usiiKi
bilten
št. 74/ 15. oktober 2019

NADOMESTNE VOLITVE V KS JURKLOSTER IN KS SEDRRZ ... 9
KRAJEVNI PRAZNIK KS ZIDANI MOST ... 10
PORTRET SLAVKA KOZMUSA ... 16

Ti

W.J
m
i
1	
GUŠTFEST ... 21	

NOVOSTI LOKALNEGA TURIZMA ... 23


O
LASKA PIHALNA GODBA IN MAZORETE NA KITAJSKEM ... 32 NAJSTAREJŠA OBČANKA PRAZNOVALA 105. ROJSTNI DAN ... 40 PLEZALKA SARA ČOPAR SVETOVNA MLADINSKA PRVAKINJA ... 52 PADALEC JOŠT NAPRET V GUINNESSOVI KNJIGI REKORDOV ... 55 50 LET KOŠARKARSKEGAKLUBA ZLATOROG LAŠKO ... 56 70 LET LOVSKE DRUZINE JURKLOŠTER ... 61

\
Osnovni podatki o glasilu
Odgovorna urednica:
Tanja Grabrijan
Pomočnica odgovorne urednice, oglasno trženje: Stanka Jošt
Tehnični urednik: Tomaž Koprive
Uredniški odbor:
Nina Pader Topole, Rok Deželak, Nika Teraž, Miha Gartner, Tomaž Majcen
Izdajatelj: Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško
Naslov uredništva:
Laški bilten - Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško tel. 03 7338 712, faks 03 7338 740
internet: www.lasko.si
e-naslov: bilten@lasko.si
Lektoriranje: Mojca Knez Jovan
Grafična priprava in tisk:
Present, d. o. o.,
Dolenjska e. 43, 1000 Ljubljana
Naklada: 5.150 izvodov
Brezplačen izvod glasila prejme vsako gospodinjstvo v občini. Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva RS za kulturo pod zap. št. 1191.
Fotografija na naslovnici:
Boris Vrabec - Guštfest
Naslednja številka predvidoma izide 16. decembra 2019.
Prispevke in oglase je treba oddati do 30. novembra 2019 na e-naslov bilten@lasko.si.
SPOŠTOVANI BRALCI LAŠKEGA BILTENA,
sodeč po prispevkih, ki so v uredništvo priromali za to številko časopisa, našim društvom, zavodom, skupnostim in posameznikom v minulih tednih in mesecih nikakor ni bilo dolgčas. Vsekakor vabljeni k prebiranju vsebin, ki bodo pripomogle tudi k boljši splošni informiranosti o tem, kaj vse se v naši občini dogaja.
Med številnimi dogodki in projekti, o katerih lahko več preberete v nadaljevanju, bi rada izpostavila dva, v katera sem osebno vpeta in do katerih čutim posebno naklonjenost. Najprej je tu projekt »Okusiti Laško«, ki naš kraj razvija v gastronomskem, še bolj pa v povezovalnem smislu. Znotraj projekta je nastala nova kolektivna blagovna znamka »Okusiti Laško«. Še večjo težo ima po mojem mnenju to, da zaradi projekta nastajajo oz. se krepijo verige pridelovalcev in odkupovalcev, med njimi se poglablja zaupanje, veča se (želimo si, da dolgoročno) odkup lokalnih živil, posledično se spodbuja trajnostni razvoj, razvija se gastro-nomska ponudba, ki temelji na surovinah, značilnih za Laško in okoliš, kar nam daje pomembno razlikovalno ločnico v primerjavi z ostalimi slovenskimi kraji.
S skupnimi močmi partnerjev v projektu in zavednih posameznikov, ki projekt razumejo v vsej svoji širini, nastaja nova zgodba o povezovanju. Veste, zaupanje in sodelovanje nista samoumevna pojma, četudi se zdita »logična in normalna«. Razmišljati onkraj svojega vrtička, razmišljati ne samo v lastno korist, temveč v smeri »win-win« situacij, nakazuje napredno razmišljanje in le takšno lahko omogoči razvoj. Razvoj kraja, ljudi, potenciala, ki ga premoremo kot skupnost.
Še en primerek izjemnega in tvorno usmerjenega sodelovanja je predstavljal projekt Laško Guštfest, pri katerem je sodelovalo ogromno posameznikov, lokalnih društev, zavodov in institucij ter podjetij. Morda se zdi patetično, a neverjetno je, koliko pozitivne, kreativne in ustvarjalne energije lahko sproži ena samcata ideja, posredovana na primeren in sodelovalen način. Ideja, da naj Laško ustvari nekaj drugačnega, da naj ponudi preplet doživetij. Vsak, ki je v projekt dodal svoj zanos in energijo, je prispeval po svojih najboljših močeh. Slehernik je dodal mozaik v celoto dogodka, ki je pustil vtis. V to smo (skoraj) vsi, ki smo ga tako ali drugače soustvarjali, prepričani.
Vsak projekt, vsaka prireditev in vsako obdobje se enkrat konča. A če si človek, ki pripadnost kraju izkazuješ tudi na način, da po svojih najboljših močeh prispevaš k dogajanju v njem in ga želiš pomagati razvijati v smeri napredka, se ti z vsakim zaključenim »projektom« odpre nešteto novih. Ker je kreativno raziskovanje možnosti tisto, kar ti daje motivacijo in te žene naprej. Želim si, da bi bilo takšnih ljudi v naši občini še več. Želim si, da bi jih pri njihovih naporih in »boju z mlini na veter« večkrat podprli in jim izkazali podporo.
Premalokrat pohvalimo. Na vseh nivojih družbe. Zato naj tale uvodnik zaključim takole: Boštjan, hvala za ves trud! Bilo je luštno in naj bo tudi drugo leto »guštno«!
Nina Pader Topole, članica uredniškega odbora
Foto: Blaž Kukovič
RADIJSKA ODDAJA ŽUPANOVA URA
Župan Frane Zdolšek je gost na Radiu Celje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 14.15. Morebitna vprašanja za župana lahko pošljete na elektronski naslov info@radiocelje.com. Naslednja oddaja bo 4. novembra 2019. Na radiu Aktual Kum bo občinski utrip župan predstavil 30. oktobra 2019 (zadnja sreda v mesecu).
ZBIRAMO PREDLOGE ZA PODELITEV PRIZNANJA ANTONA AŠKERCA V LETU 2020
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Laško je v junijski številki Laškega biltena objavila javni razpis za podelitev priznanja Antona Aškerca v letu 2020. Pisne predloge lahko oddate še do petka, 22. 11. 2019, na naslov: Občinski svet Laško, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Mestna ulica 2, 3270 Laško, s pripisom »Predlog za priznanje Antona Aškerca v letu 2018« ali osebno ali po pošti. Prav tako lahko predloge oddate po elektronski pošti na e-naslov obcinski.svet@lasko.si.
J. K.
2
LAŠKO PRAZNUJE
gOT PRIREDITVE lil OB OBČINSKEM
Občina Laško PRAZNIKU
SREDA, 6. NOVEMBER
•	Kulturni center Laško: nastop Glasbene šole Laško-Radeče: Sodobna popularna glasba (17.00)
ČETRTEK, 7. NOVEMBER
•	Kulturni center Laško: Proslava ob občinskem prazniku (18.00)
PETEK, 8. NOVEMBER
•	OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice: Okrogla miza »Šola in kraj z roko v roki« (17.00)
Ob 160 let šolstva v Rimskih Toplicah in Jurkloštru se pripravlja razstava fotografij šolskega utripa in dogodkov, pri katerih se šola in učenci povezujejo s krajem in društvi, ki delujejo v občini. Na okrogli mizi se bodo predstavniki šole in krajani spominjali svoje mladosti in prireditev, ki so jih s šolo takrat organizirali in predstavili svoj pogled na povezovanje šole in kraja danes in v prihodnosti kot bivši učenec šole, oče, mati, učitelj/-i-ca, upokojen/-ec, predsednik/-ca društva v kraju ...
•	Knjižnica Laško: Samostanska in gospodarska zgodovina Jurkloštra (predstavitev knjige akademika in častnega občana dddr. Jožeta Mačka ob njegovi 90-letnici) (ob 18.00)
Akademik dddr. Jože Maček je izjemen Slovenec, na katerega smo Laščani zelo ponosni. Je znanstvenik, ki ima tri doktorate, za katerimi niso le doktorske disertacije, ampak pravi opusi znanstvenega dela znotraj posamezne discipline. Je agronom - fitopatolog, ekonomist in zgodovinar. Za nas Laščane je še posebej pomemben zaradi številnih domoznanskih publikacij. Zadnja izmed njih je Samostanska in gospodarska zgodovina Jurkloštra, ki je izšla letos. V okviru tradicionalnih prireditev ob martinovem v Laškem bomo predstavili to delo; z razstavo in spremljevalnim programom pa se bomo tudi poklonili dddr. Mačku ob njegovi 90-letnici, ki jo praznuje konec oktobra.
SOBOTA, 9. NOVEMBER
•	Valvasorjev trg: Pohod po nekdanjih trških mejah (start ob 9.00 pred TlC-em) Planinsko društvo Laško v sodelovanju s STIK-om in Občino Laško že enaindvaj-setič zapored organizira in se podaja na pohod po nekdanjih trških mejah Laškega. Namen prireditve je obuditi in negovati tradicionalni dogodek, ki sega stoletja nazaj v krajevno zgodovino ter ga za današnjo moderno dobo čim bolj verodostojno priklicati iz spomina.
Pohod je hkrati zadnji pohod v sklopu akcije PO LAŠKIH POTEH 2019.
•	Strelišče v Hudi jami: Slovesno odprtje prenovljenega strelišča (11.00)
V	sklopu prenove je bilo strelišče dozidano, postavljena je bila nova zaščitna ograja.
•	Kulturni center Laško: Občinsko srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž s prikazom blagoslova vina (18.00)
NEDELJA, 10. NOVEMBER
•	Aškerčev trg: Nedelja na Martinovo: Martinov sejem (od 8.00), Slavnostna sveta maša (10.30), Blagoslov vina in prikaz Lepe nedelje (11.30) Martinov sejem vsako leto vabi s stojnicami, na katerih bo poleg kramarskega blaga moč videti in kupiti izdelke iz tistih dobrih, starih časov. Med številnimi stoj-ničarji bodo z nami tudi medičar in lectar, gospodinje s pecivom in poticami, čaji, medom, suhorobarji, kovač ... Lahko se boste najedli tudi sveže pečenega kostanja ter poskušali mošt in mlado vino. Pravica do Martinovega sejma je bila Laškemu s privilegijem dodeljena leta 1227.
Po maši in zadnjem pritrkavanju, ko bo zaigrala Laška pihalna godba, bo župan Občine Laško Franc Zdolšek po pozdravnem govoru izročil laškemu nadžupniku in dekanu Roku Metličarju vino v blagoslov.
V	primeru slabega vremena (dež, sneg) nedeljska prireditev s sejmom na Aškerčevem trgu odpade.
•	Zdravilišče Laško: Koncert MePZ Društva upokojencev Laško (19.30) Zdaj že tradicionalni koncert je namenjen tujim in domačim gostom zdravilišča, na katerem se med pesmimi in v uvodu gostje seznanijo s pomembnimi dogodki v kraju in nekaterimi krajevnimi znamenitostmi.
PONEDELJEK, 11. NOVEMBER
•	Dvorana glasbene šole v Laškem: Zvoki trobil (18.00)
TOREK, 12. NOVEMBER
•	Dvorana glasbene šole v Laškem: nastop učencev brenkal (16.30 in 18.00)
ČETRTEK, 14. NOVEMBER
•	Kulturni center Laško: 70 let delovanja Društva upokojencev Laško (17.00)
Društvo upokojencev Laško bo častitljivo obletnico delovanja proslavilo v okviru praznovanja občinskega praznika s kulturnim programom in podelitvijo priznanj. Ob tej priložnosti bo izdan zbornik, ki zajema čas od ustanovitve do danes.
PETEK, 15. NOVEMBER
•	Dom svobode Zidani Most: Večer ob ljudski glasbi (18.00)
Brusači iz Radeč imajo v svojem društvu ljudske pevce in folklorno skupino. Ob izdaji knjige in zgoščenke bodo zapeli nekaj ljudskih pesmi ter prikazali nekaj plesov in ljudskih iger. Zaključek prireditve bo z venčkom ljudskih pesmi popestril MePZ Spev Zidani Most.
NEDELJA, 17. NOVEMBER
•	Zdravilišče Laško: Tradicionalno druženje krajanov KS Laško, starih 80 let in več (10.30)
Že 14. druženje vseh krajanov Laškega, starih 80 let in več, v počastitev praznika Občine Laško z bogatim kulturnim programom in pogostitvijo.
PETEK, 22. NOVEMBER
•	Kulturni center Laško: Premiera filma Profesor vejica (18.00)
TV Krpan predstavlja filmski portret dr. Toma Korošca.
EEJ & OBČINA LAŠKO		
	Vljudno vas vabim na proslavo ob občinskem prazniku, ki bo v četrtek, 7. novembra 2019, ob 18. uri v Kulturnem centru Laško.	
	Ob tej priložnosti bodo podeljena priznanja v okviru tekmovanja Moja dežela - lepa in gostoljubna ter najvišja občinska priznanja.	
	V kulturnem programu sledi koncert filmske glasbe z domačimi solisti. Nastopile bodo še plesalke Glasbene šole Laško-Radeče.	
	Župan Občine Laško Franc Zdolšek ^ ! f	
		
3
OBČINSKA UPRAVA
OBČINSKE INVESTICIJE
POTEK VODNIH DOVOLJENJ ZASEBNIH IN VAŠKIH VODOVODOV_
Občina intenzivno gradi in širi javno vodovodno omrežje. Prav tako se bo gradnja in projektiranje omrežja vodovoda nadaljevala v prihodnjih letih. Zakonska obveza in dolžnost prebivalcev, ki so v bližini javnih vodovodov, je, da se vsi priključijo na zagrajeno javno vodovodno omrežje. V občini je na javnem vodovodnem omrežju priključenih več kot 10.000 prebivalcev. Drugi, ki še niso na javnem vodovodnem omrežju, imajo trenutno s strani države izdana vodna dovoljenje, na podlagi katerih lahko koristijo vodo.
Pri pregledu vodnih dovoljenj ugotavljamo, da bodo le-ta za vaške in zasebne vodovode v glavnem potekla v letih 2020 in 2021. Vse na novo zgrajeno vodovodno omrežje bomo morali grafično, z ostalimi podatki predati na Ministrstvo za okolje in prostor, kjer bodo podeljevali nova vodna dovoljenja.
Tam, kjer je omrežje že zgrajeno, se bodo morala gospodinjstva obvezno priključiti na javno omrežje in jim vodna dovoljenja temu posledično ne bodo podaljšana.
IZGRADNJA VODOVODA REČICA 3. ODSEK_
Občina Laško je v preteklosti na podlagi pobud občanov, kakor tudi krajevnih skupnosti, sprejela načrt širitve vodovodnega omrežja. Tako so v preteklih letih potekale aktivnosti za pridobitev projektne dokumentacije, služnostnih pogodb in usklajevanja z lastniki zemljišč na območju Zgornje Rečice in Hude Jame.
Lani so bili zgrajeni odseki 1., 2. in 4. odsek z izgradnjo novega vodohrana na Zavratih.
Na novo je bilo priključeno 33 gospodinjstev.
Občinski svet je v proračunu za leto 2019 potrdil investicijska vlaganja za širitev javnega vodovodnega omrežja za izvajanje 3. odseka vodovoda Rečica.
V letu 2019 je bil izveden javni razpis za izbor izvajalca za izgradnjo, ki poteka od vodovodnega jaška ob lokalni cesti, ki je bil zgrajen lani in stanovanjskih objektov Zg. Rečica 11 in 12, vse do priključitve na obstoječi vodovod v Hudi Jami pri Sindikalnem domu. Na že omenjeni primarni vod se bo do objektov zgradil sekundarni vod na katerega se bodo priključevali objekti. Hkrati se bo obnovila javna pot 701771 na odseku Jager-Selič.
Na 3. odsek javnega vodovodnega omrežja se bo na novo priključilo 18 gospodinjstev, na trasi novega vodovoda v Hudi Jami se bodo obnovili tudi obstoječi dotrajani priključki.
Predvidevamo, da bodo dela zaključena v jesenskem času.
Gradbišče v Hudi Jami
IZGRADNJA KANALIZACIJE V AGLOMERACIJI 8550 -LAŠKO IN IZGRADNJA VODOVODA OJSTRO, TOVSTO, BRSTNIK
Na podlagi državnih izhodišč in strateških dokumentov s področja odvajanja in čiščenja odpadnih voda Občina že celo leto vrši intenzivne aktivnosti za uresničitev cilja, to je 98 % pri-ključenost gospodinjstev na javno kanalizacijsko omrežje, ki se zaključuje s centralno čistilno napravo. Pripravljajo se projektne dokumentacije, investicijska dokumentacija, služnostne pogodbe - usklajevanje z lastniki zemljišč ter pridobivanje gradbenih dovoljenj na Upravni enoti Laško. V letih 2020 do 2023 morajo biti zaključeni projekti kanalizacije za območja:
•	starega mestnega jedra (del Mestne ulice, del Trubarjeve ulice, Valvasorjev trg, del Aškerčevega trga, del Pod gradom),
•	del Podšmihela in del Rimske ceste, del Zdraviliške ulice,
•	del Lahomška in del Ceste na Lahomšek,
•	del Taborja, del Ceste na Svetino, Keršetova ulica, Čopova ulica,
•	del Ceste na Gaberno, del Rožnika,
•	del Marija Gradca in del Lahomnega,
•	del Marija Gradca do Radobelj,
•	del Strmce.
Skupno bo zgrajeno 7,8 km nove fekalne kanalizacije s petimi črpališči. Tako se bodo morala vsa gospodinjstva priključiti na nov fekalni vod ter ukiniti obstoječe greznice. Vse bo potekalo v skladu z Uredbami in odloki.
Sredstva bodo zagotovljena s strani Kohezijskega sklada, deloma pa tudi iz sredstev občinskega proračuna.
Ker je bilo v začetku leta pridobljeno gradbeno dovoljenje za vodovod Ojstro-Tovsto-Brstnik, si prizadevamo in tudi vse aktivnosti tečejo v tej smeri, da se bo začelo z izgradnjo vodovoda še v letu 2020.
V zvezi s tem projektom smo kot strokovne službe občanom vedno na voljo za dodatna pojasnila in odprti za konstruktivne predloge.
MODERNIZACIJA ŽELEZNIŠKE PROGE IN GRADNJA MOSTU PREKO SAVINJE
Modernizacija železniške proge na območju Laško jug- Marija Gradec se počasi preveša v drugo polovico. Dela na izgradnji novega podvoza, ceste »F« Marija Gradec-Radoblje in navezave, bodo zaključena do konca leta 2019. V polnem teku je izgradnja mostu preko Savinje. Sama gradnja mora biti zaključena do konca leta 2020.
Izgradnja mostu preko Savinje: v izvajanju so dela izgradnje pomožnih temeljev in temeljenje za vmesno podporo v reki Savinji.
bliiti
1
OBČINSKA UPRAVA
Gradbišče nadomestne ceste na Globokem
REKONSTRUKCIJA LOKALNE CESTE V DEBRU
Kot smo že v prejšnji številki Laškega biltena zapisali, se na odseku od Gasilskega doma Laško do podvoza Debro, izvaja rekonstrukcija lokalne ceste. Vsa dela bodo zaključena še ta mesec. Bližnje stanovalce, kakor tudi vse uporabnike predmetne ceste, prosimo za strpnost in razumevanje v času gradnje.
Investicija je sofinancirana v skladu z 21. in 23. členom Zakona o financiranju občin.
Boštjan Polajžar Foto: Mateja Knez
I EVROPSKA UNIJA
■ IVHOHil iPH*o it MGiOfrAihl OAIVdJ
«ALOltA v	t»M IHOOHOiT
TIC RIMSKE TOPLICE_
V mesecu avgustu 2019 se je začela gradnja novega Turistično informacijskega centra Rimske Toplice. Objekt z ravno streho in vkopano kletjo bo pritličen. Dela se izvajajo po načrtu in bodo končana v mesecu decembru 2019. Izgradnja objekta bo ustvarila eno novo delovno mesto. Trenutno je že zgrajena
Fundacija za šport
www.Fundacijazasport.org
RAZŠIRITEV STRELIŠČA Z ZAŠČITNO OGRAJO_
V septembru je bila zaključena investicija »Razširitev strelišča z zaščitno ograjo«. V pritličju prizidka so strelni hodnik ter strelišči na 30 in 50 metrov, v nadstropju prizidka pa je strelišče za zračno orožje. Zaščitna ograja je visoka 3 metre. Dela je izvajajo gradbeno podjetje Gradbeništvo Jože Škrablin, s. p., Arc-linska cesta 3a, 3212 Vojnik, gradbeni nadzor pa podjetje Grin, d. o. o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Vrednost investicije je znašala znaša 106.135,58 € brez DDV oz. 128.546,24 € z DDV.
Izvedbo investicije sta finančno podprla in omogočila Občina Laško in Fundacija za šport.
Mag. Andrej Flis
Do konca leta nameravajo po terminskem planu ukiniti nivo-jsko križanje pri tenis igriščih in Peklar.
V avgustu pa so se začela izvajati dela vseh novih ureditev v Rimskih Toplicah, kjer se bo prav tako na državni cesti zgradil nov podvoz v smeri Jurkloštra, nadomestna cesta na Globokem. V izvajanju je tudi obnova železniške postaje, kjer bodo prav tako zgradili nove perone, dostopne poti, novo elektrifikacijo in dvigala za dostope na perone.
Ob zaključku del se bo konec leta 2020 ukinil nivojski prehod pod »Ekonomijo na Globokem«.
Luka Picej
Evropska unija, Evropski sklad za regionalni razvoj.
Mag. Andrej Flis
5
klet, ki je že vkopana, teren pa že dobiva novo podobo. Vrednost gradbenih del znaša 152.557,28 €. Projekt sofinancira
OBČINSKA UPRAVA
EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI
V	ponedeljek, 23. septembra, smo v sodelovanju z Osnovno šolo Primoža Trubarja Laško v avli šole priredili zaključno prireditev Evropskega tedna mobilnosti. Učenci so pripravili razstavo, potem ko so risali in ustvarjali na temo mobilnosti, v zabavnem programu pa so zaplesale plesalke Šolskega plesnega festivala, plesalci s točko Tutti frutti, Vita, Veronika in Andraž pa so prebrali sestavek o tem, kako pomembno je hoditi peš.
V	tednu mobilnosti smo v sodelovanju z Zdravstvenim domom Laško, Hišo generacij, STIK-om in OŠ Primoža Trubarja pripravili kar nekaj dogodkov, in sicer preizkus hoje, voden izlet po mestu, sprehod za spomin (ob svetovnem dnevu Alzheimer-
jeve bolezni), Pohod po poti treh cerkva. Vrhunec dogajanja pa je predstavljala sobota, 21. september, ko je bil dan brez avtomobila in zato tudi zaprto staro mestno jedro. Takrat je bila na sporedu prireditev Guštfest, ki jo prireja Turistično društvo Laško in je namenjen obujanju spominov ter kulinariki.
MKJ
TRGATEV NA OBČINSKEM DVORIŠČU
Simbolna trgatev stare trte, ki je potomka Stare trte z mariborskega Lenta,
je tudi letos obrodila nekaj grozdov, je na občinsko dvorišče privabila poleg skrbnika trte Slavka Kozmusa še Mileno Koz-mus, ki je spekla odlično svatovsko pogačo ter Brigito Razboršek, ki je postregla s svežim domačim grozdnim in jabolčnim sokom.
V spremljevalnem programu so nastopili otroški pevski zbor Osnovne šole Primoža Trubarja Laško, ki ga je na harmoniki spremljal Lovro Hirci, Simon Planko je prav tako zaigral na harmoniko, s koračnicami pa je dogodek popestrila še Veteranska godba Gambrinus.
Članice društva kmečkih žena Rosa pa so spekle še kruh v obliki grozda, ki ga je župan razdelil med otroke.
MKJ
6
OBČINSKI SVET / SVETNIŠKE SKUPINE
OBČINSKI SVET LAŠKO
Na 5. seji sprejet sklep o podelitvi občinskih priznanj
Na 5. seji občinskega sveta, ki je potekala 25. septembra v Rimskih termah, je bila potrjena realizacija proračuna Občine Laško za prvo polletje leta 2019. Sprejet je bil tudi Akcijski načrt Slovenia Green za obdobje 2019 - 2022. Kot prejemniki zlatega znaka (Slovenia Green Gold) za področje trajnostnega turizma, ki ga podeljujeta Slovenska turistična organizacija in Zavod Tovarna trajnostnega turizma, je potrebno imeti izdelan akcijski načrt za prihodnja tri leta. Z njim so določeni ukrepi in izboljšave na področju trajnostnega turizma.
Svetniki so sprejeli dva odloka, in sicer Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Laško in Odlok o zimski službi v Občini Laško. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Laško se bo začel uporabljati s 1. 1. 2020. Gre za uskladitev starega odloka s pripombami Mini-
strstva za okolje in prostor. Novi Odlok o zimski službi Občine Laško pa določa način opravljanja, organizacijo ter izvajanje zimske službe, ki je sestavni del vzdrževanja javnih cest (in drugih javnih površin) kot obvezne lokalne gospodarske javne službe na območju Občine Laško. Odlok določa, da je izvajalec zimske službe Komunala Laško.
Na dnevnem redu je bila tudi manjša sprememba Statuta Občine Laško, ki je bila potrebna za prenovo Odloka o zastavi in grbu Občine Laško. Na podlagi novega odloka bo dovoljenja za uporabo grba in zastave izdajala občinska uprava in ne župan. Župan bo odločal o pritožbi kot drugostopenjski organ. Odlok tudi določa, da župan sprejme celostno grafično podobo občine v roku treh mesecev po uveljavitvi odloka. Na novo so določene tudi globe za prekrške.
Na dnevnem redu septembrske seje je bil tudi predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja o podelitvi občinskih priznanj. Občinski svetniki so soglasno potrdili, da se na-
ziv častni občan podeli Edu Jelovšku (posthumno) za izjemen prispevek pri ohranjanju zgodovine Laškega, zlati grb pa Turističnemu društvu Laško za prispevek na področju turizma, kulturnega in družabnega življenja v Laškem. Srebrni grb se podeli Društvu upokojencev Laško za uspešno delo s starejšimi na socialno humanitarnem in družbenem področju, Smučarskemu klubu Zlato-rog Laško za uspešno delovanje z mladimi na smučarskem področju ter Mojci Leskovar za uspešno poslovno delo in prispevek k razvoju in ugledu občine. Bronasti grb se podeli Marku Pavčniku za aktivno delo na družbenem in kulinaričnem področju. Občinska priznanja bodo podeljena na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku 7. novembra.
Gradiva za seje občinskega sveta in posnetki sej so dostopni na občinski spletni strani www.lasko.si. Prav tako so na občinski spletni strani objavljeni vsi sprejeti občinski predpisi (pod zavihkom »ZA OBČANE«).
Tanja Grabrijan
Poleti 2019 so svetniške klopi v občini Laško, kljub v juniju predvidene seje, samevale. Je bila pa 12. julija opravljena prva dopisna seja, na kateri smo svetniki MMOL podprli predlog Sklepa o prerazporeditvi sredstev za projekt TIC Rimske Toplice.
5. seja občinskega sveta občine Laško je tako potekala šele 25. septembra, tokrat v Rimskih Toplicah.
Na seji smo svetniki MMOL med drugim podprli Predlog Akcijskega načrta Slovenia Green (2019-2022) in sprejem dveh predpisov - Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča ter Odloka o zimski službi. Prav tako smo bili soglasni pri podpori vseh predlaganih prejemnikov občinskih priznanj. Na seji je bil v obravnavi tudi Statut občine Laško, in sicer zaradi vzporednega sprejemanja novega predloga Odloka o zastavi in grbu Občine Laško, kar smo svetniki MMOL prav tako podprli.
Ker glede reševanja problematike in izvedbe sanacijskih ukrepov odlagališča CEROZ, kljub na 4. seji napovedanih ak-
tivnosti, ni bilo podanih nobenih novih informacij, smo svetniki MMOL ponovno zastavili enako vprašanje kot že maja letos. Žal na sami seji odgovora nismo prejeli niti s strani župana niti s strani predstavnikov občinske uprave, ga pa zato v pisni obliki pričakujemo do naslednje seje občinskega sveta.
Da bomo lahko svetniki MMOL v čim večji meri zastopali vaše interese, vas, drage občanke in občani vabimo, da nam vse vaše predloge, pobude in vprašanja pošljete na naš naslov (info@mmol.si) ali preko družabnih omrežij (Facebook: Mlada Moč Občine Laško).
Danijela Bevk Knez
SDS
SREČANJE ČLANOV SDS V BOVCU
20. julija 2019 smo se člani OO SDS Laško z avtobusom odpravili v Bovec, kjer smo imeli srečanje članov stranke SDS iz celotne Slovenije. Zbralo se nas je več kot 3.000 članov in simpatizerjev. Na veliki proslavi, ki je bila na letališču Bovec, so nas med drugim pozdravili tudi predsednik stranke Janez Janša ter evropska poslanca Romana Tomc in Milan Zver. Odbori smo se predstavili tudi s svojo kulinariko. Bilo je nepozabno druženje. Po zaključku programa smo se odpravili še na izlet. Ogledali smo si planiško velikanko in se ustavili še pri jezeru Jasna v Kranjski gori. Polni dobre volje smo se v večernih urah vrnili domov.
Štefanija Pavčnik
7
KRAJEVNE SKUPNOSTI
KS LAŠKO
Jesenska opravila_
Do številnih naših krajanov še vedno vodijo makadamske ceste oziroma javne poti. Predvsem te so bile v junijskem in avgustovskem neurju močno poškodovane in tako potrebne konkretne sanacije. To nam je sredi septembra ob pomoči občine tudi uspelo in marsikomu, ki je odvisen od teh poti, se je nasmejalo. Uredili smo praktično vse makadamske odseke na našem področju. V naši krajevni skupnosti je še precej kilometrov makadamskih cest, ki jih je sicer vsako leto manj, saj nam vsako leto uspe nekaj omenjenih odsekov asfaltirati. Žal je to čedalje težje, saj gre večinoma za odmaknjene in redko poseljene zaselke, kjer prebivalci sami ne zmorejo bremena priprave spodnjega ustroja. V takih primerih se naslonimo na pomoč občine in posameznih donatorjev, ki včasih še vidijo interes. Vendar je tudi to iz leta v leto redkeje. Glede na finančne zmožnosti naše krajevne skupnosti pa bo to trajalo še leta. Vsi si pač želijo primerne asfaltne poti.
Ponovno pa apeliramo na lastnike gozdov ob krajevnih cestah, da primerno očistijo in porežejo veje, ki posegajo v cestni svet. To so dolžni storiti predvsem iz varnostnih razlogov v cestnem prometu pa tudi zaradi lažjega rednega vzdrževanja, ki ga izvajajo posamezni izvajalci. Če opozorilo ne bo zaleglo, bomo to storili s pomočjo naših izvajalcev vzdrževanja, vendar na stroške posameznih lastnikov gozdov.
Na športnem igrišču na Strmci smo pred kratkim v veselje vseh uporabnikov
nabavili in postavili gol, ki bo lahko služil tako za nogomet, kot tudi za rokomet. Omenjeno zadevo so si krajani Strmce na čelu s svetnikom krajevne skupnosti Milanom Padežnikom že dalj časa prizadevali urediti preko občine, kjer pa niso našli primernega sogovornika, zato so se obrnili na krajevno skupnost in kot že rečeno, smo zadevo rešili v zadovoljstvo vseh. Lahko jim zaželimo le veliko športnih užitkov.
Martin Kokotec, KS Laško
Zahvala za gol na Strmci_
24. avgusta 2019 smo na igrišču Strmca postavili nogometni gol, ki so si ga otroci močno želeli in nanj tudi zelo dolgo čakali. Sicer je bila želja za postavitev dveh, vendar smo se morali zadovoljiti z enim, katerega pa smo res zelo veseli.
V imenu staršev otrok, ki so s postavitvijo tega gola za igranje nogometa pridobili še nekaj več na igrišču, se zahvaljujemo Krajevni skupnosti Laško, še posebno predstavniku lokalne skupnosti Milanu Padežni-ku za res požrtvovalno in hitro zagotovitev denarnih sredstev ter nakup in prevoz samega gola na igrišče Strmca.
Še posebej pa bi se rada zahvalila vsem posameznikom, ki so pomagali pri
sami postavitvi gola, tako materialno kot tudi s samo postavitvijo, da bo gol ob uporabi varen.
Ideja je, da bomo do naslednjih poletnih počitnic postavili tudi drugega. Bomo zmogli - bomo ja!
Tako da, otroci Strmce, sedaj pa le na »gol«.
U. A. F.
KS MARIJA GRADEC
Neurja v KS Marija Gradec_
Območje KS Marija Gradec sta v letošnjem letu zajeli že dve hujši neurji, ki sta prizadeli predvsem komunalno infrastrukturo, najbolj so bile ponovno na
udaru ceste ter stanovanjski objekti. Prvo neurje je bilo 23. junija in je zajelo območje Harij, Marija Gradca, Radobelj, Plazovja, Modriča, Reke, Olešč, Trojnega in Padeža. Najhuje je neurje prizadejalo cesto Olešče-Petrovo selo ter cesto Marija Gradec-Bukovje. Obe cesti sta bili začasno neprevozni. Drugo neurje, ki je bilo
24. avgusta je prizadelo skoraj enako območje in največ škode
povzročilo na cesti Radoblje-Hriberšek, ki je bila prav tako začasno neprevozna. Krajevna skupnost je takoj pristopila k intervencijski sanaciji nastalih razmer, da se je čimprej zagotovila prevoznost cest. Po ocenah komisije za popis škode je bilo samo na cestah po obeh neurjih za približno 70.000 EUR škode, na stanovanjskih objektih pa za približno 10.000 EUR. Dokončna sanacija posledic neurij se bo izvedla predvidoma v letu 2020.
Marjan Salobir, KS Marija Gradec
Marija Gradec-Bukovje
Radoblje-Hriberšek
Podvoz Radoblje
8
KRAJEVNE SKUPNOSTI
KS RECICR
Krajevna skupnost Rečica se je to poletje ukvarjala s sanacijo javnih poti, ki so bile poškodovane v neurju 22. 6. 2019 in 24. 8. 2019. Junija so bili močno poškodovani štirje odseki javnih poti v skupni dolžini 1.765 m. KS je zaradi obsežnosti del na Občino Laško naslovila vlogo za pomoč, saj znesek popravil po junijski škodi presega znesek, namenjen letnemu vzdrževanju cest po finančnem načrtu KS za leto 2019. V poletnih mesecih so na KS prispela tudi tri poročila o izvedenih prireditvah. Planinsko društvo Laško, Prostovoljno gasilsko društvo Rečica in Lovska družina Rečica so na osnovi izdanih odločb o sofinanciranju prireditev v KS Rečica prejeli sredstva za izvedene projekte.
V oktobru vabimo vse krajane na Javno razgrnitev Okoljskega poročila za občinski prostorski načrt (OPPN) za kamnolom Rečica (LAU-50) in Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za kamnolom Rečica (dopolnjen osnutek), ki jo pripravlja Občina Laško, Oddelek za gospodarske javne službe, okolje in prostor. Oba dokumenta sta na voljo za ogled in vpis mnenj, vprašanj in pripomb od 25. septembra do 25. oktobra 2019 v preddverju Urada župana Občine Laško, Mestna ulica 2, Laško in v prostorih Krajevne skupnosti Rečica, Huda Jama 1, Laško,
ob sredah od 17.00 do 19.00. V sredo, 23. oktobra 2019 ob 17. uri v dvorani Sindikalnega doma, Huda jama 1, pa vas vabimo na javno obravnavo.
Urška Knez, predsednica KS Rečica Aktivnosti rečiških gasilcev_
Zadnje počitniške dni je gasilski podmladek preživel na tradicionalnem gasilskem taboru na Šmohorju. Kljub nekoliko manjšemu številu udeležencev smo se mentorji in mladina imeli lepo, predvsem pa smo se aktivno pripravljali na jesenska tekmovanja. Septembra smo nadaljevali priprave na domačem igrišču, saj je ekipa mladincev pod mentorstvom Špele Kra-golnik zastopala celjsko gasilsko regijo na državni gasilski orientaciji na Kopah. Na zahtevnem terenu so se fantje odlično odrezali. Zadnjo septembrsko soboto in nedeljo se je več kot 80 rečiških gasilcev udeležilo tekmovanja GZ Laško, ki je
KS RIMSKE TOPLICE
Blagoslov motorjev - Šmiklavž
V nedeljo, 30. 6. 2019, je potekal že 12., lahko bi rekli, kar tradicionalni, Blagoslov motorjev in štirikolesnikov v Šmiklavžu. Z veseljem ugotavljamo, da našo »prireditev« vsako leto obišče več motoriziranih obiskovalcev kot tudi tistih, ki zgolj občudujemo lepotce, ki vsaj enkrat letno pridejo na naše podeželje, in k maši v našo cerkev, Cerkev sveti Miklavž. Cerkev, ki jo še danes obdajajo poslednja bivališča tukajšnjih faranov, je bila kot laška podružnica omenjena že v zapisniku iz leta 1545, leta 1862 je novo prižnico in oba obnovljena oltarja, le tri tedne pred svojo smrtjo, blagoslovil tudi takratni lavantinski knezoškof A. M. Slomšek, leta 1873 pa je bila povzdignjena v faro. Cerkev je bila tudi kasneje večkrat obnovljena, zaradi svoje lege, ki ponuja čudovite razglede daleč naokoli, pa tudi večkrat naslikana, fotografirana. Okoliški ljubitelji jeklenih konjičkov
že vrsto let skrbijo, da blagoslov, ki je dan pred našo cerkvijo, varuje prav vse motorizirane popotnike. Letošnja udeležba je bila po številu motoriziranih obiskovalcev rekordna. No ja, pa še vreme je bilo (kot) naročeno ©.
Iskreno se zahvaljujemo vsem obiskovalcem in vsem, ki ste tako ali drugače poskrbeli, da je blagoslov potekal po načrtih in vas že vnaprej vabimo, da ste z nami tudi v prihodnjem letu.
Srečno na poti!
Alenka Barlič
potekalo v Laškem. Vse tekmovalne enote so izpolnile svoja pričakovanja in se uvrstile na regijsko tekmovanje, ki bo 19. in 20. oktobra v Slovenskih Konjicah.
Poleg priprav na tekmovanja smo rečiški gasilci opravljali tudi redno operativno delo, ki med drugim zajema prevoze pitne vode, sodelovanje na varovanju prireditve Kolesarski vzpon na Šmohor, imeli redne operativne vaje in se udeleževali ostalih usposabljanj na vseh nivojih gasilske organizacije. Med drugim je en naš član uspešno zaključil šolanje za poklicnega gasilca. Prav tako pa je naša članica opravila usposabljanje za psihosocialno pomoč ob večjih intervencijah in drugih kriznih dogodkih.
Z dejanji smo že v mesecu oktobru -mesecu požarne varnosti, ki ga bomo obeležili predvsem s preventivno dejavnostjo (obisk rečiških šolarjev, preventivni pregledi gasilnikov, osveščanje krajanov o požarni varnosti v domačem okolju) in z organizacijo taktične gasilske vaje.
Mojca Ilijevec, PGD Rečica
17. NOVEMBRA NADOMESTNE VOLITVE V DVEH KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
V nedeljo, 17. 11. 2019, bodo izvedene nadomestne volitve v svete dveh krajevnih skupnosti na območju Občine Laško, in sicer:
•	v KS Sedraž, kjer se bo v VE 2 (Be-lovo, Brezno) volilo enega člana;
•	v KS Jurklošter, kjer se bodo v VE 1 (Jurklošter, Lipni Dol, Lahov Graben) volili trije člani, v VE 2 (Blatni Vrh, Marijina vas, Mrzlo Polje) dva člana in VE3 (Polana, Paneče) enega člana.
Volišča v Jurkloštru ostajajo ista, medtem ko bo v Sedražu namesto volišča v strelskem domu aktivirano volišče v POŠ Sedraž.
Predčasno glasovanje bo potekalo v sredo, 13. 11. 2019, od 7. do 19. ure v Energetski pisarni Občine Laško na Mestni ulici 2 v Laškem.
Kandidature se sprejemajo do četrtka, 17. 10. 2019, do 15. ure na sedežu Občinske volilne komisije na Mestni ulici 2 v Laškem. Seznam potrjenih kandidatur bo javno objavljen na spletni strani občine, prav tako pa boste volivci v začetku novembra na dom prejeli zloženke s seznamom potrjenih kandidatur.
Občinska volilna komisija Laško
9
KRAJEVNE SKUPNOSTI
KS ZIDANI MOST
Zidani Most praznuje_
Zidani Most je majhen kraj, lahko rečemo na »robu« laške občine. A v mesecu septembru, od 14. do 28., je tudi naš kraj zelo prepoznaven.
V kraju imamo mlade, ki so se pomerili v troboju mladih pri klubskih prostorih strelskega društva. Mladi in mladi po srcu so se družili, športno tekmovali in se ob dobri družbi, pijači in odlični jedači dobro imeli.
Naslednji dan je potekalo »občinsko« prvenstvo v balinanju. Svoje moči so združila balinarska društva občine Laško.
Krajani smo zelo ponosni, da smo prevzeli defibrilator, ki je nameščen na gasilskem domu. Na otvoritvi, ki smo jo organizirali skupaj z Rdečim križem La-ško-Radeče, je bilo prisotnih kar nekaj naših krajanov, kar mi je v veliko veselje. Defibrilator je v celoti financirala Občina Laško, usposabljanje krajanov pa bo organiziralo Območno združenje RK Laško --Radeče skupaj z njihovimi licenciranimi predavatelji prve pomoči. Skupaj z župa-
nom Francijem Zdolškom sva defibrila-tor slovesno predala svojemu namenu.
V	petek, 20. 9., so nam popoldne odprli vrata v podjetju Apnenec, d. o. o., Gospod Podlesnik nam je razkazal proizvodnjo kalcita, če poenostavimo, stari del »Cementarne«. Damjan Kovač pa nam je z veseljem razkazal kamnolom. Ob zelo dobri predstavitvi in pogostitvi smo krajani z veseljem »pokramljali« z ostalimi člani kolektiva in direktorico Maridi Sikovšek.
V	soboto, 21. 9., sta se v Zidanem Mostu odvila dva dogodka. Dopoldne je pri klubskih prostorih potekal Rudijev memorial v balinanju. Tekmovala so društva upokojencev laške ter sosednjih občin. Popoldne pa je bila ob krajevnem prazniku osrednja proslava z naslovom »Kjer se Savinja izliva v Savo, smo Zidanmoščani doma«. Na proslavi so sodelovali učenci POŠ Zidani Most, godba SŽ Zidani Most, člani KUD Svoboda Zidani Most, MePZ Spev Zidani Most in GŠ Laško-Rade-če. V sklopu proslave sta bili podeljeni tudi krajevni priznanji, ki sva jih podelila skupaj s podžupanom Občine Laško Jožetom Senico. Letos sta bila prejemnika Boris Gorišek in PGD Zidani Most, za kar jima iskreno čestitam. Letošnji slavnostni govornik je bil Matjaž Han, poslanec državnega zbora.
Dobitnika krajevnega priznanja Boris Gorišek in predsednik PGD Zidani Most Zoran Mekše.
Naše prireditve so se, pri klubskih prostorih strelskega društva zaključile v soboto, 28. 9., s pokalom Zidanega Mosta v balinanju.
Vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organiziranju in izvedbi prireditev ter vsem nastopajočim, se iskreno zahvaljujem. Obenem pa vsem krajankam in krajanom čestitam ob našem prazniku, prazniku Zidanmoščanov.
Franc Babič, predsednik KS Zidani Most
Defibrilator sta uradno predala namenu župan Občine Laško Franc Zdolšek in predsednik KS Zidani Most Franc Babič.
Ekipa dobitnikov medalj na troboju mladih.
Dan odprtih vrat v Apnencu, d. o. o. Zidani Most_
V okviru krajevnega praznika KS Zidani Most je svoja vrata odprl tudi Apnenec, d. o. o. Z veseljem sem si šla ogledat »nekdanjo cementarno«, saj nas je kar nekaj »Zidanomoščanov« opravljalo v njej počitniško delo, drugi so bili v njej zaposleni.
Pa se vrnimo malo v zgodovino. Cementarno so zgradili leta 1857. Njen lastnik je bil Franc Satori iz Trsta. Izdelovali so portland in roman cement, cementno opeko in plošče, apno, ognjedržno opeko, šamot. Istočasno so v »kamnolo-
mu« kopali glino, lapor in kremenčev pesek. Podjetje je bilo leta 1873 odlikovano
na dunajski svetovni razstavi. V letu 1885 je podjetje štelo 120 delavcev.
10
KRAJEVNE SKUPNOSTI
In zdaj se vrnimo v sedanjost. Glavna dejavnost Apnenca, d. o. o., je obdelava apnenca, proizvaja in trži pa tudi druge apnenčeve agregate, predvsem apnenčevo moko Kalcevita, ki se uporablja v kmetijstvu.
Ko je bil dan odprtih vrat Apnenca, nam je gospod Podlesnik razkazal in povedal o proizvodnji (objekti so v »nekdanji cementarni«), gospod Damjan pa
nam je nazorno prikazal vso tehnologijo v kamnolomu Zidani Most.
Pri ogledu sem bila vesela, da kljub novi tehnologiji, niso zavrgli »starih« peči in strojev. Upam, da jih bodo kljub napredku še vedno ohranili, mogoče čez čas kot arhivski - zgodovinski del nekega časa. Spoznala sem, da so tudi ekološko zelo osveščeni, saj se trudijo ravnati v skladu z ekološkimi standardi.
Leto bo hitro naokrog in spet bo tu september. Pričakujem, da bo tudi v prihodnjem letu Apnenec, d. o. o. na »ste-žaj« odprl vrata. Vsem Zidanomošča-nom in drugim občanom občine Laško bi svetovala, da si vzamejo čas in si ogledajo prostore podjetja Apnenec, d. o. o., v Zidanem Mostu.
Anita Jazbec
S pedagogi, učenci in lovci v biološki učilnici na Mostu na Soči_
Idejo za organizirane obiske biološke učilnice na Mostu na Soči sem dobil pred mnogimi leti, ko sem prvič obiskal osnovno šolo na Mostu na Soči in osebno spoznal takratnega ravnatelja Branka Loncnerja in snemalca Martina Rovščka-Tinkija.
Šola se imenuje po narodnem heroju Dušanu Munihu-Dar-ku, ki je bil rojen na Selih pri Volčah. Bil je borec Gradnikove brigade in je leta 1945 umrl v spopadu s fašistično policijo v Borštu pri Trstu. Omenjena šola dosega zavidljive uspehe, s katerimi tudi prispeva k popolnemu ugledu kraja Most na Soči in občine Tolmin. Šola Dušana Muniha je nadpovprečna v izobraževalni dejavnosti, odlikuje jo strokovnost, odprtost in sproščenost zaposlenih. S svojimi projekti so poznani po vsej Sloveniji. Branko Loncner je v eni od izjav za medije povedal, da je za vse rezultate zaslužna pripadnost zaposlenih, ki so predani svojemu strokovnemu delu in odličnim medsebojnim odnosom.
Moje sodelovanje z mladimi, skupaj s kolegi Lovske družine Loka pri Zidanem Mostu in Radeče ter področnima zvezama Posavja in Zasavja ter LZS, traja že vrsto let. Že nekaj razredov učencev iz moje okolice mi je s pomočjo donatorjev uspelo peljati na ogled biološke učilnice na Most na Soči. Z mladimi se srečujemo pred lovskimi domovi, obiskujemo jih v učilnicah, dobimo se na učnih poteh, lovskih taborih ipd.
Preteklo leto sem predlagal ZLD Posavje in ZLD Zasavje, da obiščemo biološko učilnico OŠ Dušana Muniha na Mostu na Soči. Šola ima unikatno biološko učilnico, z bogatim materialom za nadgradnjo poučevanja biologije, okolja in naravoslovja. Ta biološka učilnica služi tudi za izobraževanje otrok in lovskih pripravnikov. Tokratni obiski naj bi bili namenjeni predvsem pedagogom osnovnih šol Posavja in Zasavja. Za finančno pomoč sem zaprosil LD Loka pri Zidanem Mostu, Slovenske Železnice in zasebnega avtobusnega prevoznika Anton prevozi.
Prošnje so bile, na veselje vseh nas, pozitivno sprejete.
V četrtek, 22. 8. 2019, smo se s pedagogi Posavja, z otroki in starši iz okolice Zidanega Mosta iz Krškega z vlakom odpeljali na ogled biološke učilnice. Pot z vlakom ni bila kratka, je bila pa zanimiva, kajti le malokateri se je peljal z vlakom po železniški progi, ki je svojevrsten tehnični spomenik te regije. Železniška proga se vije skozi Baško grapo in si ob reki Soči utira pot vse do Nove Gorice in naprej v Spodnjo Vipavsko dolino. Ta proga je bila zgrajena v času Avstro-Ogrske in je ena od tehnično najzahtevnejših povezav z morjem, zgrajena pa je bila leta 1906. Za vse je bila ta vožnja nepozabno doživetje. Pogled na Blejsko jezero, vožnja skozi predore (najdaljši meri 6.327 m, vseh predorov na tej dolžini proge je 36), skozi številne soteske in grape. Za to Bohinjsko progo, ki je ena najzahtevnejših v Evropi, poteka redni potniški promet, preko Solkanskega mostu (85 m kamniti lok) vse do Sežane.
Ob 12. uri smo prispeli na Železniško postajo Most na Soči. Na šoli sta nas pričakala ravnatelj osnovne šole Ciril Makovec in njegova strokovna sodelavka Agnes Kozorog. Razdelili smo se v dve skupini, otroci in pedagogi. Ravnatelj je otroke na prijeten način popeljal v svet živali, ki so v naših gozdovih. Potipali so lahko dlako živali, ogledali so si zobovje, kopita, primerjali so stopinje živali. Otroci so tudi spoznali razlike med roglji in rogovjem posameznih živali. Mnogi prisotni so lahko prvič spoznali, kako se oglašajo srnjak, srna, svizec, gams ipd. Preko video posnetkov pa smo vsi skupaj z lahkim letalom poleteli preko Triglava in spoznavali še kraje ob Soči.
Kosilo smo si privoščili v gostinskemu lokalu blizu železniške postaje, na kateri smo si ogledali spominsko sobo Slovenskih železnic, ki predstavlja nekdanjo čakalnico na Železniški postaji Most na Soči. Pot smo nadaljevali z lokalnim vlakom do Jesenic in naprej preko Ljubljane, Zidanega Mosta do Krškega, kjer smo polni lepih vtisov, v večernih urah zaključili prijetno potovanje.
Naslednji dan sem se skupaj s pedagogi in lovci Zasavja, ponovno vrnil v prijetno vzdušje zaposlenih na OŠ Dušan Munih. Z novo skupino smo si, tako kot prejšnji dan, ogledali vse kar nam ponujajo v teh čudovitih učilnicah na Mostu na Soči. Tokrat smo potovali z avtobusom, tako da nismo bili obremenjeni z voznimi redi in smo si lahko pogledali še ostale zanimivosti, ki jih daje ta čudovita narava.
Ob tej priložnosti se moram v prvi vrsti zahvaliti v svojem imenu in v imenu vseh organizatorjev (LD Loka pri Zidanem Mostu, ZLD Posavje, ZLD Zasavje), Slovenskim železnicam in vsem posameznikom, ki so nam nudili strokovno in materialno pomoč. Hvala tudi vsem strokovnim pedagogom Posavja in Zasavja. Upam, da bodo v svoji sredini pristojne seznanili o vrednosti teh obiskov v biološki učilnici in poizkušali tudi v svoji sredini organizirati strokovne obiske in izlete v ta prijetni kraj, Most na Soči.
Jani Krivec
11
KOMUNALA
KOMUNALA ^ LAŠKO
Nova sodobna kombinirka -rovokopač_
Komunala Laško je sredi letošnjega leta izvedla javno naročilo za dobavo novega gradbenega stroja rovokopača oz. kombinirke. Kot najugodnejši ponudnik je bilo izbrano podjetje TERRA JCB, d. o. o., iz Ljubljane. Vrednost naložbe je znašala 99.999 EUR brez DDV. Dobava je bila konec septembra, in sicer en mesec pred iztekom pogodbenega roka, kar omogoča, da se v zadnjih mesecih letošnjega leta s to novo pridobitvijo v lastni režiji opravi večino gradbenih del pri investicijskem vzdrževanju vodovodnega omrežja.
V ceni investicije je bila dobava novega rovokopača JCB 4CX SiteMaster Turbo ECO, z motorjem z močjo 80 KW in delovno prostornino 4.000 cm3 s petletnim splošnim garancijskim rokom oz. 3.000 delovnih ur, s »Powershift« menjalnikom, pogonom na vsa 4 kolesa (4x4) z možnostjo bočne vožnje (pasji hod), servo zavorami, teleskopsko kopalno roko, avtomatsko izravnavo sprednje odpiralne nakladalne žlice z nožem, viličarsko opremo, mehansko hitro spojko za menjavo orodij na kopalnem delu ter z »AEC - Joystick« komandami za nakladalni in kopalni del. Poleg standardne opreme ima rovokopač tudi nagibno planirno žlico in hidravlično kladivo. Gre za največji model «kombinirke", ki je na trgu, in je rezultat izkušenj vodilnega proizvajalca rovokopačev. Poleg izredne zmogljivosti in učinkovitosti ga odlikujeta tudi udobna in varna uporaba. Tehnično dodelan pogonski motor in poseben filter goriva zmanjšuje izrabo motorja, podaljšuje njegov rok trajanja, odlikuje ga tudi nizka poraba goriva.
Nova kombinirka - rovokopač JCB 4CX
Komunala Laško je z nabavo nove kombinirke še dodatno razširila svoj av-tostrojni vozni park. Z novo kombinirko se bodo izvajala investicijsko vzdrževalna dela na področju vodovodnega omrežja, javnih cest in javnih površin. Poleg tega pa bo kombinirka (poleg obstoječe) namenjena tudi za izvajanje nalog na področju zaščite in reševanja ter intervencijska in druga dela.
Tomaž Novak, direktor
Novosti na področju ravnanja z odpadki_
V preteklosti smo vse zbrane komunalne odpadke obdelali na sortirni napravi v sklopu zbirnega centra. Komunalni odpadki so se ločili na dve glavni frakciji, na t. i. lahko in težko frakcijo. Lahka frakcija je prvi fazi obdelave na sortirni liniji dobila klasifikacijo nekomunalne-ga odpadka, težka frakcija pa je obdržala klasifikacijo komunalnega odpadka.
S prvim julijem je stopil v veljavo nov cenik SIMBIA za obdelavo odpadkov. Največja sprememba, ki je vplivala na naše poslovanje, je bila dvig cene obdelave nekomunalnih odpadkov. Obdelovalec SIMBIO je ceno dvignil iz 87,03 EUR/t na 130,00 EUR/t. Zaradi dviga cene in s tem povezanega povišanja stroškov za obdelavo, je delovanje sortir-ne linije postalo nerentabilno. Zato od septembra dalje vse zbrane komunalne odpadke vozimo na obdelavo direktno na RCERO Bukovžlak pri Celju, kjer se odpadki obdelajo po ceni za komunalne odpadke (87,03 EUR/t). Da bi lahko cena za občane ostala nespremenjena in da bi bilo področje ravnanja z odpadki čimbolj smotrno in učinkovito, smo takoj pristopili k racionalizaciji in optimizaciji zbiranja in odvoza odpadkov, za kar računamo, da nam bo v nadaljevanju prineslo ustrezne prihranke, s katerimi bomo ublažili prehod na nov režim obratovanja.
Glede na vse opisane spremembe, naprošamo vse uporabnike komunalnih storitev, da odpadke ločujejo v skladu z veljavnimi navodili. Občasno namreč še vedno opažamo, da se ob individualnih posodah, predvsem pa pri skupinskih posodah ter tudi na pokopališčih in ekoloških otokih pojavljajo kosovni in drugi odpadki, ki niso primerni za prevzem. Teh odpadkov v sklopu rednega odvoza odpadkov v prihodnosti ne bomo več avtomatično odvažali, ampak bodo zaznane kršitve predhodno reševale pristojne inšpekcijske službe.
Primeri kršitev napačnega odlaganja odpadkov
Pomembno navodilo za občane
Pred prepuščanjem odpadka na prevzemnih mestih se je najprej potrebno prepričati, če ta odpadek sploh sodi tja (spletna povezava za pomoč občanom: http://www.komunala-lasko.si/abece-dnik/). V kolikor se odpadek lahko odda, ga je potrebno predhodno volumsko zmanjšati (primer: škatlo pred odlaganjem ustrezno zložiti/sploščiti) in ga odložiti v namenski zabojnik. Vse ostale odpadke: kosovni odpadki (kavč, omara, stol, miza, okno, vzmetnica, cev za zalivanje idr.), avtomobilske gume, električna in elektronska oprema (računalnik, monitor, tv, telefon, mali gospodinjski aparati, igrače na baterije, varčne žarnice), bela tehnika (hladilnik, zamrzovalna skrinja, pralni stroj ...), nevarni odpadki (jedilno olje, škropiva, barve in laki), biološko razgradljivi odpadki (večje količine pokošene trave, rezanega cvetja ...), tekstil (obleke, čevlji, drug tekstil) z izjemo gradbenih odpadkov pa lahko občani brezplačno oddate na našem zbirnem centru.
Andrej Ilijevec
12
KOMUNALA
Vzdrževanje javnih cest_
Septembra nas je poleg vseh letošnjih ujm, ponovno zajelo močnejše neurje, ki je močno poškodovalo asfaltna vozišča, makadamske odseke in velik del bankin na širšem območju občine Laško. Najhujše poškodbe so nastale na cestah v Stopcah in Radobljah, poškodovanih pa je bilo tudi precej drugih cestnih odsekov. Cesta Radoblje-Rimske Toplice je bila zaradi večjih nanosov gramoza in zemlje iz zaledja zaprta dva dni.
Na področju vzdrževanja cest smo avgusta začeli z izvedbo asfaltnih muld, ki jih po novem izvajamo sami s pomočjo nove pridobitve eliptičnega valjarja za valjanje muld. V dosedanjem obdobju smo izvedli že preko 500 m asfaltnih muld, približno toliko pa jih načrtujemo še v nadaljevanju, predvsem na tistih cestnih odsekih, kjer največkrat prihaja do udora bankin.
Poškodbe po septembrskem neurju
Izdelava asfaltnih muld
BorutŠkegro
Vloge za greznice za kmetijska gospodarstva_
Konec junija se je iztekel rok za oddajo vlog za oprostitev plačila odvoza greznič-nih gošč za kmetijska gospodarstva. Po pregledu oddanih vlog je bilo ugotovljeno, da več kot polovica upravičencev, ki so že uživali to olajšavo v preteklih treh letih, ponovnih vlog ni oddala, predpisi pa ne omogočajo avtomatičnega podaljšanja, saj je treba k vlogi predložiti ustrezna dokazila. Vse tiste uporabnike, ki ponovnih vlog niso oddali ali pa so njihove vloge kljub pozivu za dopolnitev nepopolne ali pa ne izpolnjujejo predpisanih zahtev, obveščamo, da jim bo Občina Laško po preteku enomesečnega podaljšanja roka, začela zaračunavati storitev odvoza grezničnih gošč, ki ga bo izvedla Komunala Laško v naslednjem triletnem obdobju. Obrazec z vsemi pripadajočimi prilogami je mogoče oddati osebno ali po pošti na naslov Javno podjetje Komunala Laško, d. o. o., Podšmihel 1e, 3270 Laško še v roku 30 dni po objavi v biltenu. Obrazec za oddajo vloge je dostopen tudi na spletni strani www.komunala-la-sko.si ali pa na sedežu podjetja.
Gorazd Kunšek
Varovanje vodovarstvenega območja_
Že samo ime pove, da smo v območju, kjer je še prav posebej treba paziti na varovanje okolja in posledično na pitno vodo.
Nedavni dogodki na vodovarstvenem območju vodovoda Rižana (Koper), ko je v podtalnico odteklo približno 10.000 litrov kerozina, so nas opozorili, kako ranljiva je narava na območju izvirov pitne vode.
V občini Laško imamo za potrebe varovanja pitne vode sprejet Odlok o varstvu pitne vode na območju občine
Laško, s katerim so za vire javnega vodovoda v našem upravljanju opredeljeni vo-dovarstveni pasovi.
Na cestah in poteh, ki vodijo skozi posamezno vodovarstveno območje, so postavljene opozorilne table, ki nas opozarjajo, da se nahajamo v vodovarstve-nem območju. V neposredni bližini zajetij pa so v večini primerov - kjer je tehnično možno, postavljene ograde, ki še dodatno ščitijo samo zajetje.
Sprejeti odloki, opozorilne table in ograde nas le opozarjajo, da smo v posebno ranljivem okolju in kako ravnati ter se vesti, da ne povzročimo naravnih nesreč, pa tudi kako ravnati, če pride do nesreče v vodovarstvenem območju. Za bolj nazorno predstavo, kaj pogosto predstavlja nevarnosti za vodne vire, pa so naslednji primeri:
•	izvajanje gozdarskih del s poškodovanimi stroji, ki spuščajo olje ali druge nevarne snovi,
•	uporaba neustreznih mazilnih sredstev pri motornih žagah,
•	izvajanje kmetijske dejavnosti v nasprotju s kmetijskimi načrti,
•	parkiranje prevoznih sredstev v območju vodovarstvenega območja (gobarji, sprehajalci idr.),
•	odlaganje odpadkov v območju vodo-varstvenega pasu,
•	molk v primeru izlitja nevarne snovi v vodovarstvenem pasu (neobveščanje).
Kot izvajalec dela gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v občini Laško, pozivamo vse, ki s svojim ravnanjem kakorkoli posegajo v vodovarstve-no območje, da upoštevajo vsa navodila in zahteve ter predvsem, da se zavedajo, da s svojimi nepremišljenimi dejanji lahko povzročijo onesnaženje ali celo zastrupitev pitne vode, ki jo pijemo vsi, tudi povzročitelji.
Ivan Verbovšek
13
KOMUNALA / PODEŽELJE
Manj sveč za več okolja, šestič
Pobudnik te akcije je Komunala Laško, pravzaprav njen direktor Tomaž Novak, po produkcijski plati pa nastaja v produkciji TV Krpan.
Gre za serijo kratkih ozaveščevalnih filmov, ki nastajajo vsako leto pred dnevom spomina na mrtve, vse svete, in h kateri letos prilagamo že šesti filmček. S temi pozivamo k razumni, bolj preudarni rabi sveč. Sploh tistih, oblečenih v plastiko, kakršnih je večina. Do zdaj smo skušali glavno junakinjo, v plastiko oblečeno svečo prikazati kot negativno junakinjo v maniri filmov noar, vsakič na svoj, seveda drugačen način. Sporočilo, povedano vsakič malo drugače, se vedno konča s pozivom, naj bo sveč čim manj, da bo okolje čim manj prizadeto.
Na hitro gledano v zadnjih letih ni opaznih razlik v količini odpadnih sveč, še vedno so po prazniku na komunalnih deponijah ogromni kupi plastike. Če pa povezujemo podatke, je slika bolj opti-
mistična. Količine odpadnih nagrobnih sveč se zmanjšujejo kljub dejstvu, da so cene sveč v zadnjih letih zelo padle. Torej jih je res vedno manj, ker niso več v modi. K temu pa gotovo svoj delež prispevajo tudi naši filmčki, ki trkajo na našo vest, na vest slehernega od nas, da se vpraša, ali moram res danes na pokopališče nesti to, klasično, plastično svečko?
Pomembnost našega deleža pri ozave-ščanju slovenske javnosti glede odpadnih sveč potrjuje tudi dejstvo, da je častno pokroviteljstvo nad našo akcijo letos prevzel predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
V filmu pa letos sodeluje tudi Ministrstvo za okolje in prostor, pravzaprav Direktorat za okolje, prav tisti, ki se z okoljsko problematiko najbolj ukvarja. In otroci iz Vrtca Laško. Poziv pa je kot vedno: manj sveč za več okolja. Podrobna vsebina letošnjega filma pa naj ostane še skrivnost ...
Boža Herek
m\
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD CELJE
Izpostava Laško
NOVA ZNANJA IN IDEJE ZA GOSPODARJENJE NA NAŠIH KMETIJAH_
Ponovno je prišla jesen, ko se delo na kmetijah umiri in si lažje vzamemo čas za pridobivanje novih znanj. Da bo naslednja
sezona še bolj produktivna in bomo uspešneje kmetovali, smo pripravili izobraževanja z aktualnimi vsebinami ter predstavitev dobrih praks s kmetij. Predavanja so financirana s strani Občine Laško v okviru ukrepa Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja. Potekala bodo v Otročjem centru Kino Laško. Prijave zbiramo do 25. oktobra 2019 osebno na Izpostavi Laško (Trubarjeva ulica 3) ali preko telefona: 03 734 08 71 (Slavica), 03 734 08 70 (Špela), 03 734 08 74 (Bernarda), 03 734 08 73 (Jožica).
Vljudno vabljeni!
Vaše kmetijske svetovalke
Kdaj?	Naslov predavanja	Predavatelj	Kaj?
Ponedeljek, 4. november 2019, ob 10.00	KAKO KVALITETEN JE NAŠ JABOLČNIK?	Tadeja Vodovnik Plevnik, univ. dipl. inž. kmet. (KGZ Maribor)	predavanje + ocenjevanje jabolčnikov
Sreda, 6. november 2019, ob 10.00	TRAVNIŠTVO IN PAŠNIŠTVO	mag. Tatjana Pevec, univ. dipl. inž. agr. (KGZ Celje)	predavanje
	PAŠNA REJA KOKOŠI	Mitja Zupančič, univ. dipl. inž. zoot. (KGZ Celje)	predavanje + predstavitev dobre prakse - Ekološka kmetija Mlinar
Sreda, 13. november 2019, ob 10.00	PRIDELAVA ZELENJAVE V ZAPRTIH PROSTORIH (PLASTENJAK, RASTLINJAK, ...)	Igor Škerbot, univ. dipl. inž. agr. (KGZ Celje)	predavanje
	KOLOBAR ZA ZDRAV IN OPTIMALEN PRIDELEK		
Ponedeljek, 18. november 2019, ob 10.00	PRIREJA MLEKA	mag. Helena Prepadnik, univ. dipl. inž. zoot. (KGZ Celje)	predavanje + predstavitev dobre prakse - Kmetija Reberšak
Sreda, 20. november 2019, ob 10.00	PITANJE GOVEDI	Andreja Zabjek, univ. dipl. inž. zoot. (KIS) Zoran Kramer, univ. dipl. inž. zoot. (KGZ Celje)	predavanje
14
DELAVNICE ZA RAZVOJ PROJEKTNIH IDEJ NAPOVEDUJEJO OBJAVO JAVNIH POZIVOV
LAS Raznolikost podeželja, ki zajema območje občin Celje, Laško, Štore in Vojnik, načrtuje jeseni 2019 in v začetku leta 2020 objavo dveh javnih pozivov za dodelitev nepovratnih sredstev za izvajanje projektov na območju LAS.
Namen javnih pozivov je izvajanje Strategije lokalnega razvoja LAS Raznolikost podeželja po pristopu »od spodaj navzgor«, kar pomeni, da lahko zainteresirani prebivalci in pravne osebe z območja podajo predloge projektov oziroma operacij, s katerimi bodo dosegli cilje Strategije. Razpisana bodo sredstva v okvirni višini 315.000 EUR iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in 270.000 EUR iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Na javne pozive bodo vlagatelji lahko prijavili predloge projektov s tematskih področij delovnih mest, razvoja osnovnih storitev, varstva okolja in ohranjanja narave ter vključevanja ranljivih skupin.
LAS bo po objavi javnih pozivov izvedel predstavitve in zagotovil svetovanje in pomoč pri pripravi predlogov operacij in vlog na javni poziv. Da bi možnosti sodelovanja na javnih pozivih približali čim širšemu krogu potencialnih prijaviteljev, smo zasnovali tri animacijske delavnice z namenom pravočasnega in usmerjenega razmišljanja o prijavi, pridobitve kakovostnih idej in razvoja trajnostnih projektov, ustvarjanja partnerstev in iskanja maksimalnih sinergij med idejami, medsebojne podpore pri razvijanju idej, povezovanja ponudnikov z enakimi ali podobnimi idejami, spodbujanja sodelovanja in mreženja.
Prva delavnica je potekala v sredo, 18. 9. 2019, od 16. do 19. ure v prostorih Kulturnega doma Štore. Udeležilo se je je 24 udeležencev z območja LAS, ki so samostojno in v skupinah ustvarjali osnovni nabor projektnih idej in jih razvijali s poudarkom na inovativnosti in ustvarjanju potencialnih partner-
PODEŽELJE
skih povezav. S pomočjo priznane animatorke Natalije Vrhunc so si udeleženci postavljali vprašanja o zdravih temeljih, iz katerih bodo lahko začeli pripravo vlog, iskali priložnosti in potenciale ter razvijali čim bolj jasno sliko želenega rezultata.
Po objavi javnega poziva za sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj bo predvidoma v sredini oktobra sledila druga delavnica, na kateri bomo predstavili javni poziv in nadaljevali z razvojem projektnih idej in partnerstev ter razdelali projekte glede na merila javnega poziva, z namenom, da ustvarimo čim boljšo kombinacijo vaše pobude in razpisnih pogojev ter ciljev. Tretja delavnica, ki bo namenjena razvoju idej in pripravi vlog za javni poziv EKSRP, bo predvidoma v začetku leta 2020.
Če vas navedene vsebine zanimajo, vas vabimo k sodelovanju na prihodnjih delavnicah. Zainteresirani boste o vseh datumih pravočasno obveščeni in povabljeni na delavnice. Na LAS Raznolikost podeželja si želimo, da k pripravi projektov pristopite celostno ter da se delavnice nadgrajujejo in navezujejo ena na drugo. Ne zamudite priložnosti, da dobro pripravite svoj projekt in naredite korak naprej v smeri vaših ciljev!
Informacije o delavnicah, delovanju LAS, možnostih sodelovanja na javnih pozivih in članstvu v LAS lahko prejmete na spletni strani www.las-raznolikost-podezelja.si, po e-pošti info@raznolikost-podezelja.si ali telefonu 03 425 64 66. Vabimo vas, da se nam pri naših aktivnostih pridružite.
Primož Kroflič, Simbio, d. o. o.
C

Občina Laško
VABILO
Čebelarji Čebelarskega društva Laško vljudno vabimo na otvoritev ČEBELARSKEGA CENTRA v hiši, nekoč lasti legende laškega čebelarstva - Evstahija Krašovca (Mestna ulica). Kletni prostori hiše so bili v okviru projekta - operacije OPRAŠEVALCI temeljito obnovljeni.
Otvoritev bo v četrtek, 17. oktobra, ob 11. uri. Prostore bo v uporabo STIK-u in Čebelarskemu društvu Laško predal žu-
pan Franc Zdolšek z namenom, da bo ta društveni prostor v prihodnje namenjen predvsem vzgoji in izobraževanju mladih čebelarjev.
Skupaj z učnim Evstahijevim čebelnjakom bodo prostori namenjeni ogledom in izvedbi raznih predavanj, vključen bo tudi v popestritev turistične ponudbe.
Dogodek bo s pesmijo popestril MPZ ČZS, zaigrali bodo tudi učenci GŠ Laško Radeče.
Naj medi!
ČD Laško
15
PORTRET
Portret - Slavko Kozmus, skrbnik občinske trte
»RAD DELAM NA ZEMLJI, KER VIDIM, KAJ ZRASTE ZA MENOJ«
Iz doline Gračnice sva se na rahlo deževno ponedeljkovo jutro s fotografinjo zapeljali z glavne ceste proti Panečam. Po približno petih minutah vožnje sva prispeli na cilj - na Kmetijo Kozmus. Hiša, v katero naju je prijazno povabil Slavko Kozmus, je stara več kot 300 let, za vsaj pet rodov v preteklost pa na kmetiji hranijo tudi dokumentacijo. Že dvakrat so jo obnovili, pove Slavko, vendar so zunanje stene pustili v prvotni velikosti, tudi dimenzij oken niso spreminjali, da tudi prenovljena podoba daje videz prave kmečke hiše. Ob čaju popotnega meniha in okusnem prigrizku smo s Slavkom in njegovo ženo Mileno razvili prijeten pogovor o otroštvu na kmetiji, družini, današnjih izzivih in prostih dnevih. In še preden smo predelali vse teme, je zunaj posijalo sonce, ravno prav, da smo tudi v fotografski objektiv ujeli trenutke na kmetiji Kozmusovih.
Ko je Občina Laško leta 2010 v dar prejela cepič mariborske Stare trte, najstarejše trte na svetu, in ga je posadila na občinskem dvorišču, je postal skrbnik trte Slavko Kozmus. S ponosom in veliko skrbnostjo enkrat na teden preveri njeno stanje in jo po potrebi oskrbi. Nekaj več dela je v spomladanskih mesecih, ko se prebuja vegetacija in ko je treba privezati mladike in odstranjevati zalistnike. Prvi dnevi po saditvi so bili kritični, se spominja Slavko. »Ko smo jo sadili, sem bil malo v skrbeh, saj so bile koreninice slabe in suhe.« Spraševal se je, ali bo sploh oze-lenela, a ko je po nekaj dneh opazil prvi zeleni listek, je z olajšanjem ugotovil, da bo rastla. Trta - grozdje je sorte žametov-ka ali modra kavčina - tako že devet let krasi steno občinske hiše in vsako leto jeseni postreže z žametno modrimi grozdi. Takrat se tradicionalno s pomočjo župana in skrbnika trte opravi simbolična trgatev, ki ni izostala niti letos na zadnji septembrski petek.
V Panečah
Ob prihodu v hišo Kozmusovih, naju je s fotografinjo poleg Slavka gostoljubno sprejela tudi njegova žena Milena. »Pome je prišel v Rimske Toplice,« pripo-
veduje Milena, s katero sta letos obeležila 43. obletnico poroke. V zakonu se jima je rodilo pet otrok, žal sta dva že pokojna, a njuno prisotnost je čutiti tako na kmetiji kot v besedah in spominih Milene in Slavka. S ponosom pripovedujeta o svojih otrocih in vnukih, s katerimi se Slavko rad pomeri v znanju zemljepisa in jih pogosto tudi premaga. Delovne navade, ki sta jih zakonca vajena že od svojega otroštva, sta prenesla tudi na svoje potomce. Spomnita se besed, ki jima jih je nekoč namenil sin Peter: »Največjo doto sta nam dala, da sta nas naučila delati.«
Slavko se je rodil na Florjanov večer
-	kmalu bo minilo okroglih 70 let - in od takrat živi na kmetiji v Panečah, kjer sta mu v otroštvu družbo delali dve sestri. »Imeli smo lepo otroštvo,« se spominja. »Imel sem dobre starše in vse tri so nas vzgojili, ne da bi se hvalil, v poštene ljudi. To je vrlina, ki zdaj ni toliko v ospredju in ni poudarjena, ampak je ena bistvenih.«
Okoliški hribi so bili v preteklosti veliko bolj poseljeni kot danes. Otroci iz vasi
-	bilo jih je 10 ali 12 - so si skupaj krajšali čas na poti v šolo na Henini. Takrat jo je obiskovalo okoli 63 otrok, v 80. letih pa je zaradi upada prebivalstva šola zaprla svoja vrata. »Ko smo prišli iz šole, to je bilo okoli kosila, smo morali pomagati pri
delu. Zvečer smo napisali nalogo in zjutraj šli v šolo. Pa tudi pred šolo je bilo treba kaj pomagati,« razlaga Slavko. Ko na kmetiji še niso imeli kosilnic, je Slavko z očetom odšel na travnik tudi ob štirih zjutraj, ko je bila trava še rosna in najbolj primerna za košnjo.
Slavko opisuje, da je bilo v preteklosti delo na kmetiji veliko bolj načrtovano kot danes. Če je bila julija žetev, so morali do takrat pokositi travnike. Veliko opravil so postorili predvsem med počitnicami, ko so bili doma tudi otroci, da so pomagali. »Pri mlačvi se je potrebovalo 10 ljudi. Otroci smo snope dajali na mizo pred mlatilnico, en pa je snope potiskal vanjo. Vse to se je opravilo do začetka šole, do septembra. Tudi krompir smo vedno pobirali med počitnicami.«
Doma so sejali žita, jih mleli in sami pekli kruh, zato je bilo spoštovanje do kruha zelo veliko, poudarja Slavko. »Včasih, ko v trgovinah ni bilo toliko robe, smo jih še mi zalagali. S poslovodjem smo se dogovorili in pripeljali krompir ali jabolka, domov pa odnesli olje ali moko. Danes so trgovine polne, vsega je dovolj in zato ni nobenega spoštovanja. Čudim se, da si ljudje ne znajo razložiti, da je vsak artikel, ki je v trgovini na polici, zrastel na zemlji -naj bo to mleko, olje, meso, keksi.«
Od avtoprevoznika do reje konj
Po odsluženem vojaškem roku je Slavko naredil poklicno šofersko šolo in imel tri leta svoje avtoprevozništvo, nato pa sta na željo njegovih staršev z ženo Mileno prevzela kmetijo. Po dogovoru s Kmetijsko zadrugo Laško sta postavila kurjo farmo kooperacijske reje in vse od leta 1976 do 2011, torej 35 let, so na kmetiji gojili piščance in jarkice. »Do kmetije moraš imeti veselje, tako kot za vsako delo. Če ga opravljaš z veseljem, je na koncu viden rezultat. Rad delam na zemlji, ker vidim, kaj zraste za menoj,« pojasnjuje Slavko in nadalje pripoveduje, da so jim že pred desetletji na pospeševalni službi v za-
16
PORTRET / PODEŽELJE
drugi svetovali, da naj bodo kmetje čim bolj samooskrbni. Tako so sejali vsa žita - pšenico, ječmen, koruzo -, kar pa so v zadnjih letih opustili, saj jim je divjad povzročala preveliko škodo. Zdaj imajo samo travinjo, tudi stroje so kupili le za spravilo krme. »Kmetijstvo je tovarna na prostem. Odvisno je od vremena; včasih je suša, včasih deževje, zato moramo koristiti tiste prave dneve, da lahko spravimo krmo.«
Na kmetiji se posvečajo tudi reji govedi; sicer so njihovo število zmanjšali in imajo trenutno le štiri krave, so pa zato povečali konjsko čredo. 12 skrbno negovanih konj se pase na posestvu Kozmu-sovih, kjer imajo že od nekdaj veselje do konjereje. Slavko pojasni, da imajo osem plemenskih kobil pasme posavec, kupili pa so tudi svojega plemenjaka. Dodaja še, da velikega zaslužka ni ne pri goveji živini ne pri konjih, a ukvarjajo se z dejavnostmi, ki jim dajejo moč in veselje. Kmetija Kozmusovih se ponaša tudi z nazivom učna kmetija in prav živali se najbolj razveselijo osnovnošolci, ki si pridejo ogledat potek življenja na kmetiji.
Legenda čaja popotnega meniha
Telefonski klici so bili tisto ponedeljkovo dopoldne pri Kozmusovih precej pogosti, kar dokazuje, da zakonca aktivno delujeta na mnogih področjih in da sta pomembna člana lokalne in širše skupnosti. Milena se je ravno takrat v okviru projekta Okusiti Laško dogovarjala za snemanje priprave svatovske pogače, ki je prejela več priznanj za ohranjanje krušne dediščine in po kateri je kmetija Kozmus še posebej poznana. »To je hišni recept. Peklo se jo je pri nas, zato smo jo tudi zaščitili na Uradu za intelektualno lastnino. Je naša, ampak jaz rečem, da je laška,« razlaga Milena, ki rada speče tudi mnoge druge dobrote, posebno veselje pa ji predstavljajo zelišča in priprava zeliščnih čajev. Pogosto jo z nabranim šopkom zdravilnih zelišč preseneti tudi Slavko. »Tako sem vesela, ko gre na travnik in mi nabere šopek dobre misli.«
Okoli kmetije je skrbno urejenih več manjših zeliščnih kotičkov, posebej izstopa nov zeliščni vrt, ki simbolizira formulo harmonije. Iz nabranih zelišč - še vedno jih okoli 80 % naberejo na travnikih, ki jih ne gnojijo več - Milena ustvari tri mešanice zeliščnih čajev. Zvezdni čaj je razvila s pomočjo patra Karla Gržana in dr. Janka Rodeta, druga zeliščna mešanica je nastala po ljubezenski zgodbi med Friderikom in Veroniko, medtem ko je čaj popotnega meniha še posebej znan in je ustvarjen na podlagi legende. Pra-
vijo, da so bili leta 1209 menihi že drugič na poti v Jurklošter (prvič so prišli v 12. stoletju) in ker je bila dolina Gračni-ce neprehodna, so pot ubrali čez hrib. V nevihtni noči so se ustavili pri eni izmed hiš in prosili za prenočišče. Pri tem so slišali hropenje bolne ženske, za katero so s pomočjo zelišč, ki so jih imeli s seboj, skuhali in blagoslovili čaj. Gospodinja je čez noč ozdravela in zjutraj ob odhodu je menihe čakal sveže pečen kruh. Ko so se menihi vračali, so tu pustili zdravilna zelišča. »Zelišča so tu že od nekdaj,« pojasni Milena.
Starodobnik za dušo
Dela na kmetiji je vedno dovolj, ne glede na letni čas. Dnevi so si precej podobni, pravi Slavko. Najprej je treba zjutraj poskrbeti za živino, v nadaljevanju dneva pa je delo odvisno tudi od vremena. Če je lepo vreme in je čas za košnjo, je treba kositi, v primeru slabšega vremena se najde kakšno drugo delo - naj bo to priprava drv ali popravilo orodja. »Kosilnica nagaja poleti, motorna žaga pa po-
DOMRČR IZBA V KMETIJSKI ZADRUGI LAŠKO
V Kmetijski zadrugi Laško smo v oktobru v živilskih prodajalnah Laščanka in Rimske Toplice - Globoko odprli »Domačo izbo«. Prodajni kotiček je namenjen prodaji ekoloških in lokalnih pridelkov in izdelkov naših kmetov.
Na policah »Domače izbe« poleg ostalih izdelkov (sadja, zelenjave, testenin, različnih pekovskih izdelkov, čajev, sokov, mlečnih izdelkov, izdelkov za osebno higieno, ... ) nudimo
zimi,« smeje pripoveduje Slavko, ki si en dan v tednu rad vzame za počitek. »Rad imam nedeljo ali praznik, da se malo spo-čijem ali da greva z ženo na kakšen obisk, čeprav raje vidiva, da pride kakšen obisk k nama.« Vendar več kot dan počitka Slavku ne odgovarja in pravi, da hitro postane živčen, če dva zaporedna dneva v tednu miruje.
Čeprav prostega časa nima veliko, si je pred dobrim desetletjem kupil motor, starodobnika, in se včlanil v šentjurski klub starodobnikov. Pri vožnjah se mu je pridružila tudi žena, s katero sta sploh v prvih letih skupaj naredila kar nekaj kilometrov. Zdaj za vožnje zmanjkuje časa in energije, razlaga Slavko, tako da je ena vožnja na leto dovolj. »Večkrat sem tudi utrujen in se mi ne ljubi več. Če že imam čas, se raje usedem in malo počijem.« Rad prelista Kmečki glas, ki ga pri hiši berejo že 50 let, ali kakšno kmečko revijo, v zadnjem obdobju pa se navdušuje tudi nad zgodovino.
Nika Teraž Foto: Monika Škorjanc
tudi ekološke mesne izdelke in ekološko meso iz lastne predelave. Meso je v celoti slovenskega porekla in kontrolirano s strani izbrane certifikacij-ske hiše.
Mesni izdelki Kmetijske zadruge Laško ne vsebujejo glutena.
Ker bi želeli asortiment ekoloških in lokalnih izdelkov še razširiti vljudno vabimo medse vse, ki ste zainteresirani, da se predstavite na policah »Domače izbe« Kmetijske zadruge Laško.
Veselimo se vašega obiska in sodelovanja z vami!
Kmetijska zadruga Laško
17
PODEŽELJE
PRAZNIK EKOLOŠKIH KMETIJ V LAŠKEM V LETU 2019
Letos so se v Laškem zvrstili dogodki s področja ekološkega kmetovanja in ponudbe ekološke hrane. Vzpostavljena je bila ekološka tržnica, predhodno pa so se zvrstila tudi določena izobraževanja v povezavi s tematiko oskrbe s hrano, pridelano na ekoloških kmetijah, predvsem v javnih ustanovah. Zaradi zelo pozitivno sprejetih dogodkov je na osnovi velikega prizadevanja domačinke in zavestne ekološke pridelovalke Katarine Očko ter s podporo ključnih ljudi v občini Laško, bil organiziran, na lepo sončno nedeljo, 15. 9. 2019, prvi praznik ekoloških kmetij na vrtu Pivnice Savinja, v mestnem jedru mesta Laško. Praznika se je udeležilo 12 ekoloških kmetij, ki so predstavile svojo široko ponudbo in način ekološkega kmetovanja. Poleg tega je bilo poskrbljeno tudi za kulturni del prireditve, za katerega je poskrbela folklorna skupina KUD Lipa Rečica in pevci Rečiški Knapi, dogodek pa je povezovala mlada domačinka Teja Arlič. V času
prireditve je bilo organizirano tudi predavanje o prednostih uživanja lokalne ekološke hrane, ki ga je izvedla gospa Marija Merljak, svetovalka za zdravo prehrano ter predavanje od ekološkega kmeta do potrošnika, ki pa ga je izvedla Dominika Klavž iz Inštituta za kontrolo in certifikacijo v ekološkem kmetijstvu (IKC). Popoldanski del prireditve pa je popestril ansambel Razigrani muzikantje. Praznik je organiziralo kulturno društvo Lipa Rečica v sodelovanju z ZEPP Deteljica in Občino Laško. Prireditev je bila dobro obiskana. Na dobro zastavljeni osnovi bomo lahko v prihodnje prireditev nadgradili, zato že z veseljem pogledujemo proti drugemu letu in organizaciji drugega Praznika ekoloških kmetij v Laškem. Velika zahvala k temu, da je bila prireditev sploh izvedena, pa gre članici združenja in domačinki Katarini Očko ter seveda vsem, ki so dogodek tudi finančno in organizacijsko podprli.
Mitja Zupančič, univ. dipl. inž. zoot., svetovalec specialist II za področje ekološkega kmetovanja,
KGZS - Zavod CE Foto: Boris Vrabec
JEJ DOMAČE, ŽIVI DRUGAČE
Strokovna ekskurzija Društva kmečkih žena ROSA_
24. junija smo se članice DKŽ ROSA odpravile na strokovno ekskurzijo v občino Sevnica.
Pot nas je vodila do ekološke kmetije Zabukovec v Krmelju. Na njej se ukvarjajo s predelavo in pridelavo mesa, žit, zelišč ter zelenjave. Na kmetiji je veliko zanimivega, med drugim tudi premični kokošnjak. Ob koncu ogleda smo nekaj njihovih domačih dobrot tudi okusile.
Od tam smo se odpravile do Marijine cerkvice na Kovačevem hribu, ki je bila na novo postavljena leta 2012 v zahvalo in spomin živim ter pokojnim faranom, ki so bili med 2. svetovno vojno izgnani iz domovine.
Majda Jazbec nas je sprejela na svoji kmetiji v Drožanju. Pridelujejo žita in iz njih pečejo različne vrste kruha in potic v krušni peči. Je tudi predsednica DKŽ Sevnica. Pri njej smo se okrepčale z malico, ki nam jo je pripravila.
Nato nas je pot peljala na grad Sevnica, kjer nas je sprejel turistični vodnik. Popeljal nas je skozi zgodovino ter pripovedoval legende o gradu.
Po Bizeljsko-Sremiški vinski cesti na južnem pobočju pod hribom Veliki vrh nas je pot vodila do Turistične kmetije Grobelnik. Tam nas je sprejela Slavi-ca Grobelnik in pogostila z okusnim kosilom. Izlet smo zaključile še z ogledom kleti in degustacijo vin.
Moto izletniškega dne je bil »Jej domače, živi drugače«. K temu se nagibamo tudi me in podpiramo turistične kmetije in na splošno kmetije z dopolnilnimi dejavnostmi, da prodrejo do lokalnih kupcev.
Hvala vsem udeleženkam izleta za prijetno druženje kot tudi našemu mu-zikantu Tinčeku, ki se je ves dan trudil, da nismo omagale. Dan je bil odličen za druženje.
DKŽ Rosa
18
PODEŽELJE / THERMANA
TRETJE OCENJEVANJE OKUSITI LAŠKO
Jedi in pijače postrežene na gostinski način in prva Hiša gastronomije
V začetku septembra je ponovno potekalo ocenjevanje za pridobitev certifikata kakovosti KBZ Okusiti Laško. Tokrat so potekala štiri ocenjevanja hkrati: za pre-hranske izdelke, za rokodelske izdelke, za jedi in pijače postrežene na gostinski način ter za prvo Hišo gastronomije.
Na ocenjevanje za prehranske izdelke je prispelo 61 pridelkov in živilskih izdelkov. Strokovna komisija je pozitivno ocenila 59 izdelkov, neocenjena sta bila 2 izdelka, ki imata možnost nadgradnje in ponovne ocenitve.
Komisija je izpostavila kakovost čajev, ajdovega kruha z orehi, izdelke iz postrvi, vrtnin ter kite česna in čebule. Kot zelo kakovostni so bili označeni tudi izdelki iz mleka, predvsem pregreta smetana, skuta in ghee maslo. Pohvalili so tudi Prsjačo.
Na ocenjevanje za rokodelske izdelke so prispeli štirje unikatni izdelki ene po-nudnice.
Komisijo sestavljajo: doc. dr. Tanja Lešnik Štuhec, Franc Jezeršek, Mojca Polak
Trije gostinski ponudniki: Thermana Laško, Rimske terme in Kmetija Ve-senjak - Ekotur so bili za jedi in pijače postrežene na gostinski način vsi pozitivno ocenjeni. Člani so bili zelo zadovoljni z raznolikostjo ponudbe jedi in pijač.
Prsjača in kita česna ter čebule
Pavus - prvi prejemnik certifikata Hiša gastronomije
Komisija pa je še posebej razglasila, da je gostinski ponudnik Pavus primer dobre prakse vrhunske restavracije in prvi prejemnik certifikata Hiša gastronomi-je. Iskreno si želijo več tovrstnih gastro-nomskih ponudnikov v Laškem in nasploh v Sloveniji.
Eko ponudniki, ki imajo pozitivno ocenjene izdelke in pridelke so bili v septembru vabljeni na prvi Praznik ekoloških kmetij v Laškem ter skupaj z ostalimi na nostalgično-kulinarično prireditev Guštfest, kjer so predstavili svoje kakovostne izdelke in pridelke.
Nekaj ponudnikov lahko vsako sredo, med 9. in 11. uro obiščete tudi v Domačem kotičku na zgornjem vrtu Savinje, pri TIC-u Laško.
Operacijo Okusiti raznolikost podeželja, katere vodilni partner je Občina Laško, ostali partnerji pa so STIK Laško, KGZS - Zavod CE in Thermana, d. d., sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Polona Zorko, koordinatorka ocenjevanja KBZ Okusiti Laško Foto: Rok Deželak
KAKŠNI SO OKUSI LAŠKEGA V THERMANI?
Družba Thermana, d. d., med svoje vrednote prišteva lokalno sodelovanje in povezovanje. Na to, da navedeno ni le puhlica na papirju, temveč družba to usmeritev živi tudi v praksi, kažejo številna sodelovanja v projektih znotraj in izven meja naše občine, podpora, ki jo izkazujemo številnim društvom in posameznikom, ki v kraju skrbijo za športni, kulturni, turistični utrip in razvoj.
Predstavljamo tudi partnerja Občine Laško v več evropskih projektih, s po-
močjo katerih bomo na primer do konca leta obogatili ponudbo v Vrtu medovitih rastlin v Zdraviliškem parku. V slednjega smo na podlagi tovrstnih povezovanj preko evropskih projektov že dodali fitnes na prostem, park smo nedolgo nazaj polepšali s cvetličnimi gredicami, ki so del celostno zasnovane hortikulturne strategije ...
Projekt, pri katerem prav tako sodelujemo kot partnerji, je projekt Okusiti raznolikost podeželja, posledica katerega je vzpostavitev kolektivne blagovne znamke Okusiti Laško, nastanek verig, ki povezujejo lokalne dobavitelje in odku-povalce, raznolika promocija gastrono-mije, tipične za Laško ...
V sklopu svojih aktivnosti je Thermana, d. d., doslej organizirala kar nekaj de-
lavnic in predavanj, ki so bile namenjene širšemu krogu udeležencev iz lokalnega okolja in so bile tudi povsem brezplačne. Ponudili smo delavnico »chefa« Amid-žiča, ki je predaval o novodobnih pre-hranskih praksah in raznovrstnih omejitvah, ki dandanes pogosto narekujejo kulinarično ponudbo, kot so npr. alergije, prakse, kot so veganstvo, vegetarijanstvo ... Priznana predavateljica Mojca Polak iz Višje šole za gostinstvo in turizem je delavnico izvedla na podlagi sestavin, ki jih je dr. Bogataj v prehran-sko piramido Laškega umestil zelo visoko. Udeleženci so tako izvedeli, kako kreativno v svojo ponudbo vpletati med, pivo in zelišča. Za piko na i smo se od uveljavljene predavateljice Jasne Suha-
19
THERMANA
dolc naučili več o tem, kako pomemben je vsebinski marketing in s kakšnimi koraki ga postopoma uvajati v naše delovanje.
Poleg izobraževalnega vidika je gostinska ekipa Thermane v tem projektu sodelovala tudi na praktičnem nivoju. Sodelovali smo namreč na ocenjevanju prehranskih izdelkov in prejeli pozitiven komentar strokovne komisije za različne vrste naših izdelkov.
Zakaj smo se odločili za sodelovanje v projektu?_
Srečujemo se z različnimi in raznovrstnimi gosti iz vsega sveta. Želimo jih navdušiti z naravo, doživetji in tudi s kuli-nariko. Zagovarjamo trajnostni turizem, zato v ponudbi hrane in pijače stavimo na sveže, sezonsko in lokalno. Trudimo se, da sestavine zanje v čim večji meri dobimo v naši najbližji okolici, da je pot od njive do krožnika kar se da kratka. Cenimo in spoštujemo lokalne dobavitelje in proizvajalce, zato smo na ocenjevanje prijavili tudi meni, ki izkazuje vse širšo mrežo tesnega lokalnega sodelovanja.
Meni »Okusi Laško« temelji na pestrosti in raznovrstnosti pridelkov in živil, ki so nam na voljo v lokalnem okolju. Vanj smo vtkali živila, ki se uvrščajo v prehransko piramido Laškega, kot so Laško pivo, med in pregreta smetana.
MENI »Okusi Laško« v hladni predjedi izkazuje spoštovanje do ohranjenih vodnih virov in nasploh do vode, ki se v Laškem pojavlja tudi v obliki termalnih vrelcev. Voda iz Laškega velja za visoko kvalitetno, kar se odraža tudi v kakovosti sladkovodnih rib.
Juha sestoji iz krompirja in zelišč v čast izjemni samostanski dediščini, ki se nahaja na našem območju. Kartuzija Jurklošter s svojo skoraj 500-letno zgodovino priča o redu Kartuzijanov, ki so imeli izjemno razvit odnos do zelišč in dobrega počutja, h kateremu lahko posamezna zelišča pripomorejo.
Glavno jed predstavlja lokalno pridelano meso mladega goveda, ki smo mu dodali noto piva. Aromo značilnega in širom po Evropi dobro poznanega Laškega piva smo vtkali v omako iz temnega piva in pivov cmok.
Sladica, ki zaokroži meni, časti pregreto smetano kot živilo, umeščeno v pre-hransko strategijo Laškega. Lokalno pridelani pregreti smetani smo dodali med - delo laških Šolarjevih čebelic, saj Laško slovi kot mesto z izjemno čebelarsko tradicijo, Thermana Laško pa kot čebelam prijazno podjetje.
20
LAŠKA HIŠNA JUŽINA je vegetarijanska jed_
Širom po Sloveniji meso v preteklosti ni bilo široko uporabljeno. Na mizah se je znašlo ob praznikih, gostijah in posebnih obiskih. Zato smo zasnovali jed, ki je na eni strani v skladu z današnjimi pre-hranskimi trendi in izkazuje spoštovanje do živali, na drugi pa čisla preteklost in skromnost starejše generacije, katerih kašče so le redko pokale po šivih. Vsebuje proseno kašo, eno od žit, ki nakazuje slovensko žitno zakladnico. Krompir in fižol, ki sta nekoč (poleg zelja) sestavljala veliko vsakodnevne slovenske kmečke kuhinje, smo pripravili v sodobni različici, jed pa osladili z medom glazirano lokalno pridelano zelenjavo.
PREGRETA SMETANA - ZGODBA LAŠKE MEDENKE_
Laška medenka je naša hišna speciali-teta. Narejena izpod rok predanih hišnih
%
slaščičarjev, iz vrhunskih sestavin lokalnega porekla, iz pregrete smetane, ki je kulinarična posebnost tega predela Slovenije.
Ob okušanju hišne Laške medenke se prepletajo okusi medu, skute, pregrete smetane in orehov. Laška medenka je s svojo okusnostjo in kreativnostjo hitro našla pot do src naših gostov in postala tudi destinacijska slaščica.
V njej uživamo s spoštljivostjo do živil, ki jo sestavljajo in katerih visoka kvaliteta terja mnogo časa in potrpežljivosti.
Kaj je pregreta smetana? Je kulinarična posebnost tega predela Slovenje in o njej ve mnogo povedati Ivanka Knez, ki se ponaša z domačimi mlečnimi izdelki in s katero sodelujemo pri nakupu skute, sira in pregrete smetane.
Kot pravi Knezova, se domače mleko nalije v posodo in postavi v pečico, kjer se na nizki temperaturi mleko oz. njegova smetana dobesedno peče. Ob tem na vrhu mleka nastaja skorjica rjave barve, ki se jo posname. Ta postopek traja kar nekaj ur. Zapečena skorja mleka je
pregreta smetana, ki so jo včasih pridelovali v krušni peči.
V Thermani Laško lahko okusite Laško medenko s pregreto smetano, sicer pa se lahko pregreta smetana kot zabela doda na mleku kuhani proseni kaši, mlademu stročjemu fižolu (namesto ocvirkov), z njo se lahko pripravi potico, štruklje, kot nadev jo lahko uporabimo celo pri palačinkah.
JEDI IN PIJAČE Thermane, d. d., ki bodo v decembru na slavnostni podelitvi prejele certifikat KBZ Okusi Laško:
•	Hišni piškoti Okusi Laškega (medeni pirini piškoti, orehovi trikotniki s pregreto smetano, koruzni piškoti z rozinami)
•	Hišna jabolčna marmelada z bezgom
•	Medena limonada z meto
•	Laška medenka
•	Vegetarijanska jed Laška hišna južina
(krompirjev štrukeljc s proseno kašo, zeliščno - zelenjavni veloute, fižolo-vi ocvrtki, peteršiljev pire, z medom glazirana zelenjava)
•	Meni Okusi Laško
-	Pena dimljene postrvi s hrenovo omako, marinirane rezine postrvi v pivu, poširan kanelon postrvi v hrustljavem ovoju
-	Juha iz zelišč in krompirja
-	Hrbet mladega goveda s špinačo in jurčki ovit v svinjsko mrežico, omaka temnega piva, skutin kipnik, pi-vov cmok, koruzna polenta z meto, zelenjava
-	Kolač iz pregrete smetane, pečene slive z medom, jogurt, skuta, orehi
LOKALNI PONUDNIKI IZ OBMOČJA KBZ Laško, Celje, Štore, Voj-nik, Radeče, s pomočjo katerih so nastale zgornje jedi in pijače: Čebelarstvo Šolar, Kmetija Sinkovič, Kmetija Belej, Eko kmetija Očko, Knez Ivanka, Pivovarna Laško Union, d. o. o., Kozmus Milena, Ribogojnica Ferlič, Slapšak Ana, Zelene doline, KZ Laško.
Dobrodošli, da v Thermani preizkusite novo nastale jedi in pijače in dobrodošli, da okusite Laško v vsej svoji pestrosti.
NPT
Foto: Arhiv Thermane
.vihvtlmk v ViUb PUHDHC11 r.i,.. i . \i—
Operacijo Okusiti raznolikost podeželja, katere vodilni partner je Občina Laško, ostali partnerji pa so STIK Laško, KGZS - Zavod CE in Thermana, d. d., sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
GUŠTFEST
BILO JE RES »GUŠTNO«!
Izraz »guštati« v štajerskem narečju pomeni nekaj, kar počneš z in predvsem za užitek. V letošnjem letu so tako združena društva pripravila na novo zasnovano prireditev Laško Guštfest, ki je bila nadgradnja lanske prireditve Laško med obema vojnama. Guštfest je bil namenjen predvsem retrospektivi v preteklost. Razvajanje brbončic, kulturno dogajanje in komično zasnovana prireditev (slednjo je »na oder« postavila Špela Medved) je s simpatičnim vodi-teljskim parom Primožem Razborškom in Ano Lavrinc odstrla zaveso zabavnih pripetljajev nas, naših staršev in starih staršev ter nas popeljala v nostalgijo ...
Kaj smo počeli in kako smo živeli?
Vstop v jesen je tako zaznamovala prireditev Laško Guštfest, ki je potekala v starem mestnem jedru Laškega in na različnih trgih. V kotičkih našega mesteca je številnim obiskovalcem ponudila zanimiv program.
Na Orožnovem trgu smo lahko pokukali v obdobje med obema vojnama, kjer je bil prikaz čevljarstva, šiviljstva, na ogled in posluh so bili gramofoni, stojnica s starimi predmeti ali tako imenovani bolšji semenj. Prikazovali so izdelke narejene iz ličkanja, staro obrt izdelave metel, luščenje fižola, obiskovalci so lahko natipkali pismo na star tipkarski stroj ali zaigrali melodijo po svoji želji na večni pianino.
Na Valvasorjevem trgu ste se lahko popeljali s starodobniki, poleg njih pa so ustvarjale umetnice Likovnega društva Laško in tako zajele ulično dogajanje v slike. Samo korak naprej so se na parkirišču pred banko na t. i. folklornem maratonu predstavile različne folklorne skupine, med njimi tudi domača folklorna
skupina KD Anton Tanc. Bilo je igrivo in plesno obarvano. Na vseh prizoriščih se je plesalo charleston, ki so ga med obiskovalce ponesli učenci OŠ Primoža Trubarja Laško, zvenele so evrovizijske uspešnice Laške pihalne godbe, nanje pa so plesale Laške mažorete.
Na Aškerčevem trgu se je odvijala glavnina dogajanja, ki nas je popeljala v zgodovino. V obdobju od 60. do 80. let prejšnjega stoletja si se lahko pridružil
aerobiki, sedel k pouku in poslušal strogo tovarišico gospodinjstva, si izbral glasbeno željo na živem »jukeboxu«, se sproščal v Laških Toplicah ...
Poleg nostalgije je glavni steber letošnjega Laško Guštfesta predstavljala ku-linarika. Na stojnicah so se premierno predstavljali lokalni ponudniki pod novo kolektivno blagovno znamko »Okusiti Laško«. Odpotovali smo lahko v čas, ko so bile računalniške igrice še v povojih, spomin ste lahko obudili tudi na arkadne igre. V knjižnici so bile na ogled stare kuharske knjige, na knjižničnem vrtu pa se je igralo kot nekoč. Ristanc, gumitvist, kolebnice in še marsikatera igra je budila spomin na otroštvo nekoč, k tem spominom pa je z igralnico in igračami starejšega datuma prispeval tudi Vrtec Laško.
Kdo vse nam je razvajal brbončice?
Glavni kulinarični pridih so dodali domači »chef« Marko Pavčnik iz gostilne Pavus, Igor Jagodic iz Restavracije Strelec, Uroš Štefelin iz Vile Podvin, Marko Magajne iz Galerije okusov in Branko Podmenik iz Pivnice Union. Njihove jedi so vsebovale rdečo nit - obvezna sestavina je bilo namreč pivo Golding.
21
GUŠTFEST
Katarina Drobež Vrščaj in Boštjan Vrščaj, gonilna sila Laško Guštfesta
Pestro dogajanje se je v večernih urah zaključilo z zimzelenimi melodijami večno popularne ABBE s skupino »ABBA Show«.
Za več vtisov vabljeni na spletno stran MMC TV Laško, kjer je na voljo celoten prispevek o prireditvi. Prav tako vabljeni k ogledu filma, ki je ob tej priložnosti nastal s strani glavnega pokrovitelja prireditve Pivovarne Laško Union, d. o. o.
Zahvala vsem društvom, zavodom in posameznikom, ki ste prispevali k uresničitvi prireditve. Hvala sponzorjem: glavnemu sponzorju Pivovarni Laško Union, d. o. o., Thermani Laško, Občini Laško, Krajevni skupnosti Laško, Turistični zvezi Slovenije in številnim drugim, ki ste prepoznali trud in energijo, vloženo v pripravo prireditve.
Guštfest Laško je dokaz, da lahko društva iz Laškega in okolice priredijo nepozaben dogodek, kjer s skupnimi idejami, močmi in pripravo tvorijo povezano skupnost z neverjetnim smislom za ustvarjalnost.
Bilo je nepozabno, bilo »guštno«!
Nina Oman, Špela Juhart Foto: Boris Vrabec
RUDARSKO DRUŠTVO SV. BARBARA NA GUŠTFESTU
Na povabilo Turističnega društva Laško in Zveze kulturnih društev Laško Možnar smo bili člani Rudarskega društva sveta Barbara Sedraž v dilemi kaj bi prikazali na prireditvi Guštfest v Laškem.
Vedeli smo, da se bo tam odvijala vrhunska kulinarika priznanih slovenskih kuharskih mojstrov, da bodo tam prikazana različna kmečka dela in stari običaji. Spomnil sem se stare rudarske igre metanja premoga v voziček oziroma metanje kolna v hunt, kot se je reklo. Igra izhaja iz časov, ko so iz premoga ročno zbirali jalovino in kamenje, ju odstranili in zmetali v voziček. Med zaposlenimi se je porodila misel, da bi to lahko bila tudi družabna igra za prosti čas in druženje. Tako smo člani društva sveta Barbara Sedraž med Orožnovim in Valvasorjevim trgom uprizorili metanje premoga v voziček oziroma kol-
22
na v hunt. Ekipo smo sestavljali trije člani sodniki in dve članici zapisnika-rici v svečanih rudarskih uniformah. Imeli smo čudovito publiko, in sicer učence iz OŠ Primoža Trubarja Laško. Med učenci je bilo veliko navdušenja za igro. Meti v voziček so se kar vrstili, tudi učiteljice so se jim pridružile. Z
učiteljicami smo se dogovorili, da moramo to zanimivo igro še kdaj ponoviti, ko bomo v šole prenašali rudarsko dediščino na mlajše rodove na področju Občine Laško.
Drago Podreberšek, predsednik R. d. sv. Barbara Sedraž Foto: Boris Vrabec
STIK
sMK
STIK - CENTER ZA ŠPORT, TURIZEM. INFORMIRANJE IN KULTURO LAŠKO
NA STIKU OB VSTOPU V JESEN Z INOVACIJAMI NA PODROČJU TURIZMA
V prvem jesenskem tednu so na STIKU spet organizirali konferenco na področju lokalnega turizma, ki je bila namenjena tako različnim turističnim ponudnikom, odjemalcem kot zainteresirani javnosti. Letošnja rdeča nit je bila tako kot lansko leto pomoč vsem lokalnim ponudnikom na področju turizma, da le ti svoje kapacitete, kulinarične izdelke in turistične ideje lažje lansirajo na trg.
Za lažje komuniciranje stisni #MYLAŠKO_
Lani so se na STIKU Laško predstavili z novo komunikacijsko platformo #MYLAŠKO preko katere so lokalno javnost spodbudili k uporabi t. i. ključnika, s katerim ime Laško, predvsem na družabnih omrežjih, ponesejo v svet. Če je lani uporaba ključnika z angleško predlogo »MY«, torej »MOJ« dvignila kar nekaj prahu, so letos preko grafov, ki so prikazovali obiske spletne strani, Google oglaševanja ter uporabe Facebooka in Instagrama dokazali, da so preko plačanih oglasov ime našega mesta med tujimi in domačimi uporabniki pospešili za več kot 70 odstotkov. Novost letošnjega leta so prenovljena spletna stran, blog, na katerem lahko berete o osebnih zgodbah
X	■
Laškega ter Intramreža. Slednja bo vsem njenim uporabnikom omogočala lažje lansiranje svojih kapacitet, dogodkov in kulinarične ponudbe za vse, ki obiskujejo spletno stran, kar za vse ponudnike storitev v občini Laško pomeni zastonj reklamiranje.
Novo doživetje v Laškem s »pivocvetnim« potepom ali spoznajte »HONEYBREW TOUR«
V	STIKU ne počivajo z inovacijami in novostmi na področju doživljajev. Letos so se na konferenci predstavili s popolnoma novo znamko doživljajskega turizma, ki so jo razvili v sodelovanju z agencijo Nea Culpa, s katero bodo kandidirali na STO za izbor za 5-zvezdično doživetje. Pivocvetni potep, ali angleško Honeybrew Tour je tura z aktivno udeležbo in animacijo gostov, ki povezuje najboljše, najbolj avtentično v ponudbi Laškega na inovativen način.
Ste že okusili Laško?_
V	sodelovanju z Občino Laško so na STIKU že lani začeli z razvojem znamke Okusiti Laško, kjer so s pozivanjem vseh ponudnikov iz lokalnega okolja pripravili enovit načrt kulinarike, preko katere-
ga bodo preko znamke turistom in odjemalcem predstavili kakovost kulinarike iz domačega okolja. Edina Memic je tako predstavila celovito znamko s prenovljenim logotipom in ponudniki, ki si jih lahko ogledate tudi pod rubriko Okusi Laško na STIK-ovi spletni strani.
Kmetija Slapšak_
Tako kot lani so tudi letos predstavili primer dobre prakse. Tokrat je svoje izkušnje na področju turizma predstavil Jernej Slapšak, eden izmed predstavnikov turistične kmetije Slapšak, ki je poznana predvsem po polhovi jami, ostanku nekdanjega rudnika, kjer si lahko po vodenem ogledu po rovu privoščite tudi kulinarično razvajanje z domačimi dobrotami.
Mreženje je ključno za pridobivanje gostov_
Kot zadnje so poslušalci prisluhnili predstavitvi partnerske mreže #myLaško za interno komuniciranje in praktičnemu prikazu uporabe družabnih medijev v turizmu, kjer so lahko obiskovalci na lastnih primerih ustvarili navidezne profile, s katerimi so se naučili, na kakšen način privabiti večje število zainteresiranih odjemalcev.
Tovrstne konference so primer odlične geste Občine ter Centra za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško, ki vsem manjšim in večjim turističnim ponudnikom iz lokalnega okolja namenijo Pro bono izobraževanje, kjer se poslušalci srečajo z najnovejšimi tehnikami reklamiranja, mreženja in vključevanja v turizem, hkrati pa jih pozovejo k medsebojnemu povezovanju, brez katerega turizem v tako majhnem okolju s tako pestro ponudbo ne zmore obstajati!
Špela Juhart
STIK
¥ rtsrt. j
KULTURNI CENTER LAŠKO
Rudi Bučar, koncert
Petek, 15. november, ob 19.30
Informacije in rezervacije: TIC Laško, 03 733 89 50, tic@stik-lasko.si
24
KNJIŽNICA

Slovesna obeležitev 150-letnice Čitalnice v Laškem trgu
V avgustovski številki biltena smo v daljšem članku pisali o zgodovini čitalništva na Slovenskem in o pomembnih znanih dejstvih glede prve laške čitalnice, mdr. smo v rubriki Album Laškega izpostavili tudi imenitne častne člane naše čitalnice, poleg tega pa smo napovedali obeležitve te pomembne obletnice.
26. septembra, ko je minilo natanko 150 let od izvolitve prvega odbora laške čitalnice in s tem ustanovitve narodnega društva Čitalnica v Laškem trgu, smo skupaj z Občino Laško s prireditvijo obeležili ta jubilej. Dogajanje se je začelo na Aškerčevem trgu s krajšim programom, ki ga je povezovala Mojca Knez Jovan, v fotografski objektiv pa ga je ujel Boris Vrabec. Nastopili so Kvartet klarinetov GŠ Laško-Radeče pod vodstvom prof. Primoža Razborška in recitatorka Marija Lipovšek Schuller. Sledila sta pozdravna nagovora. (Nekatere misli iz svojega bom zapisal v naslednjem prispevku.) Prvi govornik, župan g. Franc Zdolšek, je mdr. poudaril pomen zgodovinske čitalnice za Laško ter pohvalil dobro delo Knjižnice Laško kot njene naslednice. Izpostavil je tudi, da se bo Občina intenzivno angažirala za rešitev prostorske stiske knjižnice, za zagotovitev večjih, primernejših prostorov za kvalitetno in sodobno knjižnično dejavnost.
Najbolj slavnosten trenutek je bilo odkritje spominske plošče na hiši na naslovu Aškerčev trg 1, kjer je v takratni Slančevi hiši delovala prva laška čitalnica. Le-ta bo trajno obeležje pomembnega dela laške zgodovine, zato še enkrat iskrena hvala vsem sodelujočim pri njeni postavitvi - županu Francu Zdol-šku, Dimitriju Grilu in Stanki Jošt z Občine Laško, Nataši Pod-križnik z Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Kamnoseštvu Šergan in lastnikom hiše na naslovu Aškerčev trg 1.
Dogodek se je nadaljeval v Knjižnici Laško, in sicer z uvodnim nastopom vokalne skupine Fantje z Jožefovega hriba pod vodstvom Primoža Krta. Pevci so zbrane pozdravili s pesmima Stati inu obstati Damijana Močnika in Slovenec sem Gustava Ipavca. Sledilo je osrednje predavanje ddr. Igorja Grdine o či-talništvu na Slovenskem. Ddr. Grdina, izjemen znanstvenik ter eden najboljših poznavalcev zgodovine starejše slovenske književnosti, še posebej pa slovenske kulturne in politične zgodovine 19. st., sicer že večkratni gost naše knjižnice, nas je tudi tokrat navdušil. Na podlagi izjemnega znanja je nazorno orisal čas čitalništva v 60. letih 19. st. in nam na zelo zanimiv način predstavil pomen in vlogo čitalnic z različnih vidikov, tudi
takšnih, ki jih običajno v literaturi o tej temi ne zasledimo. Pri laški čitalnici je največ časa posvetil njenim imenitnim častnim članom, prek tega poudaril pomen čitalnice in aktualiziral njeno vlogo tudi v sodobnosti. S svojim prispevkom je obogatil naše vedenje in zavest o pomembnosti prve laške čitalnice. Slavnostno prireditev je zaključila vokalna skupina Fantje z Jo-žefovega hriba z izjemnim petjem Aškerčeve Kaj bi te vprašal, dekle ti? in Funtkove Pobratimije.
Matej Jazbinšek Foto: Boris Vrabec
Prva čitalnica v Laškem, Knjižnica Laško in današnji čas
Namestitev in odkritje spominske plošče, posvečene prvi laški čitalnici, je bil za Knjižnico Laško in kraj slovesen dogodek. Pomembno se mi zdi poudariti, da bomo lahko odslej kot občani na dva načina gledali ploščo. Prvič, kot na neke vrste okras, obogatitev starega mestnega jedra oz. kot informacijo o zgodovinskem dejstvu. Na tem mestu velja še enkrat poudariti, da je bila laška čitalnica ena izmed 58 čitalnic na Slovenskem v tistem času (na Štajerskem jih je bilo samo 14) in da je bil Laški trg napreden oz. v koraku s časom. Laška čitalnica je imela 11 častnih članov in vsi so bili imenitni možje slovenstva tistega časa. Z razvejano dejavnostjo (branje in izposoja knjig in časopisov, predavanja, prireditve - besede, petje, dramske uprizoritve, proslave, plesi, silvestrovanja in pustovanja) je bila središče javnega, intelektualnega in družabnega dogajanja v slovenskem jeziku v Laškem trgu.
\
Drugi pogled na ploščo pa nam zastavlja vprašanje, kaj nas lahko nauči spominsko obeležje na čitalnico na tem mestu?
25
KNJIŽNICA
Izpostavil bom dva vidika, zagotovo bi lahko še kakšnega. Prvi je prostor. Aškerčev trg, osrednji trg Laškega, je bil pred 150 leti živahen del mesta - komunikacijsko središče poti, s številnimi obrtniki, pomembnim cerkvenim središčem laške nadžu-pnije, v bližini so se nahajala šola in upravna poslopja, navsezadnje je bil to tudi prostor konfrontacij nemške in prebujajoče se slovenske skupnosti v Laškem trgu, kakor se je kraj takrat imenoval. Skratka, bil je središčni prostor delovanja, srečevanja in življenja tukajšnjih tržanov in okoličanov. In tako rekoč sredi tega trga je v letih 1869-1871 delovala prva laška čitalnica, na katere prvo prireditev je prišlo ogromno ljudi. Slovenski narod piše: »V laškem trgu se je zadnjo nedeljo odprla tamošnja čitalnica. Kakor čujemo so narodnjaki svojo nalogo prav razumeli, kajti po njih vabilu je bilo prišlo nad 400 kmetov, kteri so podučeni in vzbujeni za narodnost radostno zapustili po dokončani besedi čitalnico. Prišlo je bilo tudi več gostov od bolj oddaljenih krajev.«
Naslednji vidik, ki bi ga še želel izpostaviti, pa je pomen či-talniškega delovanja. Čitalnice so v manjšem obsegu opravljale tudi knjižnično dejavnost, zato jih štejemo za predhodnice javnih, danes splošnih knjižnic, na kar smo v Knjižnici Laško seveda ponosni. Kljub povsem drugačnemu času, funkciji in okoliščinam delovanja lahko idejo zgodovinskega čitalništva in namen sodobnih slovenskih splošnih knjižnic postavimo zelo tesno skupaj. Prizadevanje za prebujanje slovenske samozavesti, uporabo slovenskega jezika, širjenje kulture, promocijo znanja in učenja (danes bi rekli vseživljenjskega učenja), druženje, vključevanje, združevanje vseh Laščanov v demokratičnem javnem prostoru ter vzpostavljanje stikov s pomembnimi Slovenci. Če tako pogledamo na pomembno zgodovino laške čitalnice, je le-ta živa še danes in jo nadaljujemo.
In tudi črke, vklesane v kamen, naj bodo živa spodbuda vsem nam za skupna prizadevanja, ki so bila aktualna že za naše prednike pred 150 leti, da se lokalna skupnost izobražuje, osvešča in kulturno udejstvuje - v smotru napredka celotne skupnosti in dobrega življenja njenih članov.
Prepričani smo, da nam bodo v Knjižnici Laško še naprej omogočeni pogoji, da tudi v prihodnje kakovostno uresniču-
jemo naše poslanstvo - v koraku s časom ter v bližini tega zgodovinskega, osrednjega trga mesta in v vseh ozirih primernih knjižničnih prostorih.
Matej Jazbinšek
Razstava Čitalništvo na Slovenskem in laška čitalnica
Ob obeležitvi 150-letnice ustanovitve laške čitalnice smo v knjižnici pripravili tudi priložnostno razstavo. Ogledate si lahko originalne dokumente, ki jih hrani Muzej Laško. O delovanju čitalnice nam pričajo Pravila laške čitalnice, Zapisnik volitev prvega odbora Čitalnice v Laškem trgu, Seznam častnih članov Čitalnice v Laškem trgu (1869-71) in v posebnem zvezku Seznam članov Čitalnice v Laškem trgu (1869-71), na drugi strani zvezka pa Pripombe k delovanju čitalnice. Ohranil se je tudi odtis žiga prve čitalnice, ki ga tudi lahko vidite na razstavi.
O pomenu čitalnic se lahko poučimo z zapisi v številnih monografijah, drugih strokovnih knjigah in strokovnih člankih. Čitalnice so predstavljene tudi na domoznanskem portalu Kamra, za razstavo smo izbrali samo nekaj primerov digitalnih zbirk.
Osnovne podatke o laški čitalnici lahko preberemo v publikaciji Statistični pregled vseh slovenskih čitalnic iz l. 1869. Prvo besedo laške čitalnice so izvedli v nedeljo, 19. 9. 1869. O tej prireditvi je večkrat pisal časopis Slovenski narod.
Razstavili smo tudi nekatera dela častnih članov čitalnice -Vošnjaka, Bleiweisa in Koseskega, pomembnih slovenskih izobražencev, zaslužnih za narodni preporod. O čitalništvu v Laškem lahko precej izvemo iz članka Metke Kovačič Iz preteklosti knjižničarstva s poudarkom na zgodovini splošnih knjižnic laške občine, objavljenem v Laškem zborniku 2007. Zbrali pa smo tudi druge zapise o laški čitalnici v različnih publikacijah avtorjev, ki so pisali o zgodovini Laškega - Miloša Rybara, Jura Kislingerja, dddr. Jožeta Mačka in Eda Jelovška.
Lepo vabljeni na ogled razstave v času odprtosti knjižnice do konca oktobra.
Gabrijela Pirš
Pred osrednjo prireditvijo Bralne značke za odrasle
Skoraj na polovici trajanja tekoče, 12. Bralne značke za odrasle v naših knjižnicah bi vas radi še enkrat povabili k sodelovanju. Po končanih poletnih dopustih so zdaj knjige spet nekoliko bolj dostopne in je izbira večja. Zato v tej številki biltena objavljamo celoten letošnji seznam, ki bi vas lahko še pritegnil, da se pridružite branju za bralno značko in v naših skrinjicah v knjižnicah oddate izpolnjeno knjižno kazalko z mnenjem o prebrani knjigi. V knjižnici povprašajte po brošuri, v kateri smo objavili vsebine predlaganih naslovov, in berite z nami.
Konec oktobra, natančneje v petek, 25. oktobra, ob 19. uri pa lepo povabljeni, da se nam pridružite v Kulturnem centru Laško, kjer bomo na osrednji prireditvi Bralne značke za odrasle gostili med bralci priljubljenega pisatelja TONETA PARTLJIČA!
Vaši knjižničarji
26
KNJIŽNICA
Literarni in likovni natečaj: »Trubar in jaz«_
Vabimo vse učence od 6.-9. razreda k sodelovanju pri literarno-likovnem natečaju »Trubar in jaz«. Ker je Laško povezano z velikim Primožem Trubarjem, vas vabimo, da razmislite, kako bi Trubar deloval danes? Kakšen bi bil njegov nauk? Kako bi bil videti? Sprejmite izziv! Vsi sodelujoči boste dobili zanimive nagrade, ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic pa bomo razglasili dva velika zmagovalca! Več o natečaju izveste na spletni strani Knjižnice Laško in osebno ob obisku knjižnice!
Z branjem postanemo strpnejši do drugih!_
V četrtek, 12. septembra, ob 17. uri je naš knjižnični vrt ponovno zaživel in bil skorajda premajhen za številne obiskovalce. Zaključili smo namreč že 5. osnovnošolsko poletno bralno akcijo Poletni bralci in mlade bralce nagradili z nastopom izjemnega Boštjana Gorenca Pižame. Popoldne pred knjižnico je izvrstno sovpadalo z dogodki v okviru Nacionalnega meseca skupnega branja, ki že drugo leto poteka na državni ravni.
Učencev, ki so uspešno zaključili z branjem za Poletne bralce, je bilo letos kar 178 (toliko jih je 30 dni bralo najmanj 30 minut na dan in med počitnicami vsaj 5-krat obiskalo knjižnico). Sodelovali so učenci iz Laškega, Radeč, Rimskih Toplice in Zidanega Mosta. Za nagrado so vsi sodelujoči bralci tokrat dobili zapestnico z USB-ključkom, ki jih bo še dolgo spominjala na letošnje poletje in poseben dan, namenjen samo njim. Veseli in hvaležni smo, da so nam nakup zapestnic sofinancirali donator-
ji: Rimske Terme, Egal PB Laško, M&M International Radeče, M&M Tours in Tehnomatika.
Uvod v zanimivo popoldne je pripravil mladi glasbenik Maks Benedek, ki je pod mentorstvom prof. Benjamina Kosa iz GŠ Laško-Radeče poskrbel za tolkalsko popestritev. Glavna nagrada za Poletne bralce pa je bil obisk pisatelja, prevajalca, igralca in komika Boštjana Gorenca Pižame. S svojo iskrivostjo je navdušil tako mlade bralce kot njihove brate in sestre, starše, babice in dedke, obiskovalce knjižnice in naključne mimoidoče. S pripovedovanjem zgodb, šal in odlično interakcijo z obiskovalci je poskrbel, da ni nihče ostal ravnodušen. Najbolj pa se nas je dotaknila njegova misel o branju: »Zakaj brati? Med drugim tudi zato, ker s spoznavanjem najrazličnejših junakov v knjigah postanemo tudi drug do drugega strpnejši.«
Ker pa uradnega zaključka bralne akcije ni brez tradicionalnega žrebanja nagrad, nas veseli, da so nam knjižne nagrade tudi letos podarili iz založb: Mladinska knjiga, Grafenauer, Morfem, Avrora, Učila, Skrivnost in Miš. Štiri svoje prevedene knjige je podaril tudi Boštjan Gorenc. Za pestrost nagrad pa so poskrbeli še iz Thermane Laško in Pizzerije Špica. Napetost se je tako stopnjevala vse do žrebanja glavne nagrade, obiska vesoljskega centra Noordung v Vitanju.
Za fotografiranje dogodka se zahvaljujemo Galu Jazbinšku in Luku Pavčniku, ki sta člana fotografskega krožka na OŠ Primoža Trubarja Laško pod mentorstvom Andreja Gobca. Zahvaljujemo se tudi Komunali Laško, ki je knjižnični vrt odlično pripravila za dan, ko smo praznovali z mladimi, odličnimi bralci, in Občini Laško, ki vsako leto posebej podpre organizacijo dogodka.
Poletni bralci so odmeven in vedno večji projekt, ki je uspešen. Namen knjižnice in knjižničarjev je dosežen, saj želimo mlade bralce spodbuditi in jih z malce motivacije navaditi na redno branje. Veseli smo, da imamo pri tem podporo staršev in celotne lokalne skupnosti, ki je prepoznala koristnost našega dela. Na takšnem popoldnevu imamo vsi pomembno skupno točko: branje. In res smo strpnejši, nasmejani in pripravljeni na vse bralne podvige (in tudi tiste, ki jih prinese življenje). Branje ima čudežno moč, če ne verjamete - preizkusite!
Jerica Horjak
Guštfest 2019 in Knjižnica Laško_
Prireditev Guštfest, ki je budila nostalgične spomine, je Turistično društvo Laško pripravilo skupaj s številnimi soorgani-zatorji. V Knjižnici Laško smo dogajanje obarvali z razstavo
27
KNJIŽNICA / DOMOZNANSKA KAMRA
starih kuharskih knjig, nastalih pred l. 1990. Obiskovalce knjižnice smo nagovorili, da bi nam za nekaj časa posodili svoje zanimive knjige, ki so jim bile včasih ali pa tudi še danes v veliko pomoč pri pripravi hrane. Nekatere se še vedno »prenašajo« iz generacije v generacijo in so doživele številne ponatise, kot npr. Kuharska knjiga Ivana Ivačiča, Velika slovenska kuharica Felicite Kalinšek itd. Za sodelovanje se zahvaljujemo: Jelki Gorenc, Jasni Jelenko Oštir, Aniti Zdovc, Valentini Gartner, Boštjanu Vrščaju, Betki Pfeifer, Silvi Topole, Anici Topole, Ani Pader, Veri Naglič, Mariji Zupanc, Zdenki Vidali, Petri Kolšek, Ljudmili Požun in Jerici Laznik Makoter. Na razstavi so bili tudi zanimivi zvezki z recepti, ki so jih v letih 1925, 1940-1941 in 1945-1950 zapisale Angela Leskovar, Anica Knez in Fani Sajtl.
V sodelovanju z Osnovno šolo Primoža Trubarja smo se spomnili na rahlo pozabljene, vendar še vedno aktualne otroške igre. Na dvorišču knjižnice so učenci zelo zavzeto in nazorno prikazali, kako smo včasih igrali ristanc, gnilo jajce, frnikole in gumitvist. Igrali smo tudi družabne igre šolske projektne izdelave Mikado, Mlin in Lisica, za kar se zahvaljujemo učiteljicama Mojci Povše in Ireni Plevnik.
lušalci. Kašo so nam ljubeznivo pripravili v gostišču Hochkraut, skrivno sestavino pa je pridal Marko Pavčnik.
Bilo je zabavno, poučno, prijetno in nostalgično.
Martina Ajdnik in Gabrijela Pirš
»Jezero je, jezera nej«_
Letošnje počitniške ustvarjalnice smo zaključili s posebnim doživetjem. Prvo sredo v avgustu smo se odpravili na izlet na Notranjsko. Ogledali smo si Cerkniško jezero, naše največje presihajoče jezero. Posebno doživetje, ki se je vsem najmočneje vtisnilo v spomin, je bila vožnja z lojtrnikoma ob jezeru. Očarala nas je neokrnjena narava in na trenutke prav adrenalinska vožnja po izsušenih delih jezera. Po vožnjah je sledil obisk Muzeja Cerkniškega jezera, kjer sta nas prisrčno sprejela g. Veko-slav Kobe in njegova žena. Počutili smo se kot doma, ob tem pa izvedeli vse o zakonitostih jezera ter skrivnostih in legendah, ki jih je na Notranjskem precej. Ugotovili smo, da smo imeli pravzaprav izjemno srečo, kajti jezero je znova »nastalo« ravno teden pred našim obiskom, prej pa je bilo še izsušeno.
V prostorih otroškega oddelka, ki smo ga rahlo priredili v ta namen in je kar pokal po šivih (zelo veseli bi bili pravljične sobe v pritličju), smo pripovedovali pravljico Lonček kuhaj iz zbirke pravljic Pripojedke. Pravljico smo začinili s sladko, pečeno, zdravo kašo, o okusnosti le-te pa so se lahko prepričali vsi pos-
Veseli smo, da smo s tako prijetnim izletom odlično zaključili naše letošnje počitniške dogodivščine in si nabrali moči za nove šolske dni!
Jerica Horjak in Martina Ajdnik
28
DOMOZNANSKA KAMRA / ALBUM LAŠKEGA
ZGODBE IZ
-kamra D0M0ZNflNSKE
KAMRE
Ignacij Orožen [1819-1900] in Laško [5]_
Kot je bilo že omenjeno, se je Ignacij Orožen rodil v Laškem. Njegova družina je tukaj prebivala več generacij. Eden od njegovih sorodnikov (nečak) je bil tudi zgodovinar, geograf in prvi predsednik Slovenskega planinskega društva Fran Orožen. Že sam sprehod po starem mestnem jedru Laškega opozori, da je
Laško rojstni kraj obeh znamenitih Orožnov. Na Aškerčevem trgu stoji rojstna hiša Ignacija Orožna. Na pročelju jo krasita dve spominski plošči, ki mimoidoče opozarjata na to, da se je v njej rodil znameniti zgodovinar. Relief je leta 1953 postavilo Zgodovinsko društvo Celje, za postavitev spominske plošče leta 1986 pa je bila zaslužna Kulturna skupnost Laško.
Se nadaljuje.
Alenka Hren Medved, Osrednja knjižnica Celje
Naslovna stran zadnjega Orožnovega dela Kačičev -Orožnov rod, na kateri sta tudi fotografiji Ignacijevih staršev Ignaca Orožna in Marije, roj. Ramšak
*	fu itrSi
SE V. II	IP'1 H
[G NACI. J OR O? EN
DOMOLiDI IN	ZCODOV!ti*R
UMP L JE M APRILA ISO» V M Al I BOBU
IGCO Mtrlriro v ctiJ j UJM*" „	ILirLCm SHJJWQ1T nlno
Spominska alošča in relief na pročelju Orožnove rojstne hiše
Družinski rodovnik Kačičev - Orožnov rod, ki ga je Orožen posvetil svojim sorodnikom
ALBUM LAŠKEGA
Akademik dddr. Jože Maček - 90-letnik
Dddr. Jože Maček, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, častni občan Laškega, se je rodil 28. oktobra 1929 v Njivcah pri Sv. Petru, današnjih Oleščah pri Laškem.
Na fotografiji, ki jo hrani njegova hči Mateja, je družina Maček med 2. svetovno vojno. Takrat nekaj več kot 10-letni Jože sedi na tleh spredaj. Za njim sedijo od leve: njegov oče, mama (ki v naročju drži Jožetovo najstarejšo nečakinjo Malčiko, hčerko njegovega brata Korla) in tast njegove sestre Micike (oče Jo-žetovega svaka Pepija). Od leve pa stojijo: Jožetov brat Gustl, sestra Micika, neznana mladenka, nato pa Jožetov brat Fran-ček, brat Korl in njegova žena Karlina.
Akademik dddr. Jože Maček je izjemen Slovenec, na katerega smo Laščani zelo ponosni. Je znanstvenik, ki ima tri doktorate, za katerimi niso le doktorske disertacije, ampak pravi opusi znanstvenega dela znotraj posamezne discipline.
Je agronom - fitopatolog, ekonomist in zgodovinar. Poleg statusa rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti je še dopisni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti ter član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Svetovna univerza v Bensonu v ZDA mu je l. 1989 podelila kulturni doktorat. Leta 2005 je prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo, pred tem pa številne druge nagrade doma in v tujini. Bil je eden najzaslužnejših za ustanovitev Društva za varstvo rastlin Slovenije, prvo razpravo s tega področja je objavil že l. 1974, kar ga uvršča med začetnike na naravovarstvenem področju tudi širše, ne le v Sloveniji.
Izdani opus dr. Jožeta Mačka je izjemen. Njegova bibliografija šteje ok. 1.400 zapisov, poleg tega je tudi avtor čez 3.000 krajših strokovnih in poljudnih zapisov.
V zadnjih letih je raziskoval predvsem splošno in gospodarsko cerkveno zgodovino ter zgodovino Laškega in okolice, kar je za nas Laščane še posebej pomembno. Kot urednik in s prispevki je sodeloval pri Laškem zborniku 2002 in 2007, prevedel Orožnovo zgodovino dekanije Laško, izdal zgodovinsko delo Laško skozi stoletja ter nekatere krajevne oz. župnijske kronike naših krajev. V Knjižnici Laško je pripravil številna domoznanska predavanja in predstavitve svojih del.
Letos je izšlo njegovo obsežno delo Samostanska in gospodarska zgodovina Jurkloštra, ki ga bomo predstavili v knjižnici ob martinovem. Hkrati bomo tudi proslavili njegovo 90-letnico ter njegovo ustvarjalno delo in prispevek na domoznanskem področju obeležili s priložnostno razstavo.
Prispeval Matej Jazbinšek Fotografijo hrani Mateja Maček Rubriko pripravlja Knjižnica Laško Vir: www.kamra.si, Album Slovenije
29
ALBUM LAŠKEGA
Akademik dddr. Jože Maček, 90-letnik
HVALNICA DELU
»Vsak ne more igrati na violino in tudi z znanostjo se ne more ukvarjati vsak; za to je potreben talent, vztrajnost in veliko dela. Pravi raziskovalec je tisti, ki veliko, natančno in hitro dela. In prav v tem vrstnem redu, je zapisal Guido Nonveiller; menim, da sem temu njegovemu postala-tu vsaj delno zadostil,« razlaga akademik Jože Maček, ki bo 28. oktobra letos praznoval okroglih 90 let.
Foto: Bojan Herek
Skromen, preprost, delaven, zelo izobražen, redni član treh akademij znanosti, mož s tremi doktorati znanosti in zaslužni profesor z Biotehniške fakultete. Njegova bibliografija šteje več kot tri tisoč enot, več deset samostojnih znanstvenih, strokovnih in poljudnoznanstvenih publikacij, 5 univerzitetnih učbenikov, več kot 350 znanstvenih in strokovnih razprav v domačih in tujih revijah, prevod več kot 20 strokovnih in 1 znanstvene knjige. Njegova bibliografija je objavljena v reviji Acta agriculturae Slovenica, 2007 (prejšnjega Zbornika Biotehniške fakultete) - kjer je bil glavni urednik več kot četrt stoletja. To je najkrajše o akademiku Jožetu Mačku, rastlinskem zdravniku, ki je vso svojo aktivno dobo, do upokojitve, posvetil fitomedicini.
Doma je bil na srednje veliki kmetiji na Njivicah (v Oleščah) nad Laškim; tam je bilo dela vedno več kot rok, zato se mu ni mogel izmikati. Ker ni imel tovarišev za otroško igro, si ga je kot svoj prime-
30
ren kader izbral trgovec Puncar iz Laškega, h kateremu je šel še ne trinajstleten v uk. Tam si je še utrdil delovne navade in spoznal, da bi rad študiral. Brez težav je končal srednjo kmetijsko šolo in agronomsko fakulteto v Ljubljani in tam postal asistent. Po naključju je zasledil razpis za Humboldtovo štipendijo, ki mu je odprla pod do študija v Bonnu. V manj kot dveh letih je doktoriral, njegova raziskava primarnega in sekundarnega pa-razitizma pa je naletela na velik odmev v mednarodnih znanstvenih krogih. Po končanem študiju je postal izredni profesor leta 1972, redni profesor in predstojnik katedre za fitomedicino na Biotehniški fakulteti pa tri leta za tem. Upokojil se je leta 1997.
Med študenti je bil zelo spoštovan, veljal je za strogega in pravičnega profesorja, ki je cenil zgolj znanje. Predaval je aptikativne predmete in zato veliko sodeloval z gospodarstvom. Bil je mentor 98 diplomantom univerzitetnega študija, 14 magistrandom in 9 doktorandom. Je znanstvenik številnih področij, v aktivni dobi je bil rastlinski zdravnik in profesor številnih generacij študentov.
Njegova ožja specializacija so bile glivične bolezni rastlin, ugotovil pa je tudi 800 vrst listnih zavrtačev (metuljčkov in še treh vrst), od tega več kot 50 vrst novih na območju jugovzhodne Evrope.
Že v sedemdesetih letih se je ukvarjal z okoljskimi vprašanji in o tem ozaveščal tudi študente. In že takrat je začel spremljati onesnaženje rastlinskih pridelkov in tal z ostanki teh sredstev. Iz tega se je razvilo današnje redno spremljanje onesnaženosti tal, voda in živeža. Ukvarjal se je tudi z ekonomiko varstva rastlin.
Je zagovornik integrirane pridelave hrane, ko gre za tržno pridelavo, ko pa gre za lastno rabo, svoj pridelek pridelu-
je ekološko. Tržno pa to zaradi prevelikih tveganj ni mogoče.
Ob agronimiji sta ga zanimali tudi agrarna in cerkvena gospodarska zgodovina. Že leta 1976 je z doktoratom v Beogradu dokončal vzporedni študij ekonomije iz študentskih let.
Po upokojitvi se ukvarja s cerkveno gospodarsko zgodovino, ki jo je temeljito preučil. Agrarna zgodovina, razvoj kmetijstva v 19. stoletju, je področje, ki ga je temeljito preštudiral in opisal. Doktorat s področja zgodovinskih znanosti je zagovarjal leta 1989. Tudi s področja cerkvene gospodarske zgodovine je napisal vrsto knjig, za kar se mu je Slovenska škofovska konferenca zahvalila z odličjem sv. Cirila in Metoda leta 2008. To je le eno od številnih priznanj, ki jih je sicer dobil za svoje delo, najbolj izstopajoči sta še dve, Zoisova nagrada, najvišje priznanje za znanstvene dosežke (2005), istega leta pa je postal tudi častni občan domače občine. Redni član SAZU-ja je od leta 1995, tri leta za tem je postal član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, od 2003 pa je še član Evropske akademije znanosti in umetnosti.
Vse našteto si je pridobil z delom, saj botrov, razen krstnega in birmanskega, ni imel. Delo je zanj način, kako priti do rezultata, zadovoljstvo, ko je končano, vmes pa užitek, ko je pot prava. Z eno besedo: Hvalnica delu, kot je bil naslov našega filmskega portreta o njem, posnet je bil pred tremi leti. Tudi nam, drugim delo lahko prinese kakšno nagrado ali vsaj čast. Jubilant sam dokazuje, da delo res plemeniti in zaradi tega postajamo boljši ljudje.
Ob njegovem jubileju mu iskreno čestitamo in mu želimo, da bi še dolgo ohranil svoje zdravje in delavnost!
Boža Herek
PR' SPANOVIH BLAGOSLOVILI KAPELO
Na rožnovensko nedeljo, 6. oktobra letos, je nadškof Alojz Uran blagoslovil novo kapelo, ki so jo ob 90-letnici akademika dddr. Jožeta Mačka postavili na njegovi domačiji na Njiv-cah (Olešče 17, Laško). Kapelica, ki je zasnovana kot slopno znamenje, je visoka pet metrov in je delo arhitekta Aleksandra Rogine, akad. slikar Tomaž Perko pa jo je poslikal (sv. Peter, Rožnovenska Mati božja, sv. Jožef in blaženi Anton Martin Slomšek). Razen teh dveh ustvarjalcev, domačih, sosedov in vaščanov z Njivc, kjer je bila sveta maša tokrat prvič, so se velikega slavja udeležili še nekdanji ljubljanski župan Jože Strgar in številni sorodniki, prijatelji, gostje in vsi, ki so sodelovali pri uresničitvi zamisli in izgradnji kapele.
Foto: Mojca Maček
KULTURA
PROFESOR VEJICA, PORTRET DR. TOMA KOROŠCA
Hvala, lepa gospa ali hvala lepa, gospa je svoj čas slikovito znal povedati Frane Milčinski-Ježek. Tako lahko tudi najbolj natančno na hitro ilustriramo pomen vejice, skladenjskega ločila, ki nekaterim pišočim dela hude preglavice. Profesor vejica pa je naslov filmskega portreta o jezikoslovcu dr. Tomu Korošcu, Laščanu po rodu, ki v svoj rodni kraj tudi v zrelih letih rad pride.
Je eden ključnih sodobnih slovenskih jezikoslovcev, soavtor Slovarja sloven-
skega knjižnega jezika, avtor Vojaškega slovarja in Ribiškega slovarja, vrste monografij in člankov. Sicer je tri desetletja rabo slovenskega jezika in stilistiko poro-
čevalstva in še nekatere druge predmete predaval na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, zdajšnji Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Po vejicah pa so si ga zapomnili tisti študenti, ki se teh niso hoteli naučiti. Veljal je za strogega in pravičnega profesorja, s katerim sicer ni bilo šale. Njegova predavanja pa so bila iskriva, slikovita in zanimiva.
O njem v filmskem portretu govori vrsta zanimivih sogovornikov in seveda, tudi on sam. Premiera filma, ki nastaja v produkciji TV Krpan, bo 22. novembra ob 18.00 v Kulturnem centru Laško. Prijazno vabljeni!
Boža Herek Foto: Bojan Herek
13. POHOD PO ANZEKOVI POTI
13. Pohod po Anzekovi poti se je začel in končal, kot se za ime spodobi - godbe-niško. Letos je namreč Zveza Možnar iz Javnega sklada za kulturne dejavnosti prejela sredstva, namenjena izdelavi novih aranžmajev Anzekovih koračnic, prva bo notografirana Hribovska koračnica. Vreme je bilo, vsaj v primerjavi z lanskoletnim, dobro. Le razgledi 56 letošnjim pohodnikom niso bili dani. A je bila družba ravno prava za čudovito popotovanje. Tradicionalno je pot vodila Urška Sikovšek, jutranji štart je ovenčala Vaška godba Vrh. Letos se je standardnim postojankam, tudi na presenečenje organizatorjev, pridružila nova. Prebivalci Ojstrega so se namreč združili in povabili pohodnike medse, jih pričakali z glasbo, jedačo in pijačo in zelo izvirno Otroško tržnico, kjer smo si lahko ogledali in prejeli ročno izdelane spominke. Tudi v Svetinskih višavah ni bilo sonca. Godba Svetina je pričakala pohodnike in igrala pri maši, ki jo je daroval velik
ljubitelj godbeništva msgn. Stanislav Li-povšek. Pohodniki so se pod šotorom pridružili praznovanju Krajevnega praznika KS Svetina, ki se je nadaljevalo s srečanjem godb, ki so zaigrale Anzeko-ve melodije. Pod taktirko Ivana Ulage so se oglasile domača Godba Svetina, Laška Pihalna Godba, Veteranska godba Gambrinus, Godba Šentjur in Godba Štore. Golaž za vse udeležence so skuhali na Svetini, pivo pa so nam pomagali toči-
ti člani Kluba ljubiteljev laškega piva. Prireditev in razpoloženje je najbolje opisal gospod s Pokljuke, ki je prišel v laške toplice za tri dni in je na jutranjem sprehodu prebral plakat, ki je vabil na pohod in se nam je priključil: »Krasno se imate tukaj! Pa zabavati se tudi znate!« Res je! Ko stopimo skupaj, se imamo krasno!
Urška Knez, Zveza Možnar Foto: Slavko Ojsteršek
KD RIMLJAN
Srečanje članov na Kopitniku
23. avgusta smo imeli člani Kulturnega društva Rimljan srečanje na Kopitniku. Popoldne so nam popestrili Rimski ljudski pevci in godci. Malo smo pokramljali in si izmenjali mnenja o dogodkih in prireditvah, ki jih je društvo že organiziralo v letu 2019 in jih še bo. Vse smo povabili tudi na Rimski večer z gos-
tom Andrejem Marinškom v oktobru in na Revijo ljudskih pevcev in godcev, ki bo 19. oktobra ob 18. uri v večnamenski
dvorani gasilskega doma Rimske Toplice. Tudi 31. Miklavževanje, ki bo 5. decembra, bo treba izpeljati, čeprav bo zelo težko, saj je finančnih sredstev vedno manj. Predsednik Daniel Pavč-nik je že vnaprej prosil vse člane za pomoč pri izvajanju prireditev in se zahvalil za sodelovanje v društvu. Po dobrem poznem kosilu smo še obujali stare ljudske pesmi in si s plesom pretegnili noge. V večernih urah smo se odpeljali v dolino polni dobre energije. Hvala tudi Planinskemu
31
KULTURA
društvu Rimske Toplice za lepo postrežbo.
Rimski večer z Andrejem Marinškom_
KD Rimljan je 6. septembra v večnamenski dvorani Rimske Toplice organiziralo Rimski večer. Andrej Marinšek se je predstavil kot režiser filmov, ki jih je snemal v letih 1970 - 1980 v domačem
kraju Rimske Toplice ter bližnji in daljni okolici. Pripovedoval je anekdote iz teh
časov, ko so snemali filme. Pri snemanjih je sodelovalo veliko domačinov, ki so bili že takrat aktivni člani društva. Njegovi filmi govorijo o bojih, o rimski Trnuljčici, o spustu po Savinji, o živem šahu in še mnogo drugih temah. Ideje za snemanje filmov je dobil iz vsakdanjega življenja. Večer je vodila Štefanija Pavčnik, s pesmimi pa so urico popestrili Rimski ljudski pevci in godci.
Štefanija Pavčnik
ZELENA DRUŽINA KITAJSKO ODELA V SVOJE BARVE
Pretekli mesec so se godbeniki in godbenice Laške pihalne godbe z Mažoreta-mi Laško in Bobnarsko skupino Laško odpravili na drugi konec sveta. Gostovali so na Turističnem festivalu v Šanghaju, kjer so predstavili svoj program in z neverjetno energijo ter drugačnostjo navdušili več tisoč glavo množico. Spregovorili smo s predvodnikom Laške pihalne godbe Luko Vindišarjem in vodjo Mažoret Laško Sabino Seme, ki sta s pomočjo Mihe Dergana, nekdanjim predvodnikom Laške pihalne godbe sestavila program s katerim se je zelena družina predstavila na Kitajskem.
Laška pihalna godba na Kitajsko. Od kod ideja za odhod, kako je prišlo do povabila?
Sabina: Povabilo smo prejeli pred enim letom, oktobra 2018, in sicer na elektronski naslov mažoret. Na naš naslov redno prihaja ogromno število podobnih emailov s povabili na različne festivale povsod po svetu, ampak ponavadi gre za festivale, kjer morajo udeleženci poleg prevoza, nastanitve in prehrane plačati še kotizacijo, da sploh lahko nastopijo. Ko sem odprla mail s povabilom za Šanghaj, sem tako najprej pomislila, da gre še za en takšen festival, ki želi z nami samo »zaslužiti« in povabilo že skoraj izbrisala. Vendarle me je radovednost premagala in sem želela izvedeti kako visoko kotizacijo želijo organizatorji tako odda-
ljenega festivala in na moje veliko presenečenje na koncu ugotovila, da kotizacije ni ter da so nam pripravljeni plačati celotno bivanje, prevoz in nekatere oglede. Poleg tega je bilo povabilo na začetku naslovljeno zgolj na mažoretno skupino in seveda sem organizatorjem odpisala, da v našem društvu deluje še godba in bob-narska skupina ter da nas je vseh skupaj približno 80. Potem pa še zadnje presenečenje, strinjali so se, da pridejo vse tri sekcije, vseh 80 članov ... in tako se je začel projekt »Kitajska«.
Zato lahko tudi malo v hecu rečem, da naši godbeniki in bobnarji brez mažoret ne bi doživeli Kitajske.
Kako pa so potekale priprave za »projekt Šanghaj«? Kako poteka kreiranje show programa za tako skupino?
Sabina: Sprva je bilo veliko nejasnosti kaj sploh organizatorji od nas pričakujejo in zahtevajo. Iz zadnjega festivala v Rusiji smo bili navajeni velikega prostora za nastopajoče in točno določenega protokola glede samega show programa, zato smo pričakovali podobno situacijo tudi na Kitajskem, ampak zadeva je bila popolnoma drugačna. Že zaradi same prostorske in časovne omejitve nismo mogli izvesti showa v takšni razsežnosti kot ga znamo in bi ga lahko, zato smo zasnovali in pripravili na nek način »mini« show program, sestavljen iz ene skladbe in manjših premikov po prostoru. Samo kreiranje že bolj preprostega show programa ti vzame veliko število ur poslušanja glasbe, iskanja različnih idej glede figurative in iskanja pike na i.
Kaj pa usklajevanje godbe in mažoret? Kakšne koristi imajo od znanja enih in drugih obe skupini?
Luka: Ob dobri pripravi posameznih skupin je združevanje bistveno olajšano. Če pa se pojavijo težave, so te zaradi velikega števila ljudi na enem mestu težje rešljive. Zagotovo se godbeniki od mažoret lahko naučijo sproščenosti, elegance in takojšnje prilagodljivosti. Kar se tiče idej je mažoretna skupina običajno korak pred godbo, čeprav se tudi to trudimo spraviti na isti nivo. Godbeniki mažo-retam pomagajo predvsem v glasbenem smislu. Če je skladba odigrana v skladu z dogovorjenim, je možnost uspeha večja.
Laška godba na Kitajskem. Kakšen »šok« ste bili zeleni Laščani za publiko?
Sabina: Na Kitajskem in celo v tako ogromnem mestu kot je Šanghaj res zelo redko vidiš belca, tudi turisti so namreč pretežno Azijci in zato belec za njih predstavlja eksotiko. Tudi, ko smo se gibali v civilu posamezno ali v manjši skupini, zelo pogosto ugotoviš, da te na skrivaj fotografirajo, ali pa delajo selfije s tabo v ozadju. Ko pa vidijo tako ogromno skupino kot smo bili mi in po vrhu vsega še v uniformah, takrat pa se navdušenje sploh ne poleže, prošnje za fotografiranje kar
32
KULTURA
dežujejo in lahko bi rekla, da nam praktično ne bi bilo potrebno izvajati nobene koreografije ali skladbe, preprosto bi se sprehodili mimo ljudi in mahali pa publika še vedno ne bi bila razočarana. Seveda tega nismo naredili, vsak naš nastop smo opravili z največjo mero profesionalnosti in res je velik užitek, ko vidiš pred sabo hvaležno, nasmejano in navdušeno publiko.
Kako pa so potekali dnevi na Turističnem festivalu? Je bil vaš urnik natrpan samo z nastopi ali ste imeli kaj časa tudi za oglede samega mesta?
Sabina: Kljub temu da smo imeli v celotnem tednu planirane zgolj 4 nastope, je bil naš urnik dokaj poln. Prvi dan smo si vzeli čas za počitek in navajanje na novo okolje, drugi dan pa nas je v večernih urah že čakala generalka za sobotni glavni nastop, ki je bil sestavljen iz nastopa na glavnem odru in treh manjših odrih, ki jih je povezovala krajša parada. V naslednjih dneh nas je čakal še nastop pred eno izmed glavnih znamenitosti -Oriental Pearl Tower ter dve krajši paradi po glavnih nakupovalnih ulicah Šan-ghaja. Ves preostanek našega prostega časa pa je zapolnil organizator s svojim programom ogledov - tako smo obiskali Oriental Tower, tovarno svile in tovarno žada, udeležili smo se tradicionalne čajanke in se sprehodili po tradicionalnih kitajskih vrtovih ter tržnici in se popeljali z ladjico skozi večerni Šanghaj, kjer smo lahko uživali v prelepem pogledu na slavno veduto tega več milijonskega mesta.
Kako pa ste se godbeniki in mažore-te »aklimatizirali« na Kitajskem? Tisti, ki vas dobro poznamo smo slišali tudi kakšno šalo na račun prehrane. Ste imeli kaj težav s časovno razliko?
Sabina: Časovna razlika med Šangha-jem in Slovenijo je znašala 6 ur, torej ko smo se morali zbuditi in oditi na ogled
ali nastop, je bila pri nas še sredina noči, po drugi strani pa v večernih urah še nismo bili zaspani, saj je bil pri nas šele popoldan. Slej kot prej se sicer navadiš in ti časovna razlika ne predstavlja nobenega izziva. Po drugi strani pa je bila hrana vseskozi kitajska, sicer je bila dobra, podobna naši v kitajskih restavracijah, s seveda določenimi bolj »eksotičnimi«, nepoznanimi »specialitetami«, ampak ker smo v podobnih restavracijah jedli kosila in večerje, se hitro naveličaš podobnega okusa. Po polovici bivanja smo zato že vsi hrepeneli po domači goveji juhi in praže-nem krompirju, zadovoljili pa smo se z McDonaldsom.
Kakšni gostitelji pa so Kitajci? So vas dobro sprejeli?
Sabina in Luka: Kitajci so izjemno gostoljubni in pripravljeni pomagati. Domov smo prišli brez slabih izkušenj, kar se tiče načina, kako so nas sprejeli.
In potem smo v Sloveniji slišali, da ste opravili tudi dobro »navijaško« delo. Na Kitajskem ste pripravili sprejem za naše-
ga svetovnega prvaka v motokrosu Tima Gajserja.
Luka: Med pripravljanjem na pot smo se spomnili ideje, da bi šli pozdravit tudi slovenskega šampiona, ki je imel zadnjo tekmo Grand prixa ravno v Šanghaju. Kljub dolgemu dnevu smo se odločili, da v večernih urah obiščemo njegov hotel in mu zaigramo nekaj skladb. Želeli smo zaigrati tudi himno, ki je na uradnem delu manjkala, pa smo jo zaradi pritožb o (pre)glasnosti le zapeli.
Slišali smo tudi, da od kar ste prišli s Kitajske niste prav nič počivali. Konec meseca se namreč odpravljate tudi na državno tekmovanje v korakanju.
Luka: Drži, 19. oktobra je na vrsti nov projekt, državno tekmovanje v korakanju, ki bo potekalo v Radečah. Želeli bi predvsem povabiti Laščane in ostale, ki nas podpirajo, da nas podprejo tudi tokrat. Zagotavljamo, da bomo dali vse od sebe. Naš cilj je seveda nadgraditi letošnje delo na tem področju s kvalitetnim nastopom, ki bo nam in obiskovalcem v užitek. Motivacije nam kljub vsem obveznostim ne bo zmanjkalo. Upamo, da se vidimo v radeški športni dvorani.
Velika zelena družina torej ne navdušuje samo doma. Naše ime, mesto Laško in Slovenijo so ponesli celo do Kitajske. Vas drage bralce in bralke na tem mestu pozivamo, da se jim torej pridružite ob navijanju, 19. oktobra v radeški športni dvorani, kjer bo naša družina lovila stopničke na državnem prvenstvu iz korakanja. Saj vemo, v katero barvo se moramo odeti, kajne? Geslo za navijanje: »3270, LAŠKO!«
Špela Juhart Foto: Rok Deželak
33
KONCERT JANJE BRLEC Z GOSTI
Citrarka Janja Brlec pripravlja 19. oktobra v Kulturnem centru Laško ob 19.30 veliki koncert z gosti. Posebna gostja bo Nuška Drašček. Nastopili bodo še sopra-nistka Sara Lešnik, Mihael Strniša (član Eroike Aromatike), akordeonist Izidor Ko-kovnik, čelistka Maša Tomc, kontrabasist Sebastjan Podlesnik ter godalni kvartet v sestavu Peter Napret, Maja Glavač, Kristjan Kolman in Aleksander Kuzmanovski.
Koncert bo pravo presenečenje za poslušalce, saj bo glasba povezana v zgodbo, ki jo bo preko poezije vodila Sara Lešnik. V poslušalcih bo vzbudila mavrico čustev, od strasti in ljubezni do rahločutnosti, pogleda vase in iskrenosti. Tako bo moč prisluhniti klasični glasbi, strastnemu tangu, najlepšim popevkam slovenske glasbe ter tudi dalmatinskim melodijam.
Janja s ponosom pove, da je 22. septembra izšel videospot za skladbo Ljubi moj, ki je na ogled na Youtubu. »Skladba Ljubi moj je intimna, iskrena in zame
posebna skladba. Opisuje najbolj krhko, zapleteno, a hkrati najlepšo sestavino našega življenja - ljubezen oz. ljubezenski odnos med dvema osebama. Besedilo je nastalo v trenutku,« nam je zaupala Janja in dodala: »Skladba Ljubi moj je nastala na instrumentalno podlago skladbe mojega profesorja citer na magistrskemu študiju citer na univerzi Mozarteum Ha-ralda Oberlechnerja. Besedilo sem napisala sama. Pri ustvarjanju skladbe sta sodelovala še izvrsten glasbenik, multi-instrumentalist Gal Gjurin ter čelistka Maša Tomc.«
Foto: Igor Pečoler
Janja je z odliko diplomirala na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Munchnu ter magistrirala z odliko na Univerzi Mozarteum v Salzburgu. Po številu nagrad s tekmovanj v mednarodnem prostoru je ena najuspešnejših citrark. Zdaj prenaša svoje znanje na mlade citrarje v Glasbeni šoli Laško-Radeče. Hkrati deluje kot sa-mozaposlena v kulturi. Njeno poslanstvo je predstaviti citre širši množici v vseh razsežnostih in prikazati neomejenost tega instrumenta. Obenem pa približati citre tudi mlajšim generacijam z glasbo, ki je njim bližja in razbliniti predsodke o citrah. To ji uspeva z igranjem različnih glasbenih zvrsti. V duu Kontrario, z akordeonistom Izidorjem Kokovnikom, predstavlja citre kot klasični instrument na koncertih klasične glasbe in sodeluje z različnimi skladatelji. Tako je za njun duo napisal skladbo On the Surface priznan slovensko-makedonski skladatelj Goran Bojčevski. Je članica Slovenskega citrarskega kvarteta (Peter Napret, Anita Veršec in Tomaž Plahutnik). Z njenim nekdanjim učiteljem Petrom Napretom veliko nastopata skupaj, lani pa sta izdala tudi CD zgoščenko slovenskih ljudskih in narodnozabavnih skladb z naslovom Slovenski venček. Njeno delo je tudi učbenik za prvi razred citer Citrar-ska mavrica, ki je potrjen s strani Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Janja vodi seminarje, mojstrske tečaje, je članica strokovnih komisij na državnih in mednarodnih tekmovanjih, piše priredbe in sodeluje z različnimi glasbeniki. 15. novembra lahko zven njenih citer slišite tudi na klasičnem solističnem koncertu v samostanu Mekinje.
T. G.
CITRARKE
.EC Z GOSTI
SOBO™ 1
POSEBNA GOSTJA
19:30 NUŠKA DRAŠČEK
KULTURNI CENTER LAŠKO
PR0OAJA VSTOPNE MttfSciTOUA TEiASiaTOSnK-USMSI POKROVITELJA XQNCffiTA
GRAFIKA GRACER
34
LITERARNI KOTIČEK
Ko na dobravo pade večer, na mojem sprehodu iščem svoj mir. Na jasi srna se pase vse dni in plaho gleda mene v oči.
Skoraj sva že prijatelja bila, imela rada sva večere midva. Ko je začutila korak za vasjo, je že obrnila k meni glavo.
Ko nek večer spet šel sem skozi gozd, na jasi zagledal sem čudno skrivnost. Moje srne na jasi več ni, tamkaj sem našel le kapljo krvi.
Stanko Gotar
£
eq
Bilo je mesto belih marjetic. Na eni strani vode, lesketajoče se reke mnogoterih rastlin in rib ter rakov. Nasproti, na nasprotnem bregu, pa je bilo mesto rdečih, živo rdečih dalij. V mestu belih marjetic je živela deklica Maja, nosila je belo oblekico z izvezenimi raznobarvnimi rožicami, še ljubša pa ji je bila oblekica z živo rdečimi češnjicami. K njej si je rada nadela po dvoje češnjic na vsako uho. To so bili uhani, njeni najljubši. Nogice so bile najraje bose, kadar so prosto tekale po travnati preprogi rečnega brega, brega reke Sinjeoke, sicer pa so nosile bele čeveljce z belim paščkom za po mestnih ulicah mesta belih marjetic.
Maja je zelo rada tekla, še raje pa je plavala v strugi Sinjeoke. Včasih je Sinje-oko preplavala z brega mesta belih marjetic na breg mesta rdečih dalij in nazaj. Včasih se je potapljala in iskala potopljene zaklade, razbitine ladij in če je imela srečo, je na peščenem dnu Sinjeoke našla star zarjavel lonec, polomljeno kolo ali celo straniščno školjko, včasih s pokrovom, drugič brez. Vse te najdene reči so jo vsakič navdale s ponosom pravega raziskovalca potapljača, kot da bi odkrila čisto pravi zaklad. Nekega dne je binglja-la z nogami na lesenem rečnem pomolu, ko je na bregu mesta rdečih dalij zagledala dečka njenih let, kako nastavlja vabo na trnek, da bo lovil ribe. To jo je tako razjezilo, da je v hipu skočila v Sinjeoko in priplavala na drugi breg. »Kaj pa počneš?« je izdavila še vsa zadihana, čim je
Sreča izvira iz skupnega delovanja. Sreča je duševni mir, ki žari ponotranjeno. Je moč, ki nagovarja z nasmehom in naredi svet meden z zamolklim brenčanjem čebele.
V sreči začutimo, kako je lahko življenje svetlo in dragoceno. Ko zagori ljubezen, se žarek sreča z njeno družbo, ji poboža roko in jo opogumi. Sreča je mehka perjanica za mirno spanje.
cb
zlezla iz vode. Deček se je sprva zdrznil, saj ga je to mokro, dolgonogo in plavo-laso bitje, ki se je nenadoma dvignilo iz vode, kot da bi bila kakšna vodna vila, presenetilo. A kmalu se je zbral in ji jezen odgovoril: »Kaj ne vidiš? Ribe bom lovil! Sedaj pa izgini, kvariš mi ulov!« In že je vrgel trnek v vodo. Maja pa je jezna zgrabila za palico, na kateri je bil trnek z vabo, in jo iztrgala dečku iz rok, potem pa jo še prelomila na pol. »Trapa, kaj pa počneš?« se je razjezil deček in iz oči so mu proti Maji švigale strele in jezni bliski, malo je manjkalo pa bi skočil nanjo in jo zlas-al. Maja pa se ni več zadrževala ob njem, zavpila mu je, da je v tej reki že tako malo rib in da jih ne bo zdaj še on vseh pobil. Nato je urno skočila v vodo in zaplavala domov. Deček ni vedel, kaj naj sedaj počne, ni se mu namreč ljubilo narediti druge ribiške palice in iskati nove vabe za trnek, zato je še on skočil v vodo in zaplaval za Majo. Ona je bila že na drugem bregu, ko se je komaj kobacal iz Sinjeoke. »Hej,« je dejal, »kdo pa sploh si?«
»Maja. Zakaj si priplaval za mano?«
»Dolgčas mi je.«
»A zato loviš ribe?«
»Sem jih hotel ja ... pa si mi ti pokvarila zabavo!«
»Ubijanje je zate zabava?«
»Saj tudi drugi lovijo ribe, za hrano,« se je takoj branil.
»Si lačen?«
»No, ne nisem .«
»Je kdo od domačih lačen?«
»No, ne niso .«
»To se pravi, da jih loviš za šport!«
bilten
Moja domovina zares, zares je fina.
Če pojdeš na izlet, spoznaš, kako je zanimiva. Lahko si gore ogledaš, jame odkrivaš, mogočne gozdove občuduješ, gozdove raziskuješ.
V soncu jezero se lesketa. Moja domovina tudi morje ima.
Moja domovina zares je fina.
Brina Frangež, 10 let
»Kaj pa naj sicer počnem?« je vprašal z žalostnim glasom.
»Lahko bi ribe samo opazoval, lahko bi se potapljal in opazoval življenje v reki,« je predlagala Maja. »Kako ti je ime?«
»Grega sem,« ji je odgovoril, »in tvoj predlog mi je zelo všeč.«
Naredil se je nov dan. Sonce je že sililo na plan s svojimi žarki. Ob rečnem bregu mesta belih marjetic sta se dobila Maja in Grega. Zmenila sta se namreč, da se gresta že navsezgodaj zjutraj potapljat in iskat 'zaklade'. Grega je bil na dogovorjenem mestu pred Majo, saj je že nestrpno čakal dogodivščino, ki se jima je obetala.
Potapljala sta se cel dan.
Šele ob večeru sta se zares ustavila na rečnem bregu mesta rdečih dalij, kjer sta si najprej ogledala vse nabrane 'zaklade', ki jih je bila pisana kopica na videz neuporabnih reči. Našla sta star rdeč pisker z belimi pikami, polomljeno kolo, spuščeno zračnico in majhno staro pečico. Stvari sta si pravično razdelila. Dogovorila sta se, da Maja vzame star rdeč pisker in majhno staro pečico, kolo in zračnico pa Grega. Ker sta se potapljala cel dan, sta bila že zelo lačna, zato je Grega stekel v bližnjo trgovino, kjer je kupil nekaj krompirja. Spekla sta ga v žerjavici in s slastjo pojedla. Poslovila sta se in šla vsak svojo pot. Maja je skočila v reko in splavala do brega mesta belih marjetic.
Vsak v svojem mestu, vsak na svojem bregu in v svojem domu sta zaspala in sanjala o čudovitem minulem dnevu. Na obe mesti je padla temna, temna tema in ju zavila v skupen molk.
Karmen Murovec
35
LITERARNI KOTIČEK
EsUMOi

tvojih prednikih ti lahko povem,« je vzdihnil hrastov hlod in za
\
Pred leti sem se sprehajal po našem gozdu. Bližala se je jesen. Med sprehodom sem prišel do gozdne jase, kjer je vse žarelo v nebeško lepih jesenskih barvah. Nedaleč od mene je v travi ležal ogromen hrastov hlod. Prijazno me je povabil, naj sedem nanj in si odpočijem utrujene noge. Veselo sem se odzval povabilu in se ob toplih sončnih žarkih nanj udobno namestil. V mislih sem se sprehajal po letih svojega otroštva, mladostništva, rodne dobe in dobe zorenja. S svojimi spomini sem potoval daleč nazaj in počutil sem se kot ptica, ki poleti pod nebo.
Globoko v sebi sem začutil, da me je nekdo ogovoril. Prebudilo me je šepetanje hrastovega debla, na katerem sem sedel. Ves omamljen sem prisluhnil rahlo stokajočemu glasu, ki mi je pripovedoval svojo zgodbo.
»Veš Valentin, žalosten sem. Na ta svet sem pripotoval pred mnogimi leti. Ob meni sta rastla še dva hrasta, v naši mladosti smo si bili kakšen meter vsak sebi. Sčasoma smo se zbližali in zrasli skupaj, da smo bili kot družina. Ko boš odhajal, le poglej, v mojem telesu bijejo tri srca. Tako kot v družini več src bije za isto stvar, tako smo tudi mi trije postali eno. Lahko ti povem, da sem poznal že tvojega prapradeda Jurija in njegovo družino. Pa tvojega pradeda Miho in njegovo družino, prav tako tvojega deda Valentina. Dolgo smo že na svetu, res! Pa spomnim se tudi tvojih staršev in vaše družine, kako ste grabili listje pod nami, vsako jesen. Tvoja družina in vsi tvoji predniki so mimo nas hodili ob nedeljah k sveti maši v Šentlenart. Ooo, še marsikaj o
ti&RVESiVL^NJBBMiM
Kakšen bi bil svet brez barv? Svet je z barvami prav lep.
Pomlad zelena in cvetoča, živali prebudi in ptice vrnejo se z juga, nazaj k Sloveniji.
Zelena zavist predstavlja, rumena toploto in mir, rjava pa jesen. K jeseni spada še zelena, rdeča, oranžna, rumena.
Rdeča predstavlja ljubezen, oranžna svobodo in svetlobo. A poletje predstavlja tudi modra. Modra je morje, reka in potok.
K zimi spada pa bela. Bela predstavlja sneg, led in milino, siva žalost in nesrečo, črna osamljenost in ječo.
Brina Frangež, 10 let
nekaj časa umolknil. Ko sem se mu želel zahvaliti, je nadaljeval s tihim glasom.
»Veš, lansko leto so prišli drvarji v naš gozd, z motorno žago. Moji prijatelji so drug za drugim padali v smrt. Slišal sem pogovor med drvarji pri podiranju mojega soseda, kaj vse bo nastalo iz naših teles. Vsi drvarji so nas hvalili in načrtovali izdelke za čudovito pohištvo. Zelo sem se bal smrti, ko pa sem slišal, da gremo samo v neko drugo dimenzijo, sem bil malo pomirjen.«
»Drugo jutro se prišli drvarji, nastavili so žago na moje deblo in moja rjava kri je brizgala daleč naokoli. Zavrtelo se mi je v glavi, komaj sem se še na hitro poslovil od sonca in že sem zgrmel v drug svet. Drvarji so vse moje sosede naložili na traktor in jih odpeljali. Meni so porezali vrhove in me prepustili na milost in nemilost zobu časa. Toda jaz nočem, da tu umrem in me skurijo za drva. Ne, nočem. Preveč viharjev sem preživel in v mojem deblu je preveč dragocenih spominov, da bi vse izgubil!« je žalostno zaključil hrast in umolknil.
Zdaj sem se globoko zamislil. Spomnil sem se družin mojih prednikov, ki so stoletja gospodarila s tem gozdom.
Na glas sem izrekel obljubo deblu hrasta, da bo prav on tisti, ki bo še naprej dolga stoletja lahko pričal o življenju družin Deželak iz Razborja.
Poiskal sem kiparja, naložil hlod na voz in ga odpeljal v njegovo delavnico. Kipar Martin je z ljubeznijo vzel v roke orodje in s svojo umetniško dušo in roko vdihnil dušo temu lesu. Izdelal je čudovito podobo družine, ki simbolizira življenje družin mojih prednikov: družina je objeta, mati pa drži v rokah hleb kruha, katerega je v tistih časih hudo primanjkovalo.
Valentin Deželak
Kip je delo Martina Klezina.
36
IMSI
£
s
SOCIALA IN HUMANITARNA DEJAVNOST
Pri Rdečem križu do konca leta še veliko nalog_
Prihajajoči dnevi, tedni in meseci do konca koledarskega leta so še posebej polni vseh pričakovanih, planiranih in ustaljenih aktivnosti, ki jih želimo še postoriti.
Med drugimi bo kar nekaj krajevnih organizacij Rdečega križa z našo pomočjo pripravilo tradicionalna druženja krajanov in članov nad določeno starostno mejo, ki jih bodo ponekod združili s podelitvijo priznanj za njihove krvodajalce, ki se odslej podeljujejo na vsakih deset darovanj krvi. V Laškem se v okviru t. i. »rožnatega oktobra« pripravljajo na preventivno predavanje in predstavitev samopregledovanja dojk. Ob svetovnem dnevu oživljanja bomo v kar nekaj KO RK za njihove krajane, ki so se prijavili na usposabljanje, pripravili dvourni tečaj iz temeljnih postopkov oživljanja z uporabo defibrilatorja, na letovanje na Debeli rtič bomo odpeljali še zadnjo skupino enajstih otrok v času t. i. »krompirjevih počitnicah«, izvedli krvodajalsko akcijo v Rimskih Toplicah in se s pomočjo naših prostovoljcev pripravljali na razdeljevanje koledarjev, zbiranje prostovoljnih prispevkov in zaključevali s pobiranjem članarine za letošnje leto. Prav tako pa bomo že razmišljali o obiskih naših članov v času pred prazniki in na vse ostale aktivnosti, ki potekajo v veselem decembru. Vmes bomo izvajali tudi usposabljanja v prvi pomoči za različne ciljne skupine in se udeležili Bogatajevih dni zaščite in reševanja, ki jih pripravlja Uprava za zaščito in reševanje. Razdeljevali bomo hrano, ki jo bomo v naslednjih dneh kot zadnjo letošnjo pošiljko prejeli v okviru mehanizma Evropskega sklada za pomoč najbolj ogroženim, nadaljevali z ustanavljanjem ekipe prve pomoči RK, prijavljali se bomo na javne razpise FIHO, Zavoda za zaposlovanje in izvajali še vrsto tekočih nalog in obveznosti.
Učencem smo pomagali pri šolskih potrebščinah in jim omogočili letovanje_
Pri Območnem združenju Rdečega križa Laško-Radeče v sodelovanju s KO RK, ponekod pa tudi v sodelovanju s svetovalnimi službami osnovnih šol, že kar nekaj let omogočamo letovanje osnovnošolskim učencem, zlasti iz vrst naših uporabnikov. Gre pretežno za družine, ki so na podlagi prošnje in pridobljenih mnenj Centra za socialno delo ter krajevno pristojne organizacije RK pridobile status prejemnika pomoči pri Rdečem križu, pa tudi za družine, ki jim letovanje svetujemo zaradi zdravstvenih razlogov. V letih, odkar smo pričeli z organizacijo letovanj, med drugim tudi s pomočjo vaših prispevkov v okviru akcije »Peljimo jih na morje«, smo na sedemdnevno letovanje v Mla-
dinsko zdravilišče RK na Debelem rtiču popeljali že 434 otrok laške in radeške občine. Doslej smo organizirali že 48 takšnih letovanj, ki potekajo v času šolskih počitnic. Meseca avgusta je letovalo sedem otrok, v času t. i. krompirjevih počitnic pa bomo na morje odpeljali še 11 otrok iz našega območja.
Zadnjih dvanajst let pri OZ RK Laško-Radeče pomagamo pri nakupu šolskih potrebščin. Na predlog Krajevnih organizacij RK laške in radeške občine v omenjeno akcijo, ob upoštevanju urejenega statusa prejemnika pomoči, letno zajamemo okrog 50 učencev, ki jim pomagamo z delnim povračilom stroškov pri nakupu šolskih potrebščin. Pomoč pokrivamo iz treh virov, in sicer sredstev iz KO RK, RK Slovenije in Območnega združenja RK Laško-Radeče.
Letos so se v akcijo »šolske potrebščine« vključili tudi pri Aqua Romi Rimske Toplice oz. podjetju AGM Nemec, d. o. o., ki so se odločili, da bodo vsem koristnikom njihovega bazena ob nakupu karte za kopanje dali 15 % popust, v kolikor bodo le-ti na blagajno prinesli zvezek ali enega od pripomočkov, ki jih učenci potrebujejo pri pouku. Akcija je lepo uspela, saj se je nabralo za okrog 300 EUR šolskih pripomočkov, ki so nam jih izročili na zadnji dan kopalne sezone. Šolske potrebščine smo po predhodnem dogovoru v celoti izročili Osnovni šoli Antona Aškerca Rimske Toplice, ki so jih nato razdelili učencem matične šole v Rimskih Toplicah in njihovim podružnicam v Jurkloš-tru, Sedražu in Zidanem Mostu. Podjetju in delavcem Aqua Rome se iskreno zahvaljujemo za njihovo lepo pobudo in do-nirano pomoč.
Predsednica Območnega združenja RK Laško Lidija Dovjak in predstavnica Krajevne organizacije Rdečega križa Rimske Toplice Slavica Aškerc prejemata donaci-jo v šolskih potrebščinah od maskote - »bikca« iz Aqua Rome. Foto: Cvetka Teršek
Skladišče služi svojemu namenu_
V enem od prostorov zgradbe Rdečega križa na Aškerčevem trgu, ki smo ga pred slabim letom povsem obnovili, lepo služi svojemu namenu. V njega zlagamo sortirana oblačila, obutev, posteljnino in manjše gospodinjske pripomočke ter posodo, ki nam jo s pridom prinašate, hkrati pa vanj dajemo tudi druge podarjene artikle, ki jih prejmemo od trgovin ali preko RK Slovenije. Hvaležni smo vsem, ki nam namenite takšne artikle, da jih lahko brez slabega občutka podarimo naprej upravičencem. Po pomoč lahko pridejo le tisti, ki jim je bila na podlagi uspešno rešene prošnje izdana napotnica s strani KO RK ali CSD. Skladišče je odprto vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 8. do 10. ure. Med artikli, po katerih je trenutno veliko povpraševanja so trenirke, pižame, moške plenice za enkratno uporabo, moška zimska obutev, zlasti številke 42, 43 in ženska obutev št. 39, 40 ter posteljnina, predvsem jogi rjuhe za dvojne postelje. Vsem, ki nas lepo oskrbujete in nam prinašate uporabne artikle se iskreno zahvaljujemo.
Vlado Marot
OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA LAŠKO
37
SOCIALA IN HUMANITARNA DEJAVNOST
V prenovljenem skladišču je veliko bolj prijetno za vse
PO KRAJEVNIH ORGANIZACIJAH RK
Rečica: Uspešna krvodajalska akcija
Dnevi v poletnih mesecih še hitreje minevajo kot sicer. Za nami so poletne počitnice in po vremenu sodeč, prihaja k nam že čisto prava jesen. Konec avgusta smo v KO RK Rečica ob sodelovanju z Območnim združenjem RK pripravili krvodajalsko akcijo. Zahvaljujemo se vsem krvodajalcem, ki so se odzvali. Prišlo jih je kar 62. Tudi tokrat smo zanje pripravili majhna presenečenja. Da nam je to uspelo, so nas pri tem ponovno podprli naši zvesti do-natorji. Zahvaljujemo se Thermani Laško, Lekarni CIZEJ, Lekarni Laško, podjetjem MONTING-SK, TLS Laško, CAJHEN, FRA-GMAT-TIM, Pivovarni Laško - Union in Čebelarstvu Mešel.
Potekala je tudi akcija pomoči družinam z nižjimi dohodki pri nakupu šolskih potrebščin skupaj z OZ RK Laško-Radeče. S finančnim prispevkom smo pomagali trem družinam. Še vedno se lahko na Krajevno organizacijo RK Rečica obrnejo s prošnjo za pomoč tisti občani, ki jim je nakup predstavljal velik finančni zalogaj in ogrozil družinski proračun. Vsem, ki ste stopili v novo šolsko leto želimo, da ste uspešni in da se v hramu učenosti dobro počutite.
Na pragu jeseni smo skupaj s predstavniki Društva upokojencev Rečica ob praznovanju okroglega jubileja, 80-letnice, obiskali naši dolgoletni članici Marijo Selič, ki je tudi članica našega odbora in je kar nekaj let opravljala delo blagajničarke in Marico Klemenc, ki je bila blagajničarka DU Rečica. Zaželeli smo jima predvsem zdravja in dobrega počutja in se jima zahvalili za njuno delo v organizacijah. Še vedno sta zelo vitalni in prijetni sogovornici. Ob koncu poletja je 90 let praznovala Marija Napret, zadnji dan meseca septembra pa tudi Leon Ovčar, ki je naš član že skoraj 60 let. Vsem še enkrat iskreno čestitamo.
Pred nami je še kar nekaj akcij. Med drugim bomo delili pakete prehrane, pripravili bomo srečanje starejših in krvodajalcev ...
Marija Šmauc
Obiska pri Mariji Selič, ko je praznovala 80. rojstni dan. Foto: Brane Selič
38
Vrh: Člani so se podali na ekskurzijo
Veselje do druženja in vedrega razpoloženja so pokazali članice in člani Rdečega križa Vrh, ki so se sredi septembra zbrali, da skupaj preživijo dan malce drugače. Za poln avtobus se jih je zbralo, da so se nato zarana podali na enodnevno ekskurzijo po Dravinjski dolini in Halozah. Najprej so se odpeljali do imenitnega dvorca Štatenberg pri Makolah, ki počasi dobiva svojo podobo, od tam naprej pa do romarske cerkve na Ptujski gori, ki jo po veličini, vidni od daleč, v notranjosti bogati oltar z znamenitim reliefom milostne Matere božje - zaščitnice s plaščem. Ob našem obisku je po naključju sveto mašo vodil mariborski nadškof in metropolit Alojzij Cvikl. V nadaljevanju smo si ogledali še samostan Studenice v kraju pri Poljčanah in ekskurzijo v lepem vremenu zaokrožili v Križeči vasi pri Kidričevih, kjer sta domovali dvojčici Vesna in Vlasta. Za presenečenje smo dvojčico Vlasto naprosili, da nam skupaj z možem Janezom in otrokoma kot družinica zaigrajo nekaj pesmi za dobrodošlico in še bolj vesel zaključek našega kratkega potepanja po lepi Sloveniji.
Pri dvorcu Štatenberg nam je vodnik želel povedati veliko zanimivega, bil je tudi duhovit, a slabo slišen, da so šle njegove besede večkrat žal mimo naših ušes
Zidani Most: Predstavitev defibrilatorja
Počasi a vztrajno se zaključuje projekt predstavitve defibri-latorjev in izročitev le teh v uporabo po laški občini, ki jih v sodelovanju z Občino Laško, krajevnimi skupnostmi in Krajevnimi organizacijami Rdečega križa pripravlja Območno združenje Rdečega križa Laško-Radeče.
Pred dnevi smo defibrilator, ki ga je kupila Občina Laško, predstavili krajanom Zidanega Mosta v sklopu dogodkov ob njihovem krajevnem prazniku in jim je bil uradno izročen v uporabo.
Zdaj nam je ostala le še KS Laško, s katero bomo strnili tako predstavitve, kakor možnosti naučiti se ga uporabljati, če bi bilo potrebno. Mreža defibrilatorjev je velika in pridobljeno znanje lahko s pridom izkoristimo, kjerkoli smo.
Predavatelj prve pomoči Tomaž Kavzer predstavlja uporabo defibrilatorja v Zidanem Mostu
SOCIALA IN HUMANITARNA DEJAVNOST
Ko bomo s projektom zaokrožili po vseh krajevnih skupnostih in vsem krajanom dali možnost brezplačne udeležbe na dvournem usposabljanju, v nadaljevanju takšne širokogrud-nosti ne bomo več nudili, saj zdaj stroške usposabljanj pokrivajo krajevne organizacije Rdečega križa. Zato svetujemo, da to enkratno priložnost tudi izkoristite predvsem tam, kjer še usposabljanj ni bilo.
Krvodajalska akcija tokrat v Rimskih Toplicah_
dajem kri -rešujem življenja
Vabimo vas ni
KRVODAJALSKO AKCIJO
Pred nami je že letošnja sedma krvodajalska akcija, ki jo pripravljamo pri OZ Rdečega križa Laško--Radeče v sodelovanju s KO RK in Transfuzijskim centrom Splošne bolnišnice Celje.
V	Rimskih Toplicah bo akcija v četrtek, 17. oktobra, od 7. do 10. ure na Osnovi šoli Antona Aškerca. Tamkajšnji šoli se iskreno zahvaljujemo za njihovo gostoljubje. Nanjo vabimo krvodajalce zlasti iz krajev Rimske Toplice, Jurklošter in Sedraž. Do konca leta nam nato ostajajo še tri krvodajalske akcije, ki bodo v Zdravilišču Laško, in sicer 5., 12. in 19. decembra. Še posebej ste poleg rednih krvodajalcev na akcijo vabljeni tisti, ki se za ta korak doslej še niste odločili, ste stari med 18 in 65 let in se počutite zdravi, da bi kri lahko darovali.
Pri naših slavljencih - 90 let_
V	tem obdobju so 90-letni jubilej praznovali: Marija KRIVEC, Vladimir PARADIŽNIK, Marija NAPRET, Ivanka CE-LINŠEK, Pavla MAJCEN in Marija DEŽELAK. Vsem smo voščili, obiskali pa smo Marijo NAPRET, Ivanko CELINŠEK in Marijo DEŽELAK. Bili smo tudi pri naši najstarejši občanki Milki KNEZ, ki je 4. septembra praznovala 105. rojstni dan.
Marija NAPRET iz Zgornje Rečice, ki jo nekateri bolj poznajo pod imenom Mimika, je bila doma iz Marnega. Z možem Jože-tom je poročena že 68 let. Mimika je celo življenja rada šivala za domače in tudi za druge. Zelo pogreša moža, ki so ga zaradi zdravstvenega stanja lani, malo pred novim letom morali namestiti v Dom starejših Laško.
Ivanka CELINŠEK iz Brstovnice pri Rimskih Toplicah živi v prijetni hiški ob železniški progi. Ob obisku nas je pričakala pred vrati in nas pozdravila rekoč: »Jaz sem tista, ki sem stara 90 let.« Vsi smo se ji nasmejali, saj je tudi sicer prijetna sogovornica in še več ali manj za vse poskrbi sama. Izhaja iz družine devetih otrok, njen oče Janez je dočakal 101 leto starosti. Pokoj-
nino si je prislužila z delom v lesni galanteriji na Gračnici, njeno prevozno sredstvo pa je bilo kolo, po katerem so jo vsi poznali.
Marija DEŽELAK iz Globokega pri Rimskih Toplicah je bila rojena v Velikih Gorelcah pri Biderman. Njeno veselje je bilo delati v naravi in za naravo. Zato je delala najprej pri gozdarjih na GG Jurklošter, nato se je kot vrtnarka zaposlila v takratnem vojaškem zdravilišču v Rimskih Toplicah, kjer je imela ob pomoči vojakov skrb za urejenost vrtov in parka. Rože je imela zelo rada, zato so vseskozi krasile tudi njen dom in vrt. Povedala nam je, da ji je žal, ker je prehitro, pri 56 letih že šla v pokoj, saj je uživala v delu, ki ga je opravljala.
Milka KNEZ iz Sedraža je ob 105. rojstnem dnevu izrazila veliko hvaležnost vsem, ki skrbijo zanjo in tudi nam, ki ji izkazujemo tolikšno pozornost. Ker ima rada sladko, je z veseljem zarezala v praznično torto, ki smo ji jo izročili ob letošnji malce zaokroženi številki.
Vsem iskrene čestitke!
Vlado Marot
39
SOCIALA IN HUMANITARNA DEJAVNOST
Milka Knez je praznovala 105. rojstni dan_
MILKA KNEZ JE NAJSTAREJŠA LAŠČANKA IN EDINA KRAJANKA SEDRAŽA, KI JE DOČAKALA TOLIKO LET
Milka Knez je 4. septembra praznovala 105. rojstni dan. Ob tem častitljivem jubileju so jo z obiskom počastili in ji voščili župan Občine Laško Franc Zdolšek, predsednica Območnega združenja Rdečega križa (OZRK) Laško-Radeče Lidija Dovjak, predsednik Krajevne skupnosti Sedraž Aleš Jerman, predsednik Društva upokojencev in Združenja borcev Sedraž Branko Pavčnik, predsednik Društva invalidov občine Laško Miha Lončar, predsednica Krajevne organizacije Rdečega križa Sedraž Danica Debelak in sekre-
Milki Knez je kot najstarejši občanki prvi voščil župan Laškega Franc Zdolšek
tar OZRK Laško-Radeče Vlado Marot. Obiskali so jo na domu v Sedražu, kjer zanjo skrbi njena hčerka Olga z družino, medtem ko ji je bolezen, žal, že pred leti mnogo prerano vzela sinova Bogdana in Cveta. Prav posebno pisno voščilo pa je slavljenki namenil predsednik države Borut Pahor, ki jo je tudi povabil na obisk v predsedniško palačo. Nenazadnje je Milka Knez trenutno šestnajsta najsta-
Milka Knez je bila ganjena, ko ji je na citre zaigrala domačinka, priznana magistrica citer Janja Brlec
rejša Slovenka od 25 državljanov, ki so prav tako stari 105 ali še kakšno leto več.
Gospa Milka je kljub častitljivim letom še vedno vedrega duha in bistrega uma. Rada in veliko se smeje, prav tako je prijetna sogovornica. A življenje tudi njej ni prizanašalo. Razen prvih devet let po poroki, ki jih je z družino preživela v Celju, je vsa preostala leta živela in delala na deželi in tako bila v sožitju z naravo. Zagotovo pa je bilo zanjo najtežje, ko so ji Nemci v partizanih med drugo svetovno vojno ubili moža in je ostala sama s tremi otroki. Tudi zato se je takrat vrnila domov, k svojim staršem na kmetijo v Sedražu, kjer v družbi hčerke Olge in njene družine živi še danes. Zanimivo pa je, da se vse življenje piše Knez in ji tudi po poroki z možem Dragom ni bilo treba spreminjati priimka, saj se je tudi on pisal Knez. Po njegovi smrti pa nikoli ni našla sorodne duše in je raje ostala sama. Seveda ne ravno dobesedno, saj je
obkrožena s svojimi najbližjimi. Že pred petimi leti, ko je praznovala stoti rojstni dan, smo jo pobarali, kakšen je njen recept za dolgo življenje, pa nam je povedala takole: »Nimam ga. Res pa sem vse življenje rada delala in mi ni bilo nič težko.« Ker je skromna in pozitivna pa ne čudi, da jo imajo njeni domači neizmerno radi. Tudi njen zet in obe snahi, ki jih rada tudi sama pohvali. Prav tako je ponosna na svoje vnuke in pravnuke, ki ji tudi pogosto delajo družbo. Najbolj pa ji je žal, da ji je vid v zadnjem času tako opešal, da ne vidi več brati. Še pred leti je namreč naravnost požirala knjige, ki so ji jih prinašali njeni domači. Tudi za šivan-ko je pri stotih letih še prijela in kaj zašila, a tudi tega zdaj žal ne zmore več. Zato pa še vedno ne zamudi nobenih poročil na radiu in televiziji, še kako je na tekočem tudi s političnim dogajanjem. In z vremenom tudi. Če kdo od domačih za-
Milka Knez s hčerko Olgo ob slavnostni torti
mudi vremensko napoved, povpraša kar Milko in izve vse. Sicer pa so pri Knezovih še vedno tudi samooskrbni in pridelajo toliko žita, da imajo dovolj domače moke za vse leto in še čez. Nič čudnega, da doma zato vedno sami pečejo kruh, ki so ga postregli tudi vsem, ki so prišli Milki Knez čestitat ob visokem jubileju. Pa tudi domača ocvirkova potica ni manjkala na mizi, medtem ko so gostje Milki podarili torto in ji namenili še nekaj drugih daril. Predvsem pa so ji zaželeli še veliko zdravih let in da se ob letu osorej spet snidejo. Zelo ganjena pa je bila slavljen-ka Milka, ko je zaslišala nežen zven citer, na katere ji je zaigrala domačinka Janja Brlec, magistrica citer in ena naših najuspešnejših citrark sploh. Vse dobro pa je Milki zaželel tudi sosed Damjan Knez, ki, čeravno se tudi piše Knez, s slavljenko ni nič v sorodu. Jim pa velikokrat priskoči na pomoč, če jo potrebujejo.
Mojca Marot
Milka Knez v družbi vseh, ki so ji prišli voščit za 105. rojstni dan
40
SOCIALA
CENTER ZA SOCIALNO DELO
C	CELJE
ENOTA LAŠKO
OSEBNA ASISTENCA
S 1. 1. 2019 je v veljavo stopil Zakon o osebni asistenci, ki omogoča posamezniku oziroma posameznici z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, ki jih v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi lahko enako kot drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi na vseh področjih življenja in jim omogoča enake možnosti, večjo neodvisnost, aktivnost in enakopravno vključenost v družbo.
Osebna asistenca nudi storitve ljudem, ki v vsakdanjem življenju potrebujejo pomoč drugega, omogoča neodvisno in bolj kakovostno življenje. Storitve so prilagojene konkretnim potrebam posameznega uporabnika oz. uporabnice, njegovim oz. njenim sposobnostim, željam, pričakovanjem in življenjskim razmeram. Osebna asistenca nudi pomoč pri vseh tistih opravilih, dejavnostih in opravljanju aktivnosti vezanih na samostojno in družinsko življenje, vključevanje v okolje, izobraževanje in zaposlitev, ki jo uporabnik potrebuje, ko teh aktivnosti ne more izvajati sam zaradi vrste in stopnje invalidnosti.
Pri izvajanju osebne asistence mora imeti uporabnik nadzor nad organizacijo in oblikovanjem storitev osebne asistence glede na lastne potrebe, zmožnosti, življenjske okoliščine, pogoje ter želje. V primeru nezmožnosti upravljanja z lastno asistenco, naloge uporabnika
prevzame njegov zakoniti zastopnik.
Do osebne asistence so upravičeni uporabniki, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
•	da zaradi invalidnosti potrebuje pomoč pri opravljanju aktivnosti, vezanih na samostojno osebno in družinsko življenje, vključevanje v okolje, izobraževanje in zaposlitev;
•	da je državljan Republike Slovenije s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji ali tujec, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji;
•	da je star od 18 do 65 let;
•	da živi ali bi želel živeti v samostojnem ali skupnem gospodinjstvu zunaj celodnevne institucionalne oskrbe;
•	da potrebuje pomoč najmanj 30 ur tedensko.
Storitve v okviru asistence so namenjene osebni pomoči uporabnika (pomoč pri oblačenju, slačenju, pomoč pri uporabi stranišča, pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, pomoč pri hranjenju/pitju, ...), storitve namenjene pomoči v gospodinjstvu in drugih dnevnih opravilih (pomoč pri pripravi hrane, pomoč pri čiščenju bivalnih prostorov, pomoč pri urejanju osebne dokumentacije, pomoč pri oskrbi in negi otroka uporabnika ob njegovi prisotnosti in navodilih, . ), spremstvu (vožnja avtomobila, vključevanje v športne in kulturne dejavnosti, ...), pomoč na delovnem mestu in izobraževalnem procesu ter pomoč pri komunikaciji.
Kot je že zgoraj navedeno je posameznik/posameznica do osebne asistence upravičen, če potrebuje najmanj 30 ur asistence na teden. Tisti gluhi, slepi in gluhoslepi, ki potrebujejo predvsem spremstvo, pa se lahko odločijo za preje-
manje komunikacijskega dodatka v višini nižjega dodatka za pomoč in postrežbo ali pa izkoristijo do 30 ur asistence na mesec. Potem, ko je upravičencu/upravičenki priznana pravica do osebne asistence, si upravičenec sam izbere izvajalca. Osebni asistenti (to je lahko vsak, ki je polnoleten, poslovno sposoben, nekaznovan in ima potrebne lastnosti) bodo morali biti redno zaposleni pri izvajalcih. Izvajalci so lahko dobrodelne organizacije, organizacije za samopomoč, zavodi; za pridobitev tega statusa morajo podati vlogo na ministrstvo. Tisti izvajalci, ki izpolnjujejo pogoje za izvajanje osebne asistence, jih ministrstvo vpiše v register izvajalcev osebne asistence.
O pravici do osebne asistence odloča center za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na stalno ali začasno prebivališče uporabnika.
Uporabnik ali njegov zakoniti zastopnik vloži vlogo za pridobitev pravice do osebne asistence na centru za socialno delo (na Območnem Centru za socialno delo - CSD Celje ali pa na enoti centra za socialno delo - CSD Celje, Enota Laško). O pravici odloča Območni Center za socialno delo. Izvajanje osebne asistence koordinira koordinator invalidskega varstva. Na CSD Celje je zaposlena koor-dinatorka invalidskega varstva Viktorija Beukovič.
Odločbo o pravici do osebne asistence izda Območni center za socialno delo na podlagi mnenja strokovne komisije.
Po izdani odločbi si upravičenec izbere izvajalca osebne asistence s katerim izdelata izvedbeni načrt.
POMOČ DRUŽINI NA DOMU SOCIALNA OSKRBA
Če se zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni ne zmorete oskrbovati in negovati sami, želite pa živeti doma, lahko pokličete
Center za socialno delo Laško (Hiša generacij Laško)
na telefonsko številko
03/734 18 80 ali 041 415 021.
Obiskali vas bomo na domu in se dogovorili za oblike pomoči pri negi in gospodinjskih opravilih.
41
SOCIALA
PftOCRAJU ZA OELEI 5 TEŽAVAMI V DljSlVKtU IDBAVJU
K R E S N I C EV
Občina Laško
Se v svojem okolju ne počutite sprejete? Si želite pridobiti dodatne veščine in spretnosti ter pridobiti nove izkušnje?
Si želite izboljšati samopodobo in ohraniti stik s seboj ter razmišljati bolj pozitivno? Želite poiskati svoje notranje vire moči? Želite imeti več stika z drugimi ljudmi in biti bolj aktivni? Ste svojec osebe pri kateri opažate umikanje iz vsakodnevnega dogajanja, duševno stisko, ki je posledica različnih vzrokov, neuspešno premagovanje ovir in škodljivih razvad, neuspešno doseganje zastavljenih ciljev ipd. ter pri tem potrebujete ustrezno podporo in pomoč?
... potem je naš program prava odločitev za vas!
Ponujamo Vam:
Individualno svetovanje
Delavnice (samopodobe, socialnih veščin), ki potekajo ob ponedeljkih ob 11:00 v Hiši generacij Laško Skupine za samopomoč »Krog RESNICE«, ki potekajo ob četrtkih ob 11:00 v Hiši generacij Laško
Skupinsko/individualno družabništvo (skupinsko dru-žabništvo poteka ob petkih ob 11:00 v Hiši generacij Laško)
Pomoč družini
ter dodatno v okviru Hiše generacij:
Ustvarjalne delavnice Predavanja
Tečaji (računalniški, kuharski, igranje kitare, ...)
Športne in kulturne dejavnosti
(nordijska hoja, telovadba, prireditve, razstave, ... )
Za več informacij se obrnite na: Center za socialno delo Celje - Enota Laško Kidričeva ulica 2a, 3270 Laško Pisarna 1
Center starejših - Hiša generacij Laško
Savinjsko nabrežje 6, 3270 Laško
pokličite na: 03 734 31 02 03 734 31 00 041 788 003
ali pišite: socialnoranljivi@gmail.com
SKUPINA za STARŠE
SOLSKO LETO 2019 - 2020
Predstavljamo vam program Skupine za starše v šolskem letu 2019/2020. Letos smo v goste povabili naslednje predavatelje:
Miha Kramli - 21. oktober 2019 ob 17. uri Tema: Zasvojenosti s tehnologijo
Miha Kramli je vodja Klinike za zdravljenje nekemičnih zasvojenosti, kjer deluje tudi kot terapevt. Zdravljenju nekemič-nih odvisnosti se posveča že več kot petnajst let. »Zasvojenost z novimi tehnologijami pride v hišo čisto potiho. Ko je opazna, pa je že zelo hudo.«
Vilijem Sčuka - 18. november 2019 ob 17. uri Tema: Rajsko otroštvo - peklensko najstništvo
Zdravnik, ki je svojo strokovno dejavnost usmeril v raziskovanje in razvoj zdravega načina življenja otrok in mladostnikov, se specializiral v šolski medicini, dispanzerski metodi dela in psihoterapiji. Raziskuje bolezni, ki so posledica neustreznih družbenih odnosov in napačno izbranega življenjskega sloga posameznikov, kar je po njegovem mnenju vzrok za odklone v čustvovanju in vedenju otrok in mladostnikov ter za čedalje pogostejše psihosomatske težave odraslih. Zadnja leta se ukvarja z oblikovanjem osebnosti otrok, mladostnikov in odraslih, z
motnjami v komunikaciji, preprečevanju stresa in izgorelosti ter hiperkinetično motnjo oz. z ADHD.
doc. dr. Tina Bregant - 10. december 2019 ob 17. uri
Tema: Razvoj in vpliv stresa na razvijajoče otroške možgane
Doc. dr. Tina Bregant, spec. pediatrije, spec. fizikalne in rehabilitacijske medicine, MAES terapevtka in vodja seminarjev Fa-milylab. Njena raziskovalna strast so možgani in otroška nevro-logija. Verjame, » ... da so otroci rojeni v ta svet, naši otroci. Niso samo mamini in očkovi, pač pa pripadajo naši skupnosti. Zato smo odgovorni in dolžni poskrbeti za vse otroke, s katerimi pridemo v stik. Ker otroci so naša prihodnost.«
Srečanja bodo potekala v Osnovni šoli Primoža Trubarja Laško - enota Debro. Posamezno predavanje traja dve šolski uri.
Vsa predavanja so brezplačna in namenjena staršem otrok vseh starosti!
Veseli nas, da bomo skupaj raziskovali in nadgrajevali svoje znanje in starševske veščine!
»Dajmo vsem svojim otrokom sidro vere, krmilo upanja, jadra znanja in vesla družine. S tem si bodo pomagali, ko bo morje življenja razburkal vihar.«
[Marian Wright Edelman]
42
HIŠA GENERACIJ
CD
CENUR STAREŠIN HIŠA GLNERACt)
3. SPREHOD ZA SPOMIN, ZLATA GENERACIJA IN JESENSKE AKTIVNOSTI HIŠE GENERACIJ LAŠKO
21. 9. OBELEŽUJEMO SVETOVNI DAN ALZHEIMERJE-VE BOLEZNI, vrste demence, bolezni, ki se vse bolj »zajeda« v naš vsakdan, ki ne izbira kraja, spola, let, izobrazbe, »izbere« pa naše najdragocenejše imetje: naš spomin. Ob tej priložnosti smo združili moči in znanje: Hiša generacij Laško, Zdravstveni dom Laško in Dom starejših Laško ter v petek, 20. 9. 2019, ob 9. uri pripravili 3. sprehod za spomin v Laškem. Namen sprehoda je ozaveščati posameznike in širšo javnost o simptomih demence, kako ravnati (komunikacija, oskrba, nega ...) z osebo, obolelo za demenco, kaj vse lahko naredimo za preventivo sami ter kakšne so poti pomoči, ko zaznamo, da nam spomin ne služi več, tako kot bi moral oziroma to opazimo pri svojcu, sosedu, znancu. Hvala Lidiji Hrovat iz Zdravstvenega doma Laško, Irenci Kovčan in Klavdiji Cepuš iz Doma starejših Laško za informacije, znanje in gostoljubje. In hvala Občini Laško, ki je sprehod uvrstila v sklop aktivnosti ob Evropskem tednu mobilnosti.
»Verujem v starost, moj prijatelj. Delati in postarati se, to je tisto, kar od nas pričakuje življenje. In to, da si nekega dne star in še vedno ne razumeš vsega, ampak da šele spet začenjaš, da spet začenjaš ljubiti, upati, hrepeneti, da poskušaš vse povezovati z oddaljenim in neizrekljivim, vse tja do zvezd.« (Rainer Maria Rilke)
KAKO PREPOZNATI DUŠEVNE MOTNJE IN MITI POVEZANI Z NJIMI
10.10. smo obeležili svetovni dan duševnega zdravja. Ker so duševne motnje v našem okolju še vedno tabu tema, smo v okviru Programa za osebe s težavami v duševnem zdravju »Kresnice« in Hiše generacij Laško pripravili predavanje študentke psihologije Urške Drofenik, ki bo opisala značilnosti duševnih motenj ter se dotaknila mitov, ki krožijo okoli njih in nas seznanila z resnico. Predstavljene pa bodo tudi možne oblike pomoči (kako si lahko pomagamo sami in kam se lahko obrnemo po pomoč). Predavanje bo v ponedeljek, 18. novembra 2019, ob 17. uri, v Hiši generacij Laško.
ZLATA GENERACIJA
Kdaj je človek star? Kje je meja let, ki jo človek prestopi in postane »pravnomočen« član zlate generacije? Zaenkrat še ni jasno in univerzalno določena. Organizacija združenih narodov na svoji spletni strani določa starost od 60 let navzgor. Slovenska statistika pa med stare prebivalce umešča vse, ki so stari 65 let in več in iz SURS-a lahko razberemo, da se je med leti 2011 in 2018 v občini Laško povprečna starost prebivalcev dvignila iz 42,4 na 44,5 let, delež starih prebivalcev pa je iz 18 % narastel na 21,1 %. Trenutno je slovenska povprečna starost 43,2 leti, delež oseb, starih 65 let in več pa je v Sloveniji 19,4 %. Prebivalstvo se stara. Zato mora biti skrb za kvaliteto življenja posameznika vseživljenjska prioriteta. Pred 28 leti je Generalna skupščina združenih narodov 1. OKTOBER razglasila za mednarodni dan starejših; zlate generacije, ki ji v Hiši generacij Laško namenjamo že 14. leto posebno pozornost; tako da jo vključujemo v aktivnosti, katerih rdeča nit je druženje in povezovanje generacij med seboj. Zlata generacija dobrohotno razdaja svoje spretnosti, znanje in izkušnje, predvsem pa modrost, ki jo mlajše generacije šele pridobivajo.
BREZPLACNO PRAVNO SVETOVANJE
V jeseni znova omogočamo brezplačno pravno svetovanje na katerega se morate obvezno predhodno prijaviti:
-	osebno v Hiši generacij Laško, na Savinjskem nabrežju 6,
-	po telefonu: 03-734-18-80 ali 051-436-240,
-	po e-pošti: center.starejsih@siol.net.
Svetovanje bo praviloma vsak 1. ponedeljek v mesecu, med 8. in 11. uro. (4. 11. in 2. 12. 2019)
14 LET HIŠE GENERACIJ LAŠKO IN POZDRAV ADVENTNEMU ČASU
V ponedeljek, 25. novembra 2019, ob 18. uri vabljeni, da skupaj z nami praznujete 14 let delovanja našega in vašega medgeneracijskega centra Hiše generacij Laško. Med-generacijsko obarvan program bomo obogatili z razstavo adventnih venčkov, aranžmajev, koledarjev ter prazničnih dobrot.
Petra Kolšek, koordinatorka aktivnosti v Hiši generacij Laško
43
HIŠA GENERACIJ / DOM STAREJŠIH
Eko-predavanje s praktično delavnico
IZRAŽANJE SOČUTJA/SPOMINA BREZ PLASTIKE (Kaj dči ti na grob nam esto plastičnih sveč?)
Hiša generacij, torek, 15. oktober 2019, ob 177. uri.
Bliža se 1. november, ko ljudje množično romamo na pokopališča in prižigamo številne sveče, ki so zaradi svoje embalaže in številčnosti obremenjujoče za naše okolje v katerem bivemo. Sočutje in spomin na nam drage ljudi lahko izražamo tudi s predmeti, ki so manj obremenjujoči do okolja, kiga želimo pustiti svojim zanamcem. Vabljeni, da prisluhnete Barbari Jančič iz Centra Ponovne Uporabe (CPU) Ljubljana in Simoni Rachle iz KAMRICE - Medgeneracijskega centra Vojnik, ki nas bosta v drugem Oelu srečanj a naučili tudi izdelati »neplastične predmete« - alternativo pl astičnim svečkam.
KROMPIRJEVE POČITNICE S
HIŠO GENERACIJ LAŠKO
Med 28. in 3 0. o ktobrom 2019 (od 10. do 1 2. ure)
brezplačne ustvarjalne delavnice za otroke, mladino in odrasle :
Ponedeljek, 28. oktober: PUPE IZ BLAGA KOT OBESEK
Torek, 29. oktober: ČAROVNIŠKI IRIS FOLDING
Sreda, 30. oktober: BUROMANIJA
( ne p oz abite nožev)
MEDNARODNI DAN STAREJŠIH IN SIMBIOZA GIBA V DOMU STAREJŠIH LAŠKO
Poletne počitnice so se tudi v Domu starejših Laško končale z začetkom meseca septembra, saj je le-ta ponudil našim stanovalcem številne dejavnosti. Obiskala sta nas dva pevska zbora, in sicer Fantje iz vasi iz Rogaške Slatine in Kavški pevci iz Kavč pri Velenju. Veseli smo bili tudi članov pihalne godbe Pirovac iz Hrvaške, ki so nam popestrili septembrski večer v Domu.
Pozabili pa nismo niti na obujanje starih običajev. Ličkanje - kožuhanje, kot radi rečemo, je star slovenski običaj, ki ga danes le še redko srečamo. V Domu nam ga je letos uspelo pripraviti s pomočjo družine Hohkraut, ki se ji najlepše zahvaljujemo. Stanovalci so bili izjemno pridni, zato smo jim za »likof« postregli z
domačo orehovo potico.
Tudi letos smo v Domu gostili udeležence sprehoda za spomin, ki poteka ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni. Udeležence sprehoda smo seznanili z oblikami pomoči, ki jih nudimo stanovalcem obolelim za demenco ter jim pokazali oskrbo v gospodinjski enoti Spominčica in v negovalni oazi, naši največji pridobitvi letošnjega leta, saj v njej poskrbimo za tiste stanovalce, ko bolezen demence napreduje do te mere, da niso več sposobni verbalne komunikacije, še vedno pa lahko okolico zaznavajo preko čutil, kot so vonj, zvok, svetloba in dotik.
1. oktober - mednarodni dan starejših - smo letos obeležili že devetindvajsetič. Generalna skupščina ZN je leta 1990 prvi
oktober razglasila za mednarodni dan starejših. Praznik starejših smo v Domu obeležili z že tradicionalnimi 8. športnimi igrami stanovalcev, kjer smo se vsi zelo zabavali. Na ogled pa smo postavili tudi čudovito razstavo izdelkov stanovalcev, ki si jo lahko ogledate med 9.00 in 17.00 vse do 31. oktobra. Veseli bomo Vašega obiska.
Vašega obiska pa bomo veseli tudi v petek, 18. oktobra, ob 10. uri v Senior vadbenem parku, kjer bomo v okviru vseslovenske akcije Simbioza GIBA skupaj telovadili. Simbioza Giba je nacionalni projekt ozaveščanja in spodbujanja k neposredno gibalno športnim aktivnostim vseh generacij. V Domu želimo vsem generacijam iz našega okolja pokazati lepote, ki jih skriva simbioza med mlajšimi in starejšimi.
Irenca Kovčan, Dom starejših Laško
44
UPOKOJENCI / DRUŠTVO SOŽITJE
DRUŠTVO UPOKOJENCEV LAŠKO PRAZNUJE
V letu 2019 v DU Laško praznujemo 70-letnico ustanovitve društva. Ta jubilej bomo obeležili z nekaterimi prireditvami, razstavo ročnih del upokojencev, športnim druženjem in prireditvijo v Kulturnem centru Laško.
Že naši predniki so se zavedali pomena druženja in kakovostnega preživljanja prostega časa, sodelovanja na vseh ravneh in zagotavljanja dostojnega življenja upokojencev.
Spoštovane upokojenke in upokojenci, vabimo vas k sodelovanju na razstavi ročnih del, ki bo od 12. 11. do 16. 11. 2019 v prostorih Hiše generacij.
Ker vemo, da doma ustvarjate razne umetnine, bomo počaščeni, če boste svoje stvaritve delili tudi z nami na naši razstavi.
Vaša ročna dela bomo zbirali na sedežu društva vsak ponedeljek od 8. do 12. ure do vključno 11. 11. 2019.
Lepo vabljeni tudi na prireditev v Kulturni center Laško, ki bo 14. 11. 2019 ob 17. uri, kjer bomo s kulturnim programom obeležili 70-letnico DU Laško. Leto ustanovitve je razvidno iz dobro ohranjenega društvenega prapora iz tistega časa.
Ob tej priložnosti vas bomo razveselili z zbornikom o delovanju našega društva v obdobju od 1949 do 2019.
V petek, 15. 11. 2019, se bodo odvijala športna srečanja in tekmovanja v pikadu, balinanju in ruskem kegljanju. Tudi vi se boste lahko preizkusili, čeprav niste vešči.
Dobrodošli vsi, ki imate v srcu nekaj športnega duha. Veselimo se srečanja z vami, zato vas še enkrat prijazno vabimo na naše prireditve.
Vabljeni na vodeno telovadbo
Zaradi velikega zanimanja DU za člane organizira vodeno telovadbo. Telovadba bo vsak petek ob 18.00 v OŠ PT Laško, če bo prijavljenih vsaj 15 interesentov. Prijave v pisarni DU v času uradnih ur, to je ob ponedeljkih od 8.00 do 12.00.
Društvo upokojencev Laško
DRUŠTVO SOŽITJE NA SEMINARJU V LENDAVI
Tako kot vsako leto smo se z Društvom Sožitje Laško odpravili na vikend seminar, ki smo ga vsi že zelo nestrpno pričakovali. Odšli smo na prečudovito lokacijo v Sloveniji, in sicer v Prekmurje, natančneje v Terme Lendava. Letos smo lahko izbirali med bivanjem v hotelu ali v hiškah in večina je izbrala hi-
ške. Naša štiridnevna dogodivščina se je začela na sončno sredo, 3. 6., in končala 7. 6. V tem času smo se imeli izjemno lepo. Počeli smo veliko zabavnih, zanimivih ter poučnih stvari. Vsak večer sta za našo dobro voljo skrbela najboljša animatorja Anja in Jernej Stopar, ki sta poskrbela za pravo zabavo. Priredila sta izjemne večere, na katerih smo plesali v šovu Zvezde plešejo, služili denar v igri Milijonar, se nasmejali ob poslušanju in gledanju zgodbe o Rdeči Tjaši in se zabavali ob druženju. Imeli pa smo tudi dve predavanji. Na prvem smo se pogovarjali o zdravi in pravilni prehrani, na drugem predavanju pa se je govorilo o novostih v zakonodaji. Seveda smo se vsak dan kopali v lepo urejenih bazenih, najpogumnejši pa so se spustili tudi po toboganih. Bilo je zelo zabavno.
Hrana je bila zelo okusna, v hiškah in v hotelu je bilo bivanje zelo prijetno, zaposleni so bili zelo ustrežljivi, kopanje je bilo enkratno, večeri nepozabni in druženje s tako posebnimi ljudmi nepopisno. Res sem vesela, da sem lahko bila del te dogodivščine. Seveda pa vsega tega ne bi bilo brez našega predsednika Franca Rajha, ki je zaslužen za vso organizacijo in tako dobro izpeljan seminar. Bilo je nepozabno.
Tjaša Ulčnik
45
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Prenova prostorov v Vrtcu Laško
Vrtec v Laškem je bil zgrajen v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. V prvi fazi so zgradili levo polovico zgradbe in jo predali namenu leta 1974, v naslednjem letu pa so dokončali drugi del stavbe.
V	zadnjih letih je potekala postopna prenova notranjih prostorov in energetska sanacija objekta. Prenovljene in posodobljene so bile igralnice za najmlajše otroke v prvem nadstropju in kletna etaža, kjer se nahajajo kuhinja in ostali prostori vrtca.
V	letošnjih poletnih (počitniških) mesecih smo se lotili prenove pritličja vrtca. Da je lahko vrtec, kljub gradbenim delom posloval nemoteno, smo se z ustano-
viteljem Občino Laško odločili, da v prvi fazi prenovimo levi spodnji trakt, torej tri igralnice in hodnik, kjer so oddelki bivše »male šole« (Veverice, Zajci in Metulji).
V	igralnicah so bili nameščeni vodovodni priključki in montirani umivalniki. Nujna je bila sanacija poškodovanega tlaka, ojačitev in globinska impregnacija estriha. Dotrajani parket smo nadomestili s sodobnim PVC materialom (Mi-polam Affinity). Zamenjano je bilo vse notranje stavbno pohištvo in radiatorji. Odstranili smo stenske obloge, prostore prepleskali. Stenske površine, kjer so bile prej lesene obloge, so zdaj pleskarsko obdelane s pralno barvo.
Interier v obnovljenih prostorih je sodobnejši, igralnice so svetlejše, dodana vrednost obnove je tudi v tem, da imajo otroci v igralnicah na voljo umivalnike. Veliko enostavnejše je tudi vsakodnevno mokro čiščenje talnih površin.
V	naslednjem obdobju načrtujemo še drugo fazo obnove, ki bo vključevala prenovo spodnjega desnega trakta (igralnici Pikapolonice in Čebelice, ureditev sobe za izvajanje dodatne strokovne pomoči in pripadajoči hodnik) ter
osrednjega vhoda s stopniščem v prvo nadstropje.
Ideje in načrte imamo, krasi nas veliko volje in pozitivne energije zato absolutno verjamemo, da nam bo ob tradicionalno dobrem sodelovanju z ustanoviteljem načrtovano tudi uspelo.
Jerica Laznik Mokotar, ravnateljica Vrtca Laško
Prvi koraki v svet vrtca
September je potrkal na vrata in začelo se je novo šolsko leto, z njim pa nova pričakovanja, dvomi, želje, smeh in solze. Po hodnikih se slišijo otroški jok, glas zaskrbljenih staršev in dol-
ga poslavljanja v garderobnih prostorih. Garderobne omarice krasijo nova imena in v igralnicah otroci, ki so letos prvič zakorakali v svet vrtca.
Uvajalno obdobje je stresen čas, tako za starše kot za otroke. V tem času so otroci najbolj občutljivi in ranljivi, zato postopoma, v dogovoru s starši, poiščemo načine, ki bodo najmanj stresni pri navajanju na nove obraze, prostore in rutino vrtca. Pomembno pa je, da se bomo skupno trudili graditi odnos, ki bo temeljil na zaupanju, kajti le tako bomo lahko korakali, skozi celo šolsko leto.
Prvi tedni so uspešno za nami in posušile so se solzice. Počasi že navezujemo stike z vrstniki in se vključujemo v vsakodnevno rutino in življenje v vrtcu. Postali smo že pravi radovedneži, ki vsakodnevno raziskujemo igralnico in igralne kotičke ter preizkušamo različna igralna sredstva. Najbolj pa se razveselimo skrivalnic v naši »Bibi«, ki je vedno polna presenečenj.
Polžki z Anjo in Vesno
46
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
»Ježki« za otroke_
V petek, 20. 9., smo se otroci, starši in vzgojiteljici skupine Ježki z minibusom podali na vožnjo do velenjskega stadiona, kjer smo se udeležili dobrodelnega teka Otrok otroku, ki ga že 4. leto zapored organizira podjetje Skaza iz Velenja. Dobrodelnost smo združili z našim pro-
jektom trajnostne mobilnosti, pri katerem družine osveščamo o pomenu hoje, kolesarjenja in vožnje z javnimi prevoznimi sredstvi do želenega cilja, pa naj bo to vrtec, šola, služba ali kaj drugega. Otroci so ves teden pred odhodom vsak dan znova omenjali, da gremo na avtobus, nakar sva vzgojiteljici dejansko ugotovili, da se še nihče med njimi nikoli
ni peljal s takim prevozom. Med vožnjo smo se sproščeno pogovarjali in pot je res minila, kot bi trenil. Na stadionu smo predali zbrani denar in v zameno dobili majčke in nahrbtnike z darili. Pred začetkom je prišel do nas povezovalec prireditve Miha Deželak z Radia 1 in nas predstavil vsem navzočim. Počutili smo se kot zvezde. Začelo se je ogrevanje in kmalu tudi naš tek, tisti za malo manjše oz. mlajše obiskovalce, na 400 metrov. Ko smo razdaljo premagali, smo dobili medalje, čaj in »šmorn«. Krasen zaključek teka. Za konec smo se še pogovarjali z direktorico podjetja Skaza, Tanjo Ska-za, ki je bila navdušena nad našo akcijo, in glavno organizatorko prireditve, Janjo Urankar Berčon, ki prihaja iz Laškega in nas je bila zelo vesela. Sledilo je skupno fotografiranje in pot domov. Toliko smeha na tej poti. Toliko dobrih misli. Toliko zadovoljstva, ker smo pripomogli k 11.000 zbranim evrom za otroke iz Centra za otroke z avtizmom Žalec. Čudovit mobilno-športno-dobrodelno obarvan dan. Takšen, ki si ga je vredno zapomniti in ponoviti.
Ježki z Ano in Sabino
Projekt Beli zajček v oddelku Mavrica_
V tednih od 16. do 27. septembra smo v enoti Debro, oddelek Mavrica, izvajali projekt Beli zajček. Cilj projekta je spodbujanje trajnostne mobilnosti in razvijanje vrednot, povezanih z zdravim življenjskim slogom.
Otroke smo za sodelovanje motivirali z zgodbico o belem zajčku, katerega kožušček je bil umazan zaradi izpušnih plinov avtomobilov ter jih povabili, da mu očistimo kožušček s tem, da v vrtec prihajamo peš, s kolesom, s skirojem ali z avtobusom. Za aktivno sodelovanje pri projektu smo seveda poprosili tudi starše, saj je način prihoda otrok v vrtec odvisen prav od njih. Vsak otrok je dobil svojega sivega zajčka in otroci so jim vsako jutro, ko so prišli v vrtec peš, prilepili bel krog. Tako so imeli zajčki iz dneva v dan bolj bele kožuščke, otroci pa so jih z veseljem opazovali. Z otroki in starši, ki so od vrtca res bolj oddaljeni smo se dogovorili, da pešačijo vsaj del poti. Na parkirišču pred vrtcem smo z otroki opazovali, kako je super, če je parkirišče brez avtomobilov, saj je tako več prostora. Prazno parkirišče smo izkoristili za varno vožnjo s skiroji, kolesi, risali smo z
barvnimi kredami in se igrali gumitvist. Otroci so v dejavnostih izredno uživali.
Vsi oddelki enote Debro smo se v četrtek, 19. septembra, odpravili na daljše ali krajše pohode. Hoja poskrbi za vsaj minimalno raven fizične aktivnost in je najučinkovitejši in časovno zelo konkurenčen prometni način. Otroci so spoz-
navali, da lahko tudi sami veliko pripomorejo k temu, da je okolje, v katerem se gibljejo, varnejše in čistejše.
Še naprej se bomo trudili in čim več poti opravili peš oziroma brez avtomobila.
Alenka Vasle, vrtec Debro
47
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Vrtec v Rečici
September je mesec, ko se vsi prostori v vrtcu napolnijo z otroškim smehom. Mesec, ko igralnice oživijo v pisanih srajčkah in mavričnih barvah. In tudi pri nas v Rečici je tako. September je čas, ko se posvečamo odnosom, medsebojnemu spoznavanju, tkanju prijateljskih vezi ter krepitvi samozavesti in samopo-dobe. Seznanjamo se s pravili ter dogovori v vrtcu, ki so nujno potrebni za prijetno in varno bivanje našega vsakdana. Kako zelo učeno se sliši mar ne?! Seveda! Vse to počnemo! Vse in še več! Seveda ob igri, gibanju, deklamacijah, petju, plesu in zabavi. Najraje gremo ven na igrišče, kjer se igramo različne gibalne igre, rajamo in se občasno družimo s šolarji. Šolarjem zelo radi povemo in pokažemo kaj znamo. Včasih skupaj z njimi zaraja-mo, včasih pa samo kašno rečemo. Velikokrat se skupaj spuščamo po toboganu, ki ga imamo na igrišču, za katerega lepo skrbita naša hišnika. Hišnika poskrbita,
da imamo igrišče vedno lepo urejeno in varno. Za naše polne želodčke pa skrbita kuharici, ki odlično kuhata. No pa naj bo
za danes dovolj, kajti slastno kosilo je že na mizi. Lepo se imejte do naslednjič ...
Vaši majhni in veliki iz vrtca Rečica
OTROŠKI KOTIČEK
ZA RADOVEDNEŽE ZABAVNA UGANKA
(reši uganke in rešitve poišči v tabeli)..._
VELIKO MAJHNIH JAGOD ZA ROKE SE DRŽI. KO GA S TRTE UTRGAŠ SLADKO ZADIŠI.
RAD IMA MLEKO SNEGA PA SPLOH NE. ČE LISICA GA ZGRABI, JOKAT' ZAČNE.
SONCE JO GREJE, DEŽ JO UMIVA. S POLNIM TREBUHOM NA NJIVI POČIVA.
MAMA NJEGOVA JE BODIČASTA. TISTI ČISTO PRAVI ČOP NA GLAVI IMA.
MED MAHOM S KOLBUKOM PRED NAMI SE SKRIVA. VČASIH KAK POLŽ NA NJEJ RAD POČIVA.
Z ZELENO NAZNANJAJO SVEŽO POMLAD. SO PISANA ODEJA ZA ŽIVALI, KI V JESENI GREDO SPAT.
... ZA TISTE POGUMNE JESENSKA RAZISKOVANKA
(v naravi poišči vse iz seznama, koliko česa, ti povedo pike).
POISCI
0

1,2,3,4,5 ALI 6
• •
• •
• •
• • • •
PROSTOR ZA KUUKICO, NALEPKO, ŠTAMPIUKO ...
Alenka Teršek
48
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
osnovna šola
PRT MOŽ A TRUBARJA
laško
MŠ LAŠKO IN PŠ DEBRO
Zlato otroškemu pevskemu zboru Trubadurčki na regijskem tekmovanju otroških in mladinskih pevskih zborov od Celja do Koroške
V soboto, 25. 5. 2019, je bilo v Šentjurju v Ipavčevem kulturnem centru Regijsko tekmovanje otroških in mladinskih pevskih zborov od Celja do Koroške. Tekmovanja so se udeležili pevski zbori, ki so na območnih revijah izkazali dober pevski program in kakovostno petje.
OPZ Trubadurčki MŠ Laško in PŠ Debro se je tako najprej predstavil na območni reviji otroških in mladinskih pevskih zborov v KC Laško Pozdrav pomladi, nato na regijskem tekmovanju Od Celja do Koroške.
Po določenih kriterijih, ki so predpisani za tekmovanja, so pevci zapeli štiri pesmi: slovensko dvoglasno ljudsko pesem Marija in ptica pevka, Bratovščino Sinjega galeba Marijana Vodopivca, Pesem psa samotarja Benjamina Brittna in Pesem o stari lisici skladateljice Tadeje Vulc.
Tričlanska žirija v sestavi Matej Čer-nic, Darinka Ivačič, Primož Kerštan je ob koncu tekmovanja na slavnostni podelitvi podelila priznanja zborovodjem in njihovim pevskim zborom.
OPZ Trubadurčki MŠ Laško in PŠ Debro je prejel zlato priznanje.
Najlepše se zahvaljujem vsem pevcem in vsakemu posebej. Hvala Luciji Dob-ravc, Aneji Tovornik, Veroniki Padežnik, Neli-Eli Guček, Terezi Podkoritnik, Alji Kajtna, Ani Zeme, Sari Salobir, Evi Štavt, Neži Čepin, Ani Potočnik, Zali Kajtna Poženel, Lini Jakopič, Evi Simonič, Lani Dornik, Klari Kavzer, Martini Juteršek, Nini Jančič, Lari Pikl, Alji Bukovšek, Emmi Šmerc, Mineji Verk, Mihaelu Hrastniku, Ivi Brod, Amelie Dejak, Jerneji Žužek, Anji Gačnkar, Kaji Teršek, Katarini Bergant, Fridi Benedek, Sari Stephanie Hrastnik, Tinkari Weber-Zupanc, Klari Kovač in Lari Bratec.
Iskrena hvala Mateji Škorja in Danici Pirečnik.
Tanja Bezgovšek, zborovodkinja Fotografije: JSKD Šentjur
Začetek šolskega leta v NIS-u v znamenju projektov
V šolskem letu 2019/2020 smo učiteljice, ki poučujemo v oddelkih z nižjim izobrazbenim standardom, začele z izvajanjem Erasmus+ projekta, ki nosi naslov: »Vključevanje učencev s posebnimi potrebami«. Specialni pedagoginji Marija Čibej in Valentina Gartner bosta v pomladnih mesecih spremljali pouk na tuji partnerski šoli, ravnatelj Marko Sajko pa se bo udeležil strukturiranega tečaja v Barceloni na temo »We are all special«. Pridobljena znanja in izkušnje nam bodo pomagala pri razvijanju in uporabi novih metod dela v praksi, tako pri pouku kot pri obšolskih dejavnostih. V sklopu povezovanja učencev z učenci drugih šol, smo se priključili nacionalnemu projektu eTwinning. Raziskovali in spoznavali bomo kotičke Laškega ter
partnerskih šol, s katerimi smo se povezali. Več o teh dveh projektih najdete na spletni strani OŠ Primoža Trubarja pod zavihki Razno - Projekti (Erasmus+, eTwinning).
V sklopu odkrivanja kotičkov Laškega smo raziskovali Laško ter se povzpeli na Hum, kjer sta nas pričakala sonce in pogled na mesto z druge perspektive. 6. 9. 2019 pa smo se odpravili na Grad Tabor Laško. S pomočjo g. Marka Pavčnika, lastnika restavracije Pavus, smo spekli ajdov kruh, naredili namaz z zelišči ter pripravili rižoto z zelenjavo. Poleg spoznavanja različnih, neznanih živil smo izvedeli tudi, kako postaneš kuhar, kaj vse je potrebno, da lahko odpreš restavracijo in kako poteka delo v njej. Gospodu Pavčniku in njegovi ekipi se iskreno zahvaljujemo, da so nas bili pripravljeni sprejeti in nam pripravili dan, ki se ga bomo z veseljem spominjali.
Valentina Gartner
49
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Pikin festival
Učenci od prvega do tretjega razreda osnovne šole iz Rimskih Toplic in učenci od prvega do petega razreda vseh treh podružničnih šol so se tudi letos odpravili v Velenje na obisk k Piki Nogavički. Letos se je dogajanje po več letih spet preselilo v center mesta. Večina ustvarjalnih delavnic je potekala v Rdeči dvorani, kjer so precej časa namenili izdelovanju različnih izdelkov, saj je bil ta dan v osnovi tehniški dan. Vsi učenci so ob pomoči animatorjev pridno ustvarjali in tako večinoma izdelali dogovorjeno število izdelkov. Tudi letos je bila ponudba idej za ustvarjanje zelo velika, tako da je bil obisk znova zanimiv tudi za učence, ki so se festivala udeležili že večkrat. Poleg samega izdelovanja je bilo zanimivo tudi ostalo dogajanje. Učenci so se lahko preizkusili v premagovanju različnih poligonov v nadstropju dvorane, predvsem pa so dodobra preizkusili igrala na bližnjem igrišču in se preizkusili v starih igrah ter spoznavali tudi oblačilno kulturo na bližnjem trgu. Mnogi so si ogledali tudi kulturni dom.
Pikino dogajanje je vsekakor zanimivo in vsako leto znova ugotavljamo, da se vračamo iz Velenja polni novih vtisov in doživetij, hkrati pa se učenci med seboj spoznavajo in družijo.
Letos je Pikin festival postregel z nekoliko spremenjeno podobo pa tudi mi smo imeli na voljo več časa za obisk in še vreme nam je bilo naklonjeno, tako da
je bil dan, za več kot 140 učencev samo z naše šole, res poučen in prežet z lepimi doživetji.
Magda Stopinšek, vodja TD
VABILO
na	mm© I (i@§¥0 in
odprtje	F©T©(^^F0J
»ŠOLA IN KRAJ Z ROKO V ROKI« ob praznovanju
160 LET ŠOLSTVA
V RIMSKIH TOPLICAH IN JURKLOŠTRU
v petek, ®B n„ mw9 117- m v spodnjo avlo Osnovne šole Antona Aškerca Rimske Toplice
Vljudno vabljeni
50
GLASBENA SOLA
NOVO SOLSKO LETO - NOVI IZZIVI
Vstopili smo v jubilejno šolsko leto. V letu 2020 bomo obeležili 70 let glasbenega šolstva v Radečah in 45 v Laškem. Višek praznovanja bo vsekakor Slavnostni koncert konec marca 2020. Bogat spremljevalni program pa bo sledil skozi celotno prihodnje leto. O podrobnostih pa vas bomo z veseljem seznanili v nadaljevanju šolskega leta.
Čeprav smo skoraj šele pričeli s poukom, pa je za nami že nekaj čudovitih nastopov. Omeniti velja nastop učencev na Otvoritvi spominske plošče ob 150 letnici prve čitalnice v Laškem, nastop ob obletnici KK Zlatorog Laško, trgatvi na občinskem dvorišču in otvoritvi fotografske razstave v Kulturnem centru. Z učenci pihalnega orkestra smo tudi letos v jesensko rajanje popeljali otroke iz Vrtca Laško. V začetku oktobra je v Velenju potekala državna revija otroških plesnih skupin »PIKA MIGA 2019«. Uvrščeni so bili plesalci 3. razreda sodobnega plesa s koreografijo »Kaj je zaklad«, plesalci 5. razreda sodobnega plesa s koreografijo »Česa je pa tebe strah« in skupina Gibal-nica za fante s koreografijo »Nazaj k naravi«. Uvrstitev na državni nivo pomeni izbor najboljših plesnih skupin iz cele Slovenije in prejetje zlatega priznanja.
Poseben projekt pa so v septembru izpeljali učitelji in učenci harmonikarskega oddelka. Povzetek in vtise je v nadaljevanju članka povzel koordinator projekta
in vodja študijske skupine učiteljev di-atonične harmonike - Boris Razboršek.
44. MEDNARODNI FESTIVAL HARMONIKE Castelfidardo »PIF 2019«_
PIF je najprestižnejši harmonikarski dogodek na svetu, ki že skoraj pol stoletja v italijanskem mestu harmonike Cas-telfidardu. Na festivalu so od 18. do 22. septembra 2019 potekali harmonikarski seminarji, koncerti, predstavitve izdelovalcev harmonik in tekmovanje. Tekmovanja se je letos udeležilo 259 predstavnikov iz 30 držav in 4 kontinentov, ki so nastopali v individualnih in komornih zasedbah. Pod budnim očesom je tekmovanje spremljalo 65 žirantov, strokovnjakov harmonike iz celega sveta. Festivala so se udeležili tudi učenci in učitelji, združeni v Orkestru diatoničnih harmonik sedmih glasbenih šol, in sicer iz GŠ Ilirska Bistrica, GŠ Trbovlje, GŠ Hrastnik, GŠ Laško-Radeče, GŠ Celje, GŠ Slovenj Gradec in GŠ Ravne na Koroškem. Medsebojno sodelovanje in gostovanje v Italiji so podprli ravnatelji omenjenih glasbenih šol, Zavod Združenje Harmonikarjev ter starši, nekateri med njimi so bili tudi med poslušalci na festivalu. Orkester je pred odhodom v Italijo izvedel tudi koncert v nabito polnem Bi-dermajerjevem salonu Zdravilišča Laško in z igranjem navdušil tako goste kot tudi starše.
Orkester diatoničnih harmonik je pod vodstvom dirigenta Zorana Lupinca in v koordinaciji mentorjev omenjenih glasbenih šol na gostovanju v Italiji izvedel tri koncerte. Prvi koncert je bil na Opči-nah, drugi v muzeju bazilike Matere Božje v Loretu in tretji na festivalskem odru glavnega trga v Castelfidardu. Odlične
izvedbe orkestra so z igranjem obogatili tudi posamezni člani, ki so na festivalu tekmovali v individualnih in komornih kategorijah.
Glasbeno šolo Laško-Radeče so pod mentorstvom Borisa Razborška zastopali učenci obeh enot in tekmovali v svetovni konkurenci udeležencev tako diatonične, kromatične kot tudi ostalih vrst gumbnih harmonik ter osvojili LOVRO HIRCI, kategorija World student 12 - 9. mesto, ANŽE KANDUČ, kategorija World student 15. - 19. mesto ter IZA in ZOJA KALIN, PETRA, MATEVŽ IN MATIJA LAZAR, ANŽE KANDUČ in MIHA ŠKORJA, kategorija Ensemble World - 7. mesto.
Udeležba na festivalu in gostovanje v Italiji bosta vsem sodelujočim ostala v nepozabnem spominu. Poleg igranja so si učenci ogledali muzej harmonik, kjer so lahko skozi razstavo videli 158 harmonik, izdelanih od leta 1840 do leta 2005, z vidika vizualnega kot tudi tehničnega razvoja harmonike skozi zgodovino. V muzeju je na ogled tudi rekonstrukcija delavnice iz začetka 20. stoletja. Sledil je ogled treh tovarn harmonik: Scandalli, katere začetki segajo v leto 1900 in sodijo med najkvalitetnejše in prestižne instrumente, ki se lahko pohvalijo s skoraj 120 letno tradicijo izdelave, Beltuna, katere začetki segajo v leto 1982 in zagotovo spadajo med ene izmed najbolj inovativ-nih proizvajalcev harmonik ter tovarno glasilk Voci Armoniche.
Iskrene čestitke ter zahvala vsem učencem, mentorjem in staršem za vse izpeljane nastope in projekte. Veselimo pa se tudi že prihodnjih, kamor ste vsi vljudno povabljeni. Podroben koledar dogodkov najdete na spletni strani glasbene šole.
Prijetne glasbeno-plesne jesenske dni.
Marko Razboršek
Združeni orkester diatoničnih harmonik sedmih glasbenih šol s solisti in komornimi skupinami bo mogoče slišati spet v Laškem že 23. oktobra na 3. državnem srečanju učencev diatonične harmonike Slovenije v Kulturnem centru ob 17. uri.
51
mladi / Sport in rekreacija
[P]ostani naš član_
Leto je naokoli in ponovno zbiramo potrdila o vpisu za podaljšanje članstva! Ampak zakaj bi se včlanili? Vsak, ki prinese potrdilo o vpisu, prejme eno od naših daril, poleg tega pa lahko čez celo leto koristite mnogo ugodnosti. Med drugim vam pripada brezplačno članstvo v Knjižnici Laško, vsak mesec lahko dobite ku-pončke za popuste v kinematografih Ci-neplexx, za fitnes v Rimskih termah in v Špici ter cenejše vstopnice za Karting Celje in ugodnejše študentske smučarske karte. Prav tako ponujamo povračilo stroškov vezave diplomske/magistrske naloge v vrednosti 30 € in stroške enega odmerka cepiva proti klopnemu meningitisu v vrednosti 30 €. Čez celo leto pa organiziramo tudi veliko poučnih, zabavnih in družabnih dogodkov za vse mlade, kjer pa lahko člani LAK-a uživajo v raznih ugodnostih.
Vabimo pa tudi vse nadebudneže, ki želite spoznati nove ljudi, se zabavati in pridobiti ogromno izkušenj, da se nam
pridružite v sproščenem kolektivu in pomagate soustvarjati dogajanje v Laškem. Lepo vabljeni!
In kaj smo počeli v zadnjih dveh mesecih?
Aquasplash v Aqua Romi_
Vroče poletje smo LAK-ovci zaključili v družbi DeeJay-a Kukyja s skokom v bazen v Aqua Romi in turnirjem v odbojki na mivki. Članom LAK-a smo nudili brezplačen vstop na bazen ter akcijske cene pijač in hrane. Na turnirju je sodelovalo 5 ekip, najboljše tri ekipe pa so prejele lepe nagrade.
LAK-ov akustični koncert
Ob zaključku poletnih počitnic smo 30. avgusta v sodelovanju s Pivnico Savinja izvedli akustični koncert. V pivnici so poskrbeli za odlično hrano in pijačo, za glasbo pa sta poskrbela štajerski duo
Akustični orgazem. Cel večer smo uživali v akustičnih verzijah melodij, kot so Gorska roža, Proud Mary, Moja mama je strela, Summer of '69, Alice in ostalih.
LAK-ov piknik_
Člani LAK-a smo se v začetku septembra družili na našem pikniku v Hudi Jami. Kljub temu, da nam je nekoliko zagodlo vreme, smo se ob dobri hrani, pijači in družbi zabavali dolgo v noč ter se tako sprostili pred prihajajočimi meseci, ki nam prinašajo nove izzive.
Izlet po mikropivovarnah Slovenije
LAK-ovci smo se v soboto, 28. septembra, odpravili na izlet po mikropivo-varnah Slovenije. Prvič smo izlet izvedli že leta 2017, ker pa so bili udeleženci navdušeni, smo se ga odločili ponoviti. Tokrat smo se odpravili v spodnjo Savinjsko regijo ter spoznali in okusili piva Savinjske pivovarne - Clef brewery, Fab-rike piva in Green Gold Brewing, zaključili pa smo na Fontani piva v Žalcu.
Prihajajoči dogodki:
•	Enkratne štipendije za dijake in študente
•	Zimska rekreacija
•	Novoletni izlet
•	Predbožični izlet
SARA COPAR SVETOVNA MLADINSKA PRVAKINJA V PLEZANJU
Občina Laško je v sodelovanju z Osnovno šolo Primoža Trubarja Laško POŠ Debro tretji dan novega šolskega leta pripravila sprejem za svetovno mladinsko prvakinjo v plezanju Saro Čopar.
14-letna Laščanka in učenka POŠ Debro je bila na svetovnem mladinskem prvenstvu, ki je bilo med 22. in 31. avgu-
stom v italijanskem Arcu, po preplezanih smereh v disciplinah težavnost, balvani in hitrost prva v skupnem seštevku vseh treh disciplin - t. i. olimpijski kombinaciji kar ji je prineslo naslov svetovne mladinske prvakinje.
Na sprejemu so jo poleg učencev in učiteljev presenetili še župan Občine La-
ško Franc Zdolšek, direktorica OU Laško Tina Rosina, ravnatelj OŠ Primoža Trubarja Laško Marko Sajko in njegovi pomočnici Mateja Škorja ter Karolina Ter-šek, oba Sarina trenerja Laščan Albin Simonič ter Jan Strmole in predsednik Športno plezalnega odseka Celje Jernej Gračner.
MKJ
Z leve proti desni: direktorica Občinske uprave Laško Tina Rosina, župan Franc Zdolšek, Mateja in Matej Čopar, trener Jan Strmole, Sara Čopar, trener Albin Simonič, ravnatelj OŠ Primoža Trubarja Laško Marko Sajko, predsednik Športno plezalnega odseka Celje Jernej Gračner.
52
ŠPORT IN REKREACIJA
NA DAMAVAND S KOLESOM
Ideja, obiskati Iran s kolesi, se je pred štirimi leti utrnila kolegu Blažu Ženku, ko je prvič obiskal Iran. Z obiskom nekaj lokacij se je odločil, da se mora kmalu vrniti. Ideji sva se pridružila še Toni Čo-lič in moja malenkost Miha Senica. Tako smo 10. 7. 2019 že odpravljeni proti Iranu, in sicer v času, ko so mediji promovirali negotove in popolnoma drugačne razmere v Iranu. Rahlo grenek priokus takoj ob prihodu izgine, saj opazimo popolnoma obratno situacijo. Ljudje so neverjetno prijazni, pravzaprav veseli, ko nas zagledajo, v vsakem trenutku pripravljeni pomagati ali te z zanimanjem ogovoriti. Prvi del odprave je bil zastavljen, da s pomočjo lokalne agencije Adventure Iran, s kolesi osvojimo najvišji vrh Irana ter najvišji vulkan v Aziji - Da-mavand (5.610 m). Gora je zaradi višine, dostopa in potrebnih priprav, logistično precejšen zalogaj. To smo si olajšali z zelo dobro podporo ekipe šoferja ter vodiča. Fizično smo se po svojih močeh pripravljali preko leta pretežno na domačih hribih. Ko smo pripravili vso opremo, sestavili kolesa, so nas s terenskim vozilom pripeljali na rob nacionalnega parka Lar, znotraj gorovja Elburs. Morali smo se čim bolje aklimatizirati, zato smo v dveh dneh prečili kar tri prelaze na višini okoli 3.100 m. Pokrajina ponuja čudovite razglede, precej drugačne od naših. Skoraj puščavska pokrajina, ravno prav strmi grebeni, številni rečni kanjoni, ki jih spremljajo visoka pobočja, a vse je večje
ter višje. Makadamske ceste, ki vodijo na prelaze, so kot nalašč za vzpone s kolesi. Ko ugotovimo, da je na drugo stran vsaj ena enosledna pot, ki jo nomadi uporabljajo za dostavo osnovnih živil z mulami v nomadska naselja, se veselje kar ni nehalo. Spet kot nalašč za gorsko kolo. Medtem so nam nomadi za vsakim rečnim okljukom vzbujali večjo mero spoštovanja do njih, ki živijo še tisto pravo preprosto življenje. Pod milim nebom imajo le šotor iz kož, čredo ovac, potok s pitno vodo in družino. Vse ob poti smo videli nasmejane.
Tretji dan v baznem taboru pod goro uredimo dovoljenje za vzpon. Za tujce je vrh plačljiv. Do izhodišča poti se nato s terenskim vozilom pripeljemo do višine 2.900 m. Od tu nam nekaj dodatne prtljage odnesejo mule, sami imamo pri sebi kolesa in osnovno opremo skupaj težko približno 18 kg. Naslednje zavetišče je na višini 4.200 m. Pot je precej strma, kolesa potiskamo in nosimo. Počutje je dobro, višina sicer že terja nekoliko višji srčni utrip kot navadno. Naslednje jutro ob 5.00 zagrizemo proti vrhu. Sprva mislimo opraviti vzpon do višine okoli 5.000 m, kjer bi čez noč skrili kolesa in se nato vrnili. Med vzponom hitro spoznamo, da bi naslednji dan težko ponovili več kot pol vzpona, teža kolesa in okornost sta enostavno preveliko breme za »klasično« načrtovanje vzpona. Odločili smo se, da isti dan dosežemo vrh in ga po devetih urah tudi dosežemo. Vzpon je terjal ogromno energije in volje, saj poleg dodatnega napora zaradi kolesa, žveple-no ozračje zadnjih 200 m dokončno preizkusi telo in razum. Prezebli v snežni nevihti se fotografiramo, ob skromnem
obedu oreščkov oblečemo kar imamo in se spustimo nazaj po strmem pobočju do zavetišča. Spust prav tako ni bil nič lažji, velik del poti je žal nevozen. Tekoči pogovor o preizkušnji je stekel šele naslednje jutro, saj je na svoj račun prišla izčrpanost. Dodobra smo se naspali, pri zajtrku nadoknadili izgubljeno energijo in že smo vijugali proti vznožju gore.
Po dnevu počitka v mestu Lavasan smo se nato v lastni režiji odpravili preko visokih prelazov v gorovju Elburs vse do obale Kaspijskega morja. Pustolovščina je bila spet obarvana z vsemogočimi prigodami. Od vožnje s poltovornjakom v kesonu po delu asfaltirane ceste, postrežba čaja in kruha z jogurtom v skromni kolibi afganistanskih pastirjev, številnimi jezikovnimi preprekami, iskanjem poti v dolino po brezpotju v nevihti in seveda sanjami o enoslednih poteh z višine več kot 3.300 m. Tretji dan pozno popoldne, preko popolnoma drugačne pokrajine, prispemo do obale Kaspijskega morja, do mesta Nowshahr. Vožnja skozi vlažen in bujen gozd se je zdela bolj domača, a vseeno posebna. Zvečer se v baru ob prijetnem čaju in zakuski nekoliko odpo-čijemo, ko nas lastnik lokala med ritmi perzijske glasbe preseneti z domačo slovensko glasbo, ki jo je nekako izbrskal in predvajal. Naslednji dan si ogledamo tržnice, okolico in se z avtobusom kmalu vrnemo nazaj do Teherana. Izkoristimo dan, da opravimo še nekaj nakupov spominkov ter nato poslednji dan pripravimo kolesa in opremo za povratek. Seveda se še pred tem zadnjič navdušeno spustimo z okoliških hribov ter se po večerji poslovimo od novih prijateljev in sredi noči prispemo na letališče Teheran. Zelo zadovoljni, saj nam je vse uspelo, se nasmejani vrnemo v domovino. Zgodbo zdaj z veseljem delimo z vami, kot tudi, kar smo se naučili. Zahvala za to gre vsem, ki so nam pri tem stali ob strani, vsak na svoj način.
Miha Senica in Toni Čolič
53
ŠPORT IN REKREACIJA
LETO 2019 ALI LETO, KO JE DJP METULJ POSTALO DRŽAVNI PRVAK
Že od samega začetka delovanja kluba DJP Metulj, je bilo tekmovalno letenje ena glavnih gonilnih sil kluba. Na začetku smo se udeleževali predvsem tako imenovanih pika tekem. V preteklosti smo bili v tej disciplini nekajkrat državni prvaki, organizirali smo tudi nekaj tekem, vključno z državnim prvenstvom v natančnem pristajanju.
Kot klub smo nekako dozoreli, v klubu smo začeli tudi z acro letenjem, hkrati pa smo se kot odločili, da opustimo pika tekme in začnemo kariero graditi v najbolj zahtevni jadralno padalski disciplini -tekmovanju v preletih. Seveda, ker na tem področju nismo imeli izkušenj, so bili na začetku temu primerni tudi rezultati.
Sam začetek je bil rezultatsko prej podpovprečen kot povprečen. Vendar smo kot tekmovalci rastli iz leta v leto. Zadnja leta smo začeli dosegati vrhunske rezultate. Jošt Napret in Tilen Ceglar sta bila do letos stalna člana slovenske reprezentance v preletih, letos pa se je našemu klubu pridružil tudi Jože Molek, ki je prav tako član reprezentance.
V letu 2018 je delo vodje tekmovalcev prevzel Dušan Durkovič in cilje zastavil precej visoko. Glavni cilj pa je bil stopiti na najvišje stopničke na državnem prvenstvu v preletih. Tekmovanje v preletih velja za najbolj kompleksno panogo v jadralnem padalstvu in jo lahko brez zadržkov označimo za kraljevsko disciplino.
Pred nekaj leti smo prvič kot klub stopili na zmagovalni oder in zadnjih nekaj let smo imeli dovolj kakovostnih pilotov, vendar je splet okoliščin vedno botroval, da za najvišjo stopničko nismo imeli športne sreče. Letos pa so že prve tekme pokazale, da so tekmovalni piloti kluba v vrhunski formi, da je vzdušje v ekipi odlično in da so izpolnjeni vsi predpogoji za
vrhunsko uvrstitev na državnem prvenstvu.
Na vseh liga tekmah so se naši člani uvrščali na najvišja mesta. Tako je Tilen Ceg-lar že na prvi tekmi lige pokazal svojo moč in se zavihtel na odlično tretje mesto. Na Lisca open je Jošt Napret zasedel nehvaležno četrto mesto in le za nekaj točk zaostal za stopničkami.
Potem pa je že sledilo pričakovano državno prvenstvo v preletih. Člani tekmovalne ekipe so bili odlično pripravljeni in s tekmovalno zasedbo smo bili resen kandidat za najvišje stopničke. Sicer nam vreme ni popolnoma služilo, tako da sta bila izpeljana samo dva tekmovalna dneva, kar je pomenilo, da je bilo toliko manj prostora za napake. Naš največji nasprotnik in do letos serijski državni prvak KL Vrhnika, je predstavljal največjo oviro, da kot klub stopimo na najvišjo stopničko.
Tekmovanje je bilo v dolini Soče, prvi dan se je sestavila disciplina dolžine 100 km. Najhitreje je disciplino odletel Jurij Vidic, takoj za njim pa sta v cilj priletela naša člana Tilen Ceglar in Jože Molek. Tako smo aktualnim državnim prvakom
vrgli rokavico. Brez taktiziranja smo jim pokazali, da je letos treba resno računati na nas, na DJP Metulj. V cilj je kot sedmi priletel Dušan Durkovič ter kot trinajsti Jošt Napret, nekje v zlati sredini pa so se uvrstili še ostali naši člani Mitja Jančič, Miha Senica in Jernej Juvan.
Zaradi poslabšanja vremena so naslednji dan postavili disciplino v dolžini 36 km, kar je pomenilo, da bo treba leteti brez napak, hitro in brezkompromisno. Tokrat nam je Vrhnika vrnila rokavico, saj sta se njihova člana zavihtela na prvo in drugo mesto, naša dva asa Tilen Ceglar in Jože Molek pa na tretje in četrto mesto. Zopet so odlično leteli tudi ostali člani, Dušan Durkovič je z osmim mestom prinesel klubu ključne točke za uvrstitev na najvišjo mesto na stopničkah v klubski razvrstitvi.
Seveda pa so naši člani dominirali tudi posamično, in sicer je prvo mesto zasluženo pripadlo Juriju Vidicu, takoj za njim se je na drugo mesto zavihtel naš član Tilen Ceglar, tretje mesto si je prislužil naš Jože Molek, peto mesto pa si je priletel Dušan Durkovič, vodja tekmovalne sekcije našega društva.
Največje breme nam je kot društvu padlo z ramen, končno smo postali državni prvaki in to zasluženo. Naslednje tekme, ki smo se jih udeležili, so prinesle še kar nekaj stopničk, tako je Jože Molek na Ratitovec Open po štirih izpeljanih disciplinah zasedel odlično tretje mesto.
Sledila je zadnja tekma, ki je veljala tudi kot zaključek tekem lige v preletih.
Naš klub je organiziral tekmo Metulj-mania 2019. Izpeljani sta bili dve disciplini, ki sta ponesli pilote od Lisce proti Bo-horju, vse do Celjske kotline, Mrzlice in nazaj na Lisco, tako da smo slovenskim in tujim pilotom pokazali našo prelepo Štajersko ter Kozjansko še iz ptičje perspektive.
Ker smo bili kot klub vpeti v izvedbo tekmovanja, se je kar nekaj naših članov ukvarjalo z organizacijo, zato je čast kluba med tekmovalci reševal Jože Molek in se na koncu zavihtel na najvišjo stopničko. Tekmovalno sezono smo zato zaključili več kot odlično.
Kot klub smo v ligi zasedli drugo mesto. Kar pa nam v letu 2019 pomeni največ, je naslov državnega prvaka v preletih.
Zdaj je čas nabiranja novih moči in kovanja novih načrtov ter občasnega letenja na Primorskem. V sezono 2020 zremo z optimizmom, šola DJP Metulj pa pridno izobražuje nove mlade upe, ki se bodo pridružili prekaljenim asom od katerih se lahko še veliko naučijo.
DJP Metulj
54
Za svojo »tridesetko« vpisan v Guinnessovo knjigo rekordov
ŠPORT IN REKREACIJA
KOLIKO LAŠČANOV JE VPISANIH V GUINNESSOVO KNJIGO REKORDOV?
Iz naše male vasice Sedraž je Jošt Napret_
O svetovnem padalskem rekordu Jošta Napreta s kolegi smo pisali v lanskem, junijskem Biltenu.
Iz Sorice, s soriškega smučišča, so leteli proti italijanskim Dolomitom, preleteli v bližino Marmolade, se obrnili in prav tako nazaj na vzletni točki na Sor'ci, kot radi rečejo, brez vmesnega postanka pristali.
Tako se Društvo Jadralnih padalcev Metulj Rimske Toplice lahko pohvali, da ima v Guinnessovi knjigi rekordov vpisanega svojega člana - Jošta Napreta.
Športni uspeh posebnih razsežnosti so lani prepoznali tudi v laški občini in na slavnostni prireditvi ob občinskem prazniku je dobil bronasti grb, priznanje za izjemne dosežke v jadralnem padalstvu.
Jošt bo te dni dopolnil trideseti rojstni dan in v tem istem letu je vpisan tudi v Guinnessovo knjigo rekordov za najdaljši in neprekinjen prelet. Prav tako pa je z jadralnim padalom dosegel do sedaj največjo povprečno hitrost.
Čestitamo! Prav tako ti želimo vse najboljše, pr'jatu!
DJP Metulj Rimske Toplice
BRONASTA MEDALJA NA SVETOVNEM PRVENSTVU ZA MATJAŽA SLUGO
Iz Srbije je Matjaž Sluga v domovino prinesel še svojo sedmo medaljo z velikih tekmovanj, tretjo s svetovnega prvenstva. Po srebru leta 2015 in 2017 je na tokratnem prvenstvu, ki je potekalo v Vršcu med 8. in 18. septembrom, osvojil še bron. Med 131 tekmovalci iz 28 držav je bilo tretje mesto najvišja slovenska uvrstitev, peti je bil Matjaž Ferarič, Renato Herega pa se je povzpel na deveto mesto.
Od načrtovanih dvanajstih serij so jih organizatorji zaradi težkih vremenskih pogojev uspeli izpeljati devet. »Bil sem že na veliko tekmovanjih, ampak ne spomnim se, da bi bila na katerem izmed njih
tako močan veter in še močnejša termika,« je o letošnjem prvenstvu povedal Sluga. Na težavo je naletel že v prvi seriji, ko se je s 105 cm močno oddaljil od želenega cilja (po peti seriji se je nato najslabši rezultat izbrisal), a je nato natančno preučil prvi polet, v primeru, da bi naletel na podobne vremenske pogoje tudi v nadaljevanju tekmovanja. Prav tako je poskušal popraviti način prileta do tarče, kar je bilo tokrat ključnega pomena in kar je tekmovalce pripeljalo do medalje, pojasnjuje Sluga. Do zaključka prvenstva je napake uspel popraviti in z dosežkom 18 cm ujel stopničke.
»Z medaljo sem zelo zadovoljen, nisem pa s samim rezultatom v smislu doseženih centimetrov,« je povedal Sluga, ki zasluge za osvojeno medaljo pripisuje tudi letošnjim treningom. »>Letos sem super treniral, veliko sem letel in pristajal v vseh mogočih luknjah ter se ogromno naučil.« Zdaj upa, da bo formo zadržal tudi v zaključku sezone, ko bo v Nemčiji zaključek svetovnega pokala, nato pa še zadnja tekma evropskega pokala v Prilepu v Makedoniji. V obeh pokalih trenutno zaseda prvo mesto.
Naslednjo sezono bo Sibiu v Romuniji gostil evropsko prvenstvo, ki se ga Sluga kot aktualni evropski prvak že veseli, predvsem zaradi vzleta s pomočjo vitla, ki je za gledalce veliko bolj zanimiv, saj je tekma bolj atraktivna in poteka veliko hitreje. Jadralni padalci si prizadevajo, da bi se število gledalcev na tekmovanjih po-
večalo in da bi bile tekme čim bolj gled-ljive, saj se zavedajo, da je za obiskovalce predolga tekma nezanimiva. Prav tako si želijo, da bi se promocija te padalske panoge povečala - sicer v zadnjih letih med padalci opažajo njen razcvet, a je še vedno manj prisotna med širšo javnostjo.
N. T.
Foto: osebni arhiv Matjaža Sluge
55
ŠPORT IN REKREACIJA
50-LETNICA USTANOVITVE KOŠARKARSKEGA KLUBA V LAŠKEM
Košarkarski zanesenjaki iz Laškega letos slavijo 50-letnico ustanovitve košarkarskega kluba v Laškem. Uvodno dejanje je predstavljala svečana seja članov kluba, ki so se je udeležili župan Občine Laško Franc Zdolšek, prva generacija članskega moštva košarkarjev v Laškem na čelu z Gorazdom Šetino, nekdanji predsedniki kluba na čelu z dolgoletnim in sedaj častnim predsednikom kluba Jožetom Sadarjem starejšim, nekdanji in sedanji funkcionarji, igralci, pomožni sodniki, zapisnikarji in časomerilci v klubu ter člani in navijači Košarkarskega kluba Zlatorog Laško. Seveda niso manjkali tudi pokrovitelji in dona-torji kluba, na čelu z glavnim pokroviteljem Pivovarno Laško Union in tokratnim gostiteljem Thermano Laško, brez katerih bogate 50-letne košarkarske tradicije v Laškem prav gotovo ne bi bilo.
V	uvodu seje so prisotni z minuto molka obudili spomin na pred kratkim umrlega Aleša Antauerja, ki je bil zaslužen član kluba celih 30 let. Prvih nekaj let je bil trener, potem sekretar in direktor kluba. Hkrati je bil od izgradnje dvorane Tri lilije tudi njen upravnik.
V	pozdravnem govoru je sedanji predsednik kluba Bojan Špiler izpostavil predvsem trenutno delovanje kluba in načrte za prihodnost. KK Zlatorog Laško je izrednega pomena na področju športa in tudi vzgoje mladih v občini Laško, saj je edini športni kolektiv v občini, ki nastopa na ravni 1. lige, tako v članski konkurenci kot tudi v večini mlajših kategorij. Ob tem je poudaril, da so predhodniki, tokratni slavljenci, ki so klub ustanovili ter bili zaslužni za postavitev športne dvorane, omogočili dobre pogoje za delo, obveza sedanje generacije pa je, da ohranja in nadgrajuje dobre pogoje za razvoj kluba tudi v bodoče. Z optimizmom je poudaril, da je v letošnji sezoni sestavljena članska ekipa daleč najcenejša odkar klub nastopa v 1. ligi, vseeno pa meni, da so izbrali dobre posameznike, ki tvorijo odlično ekipo, ki bo zagotovila osnovni cilj kluba, to je obstanek v 1. ligi.
Pomembna iztočnica, ki jo je navedel že predsednik kluba, je bila rdeča nit tudi v pozdravnem nagovoru župana občine Laško Franca Zdolška, ki je ob tej priliki klubu predal tudi jubilejno listino Občine Laško. Oba sta namreč v ospredje nadaljnjega delovanja kluba izpostavila pomen kluba v lokalnem okolju, prebivalcem Laškega, občini Laško in še posebej lokalnim podjetjem. Potrebno se je zavedati, da ne gre le za člansko ekipo, pomembnejše je poslanstvo, to je skrb za otroke, skrb za njihov košarkarski in osebni razvoj.
Svojo udeležbo na slovesnosti je zaradi službene zadržanosti v tujini opravičil predsednik Košarkarske zveze Slovenije Matej Erjavec, ki je poslal pismo, v katerem je izpostavil pretekle dosežke kluba, navedel igralce, ki so pustili tudi pomemben pečat na reprezentančnem nivoju in uspešno sodelovanje kluba s Košarkarsko zvezo Slovenije. V čestitki je ob visokem jubileju zaželel, da se bogata tradicija kluba uspešno nadaljuje. Podobno so storili tudi nekdanji igralci, ki se iz tujine slovesnosti niso mogli udeležiti, kot tudi starosta slovenske košarke Ivo Daneu, ki ceni izredno dobre prijateljske odnose z vrsto članov laškega kluba.
Slavnosti govornik je bil Jože Sadar starejši, orisal je prehojeno pot kluba, ki je od ustanovitve leta 1969 pa do danes doživljal različna manj ali bolj uspešna tekmovalna obdobja. Voditelji kluba so se ukvarjali z mnogimi težavami, najpomembnejše je zagotovo, da klub v vsem času obstoja nikoli ni prekinil svojega delovanja. Prav nasprotno, vrhunec petdesetletnega dela in uspehov je bilo nedvomno tudi jubilejno leto 1999, ko je klub slavil tridesetletnico obstoja in se je članska ekipa KK Pivovar-
56
na Laško uvrstila v evropsko ligo, najvišje evropsko tekmovanje sploh, med 24 najboljših ekip v Evropi. Nekateri ljudje in okolje dandanes vse prepogosto razvrednotijo prizadevanja drugih, čeprav življenje potrjuje, da so nekatere stvari dosegljive le, če stopimo skupaj. To so v Laškem tudi storili. V športno dvorano Tri lilije v Laškem, ki je ponos nas vseh še dandanes, smo privabili v najboljših košarkarskih sezonah na nekaterih tekmah tudi do 2.500 obiskovalcev, čeprav v širši okolici in v centru Laškega živi le 5.000 prebivalcev. V Laško so prihajale košarkarske ekipe iz evropskih držav, kjer je samo v njihovih športnih dvoranah prostora za dvakrat več gledalcev, kot nas je vseh Laščanov. Poleg optimizma je ob zaključku razigranega govora klubu ob visokem jubileju zaželel še mnogo uspešnih let.
Nato je povezovalka programa Nina Pader Topole ob video predstavitvi udeležence seznanila z bogato zgodovino kluba ter poudarila najpomembnejše rezultate in mejnike kluba, in sicer:
Leto 1962	Postavitev prvega košarkarskega igrišča v Laškem.
Leto 1969	Uradna ustanovitev KK Laško se je zgodila 29. maja.
Leto 1971 Leto 1972	Pionirji osvojili 3. mesto na slovenskem prvenstvu. Preimenovanje kluba v KK Zlatorog.
Leto 1994	Zmagovalci 2. SKL, preimenovanje v KK Pivovarna Laško.
Leto 1995	Izgradnja dvorane Tri lilije, čudovitega domovanja našega kluba.
Leto 1996	Preboj v 1. SKL.
Leto 1998	Finalist Pokala Spar.
Leto 1999	Finalist Pokala Spar, finalist 1. SKL, četrtfinale Pokala Saporta.
Leto 2000	Finalist 1. SKL, finalist Pokala Spar, udeleženec evrolige.
Leto 2002	»Final four« Lige ABA, polfinale Pokala Radi-voja Korača.
Leto 2003	Osmina finala Pokala ULEB, 8. mesto v Ligi ABA.
Leto 2004	Zmagovalec Pokala Spar, Superpokal Slovenije, 6. mesto v Ligi ABA.
Leto 2005	Superpokal Slovenije, finalist Pokala Spar, 9. mesto v Ligi ABA.
Leto 2006	Finalist Pokala Spar, preimenovanje v KK Zlatorog Laško.
Leto 2010	Finalist Pokala Spar.
Leto 2013	6. mesto v Pokalu mladih KZS.
Leto 2015	Finalist Pokala Spar, 10. mesto v Pokalu mladih KZS.
Leto 2016	Finalist 1. SKL, finalist Pokala Sixt Alpe Adria, 4. mesto v Pokalu mladih KZS.
Leto 2017 Leto 2018	Finalist mladinskega državnega prvenstva Prvak Alpe Adria Cup
Kot se za tako visoki jubilej kluba spodobi, so bila zaslužnim članom podeljena priznanja v skladu z določili Pravilnika o podeljevanju priznanj v Košarkarskem klubu Zlatorog Laško, in sicer:
• članom, ki so v klubu delovali vsaj 10 let bronasto plaketo »rojstvo žoge«: Pavli Teršek, Janez Potočnik, Jerica Koko-
ŠPORT IN REKREACIJA
tec Mesojedec, Jernej Kolšek, Enej Kirn, Matej Firm, Pavli Ojsteršek, Klemen Grešak, Jure Krajnc, Robi Biderman; članom, ki so v klubu delovali vsaj 20 let srebrno plaketo »rojstvo žoge«: Silvester Brumec, Milenko Pavlovič, Tomaž Blagotinšek, Jože Sadar ml., Dušan Siljan, Milko Škoberne; članom, ki so v klubu delovali vsaj 30 let zlato plaketo »rojstvo žoge«: Danijel Lapornik, Alojz Požin; ter članom, ki so v klubu delovali vsaj 40 let »veliko zlato pla-
keto v okvirju - rojstvo žoge«: Zdenko Lipovšek, Bojan Ko-šak, Miroslav Firm, Srečko Lesjak.
V glasbenem programu so sodelovali Kvartet klarinetov GŠ Laško-Radeče, za vrhunec prireditve pa je poskrbel nastop skupine Šank rock, ki je ob koncu svojega nastopa predstavila novo himno KK Zlatorog Laško.
Srečko Lesjak Foto: Jakob Pirš
rečiSki strelci končali sezono z največ
MEDALJAMI V SLOVENIJI
Strelska sezona 2019 je končana. Končana je na najboljši možen način, saj smo strelci Strelskega društva Rečica osvojili največ medalj na državnem prvenstvu v streljanju z malokalibrskim orožjem. Ta uspeh je še toliko večji, saj smo bili praktično dve leti brez strelišča. Razširitev strelišča in postavitev zidu za večjo varnost in zmanjšan hrup je bil nujno potreben poseg, ki smo ga načrtovali že nekaj let. Prijavili smo se na razpis in bili uspešni pri zbiranju denarja, tako da so naše sanje končno postale resničnost. Seveda gre tu posebna zahvala Občini Laško in županu Francu Zdolšku za izdatno pomoč pri sofinanciranju prenove strelišča. Zahvala gre tudi vsem donatorjem, ki so tako finančno kot materialno pripomogli, da smo objekt končali v roku in ga predali v uporabo. Z gotovostjo trdim, da se lahko zdaj pohvalimo z enim najbolj urejenim, sodobnim in varnim streliščem v Sloveniji. Z razširitvijo smo pridobili 7 strelnih mest za zračno orožje, kar je zelo pomembno za naše najmlajše strelce. Strelišče za malokalibrsko in veliko kalibrsko pištolo na 25 m/ 50 m se je
prav tako povečalo za 5, kar pomeni, da imamo zdaj skupaj 12 mest. Enako število 12 strelnih mest imamo tudi na zračnem strelišču. S tem smo nekako prišli tako daleč, da bomo lahko organizirali strelska tekmovanja po koledarju in kriterijih SZS. Tako smo lahko letos konec septembra izpeljali 7. Memorial Vinka Lavrinca na domačem strelišču v Rečici.
DRŽAVNA 1A LIGA ČLANI - skupna uvrstitev:
EKIPNO: 1. mesto POSAMEZNO: 1. mesto Čeper Jože
MLADINSKA DRŽAVNA LIGA -skupna uvrstitev:
EKIPNO: 1. mesto
POSAMEZNO: 5. mesto Jager Dejan (mladinci), 6. mesto Maček Saška (mladinke)
ZRAČNA PUŠKA MLADINCI - skupna uvrstitev:
EKIPNO: 1. mesto
POSAMEZNO: 9. mesto Matek Nik, 10. mesto Žagar Dominik
SERIJSKA ZRAČNA PUŠKA PIONIRKE - skupna uvrstitev:
EKIPNO: 1. mesto
POSAMEZNO: 1. mesto Kalin Zoja, 7. mesto Kalin Iza, 14. mesto Zupanc Nika
V seštevku vseh ligaških tekmovanj (člani, mladinci) smo postali laški strelci v disciplini zračna pištola ligaški zmagovalci za sezono 2019.
Skupni seštevek v ligaškem tekmovanju puška in pištola pa smo osvojili drugo mesto.
DRŽAVNO PRVENSTVO ZRAČNO OROŽJE [skupaj osvojenih 8 medalj):
EKIPNO:
1. mesto člani - zračna pištola
1.	mesto članice - zračna pištola
2.	mesto kadeti - zračna pištola
2.	mesto pionirke - serijska zračna puška
3.	mesto mladinci - zračna puška mladinci
POSAMEZNO:
Pionirke serijska zračna puška: 1. mesto Kalin Zoja
Zračna pištola kadeti: 1. mesto Lukež Timon
Zračna puška mladinci: 1. mesto Matek Nik
57
ŠPORT IN REKREACIJA
DRŽAVNO PRVENSTVO MEŠANI PARI MLADINCI/MLADINKE zračno orožje 10 m:
5. mesto Maček Saška in Korun Aleks
DRŽAVNO PRVENSTVO MEŠANI PARI ČLANI/ČLANICE zračno orožje 10 m:
1.	mesto Tkalec Jagoda in Čeper Jože
2.	mesto Tkalec Peter in Kufner Valerija
UNIVERZITETNO DRŽAVNO PRVENSTVO ZRAČNO OROŽJE [skupaj osvojeni 2 medalji):
1.	mesto TKALEC Jagoda
2.	mesto ČEPER Jože
DRŽAVNO PRVENSTVO: malokalibrsko orožje 50 m [skupaj osvojenih 7 medalj):
EKIPNO:
1. mesto PIONIRKE LEŽE (državni rekord)
1. mesto PIONIRKE TROJNI POLOŽAJ (državni rekord)
POSAMEZNO:
mesto KALIN Zoja - serijska MK puška 50 m leže
1.	mesto KALIN Zoja - serijska MK puška trojni položaj 50 m
2.	mesto KALIN Iza - serijska MK puška trojni položaj 50 m
1.	mesto MATEK Nik - MK puška leže 50 m
2.	mesto MATEK Nik - MK puška trojni položaj 50 m
DRŽAVNO PRVENSTVO: malokalibrsko orožje 25 m [skupaj osvojenih 14 medalj)
EKIPNO:
1. mesto ČLANI HITROSTRELNA PIŠTOLA
1. mesto ČLANI STANDARD PIŠTOLA 1. mesto ČLANI PIŠTOLA S SREDIŠČNIM VŽIGOM
1. mesto ČLANICE MK ŠPORTNA PIŠTOLA
POSAMEZNO:
HITROSTRELNA PIŠTOLA: 1. mesto TKALEC Peter, 2. mesto JENKO Peter STANDARD PIŠTOLA: 1. mesto TKALEC Peter, 2. mesto RENER Rudi PIŠTOLA S SREDIŠČNIM VŽIGOM: 1. mesto RENER RUDI, 3. mesto TKALEC Peter
MK ŠPORTNA PIŠTOLA članice: 2. mesto TKALEC JAGODA, 3. mesto KUFNER Valerija
MK ŠPORTNA PIŠTOLA mladinke: 1. mesto MAČEK Saška MK ŠPORTNA PIŠTOLA kadeti: 1. mesto LUKEŽ Timon
Skupaj smo strelci na državnih prvenstvih in ligaškem tekmovanju osvojili 42 pokalov oziroma medalj, od tega 22 zlatih, 12 srebrnih in 8 bronastih.
Poleg tega, da smo se strelci udeležili vseh tekmovanj na državnem nivoju v vseh kategorijah, so bili določeni strelci po kriterijih SZS izbrani tudi v državno reprezentanco. Barve Slovenije so izven meja zastopali Jože Čeper, Peter Tkalec, Peter Jenko, Jagoda Tkalec, Timon Lu-kež, Dejan Jager.
Največji uspeh na mednarodnem tekmovanju je dosegel Jože Čeper, ki je na Europacup v švicarskem Thunu s standard pištolo na 25 m osvojil 1. mesto, s pištolo s središčnim vžigom pa 2. mesto in s 580 krogi postavil tudi nov državni rekord. Njegov uspeh je dopolnil Peter Tkalec, ki je s pištolo središčni vžig zasedel 6. mesto, s pištolo pa 8. mesto. Oba tekmovalca sta se s temi odličnimi uvrstitvami na Euro lestvici povzpela tako visoko, da sta si priborila povabilo na finalno tekmovanje, ki bo oktobra v francoskem mestu Chateauroux. Jože je svojo dobro formo potrdil tudi na veliki nagradi Novega, ko je s pištolo središčni vžig s 581 krogi osvojil 1. mesto, to pa je tudi uradno nov državni rekord.
Andrej Brunšek, SD Dušan Poženel
Memorial Vinka Lavrinca
Strelsko društvo Dušan Poženel Rečica je 28. in 29. septembra organiziralo že 7. memorial Vinka Lavrinca. Tekmovanje je bilo letos prvič organizirano na domačem prenovljenem strelišču. V dveh tekmovalnih dnevih se je v Hudi jami skupaj zvrstilo 74 tekmovalcev. V soboto je v streljanju z zračno puško zmagala ekipa iz SD Trzin, posamezno je bila v finalu najboljša Urška
Kuharič iz SD Kovinar Ormož. V nedeljo so prišli na vrsto strelci z zračno pištolo. Ekipna zmaga je ostala doma, posamezno je v finalu zmagal Kevin Venta iz SD Kovinar Ormož. Po analizi tekmovanja organizatorji ugotavljamo, da so doseženi rezultati visoki, kar kaže na uspešno in pravilno zasnovano prenovo strelišča, za katero načrtujemo uradno otvoritev v začetku novembra.
Klavdija Lah, SD Dušan Poženel
58
ŠPORT IN REKREACIJA
SAVINJA ULTRATRAIL, PRVIČ!
»Obsojen sem na svobodo, tako svoboden, da med množico ljudi, ki me imajo radi in med tistimi, ki me ne marajo, ostajam sam. Sam s svojimi željami, sanjami, hrepenenji in sam na svoji večni poti.«
Nejc Zaplotnik
Svoboda ob pogledu na prostrani svet, ki je pred teboj je tako močna, da te zasvoji. Takšno svobodo ob svoji ljubezni do teka in gorništva doživlja tudi Mitja Šentjurc, ultramaratonec, plezalec in gornik, ki je v soboto, 21. 9, s svojo ekipo spisal novo zgodbo v knjižici svojih podvigov.
V prijetnem klepetu z Mitjo Šentjurcem in Jožetom Zupanom je ekipa MMC TV Laškega izvedela prav vse o Savinja Ul-tratrail maratonu.
»100 kilometrov v manj kot 15 urah, majhna ekipa z železno voljo.«
Od ideje do dejanja_
»Ideja je zrastla na Mitijem zelniku,« je za uvod povedal Jože Zupan, ki je bil poleg Mitje glavni organizator tokratnega Tra-ila. Mitja je bil namreč gorski tekač v reprezentanci, ostala pa mu je njegova želja po tekmovalnem teku. Njegova zgodovina premore kar nekaj vzponov v Himalaji, kjer je opravil kar dva teka na večje razdalje. Mitja je z Jožetom Zupanom, Jušem, kot ga kličejo plezalni kolegi, zasnoval pot od Zidanega Mostu do Logarske doline. Iz želje po teku sta kaj kmalu prešla k organizaciji, ki pa se je izkazala za najtrši oreh. »Mnogi nimajo posluha za tovrstne športe. Bojijo se same organizacije, saj je pot prenaporna, nevarna. Danes so v modi športi, ki temeljijo na spektaklih in množičnosti, česar pa Ultratraili v Sloveniji še ne ponujajo,« je povedal Zupan. Sprva sta organizatorja poizkušala pomoč pridobiti v Turističnem društvu Rimske Toplice, kjer pa so se odgovornosti zaradi nevarne trase prestrašili. Na »uslišanje« sta naletela šele pri Juriju Šuhlu in ekipi Šmocla, kjer imajo posluh za nenavadne, alternativne projekte, pravita. Organizacije sta se lotila skupaj z ekipo Alpinističnega odseka Celje Matica, kjer so Zupanovi dobri kolegi, soplezalci iz mladostnih dni.
Priprave na traso_
»Tekel sem ves čas, tudi ko nisem tekmoval,« je povedal Mitja. Pred 25 leti se je udeleževal gorskih klasičnih tekem, ki trajajo od pol ure do ure in pol. Ultramaratonov takrat še ni bilo, Mitja pa je čutil željo po daljših in zahtevnejših trasah, ki bi jih lahko pretekel.
Za pripravo mu je služil tudi Ultratrail K24, Koroški ultra maraton, kjer je skušal ugotoviti, ali se lahko spopade s svojim zadanim ciljem.
»Bliža se moj dan D, dan preizkušnje Savinja Ultratrail, ki bo potekal v povsem drugačni obliki kot je bilo mišljeno še pred mesecem ali dvema. Tak dolg, razpotegnjen trail, uradno prijavljen po »reglcih« je velik zalogaj, ki se ga otepajo tudi najbolj izkušeni organizatorji takih dogodkov. I...IŽelim si, da bi bolj znali ceniti, kar v Sloveniji imamo. Precej sem se potepal po svetu in spoznaval, v kako lepi deželi živimo. Nič ni samoumevno. Obilje čiste dobre vode kot je je pri nas in tu v porečju Savinje, širni gozdovi, čudovite gore. Ne zamenjam Kopitnika in Ojstrice za nobeno velemesto, za nobene stolpnice Mumbaja ali Dubaja. Ne zamenjam naše lepe Savinje, vseh njenih dobrih voda, za nobene naftne vrtine in vso bogatijo zraven. Rastel sem skupaj z njimi: s Savinjo,
Kopitnikom, Ojstrico. Vraščeni so v samo mojo bit in rad, zelo rad tečem po njih. Hodim, kolesarim, se vozim in predvsem tudi družim v njih objemu. To je moj svet, to je naš svet, tu se povezujemo ...« je zapisal Mitja pred odhodom. In na to ga je dočakal, dan D, ko bo dokazal, kaj zmore in, ali sploh zmore.
Dan D ali »moglo bi iti«_
»Tukaj bo ekipa, vse bo v teku. Kaj če jaz ne bom v teku? Kaj če se mi ne bo izšlo?« (M.Š. dan pred Savinja Ultratrailom)
In tako se je odpravil, Mitja s svojo ekipo, ki jo je sestavljala mobilna ekipa, tista, ki ga je z Zupanom spremljala del celotne trase, ga pričakala na treh vmesnih postojankah (Motnik - Menina - Črnivec) in ob koncu ter dva dela ekipe, ki sta Mitjo pričakala v hribih. Dva na Korošici in dva na Ojstrici.
»Nekaj pred polnočjo me nečak pelje v Zidani Most. Noč je hladna, polna zvezd. Malo se ogrejem, raztegnem, pripravljen sem. Palice, mini »ruzaček«, notri napitek, gel, lahka oblačila, na kolenih (najšibkejši točki) pa povoji, ki naj bi jih dodatno utrdili in greli. Dodatno imam s selotejpom zalepljene na kožo. Komaj dočakam start točno ob polnoči. Počutim se močnega, na Kopi-tniku sem skoraj 15 minut pred predvidenim časom. Ko pridem na asfalt, ugasnem svetilko, sprostim korak, med tekom gledam zvezde, krajec lune, luči daleč v dolini. Ritem dihanja, korakov, zvezde, vse se poklopi, uživam na polno. Kar nekako vem, da bo šlo.« (M.Š. Savinja Ultratrail)
Mitja je ob polnoči začel s svojim ultratrailom v Zidanem Mostu. Na poti pa ni teklo vse tako gladko kot si je sprva zastavil. Pet dni pred samim startom je Mitja opravil težji trening, pri katerem se mu je razbolela stegenska mišica. Ko je pred startom poizkušal teči ali se vzpeti na večji klanec, je bolelo. Kljub vsemu ga je prevzel optimizem in je verjel v uspeh, ki ga je na koncu srečal pod slapom v Logarski dolini. »Ko sem začel s tekom, bolečin ni bilo. Počutil sem se dobro,« je opisal Mitja. Tekel je celo hitreje kot so sprva nakazovali načrti, ki pa mu jih je prekrižala slaba svetilka, ki jo je vzel na pot. Spusti so bili resnično oteženi, saj je zaradi težav s svetlobo z nogami »nabijal na tla«, kar pomeni, da so se že tako načete noge še hitreje razbolele. Ob jutru je svetloba vlila novo upanje in Mitja je zopet tekel hitreje. Prve večje bolečine so se nato pojavile šele po 20-30 km. Na vmesnih postojankah je Mitjo pričakala ekipa, kar mu je vlilo novo upanje.
Drugo težavo pa je na poti prinašal mrzel veter, ki je bil na nekaterih predelih precej močan. Predvsem čez zasavske hribe in nato čez Menino in Veliko planino. Tam ga je precej oviral zračni upor, Mitjo pa je tudi precej nahladilo. »Na planini pa butne vame hladen, močan veter v obraz. Drugič »zaklejem« ta dan. Veter me ustavlja in močno ohlaja, v gozdu je bolje, na odprtem pa sila neprijetno. Pri domu na Menini me ekipa spet pričaka s hrano, pijačo. Čas 7,25. Gremo naprej. Na spustu noge že bolijo, gre proti 70 km ...« (M.Š. Savinja Ultratrail)
59
ŠPORT IN REKREACIJA
Kaj kmalu pa so bile na vidiku nove težave, za katere je bil veter »mala malica«. Mitjo je za presenečenje pred koncem presenetila tudi neoznačena pot. Brezpotje skozi Grlo v Logarski dolini ga je uštelo, da je kar trikrat padel čez borovce, nam pove z lahkotnostjo ter doda, da bi ob dvajsetih oznakah pridobil 20 minut.
Konec ali »menda mi je uspelo«_
Podatki ure: Čas 14:49, vzponi 5.716 m, spusti 4.884 m, celotna dolžina poti 93,3 km. Mitjo na cilju pričaka nasmejana ekipa. Uspelo mu je. Napor, veter, organizacija, vse je za njim. Uspelo mu je in to celi dve uri pod časom, ki si ga je zadal.
In kaj si Mitja in »Juš« želita za prihodnje?
Predvsem osebe, ki bi tovrstnim podvigom znale prisluhniti. Mlade dandanes zanimajo ekskluzivni športi. »Telovadnica. To ni zame. Midva prihajava še iz časov, ko smo uporabili, kar je bilo pri roki. Reka, hrib, gozd. Danes tega ni toliko ...« dodaja Jože Zupan.
Želita si, da bi tako v občini kot na Občini prepoznali njuno željo po tovrstnem turizmu. Dodajata, da ima skoraj vsaka obči-
na svoj tek ali maraton, s katerim razsvetljuje in omogoča mladim športnikom, da se športno udejstvujejo. Zakaj česa takega ne bi imeli tudi v Laškem? Potrebno je zgolj prisluhniti idejam športnikov, ki bi delček navdušenja nad Himalajo in nevarnimi športi radi prenesli v svoj domači kraj.
Zakaj ne, dodajamo mi. Ponosni, da smo bili lahko del prve tovrstne zgodbe, ki sta jo z napori spisala Mitja Šentjurc in Jože Zupan-Juš. Uspeh na dosegu rok, v želji, da se mu pridruži še več mladih. Svoboda ob naravi, skozi katero človek preko gorskih prelazov utira svojo pot do sreče, ki je tako zelo nalezljiva.
Špela Juhart Foto: Iz osebnega arhiva Mitje Šentjurca
Mitja Šentjurc se zahvaljuje članom AO Matica: Jože Zupan, Branko Povše, Polona Povše, Doroteja Špec, Luigi Ni-novski, Anja Novak, Tilen Pinter, Zdravko Polutnik in žena. Hvala tudi Šmocl-u Laško in njegovemu Juriju Šuhlu, Turističnemu društvu Laško in vsem obiskovalcem: Polda, Jasna, Aleksandra, Bori, Vojko, Jože Meke ... Hvala!!!
OBNOVA RECIŠKE KROŽNE PLANINSKE POTI
Potem, ko je konec junija Rečiška planinska krožna pot postala Naj planinska pot, so se markacisti, domačini in člani Planinskega društva Laško že lotili obnove priljubljene poti.
Na traso poti so transportirali nekaj več kot 12 kubičnih metrov macesnovega lesa, to je približno 200 macesnovih debel dolžine 4 metre. Načelnik markacij -skega odseka Jurij Videc in ostali so prav tako že začeli z nadelavo in prestavitvijo poti.
Naj spomnimo, da je Rečiška planinska krožna pot v akciji Očistimo gore, dobila največ glasov, kar ni le potrditev, da je pot pri planincih priljubljena, ampak je tudi priznanje in zahvala markacistom, ki skrbijo, da je pot lepo vzdrževana, varna in označena. »Rečiško planinsko krožno pot smo na natečaj prijavili, ker bi radi preko akcije Očistimo naše gore, lepote naše obhodnice predstavili še večjemu krogu ljudi in jih hkrati privabili v naše kraje, ki so zaradi nižje lege včasih po krivem zapostavljeni. Hkrati se v društvu soočamo s finančnimi izzivi, saj so nekateri odseki poti kritični in nujno potrebni obnove, a jim s trenutnimi finančnimi zmožnostmi v društvu enostavno nismo kos, zato je ta natečaj bil razpisan več kot naročeno,« je ob razglasitvi v imenu Planinskega društva Laško povedal načelnik markacijskega odseka Jurij Videc.
S pomočjo akcije Očistimo naše gore, ki poteka pod okriljem Zavarovalnice Triglav, in v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije, pa zmagovalna pot že dobiva še lepšo, predvsem pa varnejšo podobo. Do konca leta bodo na obho-dnici zopet vzpostavili želeno stanje, ki bo zagotovilo varnost tako pohodnikom kot tudi vse številčnejšim kolesarjem. Z erozijskimi zaščitami bodo obnovili in dodatno nadelali več odsekov v skupni dolžini nekaj več kot 600 m. Na dveh odsekih bodo obnovili dotrajane jeklenice, pot na novo označili s Knafelčevimi markacijami in zamenjali dotrajane smerne table.
MKJ
21. POHOD PO IEKQAIJIH TRŠKIH MEJAH LAŠKEGA
sobota, 9. november 2019
start ob 9.00 na Valvasorjevem trgu, pred TIG-em Laško
Organizator: PD Laško
Vsak hodi na Lastno odgovornost!
www.lasko.info, II Po Laških poteh
Vsem, ki ste se udeležili vsaj petih pohodovv letu 2019, bomo ob koncu pohoda podelili priponko PO LAŠKIH POTEH 2019. Z vstopnico za kopanje v bazenih Thermane Laško boste nagrajeni tudi otroci, ki ste se v sklopu akcije udeležili vseh pohodov v tekočem letu. Ob koncu pohoda (predvidoma med 12.00 in 13.00) bomo v Gostišču Čater podeLiLi priznanja udeLežencem, ki ste v letošnjem letu izpolnili pogoj za pridobitev naziva ZLATI POHODNIK (imate opravljenih vseh osem pohodov 3 Leta zapovrstjo, torej iz Leta 2017,2018 in 2019). Zlati pohodniki boste vpisani v častno knjigo PO LAŠKIH POTEH (prinesite na pohod kartončke z zbranimi žigi vseh treh let).
60
DRUŠTVA / ŽIVALI
70 LET LOVSKE DRUŽINE JURKLOŠTER
V soboto, 31. avgusta 2019, smo v dvorani Kartuzijske pristave v Jurkloš-tru obeležili 70 let naše lovske družine. Osrednjo prireditev smo otvorili z razstavo trofej, ki jo je postavila domačinka Alenka Kandolf. S slovensko himno v izvedbi Martine Zapušek pa se je začel uradni del prireditve. Zbrane je nagovoril starešina LD Jurklošter Miroslav Lavrič. Veseli smo bili številnega obiska; prišli so Jurklošterčani, predstavniki in člani lokalnih društev, lovske tovarišice in tovariši sosednjih in bližnjih lovskih družin, predstavnik Lovske zveze Slovenije in predstavnik Savinjsko kozjanske zveze lovskih družin Celje ter župan Občine Laško Franc Zdolšek in direktorica Občinske uprave Tina Rosina. Tudi župan je nagovoril zbrane in LD Jurklošter za 70 let uspešnega dela predal Bronasto
jubilejno listino Občine Laško. Prireditev je povezovala Andreja Lavrič. V kulturnem programu so poleg Savinjskih rogi-stov nastopili tudi domači pevci Florja-novci iz Jurkloštra in otroška folklorna skupina POŠ Jurklošter, pod vod vodstvom Darje Horjak. Posebno presenečenje pa je pripravila skupina štirih na-dobudnežev (in lovca Gregorja): Lucija, David, Vito in Tijan so pripravili pravi lovski skeč. Kljub izredno vročemu dnevu je bilo vzdušje v nabito polni dvorani veselo in slavnostno. Visok jubilej je tudi priložnost za podelitev najvišjih priznanj članom. Priznanja Lovske zveze Slovenije - Znak za lovske zasluge sta podelila Zdravko Mastnak, strokovni tajnik Savinjsko kozjanske zveze lovskih družin Celje in starešina LD Jurklošter, Miroslav Lavrič. Znak za lovske zasluge so prejeli: Robi Gračner, Metod Kunšek in Darko Senica. Zlati znak za lovske zasluge so prejeli: Amir Borovac, Ivan Flis, Erich
Kladnik, Gregor Koren, Robert Kristanc, Miroslav Lavrič, Milan Logar, Ivan Pu-šnik, Rihard Pušnik, Karl Veber in Anton Vidic. Z redom za zasluge III. stopnje sta bila odlikovana Edvard Gradišnik in Andrej Mlakar. Priznanja Območne lovske zveze sta podelila starešina predstavnik Savinjsko kozjanske zveze lovskih družin Celje Stane Ivanšek. Priznanja so prejeli: Darja Horjak, Jožef Veber, Milan Vo-lavšek in Andreja Lavrič. Lovska družina Jurklošter je ponosna na dobro sodelovanje tako z drugimi lovskimi družinami, kakor tudi z lokalno skupnostjo, zato je ob svoji 70-letnici podelila tudi priznanja Lovske družine. Ta priznanja so prejeli: LD Handil Dobje, LD Loka pri Zidanem Mostu, LD Laško, LD Bohor Planina, LD Zabukovje, LD Rečica, LD Rakek, LD Bojansko Štore, pobratena LD Šentjur, PGD Jurklošter, Kulturno društvo Prežihov Voranc Jurklošter, Društvo
upokojencev Jurklošter, Društvo mladih Jurklošter, Krajevna skupnost Jurklošter, Podružnična OŠ Jurklošter in Iztok Han-žič. Ob 70-letnici je LD Jurklošter izdala Almanah »70 let Lovske družine Jurklošter«, ki obsega 88 strani zgodovine in delovanja naše lovske družine. Almanah so prejeli vsi člani in prejemniki priznanj.
Slavnostno in veselo razpoloženje smo po koncu uradnega dela zaključili s piknikom na Lovski koči, kjer smo se ob dobri glasbi in družbi družili in zabavali pozno v noč. Za čudovito okrašen hlebec kruha, ki ga je prav za obletnico spekla Ema Vresk, pa smo pripravili zabavno licitacijo.
Naj se ponovno zahvalimo vsem, ki ste nas na ta dan počastili s svojim obiskom in vsem, ki ste prireditev omogočili in sodelovali! Hvala!
Urška Knez, LD Jurklošter
ZAVETIŠČE ZA MALE ŽIVALI SEVNICA
prava številka za najdene zapuščene živali in posvojitve
07 816o 210
vet.post.sev@siol.net
Pikica je zelo prijazna starejša psička, ki še vedno čaka novega lastnika.
Prijazen in igriv maček mladiček je kastriran in cepljen.
61
POLICIJA
PROMET
V jesenskih mesecih še posebno pozornost namenimo pešcem, ki so »najšibkejši« udeleženci v cestnem prometu, zato vozniki pazite na pešce!
Na slovenskih cestah je za posledicami prometnih nesreč umrlo preveč pešcev. V nekaj primerih vozniki niso upoštevali prednosti pešca, ki je pravilno prečkal vozišče na zaznamovanem prehodu za pešce, nekaj pešcev pa je umrlo zato, ker so povzročitelji nesreče vozili prehitro. Voznike zato opozarjamo, naj bodo bolj pozorni na pešce! Pešcem pa svetujemo, naj poskrbijo za lastno varnost tako, da so na cestah še posebej previdni in vidni.
Iz Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2013-2022: Pešci so ena izmed najbolj ogroženih skupin udeležencev v prometu, saj spadajo med šibkejše udeležence. Po statističnih podatkih je delež udeleženosti pešcev v prometnih nesrečah s smrtnim izidom v povprečju 15,3 % (v desetih letih je bilo od skupno 2.912 umrlih oseb 447 pešcev). Pešci lahko s svojim ravnanjem pomembno prispevajo k večji varnosti, in sicer s pravilnim prečkanjem na označenih mestih, pravilno hojo ob cestišču in uporabo odsevnih predmetov, s katerimi lahko povečajo svojo vidnost. Veliko pešcev, predvsem starejših moških, je tudi pod vplivom alkohola, zaradi česar prihajajočih vozil ne zaznajo oz. se ne morejo pravočasno umakniti.
Najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na težo posledic v prometnih nesrečah z udeležbo pešcev, pa je hitrost vozila. Študije namreč kažejo, da bo pešec najverjetneje utrpel le lažje poškodbe pri trku z vozilom, ki vozi s hitrostjo okrog 30 km/h. Že pri trku z vozilom, ki pelje 48 km/h, je verjetnost hujše in smrtne poškodbe 50 %, pri trku s hitrostjo 64 km/h pa je verjetnost za smrtne poškodbe pešca že 90 %.
Zato vam predlagamo in svetujemo:
VOZNIKI, bodite pozorni na pešce, še posebej v jesenko/zimskem času, ko so dnevi krajši, prilagodite hitrost vožnje prometnim razmeram in stanju ceste in upoštevajte omejitve hitrosti izražene s postavljeno prometno signalizacijo. Prav
tako bodite pred zaznamovanimi prehodi za pešce še posebej pozorni na pojav pešcev, saj imajo pešci absolutno prednost pri prečkanju vozišča.
PEŠCI, v mraku, temi ali ob zmanjšani vidljivosti, se oblecite v svetlejša oblačila in nosite kresničko, odsevni trak ali drug odsevni predmet, da niha ob telesu, saj jo/ga le tako obsvetijo avtomobilski žarometi. Vedno hodite po pločniku, če pa le-tega ni, pa ob levem robu vozišča oziroma desnem robu (skupina). Med prečkanjem vozišča, se obvezno prepričajte, če to lahko storite varno.
Le na tak način, bomo vsi skupaj pripomogli k boljši varnosti v cestnem prometu in s tem preprečili nastanek prometnih nesreč, ki so najpogostejše z najhujšimi posledicami.
KRIMINALITETA:
S preventivnim ravnanjem in zavarovanjem svoje lastnine lahko že sami precej zmanjšate priložnosti za izvršitev kaznivih dejanj in se izognete neljubim dogodkom, kot so tatvine, vlomi v stanovanja, stanovanjske hiše .
Prihajajo krajši dnevi in s tem daljša obdobja mraka, teme ..._
Število vlomov v stanovanja ali stanovanjske hiše pa tudi vikende, iz leta v leto narašča, storilci pa so čedalje bolj predrzni ali nasilni. »Prilika dela tatu« in vlomilec bo raje izbral tisto stanovanje ali hišo, kjer bo za kaznivo dejanje najmanj ovir in tveganje za odkritje najmanjše. Stavba, v kateri ni nikogar, ker so stanovalci na primer na dopustu ali ki je očitno brez varovanja, bo bolj verjetno tarča vloma kot obratno. Posebno »vabljiva« za vlomilce so odprta vrata ali okna, razpoložljivo orodje za dostop (na primer zaboji, lestev, ki omogoča dostop do drugače nedosegljivih oken ipd.), vrtnarsko orodje, s katerim lahko vlomilec nasilno vlomi, zapuščene žive meje ali visoke ograje ...
Zato pred daljšo odsotnostjo z doma oziroma v mraku, temi .:
•	zaklenite vrata in zaprite okna,
•	pred daljšo odsotnostjo ne pozabite zapreti plina in vode ter izklopiti elektrike, predvsem na aparatih (da vam zaradi puščanja vode ali požara ne bo treba predčasno prekiniti dopusta),
•	vklopite alarmno napravo, če jo imate
•	ključev ne puščajte na »skritih mestih«, kot so nabiralniki, predpražniki, lončki za rože ipd.,
•	ne puščajte doma dragocenosti in denarja (med dopustom raje najemite sef),
•	o svoji odsotnosti ne puščajte sporočil (na telefonskem odzivniku, na listkih, socialnih omrežjih ...?),
•	poskrbite, da bo videti, kot da je nekdo vedno doma (naj vam prijatelj ali sosed redno prazni poštni nabiralnik, dviguje rolete; vgradite časovna stikala za samodejno prižiganje luči, odpovejte dostavo časopisov?)
•	doma parkirana vozila zaklenite ter varno shranite dokumente in ključe, tudi rezervne,
•	ne puščajte orodja ali drugih priročnih sredstev v okolici hiše,
•	z vidnih mest umaknite vrednejše predmete,
•	povejte sosedom, kako ste dosegljivi,
•	zapišite si serijske številke vrednejših predmetov ali jih celo fotografirajte, po možnosti pa tudi označite (umetniške slike, nakit, tehnične predmete idr.)
•	v okolici stanovanjskih hiš ne puščajte nezavarovanega orodja niti koles, koles z motorjem ali odprtih osebnih vozil,
•	na dvorišča stanovanjskih hiš namestite senzorske luči,
•	morebitne akviziterje in druge nepoznane osebe, ki vas sprašujejo za informacije, s pogledom spremljajte vse do odhoda z vašega dvorišča.
Če pa ostanete doma (zlasti to velja za starejše osebe in otroke), pa:
•	zaklepajte vrata,
•	ne odpirajte vrat neznancem,
•	varnostno verižico imejte vedno zataknjeno, še zlasti, če ste sami,
•	uporabljajte domofone in video-do-mofone ter kukala na vhodih.
V primeru zapažanja takšnih ali drugačnih nenavadnih (»sumljivih«) okoliščin, pa najprej poskrbite za lastno varnost, pri tem pa si poskušajte zapomniti čim več podrobnosti glede opisa neznancev in vozil (opis osebe, morebitna znamenja kot so brki, brada, tetova-že . , oblačila, barva vozila, registrska tablica, število oseb .) in čim prej obvestiti PP Laško na telefonsko številko 03 734 48 30 ali 113!
Robert Bezamovski, vodja policijskega okoliša
62
RAZNO / OGLASI
BREZ BESED
Pokopališče. Kraj življenja in kraj smrti. Kraj grobov in spominov. V tej tihi zbranosti si nehote zastavljamo tudi vprašanja o minljivosti vsega, tudi človekovega življenja.
Na pokopališču v Rimskih Toplicah je grob družine Mayrhofer. Je eden izmed zadnjih dokazov bleščeče zgodovine Rimskih Toplic. Dr. Hermann Mayrhofer je bil kopališki zdravnik in sanitetni svetnik v zdravilišču Rimske Toplice za časa Gustava Adolfa Uhlicha konec 19. stoletja. Njegovo delo in življenje sta povezana z razvojem zdraviliškega turizma v tistem času. Ob spomeniku rasteta dve smreki (Povešava Smreka - picea abies »INVERSA«), za kateri se predvideva, da sta bili posajeni ob postavitvi nagrobnega spomenika (1890) kot zanimivo okrasno drevo, ki so ga sadili v tistem času. Glavni čar povešave smreke so veje, ki se spuščajo do tal.
Nagrobni spomenik in okrasni smreki so celota in so posebnost pokopališča v Rimskih Toplicah ter imajo lastnosti kulturne dediščine, zato so tudi vpisani v register kulturne dediščine Slovenije.
So trenutki, ko ostaneš brez besed. Preprosto ne moreš razumeti, da »mrtve« motijo iglice, listki, vejice, zapuščeni, neurejeni grobovi. Ko živi v imenu »mrtvih« postavljajo pogoje. Zakaj le? Morda zato, da s spomenikom izkazujejo ... Zato »težijo upravljalcu pokopališča« naj že naredi red. Pritiski s strani posameznikov - najemnikov grobov so preveliki. Upravlja-lec pokopališča vzame »škarje v roke« in »sfrizira« dve smreki
Prej...
... potem.
povešavi ob Mayrhoferjevem spomeniku. To naredi »strokovno«, z vrtnarskim rezom. Mora ustreči najemnikom, ki plačujejo grobnino. Strinjam se. Bilo je potrebno očistiti in poskrbeti za urejenost, vendar ne tako.
Življenje po smrti obstaja v spominih. Pieteta do pokojnih je ena temeljnih vrednot človeške družbe.
Jelka Kapun
POBEGNI IZ ZAKLENJENE SOBE
v eni uri!
PRVI ESCAPE ROOM NA TEMO PIVOVARSTVA

ESCAPE ROOM
NAPETA PUSTOLOVSKA IGRA PO MESTNIH ULICAH
Zberi ekipo 2-5 prijateljev in rezerviraj termin. Pokliči 05135 5417 - čaka te nepozabna zabava!
STIK LAŠKO | Valvasorjev trg 1 | LAŠKO www.lasko.escape-room.si
63
LAŠKA ŽUPNIJA
MARTINOVO IN ZAKONCI JUBILANTI
Martinovo 2019 je v znamenju že dolgoletnega tradicionalnega obhajanja župnijskega praznika, povezan s praznovanjem mesta in občine Laško. Po desetletju sobivanja in skupnega ustvarjanja verskega utripa v starodavni laški nadžupniji bi rad izrekel besedo zahvale vsem, ki se po svojih močeh potrudite na raznovrstne načine k pestrosti dogajanja tudi v cerkvenem občestvu.
V sam sklop obhajanja Martinovega smo pred desetletjem vključili tudi zakonce jubilante s posebnim poudarkom. Že desetletje vabimo pare, ki v tekočem letu obhajate svoj poročni jubilej 10, 15, 20, srebro, 30, 35, 40, 45, zlato, 55 in več let zakona. Po 55 jubilejnem letu zakona pa ste vabljeni vsako leto na slavje, saj z višino let skupnega bivanja vse bolj odkrivamo veličastnost daru drug drugemu in obljubo zvestobe kot dar hvaležnosti, da so se vajine poti združile. Srečanje je vsako leto v soboto pred Martinovo nedeljo ob 15.00.
Kakšne so vsebine teh srečanj? Zakonci močno čutite, kako je potrebno graditi dober odnos. 10. obletnica srečavanj zakoncev jubilantov v Laškem nam zarisuje glavne razloge za vzpostavljanje in graditev zaupanja med zakonskimi pari. V tem zavedanju še posebej poudarjamo:
•	da smo pozorni na pozitivne lastnosti pri ljubljeni osebi in sebi,
•	da se učimo reševati konflikte na spoštljiv način in da smo sočutni do drugega,
•	da si vzamemo čas za odnos,
•	da v najin odnos povabiva tudi Boga.
Samo srečanje je vselej povezano z zahvalno sveto mašo, pri kateri je v ospredju izrečena obljuba iz poročnega obreda. Po maši se nadaljuje prijetno druženje v župnijskih prostorih. Za pomoč pri organizaciji teh srečanj še posebej sodeluje kateri od parov slavljencev, ki je aktiven v sklopu zakonskih skupin, župnijskega pastoralnega sveta, ključarjev ali gospodarskega sveta.
Z letošnjim letom začenjamo že tretji krog. Verjamem, da bo zato srečanje še toliko bolj zanimivo. Še druge poročene pare vabim, da se nam pridružite. Namenjeno je vsem in ne samo tistim, ki ste se poročili v laškem svetišču.
SPOMINI NA FRANCA KSAVERJA KORBANA IN JOŽEFA HORVATA
Orumenele arhivske listine so letos še posebej zanimive, ko se spominjamo 40-letnice odhoda nadžupnika in dekana Franca Korbana k Gospodu. Ustavil sem se ob raznih dokumnetih, ki govorijo o takratnem času med letom 1955 in 1977, ko je predal
64
vodenje župnije nasledniku, takratnemu kaplanu Jožefu Horvatu. Dobri dve leti po upokojitvi je avgusta 1979 zaključil svojo zemeljsko pot. Laški nadžupniji je tako podaril skoraj četrt stoletja, a je ta čas vse bolj odmaknjen. Mnogi starejši še ohranjate spomin nanj preko fotografij prvega svetega obhajila ali drugih slovesnosti, kot so razni blagoslovi zvonov na podružnicah in drugih slovesnostih.
V dneh, ko bomo več obiskovali grobove naših dragih, je prav, da se spomnimo na 10. obletnico smrti duhovnika, laškega nadžupnika, dolgoletnega dekana Jožefa Horvata. Rojen je bil leta 1942 v Prekmurju v kraju Velika Polana. Eno leto po posvetitvi v duhovnika, leta 1969, pred pedesetimi leti, je nastopil duhovniško službo v Laškem in jo opravljal do marca 2009. Polnih štirideset let je z vsemi svojimi močmi opravljal duhovniško delo in hkrati vodil velika obnovitvena dela na objektih. Občina Laško mu je zato leta 2001 podelila zlati grb za izjemen prispevek pri ohranjanju kulturne dediščine. Posthumno pa so mu leta 2009 podelili še naziv častni občan, za življenjsko delo na področju duhovnega delovanja ter obnove kulturne in sakralne dediščine.
Nekateri vedo povedati, da je bila velika želja nadžupnika Jožefa Horvata, da bi bil pokopan v Veliki Polani, ker je njihov družinski grob v neposredni bližini groba tamkajšnjega župnika Danijela Halasa, umorjenega 6. marca 1945. O božjem služabniku Danijelu Halasu teče postopek za razglasitev med svetnike.
Mnogi Laščani ste našli čas, da smo vsako leto v tem desetletju, z avtobusi romali na njegov grob, v času neposredne bližine njegovega smrtnega dne. Ti vsakoletni obiski Velike Polane so tudi velik izraz hvaležnosti za vse delo dolgoletnega laškega nad-župnika Jožefa.
Rok Metličar
NAPOVEDNIK
OKTOBER
Četrtek, 17. oktober
•	Knjižnica Laško: Mohamed Laissani: Skrivnostna Alžirija (potopisno predavanje) (19.00)
Sobota, 19. oktober
•	Rimske Toplice, Večnamenski objekt - gasilski dom: Občinsko srečanje ljudskih pevcev in godcev (18.00)
•	Kulturni center Laško: Koncert citrarke Janje Brlec z gosti (19.30)
Sreda, 23. oktober
•	TIC Laško: Domači kotiček (9.00 - 11.00)
Petek, 25. oktober
•	Rimske Toplice: Dan spomina na padle borce NOB in ustreljene talce - komemoracija: pri spomeniku Ilije Badovinca na Gračnici (13.00)
•	Kulturni center Laško: Osrednja prireditev Bralne značke Knjižnice Laško pred dnevom reformacije s pisateljem Tonetom Partljičem (19.00)
Ponedeljek, 28. oktober
•	Hiša generacij: Brezplačna delavnica Pupe iz blaga kot obesek (10.00 - 12. 00)
Torek, 29. oktober
•	Hiša generacij: Brezplačna delavnica Čarovniški iris folding (10.00 - 12.00)
Sreda, 30. oktober
•	Hiša generacij: Brezplačna delavnica Bučomanija (10.00 - 12.00)
Sreda, 30. oktober
•	TIC Laško: Domači kotiček (9.00 - 11.00)
NOVEMBER
Sreda, 6. november
•	TIC Laško: Domači kotiček (9.00 - 11.00)
•	Kulturni center Laško: Nastop Glasbene šole Laško-Radeče: Sodobna popularna glasba (17.00)
Četrtek, 7. november
•	Rimske Toplice, Večnamenski objekt - gasilski dom: Likovna delavnica (17.00)
•	Kulturni center Laško: Proslava ob občinskem prazniku (18.00)
Petek, 8. november
•	Parkirišče pod Občino Laško: Laški sejem (8.00 -16.00)
•	OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice: Okrogla miza »Šola in kraj z roko v roki« (17.00)
•	Knjižnica Laško: Samostanska in gospodarska zgodovina Jurkloštra (predstavitev knjige akademika in častnega občana dddr. Jožeta Mačka ob njegovi 90-letnici in ob tradicionalnem martinovem) (18.00)
Sobota, 9. november
•	Valvasorjev trg: Pohod po nekdanjih trških mejah (start ob 9.00 pred TIC-em)
•	Strelišče v Hudi jami: Slovesno odprtje prenovljenega strelišča (11.00)
•	Kulturni center Laško: Občinsko srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž s prikazom blagoslova vina (18.00)
Nedelja, 10. november
•	Martinova nedelja in sejem: Aškerčev trg (8.00 - 12.00)
Ponedeljek, 11. november
•	Dvorana glasbene šole v Laškem: Zvoki trobil (18.00)
Torek, 12. november
•	Dvorana glasbene šole v Laškem: Nastop učencev brenkal (16.30 in 18.00)
Četrtek, 14. november
•	Kulturni center Laško: 70 let delovanja Društva upokojencev Laško (17.00)
Petek, 15. november
•	Rimske Toplice, Večnamenski objekt - gasilski dom:
I	Martinovanje (18.00)
•	Dom svobode Zidani Most: Večer ob ljudski glasbi (18.00)
•	Kulturni center Laško: Rudi Bučar, koncert (19.30)
Nedelja, 17. november
•	Zdravilišče Laško: Tradicionalno druženje krajanov KS Laško starih 80 let in več (10.30)
Sreda, 20. november
•	TIC Laško: Domači kotiček (9.00 - 11.00)
Četrtek, 21. november
•	Kulturni center Laško: Donačka z gosti (19.30)
•	Kulturni center Laško: Brade, komedija (19.30)
Petek, 22. november
•	Kulturni center Laško: Premiera filma Profesor vejica (TV Krpan predstavlja filmski portret dr. Toma Korošca) (18.00)
Sreda, 27. november
•	TIC Laško: Domači kotiček (9.00 - 11.00)
DECEMBER
Nedelja, 1. december
•	Drsališče pred Kulturnim centrom: Prižig lučk in Miklavžev sejem (18.00)
Sreda, 4. december
•	TIC Laško: Domači kotiček (9.00 - 11.00)
Četrtek, 5. december
•	Rimske Toplice, pri Cerkvi Sv. Marjete: Miklavževanje (17.00)
Petek, 6. december
•	Parkirišče pod Občino Laško: Laški sejem (8.00 -16.00)
•	Kulturni center Laško: Siddharta - Nomadi: akustični koncert (19.30)
65
OBVESTILA IN OGLASI
PRAZNIČNO LAŠKO
Več informacij o decembrskem dogajanju: www.lasko.info/dogodki
Mm
TEHNIČNI PREGLEDI LAŠKO
Podšmihel 1f, 3270 Laško
TELEFON
059 95 22 21
bar
MIKLAVC
info.lasko@am-miklavc.com www.am-miklavc.com
DELOVNI CAS
Tehnični pregledi
od pon. do petka
sobota	800 - 12-
nedelje in prazniki ZAPRTO
DELOVNI CAS Bar
od pon. do petka 600 - 200C sobota	700 - 1900
nedelje in prazniki ZAPRTO
66
BARVITA JESEN v RIMSKIH TERMAH
ISCES DELO? NOVE IZZIVE? SI ŽELIŠ DELATI IN RAZŠIRITI SVOJA ZNANJA?
Potem je ekipa RIMSKIH TERM pravi naslov zate.
Ne odlašaj - tvojo prošnjo
s kratkim opisom izkušenj pričakujemo na kadri@rimske-terme.si.
Zelo si želimo, da prav ti postaneš del kolektiva
IZBRANA PONUDBA V WELLNESS CENTRU AMALIJA
MADEROTERAPIJA
TELESA IN OBRAZA
NEGE OBRAZA IN TELESA VRHUNSKIH KOZMETIK (SOTHYS, DR. SPILLER, AFRODITA)
DETOX IN ANTICELULITNI TRETMAJI
(limfna drenaža, vakum radialna endodermna
TERMALNA OSVEŽITEV:
KOPANJE odrasli od 8 € dalje (večerno kopanje po 18. uri, pon-pet)
KOPANJE otroci od 7 € dalje (večerno kopanje po 18. uri, pon-pet)
SAVNANJE V DEŽELI SAVN VARINIA od 146 dalje (večerno savnanje po 18. uri, pon-pet)
NOVO V PONUDBI:
VVELLNESS KOTIČEK S HITRIMI
NE SPREGLEJTE
18.10.-20.10.2019 in 15.11.-17.11.2019
PLESNO BORILNI VIKEND Z DENISOM PORČIČEM IN MARTINO PLOH L
Unikatno doživetje, ki vključuje vadbo z elementi borilnih veščin, plesno animacijo, učenje plesnih korakov, meditacijo, vodno telovadbo in še mnogo več.
IMATE TEŽAVE S HRBTENICO? VAS BOLI KRIŽ?
SE TEŽKO GIBATE?
Samoplačniška zdravstvena posvetovalnica v Rimskih termah.
Z vami bodo priznani specialisti medicine.
Informacije in rezervacije:
035742000 booking@rimske-terme.si
Vabimo k vpisu v naslednje srednješolske programe za odrasle:
3-letni	programi (SPI): gastronom hotelir, bolničar-negova-lec, oblikovalec kovin-orodjar, inštalater strojnih instalacij, trgovec
4-letni	programi (SSI): ekonomski tehnik, strojni tehnik, predšolska vzgoja, gastronomija
Poklicno-tehniško izobraževanje (3+2 oz. PTI): ekonomski tehnik, strojni tehnik, tehnik varovanja in gastronomski teh nik
Poklicni tečaji (PT): ekonomski tehnik, predšolska vzgoja, gastronomija
Obiščite nas in skupaj bomo izbrali pravo izobraževanje za vašo uspešno poklicno pot
Kontaktni podatki: Šolski center Slovenske Konjice-Zreče Izobraževanje odraslih Laško Trg svobode 6, LAŠKO Telefon: (03) 733 89 38, GSM: 041 611 172 E-pošta: sic.lasko@siol.net Internet: www.sc-konjice-zrece.si
67
CENTER ZDRAVJA IN DOBREGA POČUTJA
V hotelu Zdravilišče Laško
Kako delujejo solni aerosoli?
NOVOST S
TERAPIJA
Poglavitna lastnost suhega solnega aerosola je, da s svojim delovanjem čisti in razkužuje dihala in kožo. Suh solni aerosol v solni sobi ustvarja sterilno, hipobakterijsko, z negativnimi ioni nabito atmosfero. Negativni ioni so nosilci življenjske energije - izboljšajo prekrvavitev, krepijo umsko koncentracijo, lajšajo glavobole in dihalne težave, nepogrešljivi so za vzdrževanje psihofizične moči in vitalnosti organizma, blažijo tudi vremensko pogojene bolečine.
Kako pomaga? DIHALA
Pozitivni učinki solnih terapij se kažejo v izboljšanju pljučne funkcije, okrepi se imunski sistem in obnovi oz. odebeli se sluznica, saj aerosol soli deluje protivnetno, redči sluz in jo pomaga izločiti iz dihalnih poti, sinusov in ušes, olajša izkašljevanje in izboljša prehodnost dihalnih poti.
Zagovorniki trdijo, da solna terapija pomaga pri astmi, bronhitisu, pljučnici, sinusitisu, laringitisu, prehladu ...
KOŽA
Pri kožnih boleznih aerosol soli deluje od znotraj navzven, odstranjuje toksine iz telesa in spodbuja obnavljanje kože. Solna terapija krepi zaščitno pregrado kože, spodbuja mikrocirkulacijo in ima protivnetne, protibakterijske in anti edematozne učinke, preprečuje nastanek aken in deluje kot nežen piling. Zaradi omenjenega solna terapija ni samo učinkovita pri lajšanju težav s kožo kot so dermatitisi, luskavica, ipd., ampak je lahko tudi odlična rešitev za izboljšanje splošne kakovosti in videza kože.