po ramah naše stare ljudi. To se pa pozna; vsakdanjost Slo-.vencev je vedno bolj prežeta z intelektualno potenco in tega se po mojem zagrizeni Nemci najbolj bojijo, ne pa krajevnih napisov in podobnega, temveč nas.
Kako je vplivala na Korošce izvolitev Karla Smolleta v državni pa|rlament?
ZI: Njegova izvolitev je zelo dvignila samozavest. Moj sorodnik Einspieler je bil zadnji v parlamentu; to je bilo morda pred 90. leti, še v monarhiji. In Smolle gre pa slovensko govori v parlamentu. Avstrijski parlament ne predvideva slovenščine, ampak predvideva, da lahko človek citira recimo Shakespeara v originalu, Goetheja ali pa Prešerna ali kakega koroškega pesnika. Citirati se sme. Seveda Smolle s temi citati razburi parlament, ampak časopisi z veliko simpatijo o tem poročajo. In kot član stranke, ki ima osem sedežev v parlamentu, lahko tudi predlaga nov zakon. In če je nov zakon v parlamentu, ga morajo vsaj odkloniti, če ga že ne sprejmejo. To se pravi, da je zelo pozitivno. Zeleni
so pa zelo. dobri parlamentarci, največkrat se javljajo k besedi, imajo državnega tožilca pa druge odlične govornike in se vsi zavzemajo za Slovence. To gibanje zelenih v Avstriji raste, tako da bo Smolle morda naslednjič spet v parlamentu. Gotovo pa je, da se samozavest manjšine izredno dviga. To je najnovejši fenomen, čeprav številčno ne napredujemo, ampak se bomo držali pri tistih 10—15.000 zavednih Slovencih. Široka masa sicer ne raste, zavedno jedro pa ne samo da raste, temveč se neverjetno intelektualno krepi. Mi smo že dvakrat, trikrat nad avstrijskim povprečjem, kar se tiče matur in akademikov. To pa je tudi zasluga Avstrije, ki nam je dala slovensko gimnazijo. Na drugih področjih, kot so krajevni dvojezični napisi, otroški vrtci, glasbene šole, bi pa lahko bila bolj širokogrudna. Ampak mi Slovenci bi se morali v Avstriji veliko bolj poslužiti demokratičnih pravic, ki jih imamo. Kajti, kar je v ustavi, tega se človek more in mora poslužiti, in če sem jaz ustanovil tisti nogometni klub (SAK), ki je zdaj najboljši na Koroškem, lahko mi u-stanovimo tisoč drugih stvari, da bomo tudi lahko najboljši na Kon>-škem.
Potem je v rokah Slovencev, da si izvojujejo svoje pravice.
ZI: Ne samo jokati pa žalostne pesmi peti ves čas, temveč bika za roge prijeti, rokave zavihati, v roke
pljuniti pa nekaj narediti! Drugače se sploh ne splača in nima smisla. Ker če bomo samo čakali, da nam Avstrija da to pa to, nam lahko da, ampak to nas ne bo rešilo. So drugi narodi, ki so bili bogati pa mogočni in so propadli, ker so imeli vse; nič jim ni pomagalo. Pomaga človeku samo gorečnost pa zdrav idealizem in Seveda izobrazba.
Kako se imaš v Buenos* Airesu?
ZI: Zelo rad sem prišel v Buenos Aires ,sicer iz osebnih razlogov, ampak sem si vedno želel priti sem, ker sem veliko slišal o argentinskih Slovencih; bral sem Svobodno Slovenijo, moja mama in oče sta imela z vami stalne stike. Občudujem pa argentinske Slovence tudi zato, ker so oni v nekem smislu model za Slovenijo v svetu sploh. Model zato, ker pokažejo, kako skupina, ki ima voljo, ki ima koncept, vero, lahko ogromno doseže tudi v težkih okoliščinah. Zdaj ne bom našteval, kaj je ta model, ali so to slovenske šole ali je to vzgoja, ali duhovniki, ki jih je toliko, ali tisk. Na vsak način je vse, kar sem zvedel, naredilo name globok vtis in sem si večkrat mislil: Vidiš, mi bi tudi lahko tako naredili na Koroškem in koncu koncev bi lahko tudi v Sloveniji kaj prevzeli od argentinskih Slovencev, kar se tiče duhovnosti. Zato sem zelo vesel, da sem zdaj tukaj.
Pogovarjal se je Gregor Batagelj
MALI OGLASI
ZA DOM
REDECORA — celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge — Bolivar 224, Ramos Mejia, T. E. 054-0352.
Garden Pools — konstrukcije bazenov -filtri - automatično zalivanje - Andrej Marolt, Martinez de Hoz 110, San Miguel, T. E. 664-1056.
SANITARNE NAPRAVE
Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov. Andrej Marolt, Avellaneda 216, San Miguel. T. E. 664-1656.
ADVOKATI
dr. Vital Ašič — odvetnik; ponedeljek, sreda, petek od 17. do 19., Don Bosco 168 — San Isidro; T. E. 743-5985.
dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitalu in Pcia. Bs. As. — Tucu-man 1455, 9. nadstr. E - Tel. 45-0320 - poned., torek, četrtek od 16 do 20.
ARHITEKTI
arh. Jure Vombergar — Načrti za gradnje stanovanjskih hiš, industrijskih in trgovskih stavb. — Av. Gaona 2776 - 1706 Haedo T. E. 659-1413.
KNJIGARNA
Knjigarna ŠEME vam nudi vezavo knjig in revij, npr. DŽ, Ognjišča ter raznih fasciklov. - Av. de Mayo 2414 -Ramos Mejia - T. E. 651-1242.
TRGOVINA
Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -Capital - (1 kvadre severno od postaje Liniers).
Alpe Hogar — Stane Mehle — vse za
vaš dom - L. Vemet 4225 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 248-4021.
GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E.
312-2127.
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
(Nad z 2. str.)
IN KAJ POTEM?
Mnogo je odvisno od teh volitev. Ne bomo se tu razpisali o ugibanjih, ker ni ne prostora, ne naš namen. Le na kratko povejmo, da se na teh volitvah odigrava bodoča ustavna reforma, in pa vladna večina. Ako radikalizem v kongresu nazaduje, bo potreboval pomoč kake manjše stranke: torej neke vrste vladno koalicijo. S kom? Težko je predvidevati. A po sporazumu med radikali in staro pe-ronistično gardo, je že vse mogoče. Morda radikali in liberalci? Morda celo večinski sporazum med radikali in peronisti? Avtor teh vrstic že ničesar več ne prerokuje. Kar se tiče argentinske politike, se je že prevečkrat opekel.
Kreditna zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od poned. do petka od 14. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od ponedeljka do petka od 14. do 19. ure,
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN — Slovenski dom - Cordoba 129
Tel. 755-1266 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure. (g. Stanko Oberžan).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS — Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 (ga. Marija, Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 -
Uraduje ob četrtkih od 20. do 22. ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 (g. Nande češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) H. Irigoyen 2756 Tel. 651-1760 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od
9,30	do 11,30 (gdč. Julka Moder).
Slovenski dom — Carapacliay
v nedeljo, 13. septembra
DRUŽINSKO KOSILO - KOLINE
! po sv. masi, ki bo ob 10.15 uri.
; Za družine bodo koline na razpo-• lago v soboto od 18. ure naprej.
5 Rojaki in prijatelji Doma lepo vabljeni!
!
««••««»■■■•«a «■■■«■«.«■■■■«■■■■««■■■■■■■«■■■■■■■■■■m
LJUBITELJI PLANIN
Kupite Ex iibrise: S tem omogočite natis knjige dr. Vojka Arka — Shai-hueque. Naročila v upravi lista.
SPREMINJANJE KVANTITETE V KVALITETO
Lani je bil vsak tretji storilec gospodarskega kriminala v Bosni in Hercegovini član ZK je ugotovila komisija za SLO in družbeno samozaščito CK ZKlBiH, podatek pa so objavile' beograjske Novosti 8. člani ZK so bili obtoženi tudi za težja kazniva dejanja: kar 66 odstotkov jih je bilo med vsemi tatovi družbenega imetja, 48 odstotkov jih je bilo med tistimi ki so zlorabili službeni položaj 52 odstotkov med tistimi, ki so sprejemali podkupnine... Med storilci so bili tudi ljudje z odgovornih položajev v organih ZK.
Objava teh podatkov vsekakor ni poziv k selektivnemu sprejemanju v ZK, saj so že brez tega mnogi zaskrbljeni zaradi premajhnega „priliva“ članov. Kajti — kot nas uči novejša politična zgodovina — avantgardnost jamči le čim bolj množično zaledje baze.
Delo, 7. avgusta 1987
NOV NASLOV
DR. VITAL Ašič
odvetnik
Don Bosco 168 - SAN ISIDRO Tel. 743-5985
Uradne ure
Ponedeljek, sreda, petek od 17. do 19. ure
Naš dom
San Jtisto
26. mladinski dan
ob 8.00: mladinska sv. maša ob 9.15: tekme v odbojki ob 13.00: kosilo	>
ob 18.30: kulturni program z raznimi nastopi.
Nato prosta zabava ob spremljavi “ZLATE ZVEZDE”
v nedeljo, 13. septembra 1987
^loeatens
MODERNI
PULOVERJI
OBVCSTILG ESLOVENIA LIBRE
SOBOTA, 5. septembra:
Dan Zveze slovenskih mater in žena ob 19. uri v Slovenski hiši. Po maši prigrizek in žrebanje srečk.
10.	kulturni večer SKA oib 20 v Slovenski hiši. Predava psihiater dr. Srečko Pregelj iz Kanade.
NEDELJA, 6. septembra-
Spominska počastitev generala Leona Rupnika, upravnika dr. Lovra Hacina in njihovih sodelavcev v Slovenski hiši. Ob 9.30 sv. maša, nato spominska beseda pred spomenikom junakov.
SOBOTA, 12. septembra:
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
Visokošolski tečaj ob 15.30 v Slovenski hiši.
11.	kulturni večer SKA v veliki dvorani Slovenske hiše ob 20.30 solističen koncert lic. Marko Bajuk iz Mendoze.
NEDELJA, 13. septembra:
26. mladinski dan v San Justu. NEDELJA, 20. septembra:
Obletnica Slomškovega doma. SOBOTA, 26. septembra:
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
Fundador: MILOŠ STARE
REDACCION Y ADMINISTRACION:
RAMON L. FALCON 415«
1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 6 9 - 9 5 0 3
Glavni urednik: Tine Debeljak ml.
Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
j Correo Argentino ! j Central (B) | 1 1	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N? 20.446	

■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■M
Prosimo, poravnajte naročnino!
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1987: Za^ Argentino A 65; pri pošiljanju po pošti A 75; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol. TALLERBS GRAFICOS "VILKO” S.R.L., ESTA DOS UNIDOS 425, 1101 - BUENOS AIRES • T. E. 362-7215
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
10. KULTURNI VEČER	5. septembra! ob 20
DR. Srečko Pregelj DUŠNO IN DUŠEVNO ZDRAVJE
11. KULTURNI VEČER
12. septembra ob 20.30
v veliki dvorani Slovenske hiše
SOLISTIČNI KONCERT baritonist Marko Bajuk
GOST IZ MENDOZE
Schumann, Brahms, Strauss, Gerbič, J.enko, Vilhar... pri klavirju: Maria Teresa D’Amico
SPOMINSKA POČASTITEV
generala LEONA RUPNIKA, in upravnika dr. LOVRA HACINA
ter njunih sodelavcev
v nedeljo, 6. septembra v Slovenski hiši
s sv. mašo ob 9.30 in spominskim govorom pred spomenikom junakom.
Slovenski protikomunistični borci
Jopice, eombe in puloverji tudi za šolo. Vse iz najboljše volne, direktno iz tovarne Textiles Kosančic S. A.
še v novem lokalu, v centru ^ P Ei ilk J	mesta Ramos Mejia - R. Mitre 99
4# ’¿s a# 4š>	v poslopju zadruge SLOGA.
Prav tako v Capitalu: R. Falcon 2624 - Flores; v San Justo: H. Yrigoyen 2510.
SOLIDNE CENE; na KARTO SLOGA 5% POPUSTA.
30. septembra:
OBLETNICA SLOMŠKOVEGA BOMA
Marko Kremžar
(5)
Slovenci prod ustavnimi spremembami
Tone Peršak
Pledoaje za ustavne spremembe
Kot izhodišče svojega „pledoajea“ (zagovora, obrambe) poudari Peršak dvoje: 1) Ustavo in predlog sprememb je ocenjevati po tem kaj „u-stava in predlog v resnici omogočata...“ 2) Narodi Jugoslavije so se združili iz pravice „vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve.. . prepričani, da bodo v tej zvezi najlaže in najuspešneje uveljavljali skupne in... svoje posebne interese...“
Vendar predlagane spremembe vodijo po predavateljevih ugotovitvah v centralizem, unitarizem in etatizem, ki so ,sinonimi“ narodom škodljivega pojava. Federacija bo namreč „posameznim federalnim enotam v imenu skupnih ciljev“ vsiljevala koncepte razvoja, „ki ne bodo dovolj upoštevali razmer“.
Predlog tudi poudarja potrebo „po povečanju moči in oblasti združenega dela“. Peršak zastavi ob tem zanimivo vprašanje: „kdo pravzaprav je združeno delo, ki naj dobi čimveč oblasti v svoje roke?“ Nato pa ugotovi, da je „odgovor jasen, čeprav kočljiv.“ Delavski razred odloča namreč „samo o 5-6% vsega, o čemer naj bi odločal“. O ostalem odlo-
ča ZK. „To pa pomeni, da je velika večina, sedem osmin, aktivnega prebivalstva v bistvu izločena iz resničnih procesov odločanja.“ Ob tem pride predavatelj do zaključka, da bi „morala biti ZK sama prva, ki bi spodbujala prebod v resnično demokracijo in se tudi dejansko in praktično odpovedati monopolu nad resnico in oblastjo.“
Nato pojasni Peršak, da se ne zavzema za ukinitev ZK ali za večstrankarski sistem, čeprav pričakuje od ustavnih sprememb „takšne rešitve, ki bi uzakonile udeležbo vsega ljudstva v vseh procesih odločanja in oblasti.“ To lahko pomeni le željo po neposredni demokraciji; če je tako, je škoda, da se predavatelj ni pomudil pri podrobnejšem opisu delovanja takega, v praksi zelo redkega, družbenega ustroja.
Glede pravice do odcepitve pa meni, da ta ne sme biti omenjena v ustavi le načelno, temveč mora biti dovolj jasno opredeljeno kdaj, kako in zavoljo česa more in srne priti do postopka za odcepitev kateregakoli naroda... seveda brez strahu pred kakršnimikoli posledicami.“ „S suverenostjo in pravico narodov do samoodločbe je neposredno povezano tudi vprašanje postopka sprejemanja ustave in ustavnih spre-
memb,“ zaključuje Tone Peršak svoje razpravljanje. Pravilno ugotavlja, da bi moralo biti sprejemanje ustave neke vrste „plebiscit“, s katerim se „federacija znova potrdi kot demokratična skupnost suverenih narodov.“ ... „To pa pomeni, da mora biti ustava takšna, da bo dostopna in razumljiva slehernemu državljanu. Naj to zveni utopično ali ne, prepričan sem,“ zatrdi Peršak, „da bo šele tedaj, ko bo tako, zares mogoče govoriti o demokraciji v pravem pomenu besede!“
Dimitrij Rupel
Začetek postopka
zai spremembo ustave SFRJ
Poseg Dimitrija Rupla je značilen, ker ne pričenja z razmišljanjem o ustavnem predlogu, temveč o okviru, v katerem poteka vsa „diskusija“. Opozarja na izjave, „ki pravijo, daje v tem trenutku,... treba iz razprave izločiti vse tiste, ki imajo napačna stališča—“ to pomeni, „da mora razprava potekati strogo v okviru organiziranih socialističnih sil in nikjer ’drugje.“
Pri tem izrazi predavatelj domnevo, da bo mogoče tiste, ki bi imeli v zvezi s temi predlogi kake zadržke, označiti „kot protisocialistične in desničarske elemente“. Vendar ker ustava, ki je trenutno še v veljavi teh omejitev ne predvideva, je „povsem legitimno in zakonito ugovarjati nekaterim tezam, ki so zapisane v Predlogu...“ zagovarja Rupel svo-
je poglede.
Če pa je temu tako, smemo ločiti med pobudo za spremembe, s katero se lahko sklada vsak, ki misli, da je treba nekaj v ustavi spremeniti, in med vsebino Predloga, kjer je govora o tem, „kaj je treba spremeniti“.
Ko izraža Rupel nezaupanje do tistih, ki podpirajo „Predlog“, to u-temelji tako: „Dejstvo je, da so tisti, ki danes kritizirajo ustavo iz leta 1974, še nedavno to ustavo strastno branili. Isti ljudje ki so zagovarjali nedotakljivost delegatskega sistema in „tozdov“, danes govorijo zoper nje. Tisti, ki so nekoč trdili, da na volitvah zadošča en sam kandidat, danes zagovarjajo dva. Medtem ko so še pred nedavnim trdili, da „zbor združenega dela“ ne zagotavlja enakopravnosti narodov, v... intervjuju s Francetom Šetincem berem tole izjavo: Treba je reči, da Slovenija ne bi izgubila svoje državnosti, četudi bi bil sprejet predlog za zbor združenega dela v skupščini SFRJ“. „Izjave... naših političnih funkcionarjev so postale neprepričljive...“
Nakar pojasni predavatelj, da je napisal članek o ustavnih spremembah, ki pa ni zagledal belega dne. Delo ga ni hotelo objaviti, Mladina tudi ne, ko so ga tiskali v Novi reviji, je bilo tiskanje ustavljeno, on pa odstavljen. Kaj je bilo takega v članku, da ni smel med bralce? Sam odgovarja, da je očividno „razkril neko skrivnost, ki je tako neprijetna, da je ni dovoljena razkriti.“ V
čem je ta skrivnost?
V	omenjenem članku je Rupel povezal „Predlog“ za začetek ustavnih sprememb z „Memorandumom“ SA NU in strogo zaupno „Informacijo“ predsedstva CK ZKJ o prodiranju meščanske desnice. Ugotovil je, da spremni dokument k „Predlogu“ povzema teze iz „Informacije“ in da je cela vrsta formulacij v „Predlogu“ povzetih iz „Memoranduma“. Nakar je v neobjavljenem članku „obravnaval naslednje elemente v „Predlogu“: 1) vprašanje poenotenja sistema javnega obveščanja; 2) vprašanje poenotenja sistema izobraževanja; 3) vprašanje poenotenja znanstvenega raziskovanja; 4) vprašanje izključevanja možnosti, da nesoglasje z osnutkom akta preprečuje postopek usklajevanja (v Zboru republik in pokrajin); 5) vprašanje e-notnosti v SR Srbiji in 6) vprašanje razširitve pristojnosti Zveznega sodišča in Zveznega javnega tožilca.“
V	teh šestih točkah je zgoščena problematika povečanega centralizma v že tako ali tako totalitarni državi. Najhujša od vseh predlaganih zahtev je po Ruplovem mnenju, uvedba. enotnega pravosodnega sistema, „ki natanko ustreza tistim zahtevam, ki trdijo, da je v nekaterih okoljih preveč popuščanja nasproti liberalnim, nacionalističnim in drugim sovražnim elementom; in da je na primer treba ta sistem poenotiti na tak način, da bodo takšne drakonske kazni, kot jih izrekajo na Kosovem, izrekali tudi v Sloveniji.“