Štajerski TEDNIK V središču Podravje z Zavrnjene vloge za pomoč: vinogradniki ostali praznih rok COLOR CMYK stran 1 Kronika Podravje z Ptujska obvoznica: od predvolilnega trika do prvoaprilske šale  Stran 7 Ptuj, torek, 19. aprila 2022 torek, 19. 4. 2022  Stran 24 Letnik LXXV z št. 30 z Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,55 EUR Spodnje Podravje z Poslovanje zdravstvenih domov v času epidemije tako pozitivno kot še nikoli Rekordni prihodki vseh zdravstvenih domov Epidemija koronavirusa, ki se je začela marca 2020, se je na financah zdravstvenih ustanov odrazila v rekordnih prilivih, dodatnem zaposlovanju in seveda v rekordnih presežkih, ki jim v gospodarstvu rečemo dobički. V zdravstvenih domovih Spodnjega Podravja so lani v poslovanju zabeležili od 600 do celo 1000-odstotne presežke. Več na straneh 6 in 7. Aktualno Podravje z Največ težav s sončnimi elektrarnami na Štajerskem  Stran 2 Podravje Ormož z Center za starejše občane potreben obnove in nadgradnje  Stran 5 Podravje Ptuj z Vedno več ljudi potrebuje pomoč za plačilo najemnine Aktualno z Videm z Izobraževanje Podravje z Vse pogostejši vdori v šolske elektronske sisteme Kako aktivni so bili poslanci iz Podravja v državnem zboru Deljenje političnih rekvizitov med mašo preseglo mejo dobrega okusa  Stran 9 torkova izdaja  Stran 12 Foto: ČG  Stran 3  Stran 3 (Ne)enakomeren razvoj občin z Razpisnih pogojev ne določa EU, temveč ministrstvo ali kar sam minister  Stran 2 Štajerski TEDNIK torek, 19. 4. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 torek z 19. aprila 2022 Podravje z Razpisnih pogojev ne določa EU, temveč ministrstvo ali kar sam minister Enakomeren razvoj je le mrtva floskula Tema stalnica na občinskih svetih in tudi sicer v govorih županov in županj so evropska sredstva, ki so vsekakor pomembna za razvoj občine in njene infrastrukture. Glede na to, da se v naslednjem letu iztečejo roki za črpanje evropskih sredstev v finančni perspektivi 2014–2020, smo preverili, kako uspešne so občine pri črpanju kohezijskih sredstev v zadnjih dveh oziroma treh letih. Kohezijska politika je glavna naložbena politika EU, za Slovenijo pa to pomeni seveda tudi glavni vir naložb, tako na državni kot tudi na lokalni ravni. Nadalje, evropska kohezijska sredstva so prvenstveno namenjena enakomernemu razvoju in zmanjšanju zaostalosti najmanj razvitih regij in mest. Z denarjem iz teh skladov naj bi se zmanjšala gospodarska, socialna in teritorialna razlika med državami, a tudi regijami in občinami. Slovenija je ta cilj zasledovala v finančni perspektivi 2007–2013, je izpostavil župan občine Žetale Anton Butolen. V teh letih je žetalska občina počrpala več kot 3,5 milijona evrov evropskega denarja. Zgradili so vrtec, večnamensko dvorano, energetsko sanirali zdravstveni dom, modernizirali 12 kilometrov občinskih cest, obnovili Pušnikovo domačijo … A vsega lepega je enkrat konec. Dobesedno. »V perspektivi 2014–2020 se je način črpanja spremenil, kar pomeni, da občina Žetale ter druge številne manjše občine enostavno niso izpolnjevale pogojev za črpanje teh sredstev, razen sredstev LAS-a.« Minister poslušal in kimal – pri tem pa je tudi ostalo Po mnenju župana je krivda za odrezanost majhnih in manj razvitih občin od evropskih razpisov na strani države. »Naj bo jasno, da razpisnih pogojev ne določa EU, temveč posamezno ministrstvo ali celo sam minister,« je izpostavil dolgoletni župan in nekdanji državni politik. »Da se situacija ne bi ponovila še v perspektivi 2021–2027, sem vseskozi in kjerkoli se je dalo opozarjal na ta problem.« Ker imajo škarje in platno po županovih besedah v rokah ministri, se je tudi sam odpravil na eno izmed ministrstev s tremi projekti v Foto: Sta/M24 Evropski denar le za velika kanalizacijska in vodovodna omrežja Foto: ČG Po mnenju župana Antona Butolna je krivda za odrezanost majhnih in manj razvitih občin od evropskih razpisov na strani države. »Naj bo jasno, da razpisnih pogojev ne določa EU, temveč posamezno ministrstvo ali celo sam minister!« roki. »Minister me je prijazno sprejel, poslušal, pokazal razumevanje in obljubil pomoč. Pri tem pa je tudi ostalo.« Butolen je v Ljubljani predstavil projekt izgradnje fekalne kanalizacije Žetale z malo čistilno napravo za 250 PE, novogradnjo večstano- vanjske stavbe ter obnovo ceste Žetale–Majšperk. Rezultat obiska so bili zgolj potni stroški. Iz razpisa za izgradnjo fekalne kanalizacije so izpadli, ker Žetale niso predvidene kot območje s skupno kanalizacijo zaradi premajhne poseljenosti, državni stanovanjski sklad tudi ni Vrednost iz kohezije sofinanciranih projektov v podravskih občinah (2020–2022) Občina MO Ptuj Ormož Lenart Slovenska Bistrica Kidričevo Cirkulane Sveta Ana Destrnik Markovci Cerkvenjak Majšperk Starše Benedikt Trnovska vas Podlehnik Juršinci Sveti Andraž Sveta Trojica Skupaj: Vrednost podpisanih pogodb 28.617.865 € 14.202.474 € 11.438.433 € 6.598.160 € 4.638.277 € 1.512.246 € 1.370.039 € 581.947 € 570.947 € 563.560 € 477.196 € 92.357 € 66.046 € 62.061 € 61.757 € 56.315 € 40.491 € 29.002 € 70.979.173 € Vir: SVRK Tiste občine, ki so izpolnjevale razpisne pogoje, so v okviru kohezijske politike najpogosteje pridobile evropska sredstva za javno komunalno infrastrukturo (vodovod, kanalizacija), energetsko sanacijo javnih stavb, za poslovne cone in kolesarske povezave. Slovenija je imela v finančnem obdobju 2014– 2020 na razpolago 3,3 milijarde evrov. Rok za počrpanje sredstev se izteče leta 2023. Marca 2020 je bila stopnja črpanja nekje na 36 %, konec lanskega leta je bila ta številka dobri 2,2 milijardi evrov oz. 73 % sredstev iz različnih skladov. Konec letošnjega leta naj bi ta številka po besedah Zvonka Černača dosegla 90 do 95 odstotkov. A velike razlike so prav v tem, katere občine in za kaj ta denar lahko črpajo. Deset občin z največjimi pogodbenimi zneski za projekte (2020–2022) Občina MO Ljubljana MO Ljubljana, Medvode, Vodice MO Novo mesto Dravograd Postojna Kočevje MO Ptuj MO Kranj Žužemberk MO Celje Vrednost podpisanih pogodb 89.771.320 € 70.143.395 € 43.987.276 € 36.609.071 € 33.377.068 € 29.289.259 € 28.617.865 € 26.973.043 € 26.547.417 € 25.647.881 € Vir: SVRK podprl njihove ideje o gradnji stanovanj v Halozah, saj da za to ni potrebe, cesta Žetale–Majšperk pa ni prejela finančne podpore, saj je občinska in se ne more prekategorizirati v državno, ker v občino že vodi druga državna cesta, čeprav tudi v druge podobne občine vodijo državne ceste iz več smeri. Kaže torej, da bodo Žetale tudi v perspektivi 2021–2027 ostale brez evropskih sredstev za projekte, ki bi izboljšali kakovost življenja občanov in pomenili razvoj za to haloško občino. Velikim občinam milijoni, manjšim nič ali kakšen drobiž Ker so ravno zadnja leta najbolj intenzivna glede izvajanja evropskih projektov, smo preverili, katere in koliko občin v letih 2020, 2021 in 2022 izvaja evropske projekte. V zadnjih treh letih projekte, financirane iz kohezijskih skladov, samostojno vodi 170 občin od 212. Te občine imajo skupno za 750 milijonov evrov podpisanih pogodb za projekte v izvajanju. Največ se- veda Ljubljana, v vrednosti nekaj manj kot 90 milijonov evrov (brez skupnih projektov), sledi Novo mesto s 44 milijoni evrov podpisanih pogodb, na sedmo mesto med posameznimi občinami se uvršča Ptuj z dobrimi 28 milijoni evrov, med dvajseterico je Ormož s projekti v vrednosti 14 milijonov evrov, visoko sta še Lenart z 11 milijoni evri težkimi pogodbami in Slovenska Bistrica s 6,6, milijona evrov. Na repu te razpredelnice je tudi nekaj manjših spodnjepodravskih občin. Sveta Trojica je tako v letu 2020 realizirala projekt v vrednosti 30.000 evrov, Sveti Andraž je podpisal pogodbe v višini 40.000 evrov, Juršinci 56.000 evrov, Podlehnik v višini 61.000 evrov. Podlehničani so s kohezijskim denarjem zgradili medgeneracijski urbani park pri OŠ v centru kraja. Nedvomno gre za dodatno ponudbo v kraju, a poraja se vprašanje, ali so tovrstni projekti resnično tisti, ki bodo pripomogli k zmanjšanju razlik med občinami, regijami in državami. Mojca Vtič Slovenija z Priključevanje mikro sončnih elektrarn Največ težav na štajerskem koncu GEN-I Sonce je na slovenskem trgu eden večjih ponudnikov gradnje mikro sončnih elektrarn na ključ. V podjetju so povedali, da so jih doslej namestili in predali v uporabo 3.668 s skupno močjo 40.091 kW. Potrdili so, da se pri dejavnosti srečujejo s težavami pri pridobivanju soglasij, o čemer smo v našem časopisu že tudi podrobno poročali. Največ negativnih odgovorov dobijo za območja, ki jih pokrivata Elektro Maribor in Elektro Celje. „Z vse več povpraševanji po sončnih elektrarnah prihaja tudi do več zavrnitev pri izdaji soglasja za samooskrbo, saj razvoj elektroenergetskega sistema trenutno še ne sledi razvoju trga sončnih elektrarn za samooskrbo. Daljše so tudi čakalne dobe za samo izdajo soglasja ter za priklop sončne elektrarne. Z novo Uredbo o samooskrbi z električno energijo pričakujemo, da se bo to uredilo in skrajšalo. V zadnjem letu smo prejeli okoli 140 zavrnjenih soglasij za priključitev, ki pa ne pomenijo nujno, da postavitev sončne elektrarne nikakor ni možna. S ponovno oddajo oziroma odgovorom na zavrnitev vloge je možno urediti ponoven pregled vloge za morebitno izdajo soglasja za zmanjšano moč elektrarne, kot je bila prvotno želena,“ so navedli v družbi GEN-I Sonce. In zakaj je smotrno imeti samooskrbno sončno elektrarno, kaj so prednosti, kakšni so predvideni prihranki? „Sončna elektrarna lastniku zagotovi neodvisnost od cen energentov na trgu, kar je ob vse višjih cenah energentov na mednarodnem trgu izjemnega pomena. Samooskrba pomeni dolgoročne prihranke, saj je po namestitvi sončne elektrarne račun za električno energijo lahko nižji tudi do 75 odstotkov. Poleg prihrankov sončna elektrarna pomeni tudi prispevek k varovanju okolja, saj je elektrika, ki jo proizvaja, pridobljena iz obnovljivega vira in brez izpustov CO2,“ so še pojasnili v podjetju. MZ Foto: Gen i/ M24 „Od strank, ki bi želele našo sončno elektrarno, prejemamo največ odgovorov, da ni možnosti priključitve sončne elektrarne oziroma da je le-ta možna z zmanjšano močjo, na območju, ki ga pokriva Elektro Maribor, takoj za njim je območje Elektra Celje,“ pravijo v družbi GEN-I Sonce. Štajerski TEDNIK torek, 19. 4. 2022 COLOR CMYK stran 3 Aktualno torek z 19. aprila 2022 3 Slovenija, Podravje z Kako aktivni so bili poslanci iz Podravja v državnem zboru Poslanska vprašanja kot »orožje«, marketing ali dejanje obupa Poslanec je predstavnik ljudstva v državnem zboru in njegova naloga je udeleževanje sej, aktivno sodelovanje v razpravah, dajanje pripomb, pobud in glasovanje o posameznih zadevah. Takšen je uraden opis poslanca. Preverili smo, kako so poslanci iz Podravja v minulem mandatu izpolnjevali svoje dolžnosti. Aktivnost oz. delavnost poslancev v državnem zboru je mogoče preveriti s spletnim orodjem Parlameter, ki z analizo glasovanj in transkriptov nastopov lajša spremljanje dela v državnem zboru. Tako lahko med drugim razberemo, da so proti spremembi zakona davka na dodano vrednost, ki je predvidevala znižanje DDV na ženske higienske izdelke z 9,5-odstotne davčne stopnje na 5-odstotno, glasovali poslanci poslanskih skupin SDS, NSi, Konkretno, DeSUS in SNS. Dostopen je tudi podatek, da je največ poslanskih pobud in vprašanj postavila poslanska skupina SD (1530), sledi ji SDS (1316), nato SNS (1120) ter da so bili najbolj neenotni glede glasovanja znotraj poslanskih skupin v stranki SAB in SD, na drugi strani pa so bili najbolj enotni poslanci Konkretno, NSi, LMŠ in SDS. Podravske poslance zanimala odstrel medveda in OŠ Črnomelj ... Vsak poslanec lahko vladi, ministru, sekretarju vlade postavi vprašanje ali poda pobudo za ureditev posameznih zadev oz. za sprejem določenih ukrepov s področja delovanja vlade, ministrstva ali vladne službe. Aljaž Kovačič, ki je v ormoškem okraju prejel 954 glasov, je v minulem mandatu postavil 42 poslanskih vprašanj in pobud, nazadnje s področja celostne zgodnje obrav- Prisotnost naših poslancev na glasovanjih v DZ Ime in priimek Aljaž Kovačič, LMŠ Boštjan Koražija,Levica Franc Breznik, SDS Jani Ivanuša, SNS Jožef Lenart, SDS Karmen Furman, SDS Mojca Žnidarič, Konkretno Suzana Lep Šimenko, SDS Prisotnost na glasovanjih 95 % 98 % 88 % 95 % 99 % 94 % 98 % 93 % Foto: sta/M24 Med osmimi poslanci z območja UE Ptuj, Ormož, Lenart in Slovenska Bistrica je daleč največ vprašanj in pobud postavil Jani Ivanuša (SNS), najmanj pa Franc Breznik (SDS). Vir: Parlameter nave otrok s posebnimi potrebami. Ormožane je zastopala tudi Mojca Žnidarič (izvoljena z 805 glasovi), ki je v DZ postavila zgolj 34 poslanskih vprašanj in pobud. Boštjana Koražijo je v DZ popeljalo 782 ptujskih glasov, v štirih letih je zastavil 63 vprašanj oz. pobud, marca v zvezi z načrtovanim odstrelom rjavega medveda v letu 2022. Jožef Lenart je na volitvah pred štirimi leti prejel 3406 glasov, zbral pa je 47 vprašanj in pobud. Z največ glasovi volivcev je bila v državni zbor izvoljena Karmen Furman, prejela je 4651 glasov v Slovenski Bistrici, zastavila pa je 73 vprašanj in pobud, na zadnjih treh sejah je postavljala lokalno obarvana vprašanja o kolesarskih poteh na Bistriškem in gradnji kanalizacijskega omrežja. Že drugi mandat pa je v tem obdobju imela poslanka Suzana Lep Šimenko, ki ji je glasove na volitvah zaupalo 3265 ljudi s haloškega območja. Postavila je 68 poslanskih vprašanj in pobud, nazadnje v zvezi z OŠ Loka Črnomelj, pred tem pa tudi dve, ki sta se nanašala na naše pogoje razpisa React Turizem, cesto Hajdina–Ormož. Povprečno poslanci v DZ postavijo 67 vprašanj, zato smo Ivanušo vprašali, kaj je bil razlog tolikšnim pobudam in vprašanjem in seveda, kaj konkretno je dosegel z njimi. Pojasnil je, da so poslanska vprašanja in pobude do neke točke edino »orožje«, ki ga poslanec ima, in da je pri postavljanju obojih izhajal iz terena. Z vprašanji je prejel podatke, ko območje – sanacija ceste Hajdina– Slovenska Bistrica in urgentni center Ptuj. Ivanuša postavil kar 232 vprašanj in pobud Največ poslanskih vprašanj in pobud pa je postavil Jani Ivanuša z Ormoškega (522 glasov), in sicer kar 232. Zadnjih pet se je nanašalo na volilno kampanjo, meroslovje, ti niso bili verodostojno javno dostopni, s pobudami pa je želel doseči, »da bi se stvari, ki so obstale nekje v sistemu, malce premaknile. Najbolj ponosen sem, da se je z mojim vztrajanjem in konstantnim spraševanjem končno premaknilo v smeri začetka izgradnje odseka Ormož–Hajdina/Ptuj. Tudi na to, da se ni pozabilo na kmete in lanskoletno pozebo, kar je tudi bila moja pobuda.« Poslanska vprašanja in pobude Suzana Lep Šimenko 68 Mojca Žnidarič 34 Karmen Furman 73 Jožef Lenart 47 Jani Ivanuša 232 Franc Breznik 18 Boštjan Koražija 63 Aljaž Kovačič 42 0 50 100 150 200 250 Franc Breznik z le 18 vprašanji in pobudami Najmanj aktiven na tem področju pa je bil Franc Breznik iz Lenarta (2.697 glasov), ki je zastavil vsega 18 vprašanj in pobud. Medtem ko je Ivanuša o tem instrumentu dejal, da z njim pridobiva podatke in skuša stvari premakniti z nulte točke, pa nasprotno Breznik meni, da so vprašanja in pobude »največkrat del političnega marketinga in tudi dejanje obupa, če gre za poslance, ki jim ne uspeva razreševati problematike državljanov ali lokalnih projektov«. Dodal pa je, da so poslanska vprašanja predvsem orodje opozicijskih poslancev, pa tudi koalicijskih, če ti ne najdejo skupne besede z lastnimi ministri. Breznika smo tudi povprašali o njegovi odsotnosti na glasovanjih. Pojasnil je, da je ob menjavi vlade krajši čas opravljal naloge državnega sekretarja in da gre med razloge za njegovo odsotnost iskati tudi v bolezni. Mojca Vtič Podravje, Videm z Do potencialnih volivcev kjerkoli, s čimerkoli in kadarkoli Deljenje političnih rekvizitov med mašo preseglo mejo dobrega okusa Različni slovenski politični analitiki in strokovnjaki za odnose z javnostmi menijo, da je predstavljanje političnih strank na terenu pomembno, saj s tem pokažejo, da so močne, da so prisotne. A nekatere aktivnosti, po mnenju ne tako majhnega števila ljudi, presegajo mejo dobrega okusa. Tako je videmski svetnik Peter Jagarinec opozoril na deljenje političnih rekvizitov stranke SDS kar med mašo na dvorišču cerkve v Leskovcu. Kot je pojasnil, je obred še trajal, ko je kandidatka delila promocijski material. Svojo opazko oz. nestrinjanje s tem početjem je delil tudi na družbenem omrežju, kjer ga je pri razmišljanju podprlo več ljudi. takšne aktivnosti, potem bi morali vsem, ne glede na strankarsko obarvanost,« je zaključil Kolenko. P. Tarzicij tovrstnemu agitatorstvu ni naklonjen Za komentar o predvolilnih političnih aktivnosti na cerkvenih dvoriščih smo vprašali še Nadškofijo Maribor in tudi Slovensko škofovsko konferenco (to je najvišja Tovrstnemu početju ni naklonjen niti župnik moderator, predstavnik župnije sv. Vida pri Ptuju Tarzicij Kolenko. »V Leskovcu mašuje pater Jože Petek, tako da je bila ta odločitev njegova, v Vidmu deljenja političnih rekvizitov ni bilo, smo pa imeli izredno lepo mašo na cvetno nedeljo,« je dejal. Dodal je, da se sicer oglasna in druga sporočila na cerkvenih dvoriščih lahko delijo, vendar pa je treba pridobiti dovoljenje lastnika. »Kot omenjeno, v Vidmu nisem ničesar slišal in ne videl, če pa bi enim dovolili V slovenski Cerkvi diplomatsko molčijo ustanova Katoliške cerkve pri nas), a odgovoru so se oboji izmaknili, prav tako niso želeli deliti svojega mnenja glede političnega opredeljevanja duhovnikov. Ustava sicer pravi, da sta država in Cerkev ločeni. V pojasnilu, kaj ta ločitev pomeni, so pred desetimi leti v Slovenski škofovski konferenci zapisali, da se država v Cerkev ne vtika in je ne izkorišča v politične namene, prav tako pa se civilna družba, med ka- Foto: KTV Ormož Golaži so že predvolilna »klasika«. tero sodi tudi Katoliška Cerkev, ne vmešava v zadeve, za katere je pristojna država. Izražanje stališč Katoliške Cerkve v javnosti glede moralno-etičnih in družbenih vprašanj pa je zaradi narave njenega poslanstva ne samo njena pravica, temveč tudi dolžnost. Tako se je Cerkev pred leti opredelila glede referenduma o družinskem zakoniku. Od kuhanja golaža do brezplačnih izletov Obrazi kandidatov za poslance so tako v zadnjih tednih preplavili družbena omrežja, spletne strani in zasedli jumbo plakate ob cestah, stranke pa so v minulih dneh stopnjevale kampanjo tudi na terenu. Da bi se kandidati čim bolj približali volivcem, so eni z avtobusi, drugi s kombiji, osebnimi vozili in celo tovornjaki potovali po Sloveniji oz. volilnem okraju, ob tem pa organizirali še brezplačne Foto: Župnija sv. Vid pri Ptuju V Leskovcu so župljani med mašo na cvetno nedeljo prejeli še politični material, v Vidmu ne. izlete za svoje podpornike, kuhali predvolilne golaže in seveda delili obljube. Kdo bo zares ‚naš človek‘ v Ljubljani in ali bodo držali oblju- bo ‚toto cesto boma zrihtala‘, pa bo znano šele potem, ko se bodo izvoljenci ljudstva že namestili v udobne poslanske sedeže. Mojca Vtič Štajerski TEDNIK torek, 19. 4. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 stran 4 torek z 19. aprila 2022 Markovci z 23. občinski praznik znova potekal v živo »Naši cilji so usmerjeni v dobrobit vseh občank in občanov« Osrednja prireditev ob prazniku občine Markovci bo letos ponovno potekala v večnamenski dvorani. V času epidemije so jo sicer preselili na splet, kar je bilo glede na razmere edino izvedljivo, vendar se nikakor ni moglo primerjati s praznovanji pred epidemijo. Občinski praznik je namreč v prvi vrsti namenjen povezovanju, druženju in zabavi občanov, kar pa je mogoče le ob pristnem stiku. Prav zato se letošnjega, že 23. praznovanja, še toliko bolj veselijo. Župan Milan Gabrovec bo na osredji prireditvi podal oceno dela v iztekajočem se mandatu. Po njegovem mnenju so v zadnjih štirih letih naredili veliko za enakomerni razvoj občine, kar potrjuje tudi nedavno osvojeni srebrni ISSO certifikat razvojne odličnosti. V tem času so uspešno izvedli številne investicije, zaradi katerih se je še dodatno izboljšala kakovost življenja v občini. Ena izmed njih je prav gotovo odprtje lekarne, za katero so si prizadevali skoraj deset let. Na področju cestne infrastrukture so zgradili več kot 20 kilometrov kolesarskih stez, letos bodo skupaj z Direkcijo RS za infrastrukturo nadaljevali še gradnjo na odseku Stojnci–Borl. V teku pa je gradnja regionalne kolesarske povezave skozi naselja Borovci, Prvenci in Strelci. V obrtni coni zaposlenih okoli 500 ljudi Pohvalijo pa se lahko tudi z eno najuspešnejših obrtnih con v Spodnjem Podravju. V Novem jorku namreč uspešno deluje več kot 20 podjetij, kjer je zaposlenih okoli 500 ljudi. V okviru četrte širitve, ki so jo uspešno izvedli lani, bo lahko V soboto osrednja občinska proslava in podelitev priznanj Osrednja občinska prireditev bo to soboto, 23. aprila 2022, ob 18. uri v večnamenski dvorani v Markovcih. Zbrane bo nagovoril župan Milan Gabrovec in podelil občinska priznanja. Prejemnika plakete ob občinskem prazniku sta: Marjan Hameršak in Angela Liponik; pohvalo prejme Kulturno umetniško društvo Baron in pohvalo župana Nevenka Božičko (kvačkani grb). V uradnem delu bo nastopil Matjaž Javšnik, nato pa bosta sledili pogostitev in zabava z ansamblom Vagabundi. Foto: ČG Po besedah župana Milana Gabrovca se trudijo prisluhniti željam občanov in jih uresničiti po najboljših močeh. zaposlitev dobilo še dodatnih 200 ljudi. »Veseli nas, da smo našim ljudem zagotovili delovna mesta. To posledično pomeni, da so naše vasi poseljene, vrtci in šole pa polni otrok,« je dodal župan Gabrovec. Med drugim si prizadevajo za turistični razvoj občine. Na območju postajališča za avtodome v Zabovcih so postavili sanitarije in uredili sistem pobiranja parkirnine. Obiskovalci občine si lahko ogledajo etnološko zbirko, ki so jo lani nadgradili (vizualizacija). Poskrbljeno je tudi za rekreacijo in druženje občanov, ki lahko obiščejo številna športna igrišča, fitnese na prostem in adrenalinske steze (»pump track«). V občini deluje tudi več gasilskih, kulturnih in športnih društev, ki jih občina podpira s precejšnjimi finančnimi sredstvi. Med večjimi investicijami, ki jih načrtujejo v prihodnje, je gradnja doma starostnikov. Kot je izpostavil župan Gabrovec, bodo tako poskrbeli tudi za starostnike, ki si želijo starost preživeti čim bliže svojemu domu. Estera Korošec Sv. Andraž z Lani zbrali dobrih 11 ton odpadkov več kot leta 2020 Največji porast pri bioloških odpadkih Za razliko od občine Juršinci, kjer so v odvoz mešanih komunalnih odpadkov vključena prav vsa gospodinjstva, jih je v občini Sveti Andraž manj kot 80 odstotkov. Po podatkih Čistega mesta, ki poleg še desetih spodnjepodravskih občin izvaja obvezno gospodarsko javno službo ravnanja s komunalnimi odpadki tudi v Svetem Andražu, je število vseh gospodinjstev v občini od leta 2019, ko jih je bilo 413, do lani naraslo za 37, torej na 450. V organizirani odvoz jih je bilo v 2019 vključenih 306 ali 74,1 odstotka, v 2020 323 ali 78,2 odstotka, lani pa se je to število povzpelo na 354, kar pomeni, da je indeks vključenosti gospodinjstev najvišji doslej – 78,7-odstoten. Lani so tako zbrali 251,44 tone vseh odpadkov iz gospodinjstev, kar je za dobrih 11 ton več kot v 2020. Vseh vrst odpadkov so ob- čani zbrali več kot v letu poprej, z izjemo mešanih komunalnih odpadkov, ki so skupaj tehtali 100 ton, skoraj štiri tone ali 3,8 odstotka manj. Če so še leta 2019 zbrali nekaj manj kot 13 ton bioloških odpadkov, so jih leto kasneje že skoraj 31, lani pa 34, kar je dobrih 10 odstotkov več kot v 2020 in več kot 165 odstotkov več kot pred dvema letoma. 53 kilogramov manj od povprečja Papirja in papirne embalaže se je nabralo za skoraj 32 ton, kar je dobre štiri tone ali 15,5 odstotka več, mešane embalaže za 44 ton, kar je 1,5 tone ali 3,5 odstotka več, steklene embalaže za 26 ton, kar je za 2,7 tone ali 11,5 odstotka več, kosovnih odpadkov za 13 ton, kar je 2,67 tone ali 24,5 odstotka več kot predlani. Za 100 odstotkov se je povečala količina nevarnih odpadkov: zbrali so ji za 0,24 tone. Po podatkih Čistega mesta so iz gospodinjstev in na zbirnih centrih 11 občin Spodnjega Podravja lani zbrali 9.303 ton, kar je za 181 ton oziroma dva odstotka več kot v 2020. Letna količina zbranih odpadkov iz gospodinjstev in zbirnih centrov pa je znašala nekaj manj kot 264 kilogramov na prebivalca, kar je za 5,5 kilograma več kot predlani. Te številke so pri občanih Foto: SD Povprečna letna količina zbranih odpadkov iz andraških gospodinjstev znaša 211 kilogramov na prebivalca, kar je sicer za dobrih sedem kilogramov več kot v 2020, a še vedno 53 kilogramov manj od povprečja 11 občin Spodnjega Podravja. Svetega Andraža nekoliko nižje: povprečna letna količina zbranih odpadkov iz gospodinjstev namreč znaša 211 kilogramov na prebivalca, kar je sicer za dobrih sedem kilogramov več kot v 2020, a še vedno 53 kilogramov manj od povprečja 11 občin Spodnjega Podravja. Senka Dreu Štajerski TEDNIK torek, 19. 4. 2022 COLOR CMYK stran 5 Podravje torek z 19. aprila 2022 5 14 Naročnik: Nova Slovenija, Dvorakova 11a, 1000 Ljubljana Peter č i ž o b i r P Peter Feguš gradimo Urgentni center in Dom starejših občanov Ptuj gradimo obvoznico ter industrijsko cono Kidričevo gradimo kolesarske steze ter obvoznico Ptuj zgradili bomo dom starejših občanov v Halozah Podravje z Center za starejše občane Ormož potreben obnove in nadgradnje Centralna stavba premajhna za vse, streha zateka Centralna stavba Centra za starejše občane (CSO) Ormož je po 20 letih potrebna adaptacije. Ob večjih nalivih ravna streha ponekod občasno zamaka, kuhinja in jedilnica sta premajhni, prav tako pa je v objektu še sedem večposteljnih sob, ki jih je treba preoblikovati v eno- ali dvoposteljne. Že leta 2006 je pravilnik o minimalnih tehničnih standardih za izvajalce socialnovarstvenih storitev vse izvajalce zavezal, da morajo do septembra 2021 uskladiti pogoje skladno s pravilnikom. Med dru- Nič s prostoferja in novega doma Svetnica Veronika Vrbnjak je na zadnji seji ormoškega občinskega sveta okarala vodstvo občine in očitala, da so pozabili na starejšo populacijo in ranljive. Povprašala je, kaj je razlog za to, da v štirih letih niso naredili ničesar glede pobude o izgradnji novega doma za starostnike. Župan Danijel Vrbnjak je pojasnil, da bo glede na načrtovane izgradnje domov v okolici težko napolniti še kakšen dodaten dom. Svetnica pa je med drugim izrazila še nezadovoljstvo, da jim ni uspelo vzpostaviti obljubljenega prostoferja, ki bi opravljal potrebne prevoze starejših. gim bi do tega roka morali v domovih upokojencev zagotoviti samo eno-in dvoposteljne sobe. A so kasneje precej dolgi rok za izvedbo zamaknili, saj ogromno izvajalcem tega ni uspelo izpolniti. Med njimi tudi CSO, ki ima v centralni stavbi še eno triposteljno in šest štiriposteljnih sob. S preureditvijo slednjih bi tako izgubili 13 postelj. Ker prostora v sedanji stavbi več ni, je edina rešitev za zagotovitev teh postelj nadgradnja objekta, je jasna direktorica CSO Janja Jurkovič. »Z župani vseh treh občin ustanoviteljic smo pred časom debati- rali tudi o tem. Med drugim smo si kot strateški cilj zadali, da gremo v nadgradnjo objekta. Tako je že v pripravi idejna zasnova, ki predvideva delno nadgradnjo objekta. Upamo, da bodo projekti izdelani še letos in da se bomo v prihodnjem letu lotili del.« Težave z ravno streho Hkrati nameravajo sanirati oz. odpraviti napake na ravni strehi, saj se je v preteklosti že zgodilo, da je ob večjih nalivih zamakala. »Težava ravnih streh nasploh je, da prihaja do zatekanja in da je težko Foto: MH Objekt je potreben adaptacije. Foto: MH Direktorica CSO Ormož Janja Jurkovič poiskati mesto zamakanja. Problematika sicer ni tolikšna, da bi ob večjem dežju tekla voda iz stropa,« pojasnjuje Jurkovičeva. Kot je še dejala, celo razmišljajo o tem, da bi streho preoblikovali. Poleg tega pa načrtujejo širitev centralne kuhinje in jedilnice. »Kuhinja je bila zasnovana za kapaciteto 150 ljudi, sedaj v njej kuhamo za 190 oseb in še za 60 zunanjih uporabnikov,« je ponazorila. Investicija bo precej obsežna, vodstvo doma pa skupaj z občinami upa na pridobitev nepovratne- ga denarja. Ob tem Jurkovičeva ne skriva, da bo do slednjega težko priti: »Vse bo odvisno od razpisnih pogojev. Poskušali bomo na razpisih za koncesionarje, čeprav kot rečeno, nismo enaki koncesionarjem, saj nismo zasebni dom. Razpisi za javne zavode za nas ne pridejo v poštev.« Čeprav so ustanoviteljice CSO občine, je ta organiziran kot d. o. o. Če jim nepovratnega denarja ne bo uspelo pridobiti, pa načrtujejo fazno izvedbo projekta. Najnujnejša je preureditev sob. Na enoposteljno sobo se čaka tudi do leto dni Vse tri enote CSO so polne. Kako dolgo se čaka na prosto posteljo, je odvisno od potreb oz. želenega bivalnega standarda. Najdlje se čaka na enoposteljno sobo, od tri do šest mesecev, včasih celo leto dni. Glede ostalih sob pa je sprejem mogoč v roku meseca dni. Kljub temu da je dom poln, pa sogovornica meni, da imajo za lokalne potrebe zadostno število postelj. Monika Horvat Štajerski TEDNIK torek, 19. 4. 2022 COLOR CMYK torek z 19. aprila 2022 V središču 6 stran 6 Spodnje Podravje z Poslovanje zdravstvenih domov v času epidemije tako pozitivno kot še nikoli Rekordni prihodki in presežki vseh zdravstvenih domov Epidemija koronavirusa, ki se je začela marca 2020, se je na financah zdravstvenih ustanov odrazila v rekordnih prilivih, dodatnem zaposlovanju in seveda v rekordnih presežkih, ki jim v gospodarstvu rečemo dobički. Lanskoletni pregled poslovanja Zdravstvenega doma (ZD) Ptuj kaže, da je v primerjavi s predkoronskim letom (2019) presežek prihodkov nad odhodki porastel za kar 600 odstotkov! Zelo podobno je tudi poslovanje obeh zdravstvenih domov v Ormožu in Slovenski Bistrici, prav tako tudi v Lenartu, kjer so glede na predkoronsko leto povišali presežek oz. dobiček za kar neverjetnih 1.000 odstotkov. Kot izhaja iz Poslovnega poročila za leto 2021, so celotni prihodki ZD Ptuj, doseženi v letu 2021, znašali 19,8 milijona evrov, kar je skoraj 15 % več kot leta 2020 in 27 % več od načrtovanih. Leto 2021 so končali s presežkom prihodkov v višini 2,3 milijona evrov, ta denar pa bodo namenili za investicije. Višji so bili tudi odhodki v skupni višini 17,4 milijona evrov. Iz proračuna so lani na račun covida zabeležili realizacijo 3,67 milijona evrov, k čemur je treba prišteti še dodatke zaposlenih v višini 1,5 milijona evrov. »Bistveno višja je realizacija zaradi ukrepov za preprečevanje in širjenje okužbe covid,« je pojasnjeno v poročilu. Prihodki iz proračuna covid so v letu 2020 znašali 2,15 milijona evrov, za covid dodatke je šlo 1,5 milijona evrov. Skupaj torej nekaj več kot 3,6 milijona. V lanskem letu so bile te številke še višje: celotni prihodki iz covida so bili težki 3,6 milijona evrov, prihodki za dodatke iz naslova covida pa so znašali še 1,9 milijona evrov. Skupaj torej lani okrog 5,5 milijona evrov. Samo iz naslova testiranja so pridobili t 2.605.328 evrov, za cepljenje pa 963.514 evrov. nih v letu 2020 in predstavljajo 63,7 % skupnih stroškov. Za stroške dela dobrih 11 milijonov evrov Covidno leto 2021 je z množičnim testiranjem in cepljenjem pomembno vplivalo tudi na dohodke in poslovanje Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica. Ta je lani ustvaril 1,2 milijona evrov dobička, kar je daleč največ doslej. V primerjavi z letom 2020 so dobiček povečali za več kot 700 %. ZD Slovenska Bistrica je v letu 2021 ustvaril 10,7 milijona evrov prihodkov in 9,5 milijona evrov odhodkov. Povečanje prihodkov glede na leto 2020 je večje za 32 % oziroma za 2,6 milijona evrov, v primerjavi s predkoronskim letom 2019 pa so prihodke povečali kar za 70 %. Pomemben prihodek v lanskem letu je bilo izvajanje testiranja (HAGT Konec leta 2021 je bilo v Zdravstvenem domu Ptuj zaposlenih 287 delavcev, od tega 56 delavcev za določen čas. Po sistemizaciji bi potrebovali deset delavcev več. Povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur v letu 2021 je bilo še manjše, in sicer 275, v primerjavi z letom 2020 je to 24 zaposlenih manj. Kar se tiče fluktuacije v lanskem letu, so imeli 53 prihodov v zavod in 28 odhodov. V to številko je med drugim vštetih šest upokojitev. Stroški dela so lani znašali 11,09 milijona evrov, to je skoraj za petino več od doseže- ZD Slovenska Bistrica: dobiček višji za 700 odstotkov Foto: ČG Daleč najvišji presežek dohodkov nad odhodki so zabeležili v ptujskem ZD, kar 2,4 milijona. Vendar jih je, gledano odstotkovno, presegel ZD Lenart, kjer je ta presežek glede na prejšnja leta zrasel za neverjetnih 1.000 odstotkov. in PCR) in cepljenja proti covidu-19 ter gripi, za kar so prejeli okoli 2,2 milijona evrov izjavnega financiranja (ZZZS). Stroški dela višji za petino Povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur v letu 2021 je 156 in se je v primerjavi z letom 2020, ko je bilo 143, povečalo za devet odstotkov oz. trinajst zaposlenih. Povečanje je posledica novih zaposlitev. Stroški dela so v letu 2021 znašali 6,45 milijona evrov in so bili za skoraj 21 % višji od doseženih v letu 2020 in za 15,44 % višji od načrtovanih, predvsem zaradi dodatkov COVID-19, nadurnega dela, ter rednih in izrednih napredovanj. Delež stroškov dela glede na celotne odhodke zavoda znaša skoraj 68 %. V ZD Lenart z več kot polmilijonskim dobičkom V lenarškem zdravstvenem domu so prihodki v zadnjih treh letih postopno, pa vendar krepko narasli. Leta 2019, še preden se je razbohotila epidemija, so znašali dobrih 4,43 milijona evrov, v covidnem letu 2020 nekaj čez 5,15, lani pa že 7,11 milijona evrov. Foto: MH Foto: SD, arhiv M24 V ZD Ormož se prav tako lahko pohvalijo z lepim presežkom prihodkov iz lanskega leta, a je ta vseeno precej nižji kot v ostalih treh (večjih) zdravstvenih domovih. V ZD Lenart so lani pridelali več kot pol milijona evrov presežka, v letih 2020 in 2021 pa so od države pokasirali slab milijon evrov za covidne dodatke za zaposlene. Dobičke bodo vsi po vrsti vlagali v investicije Prav vsi direktorji oz. direktorice Zdravstvenih domov so zatrdili, da bodo izjemno visoke dobičke (oz. presežke prihodkov nad odhodki) vlagali v naložbe. V ZD Slovenska Bistrica bodo pol milijona evrov namenili za nakup potrebne medicinske opreme, med drugim bodo kupili aparat za ultrazvok, 700.000 evrov pa bo šlo za dograditev stavbe ZD. »Srečujemo se s prostorsko stisko pacientov in zaposlenih in upamo, da bomo v letu, ki prihaja, skupaj z občinami ustanoviteljicami uspešno pridobili sredstva za investicije na razpisih Ministrstva za zdravje,« je povedala direktorica Urška Sedmak. Vrednost projekta nadgradnje zdravstvenega doma je ocenjena na 5,7 milijona evrov, dva milijona naj bi prispevalo zdravstveno ministrstvo (ob uspehu na razpisu), ostalo občine ustanoviteljice in zdravstveni dom. Direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan zagotavlja: »Presežek prihodkov nad dohodki je predvsem rezultat velikih naporov vseh zaposlenih, ki so res garali v zadnjih dveh letih. Denar, ki je ostal, bomo namenili za investicije. V planu je nadgradnja A-trakta, kjer bomo urejali prostore za splošne ambulante, patronažo, nabavili bomo tudi nekaj vozil, med drugim nujno reševalno vozilo, del bomo namenili za specializacije itn. Ta sredstva bodo vsekakor smotrno porabljena za dobro regije in naših pacientov.« V ormoškem Zdravstvenem domu bodo dobiček namenili delno za novo reševalno vozilo, ki so ga nabavili lani, preostali del pa za investicije. »Smo v odkupu stanovanja v stavbi nekdanjega Centra za socialno delo, in sicer z namenom pridobitve prostorov za širitev centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Želimo urediti prostorske pogoje za dodatne programe. Del sredstev pa nameravamo nameniti še za razširitev parkirišča,« je še dejala direktorica Vlasta Zupanič Domanjko. Tudi direktor lenarškega Zdravstvenega doma Jožef Kramberger je z rezultati poslovanja, razumljivo, zelo zadovoljen. »Po sklepu sveta zavoda ZD Lenart bomo presežek prihodkov iz leta 2021 namenili za nakup opredmetenih osnovnih sredstev in opreme ter za vzdrževanje prostorov,« je povedal. Foto: Dreamstime/M24 Štajerski TEDNIK torek z 19. aprila 2022 torek, 19. 4. 2022 COLOR CMYK stran 7 V središču 7 Ormož, Slovenija z Številne zavrnjene vloge o pomoči po lanski pozebi v koronskih časih Vinogradniki ostali praznih rok Kmetijsko ministrstvo je po lanski aprilski pozebi obljubljajo finančno pomoč vinogradnikom in sadjarjem. Ti so v dobri veri v precej kratkem časovnem roku v ta namen oddajali vloge. Te dni pa so prejeli odločbe in ostali odprtih ust, saj so bile številne zavrnjene. Foto: arhiv ŠT Kot kaže, bodo vinogradniki kljub obljubljeni državni pomoči zaardi aprilske pozebe ostali praznih rok. Foto: MV V ZD Slovenska Bistrica se lahko pohvalijo z dobrim milijonom evrov presežka oz. dobička, kar je dobrih 600 odstotkov več kot v predkoronskem letu 2019. Primerjava v odstotkih pokaže, da so prihodki od leta 2019 do 2020 narasli za 16, do 2021 pa že za 60 %. Za približno milijon evrov na leto so se dvigovali tudi odhodki, ki so leta 2019 predstavljali nekaj manj kot 4,38 milijona evrov, leta 2020 pa že narasli za 0,83 milijona na skoraj 5,21 milijona evrov. Višina odlivov v primerjavi z letom 2020 je bila nato še večja v 2021, in sicer za 1,37 milijona in je znašala že skoraj 6,58 milijona evrov. Osupljive pa so številke pri presežkih prihodkov nad odhodki, torej pri dobičku. Pred izbruhom novega koronavirusa so v ZD Lenart leto 2019 zaključili z 52.000 evri dobička. V covidnem letu 2020 so nato pridelali celo izgubo v višini slabih 53.000 evrov. Povsem drugače pa je bilo leta 2021, ki so ga v primerjavi z 2019 zaključili z zgodovinskim rekordom – z več kot desetkrat oziroma 1.000 odstotkov večjim dobičkom v višini skoraj 532.000 evrov! Za cepljenja proti covidu-19 na cepilnem mestu v ZD Lenart in na mobilnih cepilnih mestih so od države prejeli 394.362, za vsa testiranja na različnih lokacijah pa 985.608 evrov. Za vsa testiranja in cepljenja proti covidu-19 in proti sezonski gripi so dobili nekaj manj kot 1,3 milijona evrov. Za dodatke skoraj milijon evrov V zadnjih treh letih se je v ZD Lenart povečalo tudi število zaposlenih: leta 2019 je kolektiv štel 84 delavcev, leta 2020 devet več (93), lani pa še 16 več oziroma 109, kar pomeni tretjino več kot pred epidemijo. Za stroške dela so lani namenili nekaj manj kot 3,87 milijona evrov, ki pa jih ne moremo primerjati s preteklima letoma, saj nam teh podatkov v Lenartu niso razkrili. So pa zdravstveni delavci tako v 2020 kot v 2021 k svojim plačam dobivali posebne covidne dodatke. Leta 2020 so skupaj znašali 430.974, leta 2021 pa 554.578 evrov. V obeh letih epidemije je torej vodstvo med delavce razdelilo 985.552 evrov; če bi bil ta znesek enakomerno razdeljen glede na število zaposlenih, kar seveda Poslovanje ZD Ptuj (v evrih) Prihodki Odhodki Presežki 2019 14.776.438 14.381.428 395.010 2020 19.908.507 17.782.237 2.126.270 2021 19.812.756 17.410.402 2.402.383 Vir: ZDSB Poslovanje ZD Slovenska Bistrica (v evrih) Prihodki Odhodki Presežki 2019 6.302.593 6.107.680 194.913 2020 8.112.151 7.950.307 160.404 2021 10.736.069 9.527.415 1.192.747 Vir: ZDSB Poslovanje ZD Lenart (v evrih) Prihodki Odhodki Presežki 2019 4.431.118 4.379.042 52.076 2020 5.154.495 5.207.390 -52.895 2021 7.109.034 6.577.140 531.894 Vir: ZDL Poslovanje ZD Ormož (v evrih) Prihodki Odhodki Presežki 2019 5.713.776 5.706.964 6.812 2020 7.533.438 7.481.048 52.390 2021 8.978.621 8.700.050 278.571 Vir: Ajpes ni bil, bi to pomenilo, da je vsak poleg plače prejel še skoraj 4.900 evrov. ter gripi prejel okoli 651.700 evrov iz državnega proračuna. Tudi ZD Ormož z rekordnimi prihodki Vedno več zaposlenih, za njihove dodatke 880.000 evrov Tudi v ormoškem zdravstvenem domu so v lanskem letu zabeležili rekordnih 9 milijonov evrov prihodkov (1,45 milijona evrov več kot leto poprej in dobre 3,2 milijona evrov več kot leta 2019), dobiček pa je znašal več kot 270.000 evrov. Na drugi strani pa so se povišali tudi odhodki, ki so v 2019 prav tako znašali okoli 5,7 milijona evrov, 2020 so narasli na slabih 7,5 milijona evrov, lani pa na kar 8,7 milijona evrov. V predkoronskem letu je presežek prihodkov nad odhodki znašal skromnih 6.800 evrov, leta 2020 več kot 52.000 evrov, lani pa se je zvišal še za dobrih petkrat več na kar 278.000 evrov. Podrobnejša analiza njihovega poslovanja kaže, da je zdravstveni dom za izvedbo testiranja (HAGT in PCR) in cepljenja proti covidu-19 Za stroške dela so namenili 5,3 milijona evrov, 17 % več kot leta 2020 (4,5 milijona evrov) in kar 53 % odstotkov več kot leta 2019 (3,45 milijona evrov). Povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur je v letu 2021 znašalo 133 in se je v primerjavi z letom 2020 povečalo za 12 zaposlenih ter v primerjavi z letom 2019 za 25. V času epidemije so zaposlenim izplačali še dodatke, ki so vezani na covid. Skupno so znašali nekaj manj kot 880.000 evrov. Direktorica Vlasta Zupanič Domajnko je s poslovanjem zavoda seveda zadovoljna. »Prihodki so višji tako zaradi širjenja obsega programov kakor tudi na račun epidemije in z njo povezanih dodatnih nalog, kot so cepljenja, testiranja. Dženana Kmetec, Monika Horvat, Senka Dreu in Mojca Vtič Bogomir Luci iz Jastrebcev pri ormoškem Kogu, ki mu je lanska spomladanska pozeba uničila 40 odstotkov pridelka v vinogradih (okoli 45 ton grozdja), je s presenečenjem ugotovil, da ne bo dobil niti centa. »Lansko leto so pozivali kmete - vinogradnike, naj prijavimo škodo po pozebi, češ da bomo dobili prejeli pomoč države! Roki so bili sila kratki, verjamem, da smo dodatno obremenjevali občinske uslužbence, katerih naloga je bila, da nam izpolnijo vloge. Sedaj pa smo prejeli odločbe. Imajo nas dobesedno za bedake. V naglici smo reševali papirje, izpolnjevali vloge, sedaj pa tole ...« Kriterij o 60-odstotni škodi ob oddajah vlog ni bil postavljen Pozeba je Luciju povzročila za okoli 5.000 evrov škode, je razvidno iz odločbe. Kljub temu pa do pomoči ni upravičen, saj - kot navajajo v odločbi - bi mu pomoč pripadla v primeru izpada najmanj 60 % pridelka na posameznem GERK-u. »Ne vem, zakaj niso bili kriteriji za upravičenost do pomoči določeni, ko smo oddajali vloge, saj je v tem primeru ne bi niti podal in jemal čas sebi in drugim. Sicer pa, kolikor vem, nihče med vinogradniki ni utrpel tolikšne škode, torej v višini 60 %, da bi bil sploh upravičen do pomoči. Sprašujem se, zakaj nas potem takem pozivajo k izpolnjevanju vlog, zakaj nas imajo za norca in nam mažejo oči. Denar je za vse, samo za nas kmete ne. Zares sem razočaran nad tem odnosom,« se še upravičeno huduje. Klinc nad visoko zastavljenim kriterijem presenečen Svetovalec za kmetijstvo na občini Ormož Miran Klinc je pritrdil besedam Lucija in dejal, da ob izpolnjevanju vlog niso bili določeni kriteriji za dodelitev te pomoči. Tudi sam je nad tako visoko zastavljenim kriterijem presenečen: »Po mojih dolgoletnih izkušnjah, 20 letih in več, še nisem doživel, da bi ta bil v višini najmanj 60 % škode na pridelku. Navadno je bil ta kriterij prepolovljen, postavljen pri najmanj 30 %.« Klinc je v razmeroma kratkem času (na voljo so imeli le kake tri tedne) oddal okoli 250 vlog vinogradnikov in sadjarjev iz Ormoškega. Kot je dejal, so bili vlagatelji korektni, na podlagi preteklih izkušenj so vloge oddajali povečini le tisti, ki so imeli več kot 30 % škode ter še, da so spraševali o pogojih za pridobitev pomoči. »Sedaj je veliko slabe volje. Ljudje sprašujejo, kličejo, zakaj imajo vlogo zavrnjeno, govorijo, da se bodo pritožili itd.,« je nadaljeval, k temu pa še dodal, da so vloge bile zavrnjene najbrž vsem vinogradnikom, saj so bili vinogradi poškodovani med 25 do 40 %, so pa nad 60 % škode utrpeli sadovnjaki. Agencija za kmetijske trge zavrnila polovico vlog Na drugi strani pa na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja trdijo nasprotno. Pravijo namreč, da so bili pogoji za dodelitev pomoči vlagateljem znani že v začetku julija s sprejetjem zakona o ukrepih za odpravo posledic pozebe v kmetijski proizvodnji. Skupno so sicer prejeli 3.325 vlog z ocenjenim izpadom dohodka v višini 18,6 milijona, od teh so jih skoraj polovico zavrnili (1.552). Največ, kar dobrih 1.000, jih je izpadlo prav zaradi tega, ker so imeli prag poškodovanosti GERK-a pod 60 %, le 42 jih je imelo pod 30 %. Upravičenci, takih je bilo 1.773, bodo prejeli pomoč v skupni vrednosti cca. 5,7 mio evrov. Monika Horvat Cerkvenjak z Optično omrežje Telekomu Obupujejo nad projektom Rune V Cerkvenjaku so se odločili, da bo ob gradnji ali obnovi različne komunalne infrastrukture optične kable v zemljo položil še Telekom. Čeprav so k projektu Rune pristopili že leta 2016, ko so pri tem evropsko financiranem podjetju naročili projektno dokumentacijo, se v šestih letih niso nikamor premaknili. »Vem, da se zelo jezijo, če jih kakšen župan ali novinar skritizira, a žal je dejstvo takšno, da mi počasi obupujemo nad njimi,« pravi župan Marjan Žmavc. »Lani poleti so nam končno predstavili idejno zasnovo, to pa je tudi vse. Saj se redno pogovarjamo, a začetek gradnje se nenehno prestavlja na kasnejši datum, in to v nasprotju z dogovori, pa tudi naši občani seveda upravičeno zahtevajo napredek na tem področju. Pričakujejo, da jim bomo omogočili digitalno infrastrukturo, kot si jo zaslužijo.« Zato so se povezali s Telekomom, da položi kable tam, kjer obnavljajo ceste, kjer delajo vodovod, kanalizacijo, elektriko. »Doslej so delavci Telekomovega hčerinskega podjetja GVO že položili kar nekaj kilometrov cevi, zlasti ob glavni cesti skozi Cerkvenjak, in uredili približno 100 optičnih priključkov, do konca letošnjega leta pa naj bi jih vsaj še 150. Kjer Telekom ne bo imel komercialnega interesa, pa še vedno računamo na Rune. Pred časom je bila objavljena novica, da so iz EU prejeli dodatnih 130 milijonov evrov za gradnjo optike na podeželju, upam, da bo nekaj denarja namenjenega tudi našim 'belim lisam'.« SD Štajerski TEDNIK COLOR CMYK torek, 19. 4. 2022 Podravje 8 stran 8 torek z 19. aprila 2022 Sveti Andraž z Dotrajano vodovodno omrežje Hajdina z Pogodbe za financiranje gasilske dejavnosti 38 prebivalcev ne pije vode iz vodovoda Letos za gasilstvo 150.000 evrov Za javno vodovodno omrežje in čisto pitno vodo v vseh sedmih naseljih občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah skrbi Komunalno podjetje Ptuj. Župan občine Hajdina Stanislav Glažar je z vodstvom gasilskih društev in Območne gasilske zveze (OGZ) Ptuj sklenil tripartitne pogodbe za financiranje gasilske dejavnosti v letošnjem letu. Foto: SD Na območju občine Sveti Andraž stoji 36 delujočih hidrantov, ki zagotavljajo dovolj potrebne požarne vode. Položenih je nekaj več kot 27 kilometrov vodovodnih cevi, ki pa ne vodijo do vsake andraške hiše, saj se vsa gospodinjstva z vodo ne oskrbujejo iz javnega vodovoda. Od 1203 prebivalcev je namreč 38 takih, ki pijejo vodo iz lastnih vodnjakov. Največ, 10, jih je v Rjavcih, devet iz Novincev, osem pa iz Slavšine. Na območju občine ni vodohranov niti prečrpališč ali globinskih vodnjakov, imajo pa na omrežju 36 delujočih hidrantov, ki po besedah ptujske komunale zagotavljajo dovolj potrebne požarne vode. Zaradi dotrajanosti sistema tako na celotnem območju Spodnjega Podravja kot tudi v Svetem Andražu pogosto prihaja do okvar sistema, ki že leta kliče po obnovi. Kot je znano, si spodnjepodravske občine veliko obetajo od prihodnje finančne perspektive, v okviru katere naj bi dobile sredstva za projekt celovite obnove vodovodnega sistema. SD 20 Občina Hajdina letos za gasilstvo namenja blizu 150.000 evrov, gre za sredstva za redno delovanje in investicije. Od tega se za delovanje OGZ Ptuj namenja 11.000 evrov, dobrih 70 tisočakov bo šlo za delo društev. Med večjimi letošnjimi gasilskimi investicijami bosta ureditev gasilskega doma na Hajdini in sofinanciranje nabave gasilskega vozila, za oboje zagotavljajo po 20.000 evrov. S podjetjem Novatel so sklenili tudi pogodbo za vzpostavitev sistema alarmiranja, letošnji strošek v zvezi s tem znaša 6.000 evrov. „Gasilstvo v naši občini ima izjemno bogato tradicijo in odlične rezultate na vseh področjih, od dela na operativi kot tudi na tekmovanjih in družbenem področju. S svojim zglednim delom gasilci vsa leta promovirajo tudi ime občine Hajdina. Občinski proračun za letos je sprejet, moram poudariti, da glede zagotavljanja sredstev za delovanje gasilstva na občinskem svetu nikoli ne naletimo na neka posebna nasprotovanja, tako glede dejavnosti kot projektov. Tako je bilo tudi letos. Glede na aktivnosti gasilcev so to sredstva, ki jih z veseljem odobrimo, saj se člani prostovoljnih gasilskih društev vključujejo v vse prireditve in dogajanje v naši občini. Hvala za dosedanje sodelovanje in upam, da bomo tako dobro šli z roko v Foto: MZ V občini Hajdina deluje pet gasilskih društev: Draženci, Hajdoše, Slovenja vas, Gerečja vas in Hajdina. Fotografija je z letošnjega podpisa aneksov k pogodbam o opravljanju gasilske dejavnosti. roki tudi v prihodnje,“ je ob podpisu pogodb o financiranju gasilske dejavnosti izpostavil hajdinski župan Stanislav Glažar. Navzoče sta pozdravila tudi predsednik OGZ Ptuj Edvard Pušnik in poveljnik občinskega gasilskega poveljstva Hajdina Slavko Pesek. Hajdinčani pa že tudi nestrpno pričakujejo nedeljo, 24. aprila, ko se bodo tri desetine PGD Hajdoše 20 Ormož 14 ja, so po vseh slovenskih občinah izobesili zastave, tudi na Hajdini. „Prepričan sem, da se bodo ekipe, ki nas bodo zastopale na olimpijadi, potrudile po najboljših močeh. Želim jim predvsem srečo, o znanju pa tako ni dvomiti. Dogajanje bomo spremljali z veseljem in navijali za naše,“ je ob dvigu zastave povedal hajdinski župan Glažar. Mojca Zemljarič 20 ŗÑıĦĺ?ĺŗĕíÑı Mitja Lah Ptuj I Ptuj II 20 dr. Petra Vrhovnik Izidor Štajnberger Slovenska Bistrica Ptuj III Za ljudi. Naročnik oglasa je stranka Naša dežela dr. Aleksandre Pivec. dr. Aleksandra Pivec pomerile na izbirnem tekmovanju, ki odloča o uvrstitvi na letošnjo gasilsko olimpijado. Izbirnega tekmovanja se bodo udeležili članice A in B ter člani B. Gasilsko olimpijado bo julija gostilo Celje. Sicer pa spomnimo, da so se Hajdošani v minulih letih z gasilskih olimpijad že večkrat vrnili z zlatimi odličji. V pričakovanju Gasilske olimpijade Celje 2022, ki bo od 17. do 24. juli- Štajerski TEDNIK torek, 19. 4. 2022 COLOR CMYK stran 9 Podravje torek z 19. aprila 2022 9 Podravje z Za subvencije letno več kot pol milijona evrov iz občinskih proračunov Vedno več ljudi potrebuje pomoč za plačilo najemnine Mnogi posamezniki in družine se srečujejo z velikimi stanovanjskimi težavami. Pomemben mehanizem pomoči je subvencija najemnine, ki jo je prejšnji mesec koristilo 493 upravičencev Spodnjega Podravja. V lanskem letu je bilo odobrenih 80 subvencij več kot leto poprej. Krijejo jih občinski proračuni, a vse ne teče zmeraj gladko. Niso redki primeri občin, ki ugovarjajo izdanim odločbam. 547.500 evrov je znesek subvencije najemnin v Spodnjem Podravju za lansko leto. Glavnino tega denarja predstavljajo subvencije neprofitnih stanovanj, preostanek pa doplačilo za tržna in namenska stanovanja. Večino tega zneska krijejo občine na ptujskem koncu, le manjši del ormoške. Primerjava zadnjih nekaj let kaže porast deleža občinskih sredstev v ta namen. To je seveda posledica dejstva, da narašča število upravičencev. Razlika je očitna: medtem ko je bilo leta 2015 do subvencije najemnine 715 upravičencev, je lani ta številka poskočila na 869. Kdo je upravičen do subvencije najemnine Do subvencije najemnine so upravičeni najemniki v neprofitnem stanovanju, namenskem najemnem stanovanju, bivalni eno- Lani 80 subvencij več kot leta 2020 V prvih treh mesecih tekočega leta je bilo za subvencije najemnin namenjenih 150.500 evrov, to je primerljivo lanskemu letu, a več kot v predkoronskem času. Najbrž je to delno odraz velike stanovanjske problematike v državi, pa tudi posledica dviga cen na vseh področjih in ukrepov, povezanih s koronavirusom. Čeprav je bilo v letu 2021 v primerjavi z letom poprej odobrenih kar 80 subvencij več na ptujsko-ormoškem območju, je zanimivo, da se to v skupnem znesku ni poznalo, kot bi pri tako očitnem porastu morda pričakovali. Očitno je delež sofinanciranja nižji. Foto: ČG ti, tržnem najemnem in hišniškem stanovanju, ki skupaj z osebami, ki so navedene v najemni pogodbi, izpolnjujejo dohodkovni cenzus. Subvencija lahko znaša največ 80 % neprofitne najemnine. „Do subvencije k plačilu tržne najemnine so upravičeni vlagatelji, ki plačujejo tržno najemnino in so se uvrstili na prednostno listo na zadnjem javnem razpisu za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja v občini stalnega prebivališča,“ pojasnjuje Miran Kerin, direktor CSD Spodnje Podravje. Niso pa do subvencije upravičeni tisti, ki so zavrnili neprofitno najemno stanovanje. Za izračunani znesek subvencije lastnik stanovanja zniža najemnino najemniku, lastniku pa ta delež po- Subvencije najemnin v letih 2020 in 2021 po občinah Občina MO Ptuj Ormož Destrnik Dornava Gorišnica Juršinci Kidričevo Majšperk Videm Zavrč Hajdina Markovci Podlehnik Sveti Andraž Trnovska vas Žetale Cirkulane Središče ob Dravi Sveti Tomaž SKUPAJ Število upravičencev 2020 450 112 4 5 9 5 99 17 13 7 7 8 13 1 0 2 8 8 9 789 Število upravičencev 2021 499 109 12 9 12 9 121 24 17 7 11 5 10 1 0 1 7 8 4 869 Razlika 49 -3 8 4 3 4 22 7 4 / 4 -3 -3 / / -1 -1 / -5 80 Številni si najemnine brez pomoči države enostavno ne bi mogli plačati. vrne občina. Subvencije se praviloma dodelijo za eno leto. Občina je dolžna poravnati subvencije za svoje občane Največji porast števila izdanih odločb za dodelitev subvencije je opazen v večjih občinah. Na Ptuju je bilo lani v primerjavi z letom 2020 izdanih 49 odločb več, v Kidričevem 22, ponekod pa jih je celo manj. Kerin pojasnjuje, da je subvencijo najemnine dolžna plačevati občina, v kateri je upravičenec imel prijavljeno zadnje stalno bivališče. Na vprašanje, kako je s posamezni- ki, ki tega nimajo prijavljenega, direktor CSD Spodnje Podravje odgovarja: „Pred nekaj leti se je zakonodaja spremenila. Do takrat je veljalo, da so bili brezdomci prijavljeni na naslovu Centra za socialno delo. Mi smo imeli takrat celo 150 ljudi na našem naslovu. Nekdo je lahko dejansko živel v Ljubljani kot brezdomec, prijavljen pa je bil pri nas. Odkar se je zakon spremenil, je taka oseba dolžna prijaviti naslov na občini in ne več na centru. Nekaj še jih je sicer pri nas, ampak se je število res zmanjšalo, na okrog 30. Teh nismo mogli izbrisati, ker jih ne najdejo. Problem je tudi v tem, da je za prijavljene na CSD s sedežem v MO Ptuj ta občina Občine se pogosto pritožijo na izdane odločbe Kerin pravi, da je kar nekaj občin v Spodnjem Podravju, ki se na odločbo pritožijo, saj menijo, da posamezniki do subvencije najemnine ne bi smeli biti upravičeni: „CSD izda odločbo, plačilo subvencije je nato zakonska dolžnost občine. Te se pogosto pritožijo, kar rešuje ministrstvo. V teh postopkih skušajo dokazati, da imajo posamezniki možnost namestitve drugje, sploh v manjših občinah, kjer poznajo svoje občane. Želijo, da se ugotavlja dejansko stanje, kje nekdo živi, kar pa ni enostaven postopek.“ Dokler ministrstvo ne odloči, so občine zavezane k plačilu. Vir: CSD Spodnje Podravje Število subvencij po letih za vse občine Spodnjega Podravja 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 715 843 757 757 760 789 869 Razlika med letom 2015 in 2021 154 Vir: CSD Spodnje Podravje morala skrbeti v vseh finančnih ozirih. Krijejo stroške, če je v Kamri, v Domu upokojencev, mu morajo plačevati oskrbnino ... To ni bilo pošteno do občine, v kateri so sedeži centrov za socialno delo. Zdaj je to bolje urejeno.“ Kerin pravi, da čakajo, da UE Ptuj uredi še preostale spremembe naslovov tistih, ki imajo še vedno naslov prijavljen na CSD. Postopek ugotavljanja namreč vodijo upravne enote, ki ponavadi za pomoč zaprosijo policijo: „Večino smo uspešno izsledili in so se prijavili na občini zadnjega prebivališča, pri nekaterih pa – tudi zaradi korone – nam tega še ni uspelo urediti.“ Dženana Kmetec Podravje z Težave kmetijske in živilske industrije bodo kmalu občutili potrošniki Trgovci dvigujejo cene, kupci bodo prisiljeni kupovati manj Slovenska kmetijska in živilska industrija, ki je globalna pandemija po ugotovitvah udeležencev srečanja kmetijskih in živilskih podjetij vzhodne Slovenije ni preveč prizadela, se je ob energetski krizi, še dodatno okrepljeni z ukrajinsko-ruskim konfliktom, znašla v resnih težavah. To bodo močno občutili tudi potrošniki, so opozorili. Kot je povedal predsednik Štajerske gospodarske zbornice (ŠGZ) Roman Glaser, nekoč dolgoletni prvi mož PP, je panoga trenutno v silno zahtevnem obdobju. Medtem ko so podjetja pandemijo dobro prestala, so se visoke podražitve energentov zelo zajedle v delovanje celotnega gospodarstva. Ob tem po njegovem prihaja do pomanjkanja nekaterih surovin, kar bi se lahko jeseni še okrepilo, s tem pa bodo radikalno višje tudi cene, kar bo zelo vplivalo na poslovanje podjetij. potrošniške navade. Zagotovo pa se bo poznalo v negativni smeri,« je dodal Glaser. Da trenutne razmere še kako vplivajo na njihovo poslovanje, je potrdil tudi pred- sednik uprave Celjskih mesnin Izidor Krivec. Cene svinjskega in govejega mesa so zrasle, potrošni material je dražji za 100 odstotkov, energenti celo za 500 odstot- Aldi in Lidl napovedala podražitve od 20 do 50 odstotkov »Bojim se, da bo že tako visoka inflacija do konca leta še zrasla in bo močno prizadela potrošnika, ki bo zaradi vsega tega moral omejiti svoje nakupovalne navade. Dve veliki nemški trgovski verigi Aldi in Lidl sta že napovedali podražitev hrane za 20 do 50 odstotkov, do česar bo verjetno prišlo tudi v Sloveniji. Za zdaj pa lahko le ugibamo, kako močno bo to vplivalo na Foto: Dreamstime/M24 kov. Vse to po sedanjih izračunih za njegovo podjetje pomeni pet do deset milijonov evrov na letni ravni. Hrana ne bo več tako poceni kot doslej Krivec sicer zagotavlja, da razmere na kakovost hrane ne bodo vplivale, se bo pa zagotovo spremenila struktura, saj bo potrošnik najverjetneje začel posegati po cenovno dostopnejših izdelkih. Ne gre namreč za dvige v višini 5 ali 10 %, pač pa tudi 40 ali celo več odstotkov, je dejal in dodal, da je mogoče pričakovati tudi nihanja navzdol, ko bo potrošnja nekoliko upadla in bo prišlo do viškov ter rahle normalizacije cen. »Vendar vsaj kratkoročno hrana ne bo tako poceni, kot je bila donedavnega,« je bil jasen. Tudi vinarji bodo dvignili cene Podobno je razmere v vinski panogi opisal Vinko Mandl iz Ptujske kleti, kjer občutijo rast cen fitofarmacevtskih sredstev in energentov, ob tem pa dobavitelji steklenega programa cene dvigujejo že praktično mesečno. Vinski sektor je sicer precejšnjo škodo utrpel v času pandemije. Vseeno bodo tudi vinarji zdaj prisiljeni v dvig cen. Po besedah Mandla bodo dolgoročno morali preslikati prvo ceno vinogradnikov, saj ti ne bodo mogli preživeti, če ne bodo prejeli vsaj po evro za kilogram grozdja. »Kakovostnega slovenskega vina pod pet evrov na trgovskih policah skoraj več ne bo mogoče dobiti,« je prepričan Mandl. Sta, Ur Štajerski TEDNIK torek, 19. 4. 2022 COLOR CMYK Naše prireditve 10 stran 10 torek z 19. aprila 2022 Gorišnica z Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo – 8. sezona Pevska zakladnica z novimi glasovi Na šestem predizboru 8. sezone Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki se vse bolj širi v slovenski prostor, tudi letos gremo do obale, do obalnih občin, so se predstavili mladi pevci OŠ Gorišnica. Gre za osnovno šolo, ki je prava kovnica pevskih talentov, saj so v preteklih sezonah segali tudi po zmagovalnih odrih projekta. V šesti sezoni je njihova pevka Dora Šandor s svojo lastno skladbo Vizija zmagala v starejši kategoriji, sedaj pa uspešno nadaljuje svojo glasbeno in pevsko pot. Lara Tušak pa je bila leta 2020 tretja v mlajši kategoriji. V osmih nastopih se je preteklo sredo predstavilo devet pevcev, od tega osem pevk in en pevec. S svojim nastopom je razveselil tudi en pevski duet, ki sta ga sestavili najboljši prijateljici Ivana in Maša. Nastopila sta tudi brat in sestra, Hana in Ambrož. Tudi letošnji nastopi so pokazali, da imajo udeleženci prejšnjih sezon projekta iz OŠ Gorišnica in občine Gorišnica dobre naslednike in da bodo ti novi glasovi zagotovo pomembno zaznamovali prihodnje sezone projekta. Nadvse razveseljivo je, da je bilo med devetimi mladimi pevci kar šest tistih, ki so se prvič predstavili. Zelo dobro so opravili svoj prvi nastop, ni lahko opraviti najprej manjši prvi preizkus pred radijskim mikrofonom in nato čez nekaj časa nastopiti v živo, saj oddaje Radia Ptuj ob sredah, ko pojejo mladi pevci, potekajo v živo. Njihove nastope pa je mogoče v živo spremljati tudi prek Facebook kanala Radia Ptuj. Povedali so, da so se v glavnem za nastop v tem projektu odločili sami, ker ga redno spremljajo, spodbujal pa jih je tudi njihov učitelj Boštjan Rihtar. Sponzorji so bili: Občina Gorišnica, Ecoagro (generalni sponzor), Lunos, TVP Vzmetni inženiring, Talum, Naitors in Sazas. Po odločitvi komisije sta se v polfinale uvrstili: Mia Kelenc iz mlajše kategorije, ki je zapela pesem Tri planike. Že v prvo pa je v starejši kategoriji uspelo novinki projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Alji Zamuda, ki je zapela pesem Boš znal naprej me ljubiti. Alja, ki je dan pred nastopom praznovala tudi svoj rojstni dan, se je svojega prvega polfinala zagotovo zelo razveselila. Ni kaj, sama sebi je pripela najlepše darilo za svoj praznik. Mlade pevske talente iz OŠ Gorišnica že od samega začetka projekta podpira tudi občina Gorišnica z županom Jožefom Kokotom. Polfinalistki: Mia in Alja Iz mlajše kategorije bo na polfinalnem odru skladbo Tri planike zapela Mia Kelenc. Alja Zamuda iz starejše kategorije pa bo zapela pesem Boš znal naprej me ljubiti. Zelo ponosni so nanje, saj s svojim petjem razveseljujejo na številnih šolskih in drugih dogodkih. Pevska in glasbena tradicija je nekaj, na kar v tem okolju še posebej prisegajo, na to identiteto, gradnik slovenstva in slovenske besede. MG Sponzorji prireditve Peli so: Mia Kelenc in Hana Janžekovič v mlajši kategoriji ter Mia Strmšek, Ivana Brumen in Maša Kokot, Ambrož Janžekovič, Alja Zamuda, Lara Tušak ter Iza Irgolič v starejši. Mia Kelenc, OŠ Gorišnica, 5. razred, pesem Tri planike. Foto: Črtomir Goznik Mia Strmšek, OŠ Gorišnica, 6. razred, pesem Ta svet ne zna živet (Nina Pušlar). Foto: Črtomir Goznik Alja Zamuda, OŠ Gorišnica, 7. razred, pesem Boš znal naprej me ljubiti (Tjaša in Uroš Steklasa). Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Ivana Brumen in Maša Kokot, OŠ Gorišnica, 6. razred, pesem Nisi sam (Alja Krušič). Foto: Črtomir Goznik Lara Tušak, OŠ Gorišnica, 7. razred, pesem Bodi z mano do konca (Tinkara Kovač). Foto: Črtomir Goznik Hana Janžekovič, OŠ Gorišnica, 5. razred, pesem Naš Kuža (Hajdi). Foto: Črtomir Goznik Ambrož Janžekovič, OŠ Gorišnica, 7. razred, pesem Želim, želim (Dejan Vunjak). Foto: Črtomir Goznik Iza Irgolič, OŠ Gorišnica, 7. razred, pesem Za naju (Nina Pušlar). Štajerski TEDNIK torek, 19. 4. 2022 COLOR CMYK stran 11 Ljudje in dogodki torek z 19. aprila 2022 11 Slovenija z Velikonočni prazniki napovedali dobro turistično letino Sv. Trojica z Živahno ob Trojiškem jezeru Za pisanko hoteli skoraj polni Nedeljski kulinarični užitki Slovenska zdravilišča so zabeležila precejšnje povpraševanje za velikonočne praznike, ponekod so bile zasedene vse kapacitete. Veliko bo tudi tujih gostov, predvsem iz Avstrije, Nemčije, Italije in Hrvaške, ki so tudi ključni trgi za slovenska zdravilišča, so pojasnili v Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč. Ker v bližini Trojiškega jezera ni nobenega gostinskega lokala, lastnik nekdanje Žabe napoveduje odprtje šele prihodnje leto, je odlična rešitev foodtruck. 10. aprila so ponovno zaživele Nedelje ob jezeru, ki jih organizira trojiški zavod za turizem, in bodo trajale vse do konca poletja. Po sprostitvi v naravi in sprehodu okoli jezera se prileže malce počitka in okrepčila. Za slednje poskrbijo mobilni lokali, tako imenovani foodtrucki, s hitro pripravljenimi kulinaričnimi užitki, za dobro razpoloženje pa bo vsako nedeljo zadolžena tudi kakšna glasbena skupina. Medtem ko so doslej sprehajalci ob jezeru pogrešali klopi, na katerih bi si lahko malce odpočili ali posedeli ter občudovali naravo in mogočno veduto s trojiškim samostanom in cerkvijo, so lahko zdaj zadovoljni, kajti te dni so zamenjali stare dotrajane klopi in mize pa tudi klopce ob energetskih točkah. Foto: ČG Tudi v Termah Ptuj so bili čez velikonočne praznike dobro zasedeni Po njihovih navedbah so se zdravilišča dobro pripravila na pravkar minule velikonočne praznike, ki se nadaljujejo s prvomajskimi prazniki, do 16. junija pa se bo zvrstilo še več cerkvenih praznikov, kot so vnebohod, binkošti in telovo. Kot so pojasnili v skupnosti naravnih zdravilišč, so v omenjenih državah omenjeni prazniki v večini dela prosti dnevi. »Gostje pogosto združijo še kak delovni dan v most in si tako zagotovijo več dni za potovanja. Ob slovenskih gostih, ki bodo v nekaterih termah in zdraviliščih še vedno prevladujoči, pa prav iz teh držav k nam prihaja največ tujih gostov. Tradicionalno bodo prevladovale družine z otroki in pari, zato so prav zanje pripravljeni posebni animacijski in razvedrilni programi,« so dodali. V skupini Sava Hotels & Resorts (Terme 3000 - Moravske Toplice, Terme Ptuj in Zdravilišče Radenci) je bila zasedenost med velikonočnimi in prvomajskimi prazniki primerljiva z zadnjim predkoronskim letom 2019. »Za velikonočne praznike smo zabeležili preko 80-odstotno zasedenost, pone- kod pa celo 90-odstotno in več, za prvomajske pa za zdaj od 70 do 85-odstotno zasedenost. Glede na kratkoročnost rezervacij v zadnjem času pričakujemo še nadaljnjo rast zasedenosti, predvsem za prvomajske praznike. Največ gostov prihaja iz Slovenije, Avstrije, Nemčije, Italije, Madžarske in Srbije,« navajajo v Sava turizmu. Terme Zreče so v času velikonočnih praznikov gostile največ slovenskih gostov, in sicer 80 odstotkov. Med tujci je bilo največ Italijanov in Avstrijcev. Gostje so pri njih bivali v povprečju tri dni oz. dve noči. Ocenili so, da je trenutno število nočitev med velikonočnimi prazniki na ravni leta 2019. V Termah Olimia so bili med velikonočnimi prazniki polno zasedeni. Največ gostov je bilo iz Slovenije, in sicer 60 odstotkov, sledijo gostje iz Italije, ki jih bo petina, 10 odstotkov jih je s Hrvaške, sledijo avstrijski gostje in drugi. V Termah Dobrna so med velikonočnimi prazniki vsi nastanitveni objekti, torej hoteli Vita, Park in Dobrna, Vila Higiea in apartmaji v Dobrni zasedeni okoli 75-od- Neizogibne podražitve tudi v turizmu Kot so prepričani poznavalci sektorja, se bodo storitve v turizmu podražile. Maja Uran Maravić s Fakultete za turistične študije Portorož je potrdila percepcijo mnogih, da so že boni potisnili cene nastanitev nekoliko navzgor. Ta inflacija je bila v manjši meri upravičena, saj so se pojavili dodatni stroški za ponudnike, vezani na zdravstvene ukrepe. Uran Maravićeva pričakuje, da bo zaradi novih okoliščin prišlo do korekcije cen oz. do neizogibnih podražitev nastanitev in s tem povezanih uslug. Cene v turizmu bodo torej višje za enako storitev kot pred pandemijo. stotno. Še vedno beležijo precej povpraševanja. Med gosti, ki so pri njih počitnikovali, prevladujejo slovenski, sledijo italijanski in nemški. Tako v Termah Dolenjske Toplice in Termah Šmarješke Toplice kot v Talasu Strunjan, ki sodijo pod okrilje Term Krka, je bila zasedenost dobra in skladna s pričakovanji. Še posebej veliko povpraševanj beležijo za njihovo obmorsko zdravilišče. Tudi letos so bili najštevilčnejši domači gostje, predvsem pa družine. V času velikonočnih praznikov je bila zasedenost v hotelih Thermane Laško več kot 90-odstotna. Prednjačili so italijanski gostje, sledili so jim avstrijski in domači gostje ter ostali. V hotelih LifeClass Portorož so zabeležili skoraj 90-odstotno zasedenost za obdobje velikonočnih praznikov. Večje število gostov je bilo s tujih trgov, in sicer kar 87 odstotkov iz Italije, Avstrije, Slovaške, Nemčije in Madžarske. Slovenskih gostov je bilo nekoliko manj, jih pa glede na zadnje napovedi pričakujejo več med prvomajskimi počitnicami. Sta Foto: FB Stare dotrajane klopi in mize ob Trojiškem jezeru so zamenjane z novimi. Kot je znano, je na območju romarske cerkve, samostana in Trojiškega jezera urejen zdravilni park z 20 energetskimi točkami. Omenjeno območje so med letoma 2009 in 2014 raziskali tudi radiostezisti pod vodstvom Igorja Ziernfelda in naleteli na več kot 50 energetskih točk, med katerimi jih je nato Občina Sveta Trojica izbrala 20 ter jih ustrezno označila in opremila s klopmi. Za vsako točko je določen namen zdravljenja in potreben čas, ki naj bi ga preživeli ob njej, da bo dosegla želene učinke. Po besedah poznavalca zdravilnih točk Bojana Krejača ima glavnina točk v zdravilnem parku Sveta Trojica premer od treh do petih metrov so pa celo take s premerom 15 metrov. Priporoča, da se na vsaki zadržite od 15 do 20 minut. Točke so namenjene za zdravljenje večih bolezni, posebno zdravilno moč pa naj bi imela točka ob kapelici pri jezeru. Ta naj bi intenzivno delovala na izboljšanje in zdravljenje bolezni raka. V letih 2011-2012 se je na njej zdravila tudi domačinka Ivanka B., ki je z rednimi obiski zdravilne točke in s pomočjo ostalih alternativnih pristopov, zaustavila raka na bezgavkah in po tistem tradicionalno medicino koristi zgolj za preglede oz. za spremljanje morebitnih sprememb. SD Pisma bralcev Že spet dvolična ravnanja: namesto izrabe obnovljivih virov gradnja prenosnega plinovoda Pri nas je na žalost povsem normalno, da se govori eno, dela pa drugo. Govori se, da se je treba preusmeriti v obnovljive vire energije, v praksi pa spet tečejo nasprotne aktivnosti. Namesto, da bi se lotili pospešene izrabe obnovljivih virov energije, poteka javna razgrnitev gradiv za umestitev prenosnega plinovoda R15/1 Ljutomer – Kidričevo. Namesto, da bi na vzhodnem koncu Slovenije, kjer so najboljše možnosti za izrabo geotermalne energije, zgradili geotermalno elektrarno, tečejo aktivnosti za umestitev prenosnega plinovoda, katerega osnovni cilj je zagotovitev povezave slovenskega in madžarskega prenosnega plinovodnega sistema (ta cilj je zapisan v povzetku za javnost, s katerim nagovarjajo javnost v času javne razgrnitve od 14. marca do 15. aprila 2022). Z umeščanjem tega prenosnega plinovoda gre celo za dvojno dvoličnost: ne gre samo za to, da se ne dela na izrabi obnovljivih virov, ampak gre tudi za to, da se v času krutih napadov na Ukrajino, ko se poziva k embargu na ruski plin, dela na tem, da bi bili pripravljeni na prenos čim večjih količin plina z vzhoda, ta plin pa prihaja iz Rusije. Večje količine privedenega plina bi imele za posledico večje količine toplogrednih izpustov, kar pa v času globalnega segrevanja ni sprejemljivo. Zagovorniki uporabe plina zagovarjajo njegovo uporabo z argumentom, da je to čistejši energent od drugih neobnovljivih virov energije. Vendar pa se v današnjem času vedno hitrejših podnebnih sprememb ne moremo zadovoljiti z argumentacijo, da je plin najboljši iz družbe slabih, temveč je potrebno doseči razvojni preboj in nadaljnji razvoj usmerjati v brezogljično družbo. Tudi razgrnjeno okoljsko poročilo se ne zgleduje po boljših rešitvah, temveč se na primer na pripombe javnosti, ki so bile podane v predhodni fazi (v času javne razgrnitve pobude za pripravo državnega prostorskega načrta za ta plinovod), odzove celo z diskreditiranjem javnosti, ki se zavzema za uporabo obnovljivih virov energije. Tako okoljsko poročilo na primer pravi, da je v javnosti pogosto prisotno enačenje obnovljivih virov energije z viri energije brez vplivov na okolje, kar ne ustreza dejstvom, pri čemer še navaja, da se na enoto pridobljene energije pri zgorevanju lesne biomase, ki je obnovljivi vir, sprošča opazno več ogljikovega dioksida kot pri zemeljskem plinu, ki je neobnovljiv vir. Da, če hočeš javnosti vzeti veljavo, potem moraš podati najslabšo možno primerjavo, namesto, da bi se težilo k izrabi geotermalne energije, sončne energije, energije vetra …, s presežki električne energije iz obnovljivih virov pa bi se proizvajalo zeleni vodik, le-ta pa bi služil kot surovina za sintetična goriva in kot pogonsko sredstvo za vozila na gorivne celice. Torej: namesto, da bi se na severovzhodu Slovenije gradilo plinovod za dovajanje neobnovljivega plina (iz Rusije), bi bilo treba izkoriščati največji potencial za izrabo geotermalne energije v Sloveniji (z reinjekcijskimi vrtinami, da bi izraba bila varčna in prijazna do okolja) in bi bilo treba čim bolj iz- koriščati obsevanost s sončno energijo. Izkoristiti je treba tisto, kar imamo. Sončne elektrarne niso dobrodošle le na strehah objektov, temveč povsod, kjer je to možno: na zidovih objektov, na parkiriščih (še dodatna prednost: ne bo treba sesti v pregret avtomobil), na degradiranih površinah ali pa kot je rekel dr. Peter Novak tudi nad železnico in avtocestami ali pa se tudi lotiti izgradnje plavajočih fotonapetostnih elektrarn na nekaterih delih nekaterih jezer in vodnih zajetij. Seveda pa je treba ustrezno dograjevati elektroenergetski sistem, da bo sposoben prevzemati proizvedeno električno energijo. Obstajajo torej druge možnosti, kot pa je odvisnost od uvoženega neobnovljivega plina. Danica Hren, Hajdina Štajerski TEDNIK torek, 19. 4. 2022 COLOR CMYK Izobraževanje 12 stran 12 torek z 19. aprila 2022 Spodnje Podravje z Vse pogostejši vdori v šolske informacijske elektronske sisteme Šolske ocene ne morejo kar izpuhteti Na osnovnih in srednjih šolah Spodnjega Podravja ocene že vrsto let vodijo samo v digitalni obliki. S sodobnimi elektronskimi aplikacijami, ki so nadomestile klasične dnevnike in redovalnice ter preostalo papirologijo, učitelji prihranijo ogromno časa, starši pa si lahko sproti ogledajo, kakšne ocene ima njihov otrok, in izvedo, kako se vede v šoli. Šole lahko same poskrbijo za razvoj tovrstnih aplikacij ali pa se odločijo za katerega od ponudnikov, ki ponujajo tovrstne elektronske storitve. Sodobna tehnologija pa poleg številnih prednosti omogoča nove načine zlorab. V minulih dneh je na Srednji šoli Slovenska Bistrica prišlo do vdora v šolski sistem elektronske pedagoške evidence Lopolis, v katerem so shranjeni številni zaupni podatki zaposlenih, šolarjev in njihovih staršev. Dijakom naj bi uspelo vdreti v sistem, opravičili so si izostanke od pouka, nekdo naj bi si celo popravil oceno v e-redovalnici. Na mariborski policijski upravi so potrdili, da so prejeli prijavo, ki se nanaša na področje računalniške kriminalitete, več informacij pa niso razkrili. Gre za že drugi primer poskusa vdora v šolski informacijski sistem letos. Januarja so mediji poročali o zlorabi sistema eAsistent. Takrat naj bi dijaki ustvarili lažen klon sistema ter ga podtaknili učiteljem, pridobili njihove prijavne podatke in nato sami popravljali ocene v pravi e-redovalnici. Takrat so iz eŠole sporočili, da pravzaprav ni prišlo do vdora v sistem, temveč do kraje dostopnih podatkov nekaterih učiteljev preko lažne kopije sple- tne strani, kot je to običajno za t. i. spletno ribarjenje. Šole bi zelo težko odkrile, da je nekdo spremenil ocene Ob tem se postavlja vprašanje, ali bi se lahko kaj podobnega zgodilo tudi na kateri izmed ptujskih osnovnih ali srednjih šol. Na največji ptujski osnovni šoli Ljudski vrt že vrsto let uporabljajo dobro poznani informacijski sistem eAsistent. Kot je pojasnil Denis Bence, glavni administrator na omenjeni šoli, je za varnost načeloma dobro poskrbljeno (samodejna odjava ob neaktivnosti, možnost 2-stopenjskega preverjanja ob prijavi). Za varnostne kopije sicer v celoti skrbi ponudnik storitve. »Brez resničnih podatkov bi bilo praktično nemogoče ostati, saj se nekje hranijo varnostne kopije. Vprašanje je le, ali bi vedeli, da so spremenjeni in da jih je potrebno preveriti oz. obnoviti,« je izpostavil Bence. Če bi torej učencu oz. učenki hipotetično uspelo vstopiti v e-redovalnico in si popraviti ocene, bi to dejanje zelo težko odkrili. Je pa res, da je sistem zavarovan tako, da po določenem časovnem obdobju ocen ni mogoče več spreminjati, vsaka sprememba pa mora biti dodatno zabeležena. Nekateri profesorji ocene še vedno vodijo na papirju Na Šolskem centru Ptuj že vse od leta 2012 prav tako uporabljajo eAsistenta. Srednje šole celotno dokumentacijo za dijake vodijo elektronsko (e-redovalnica, dnevnik tekočih ur, nadomeščanja, druge aktivnosti). Kot je pojasnil Sandi Rihtarič, administrator na Elektro in računalniški šoli, se profesorji v računalnik najprej vpišejo z osebnim geslom, nato pa je treba vpisati še 13-mestno geslo za vstop v eAsistenta, ki ga je treba vsake tri mesece spremeniti. Dostop do e-redovalnice je na tak način izjemno otežen. Težava bi se lahko pojavila v primeru, če bi se profesor pozabil odjaviti iz sistema. Takrat bi lahko dijak oz. dijakinja nemoteno dostopal do svojih ocen in ostalih informacij, tudi testov. Ob tem je treba poudariti, da profesorji (izjema so razredniki) nimajo dostopa do vseh podatkov, ampak samo do ocen iz predmetov, ki jih poučujejo. Profesorji tako ne Foto: ČG Na Osnovni šoli Ljudski vrt Ptuj že vrsto let uporabljajo informacijski program eAsistent. morejo videti ocen pri drugih premetih, s čimer je omogočen boljši pristop k objektivnemu ocenjevanju. Veliko profesorjev, predvsem starejših, pa po besedah Rihtariča ocene dijakov še vedno zapisuje na papir. Dostop do računalnika v učilnici je skoraj nemogoč tudi zato, ker po vsaki uri dijaki ŠC Ptuj zapustijo razred, vrata učilnice pa profesorji zaklenejo. Estera Korošec 96ORYHQLMLXVSHɐQRSRVOXMHʿHSRJRGEHQLKSRɐW3RɐWH6ORYHQLMH ™™™Ǥ’‘•–ƒǤ•‹ 3URPRFLMVNRVSRURþLOR 3HVWUDSRQXGEDQDHQHPPHVWXSULKUDQHNŁDVDLQGDOMɐLRGSLUDOQLGHORYQLŁDV9VHWRLQɐHYHŁVRSUHGQRVWLNLMLK3RɐWD6ORYHQLMHLQQMHQLSRJRGEHQLVRGHODYFL]DJRWDYOMDMRVYRMLP VWUDQNDP3RJRGEHQDSRɐWD3RɐWH6ORYHQLMHMHQDPUHŁHQDNRYUHGQDRVWDOLPREOLNDPSRɐWQLKSRVORYDOQLFVDM]DJRWDYOMDSHVWURSRQXGERVWRULWHYQDHQDNQDŁLQNRWRVWDOHSRɐWH  ‡ƒ–‡”‹Š ‡˜”‘’•‹Š †”āƒ˜ƒŠ †‡Ž‡ā ’‘‰‘†„‡‹Š’‘æ–ā‡’”‡•‡‰ƒ͔͝‘†•–‘–‘˜ǡ˜Ž‘˜‡‹Œ‹’ƒŒ‡œƒœ†ƒŒ͔͗Ǧ‘†•–‘–‡Ǥ —†‹˜Ž‘˜‡‹Œ‹•‡Œ‡ā‡ƒ”‡ƒŒ’‘†Œ‡–Ǧ ‹‘˜ ‘†Ž‘«‹Ž‘ œƒ ’”‡˜œ‡ ’‘‰‘†„‡‡ ’‘æ–‡ǡ •ƒ‘ v severovzhodnem delu Slovenije–ƒ‘–”‡—–‘’‘•Ž—Œ‡˜‡«‘– ͔͘’‘‰‘†„‡‹Š’‘æ–Ǥ ‘–’‘—†ƒ”Œƒga. Mateja Kralj iz podŒ‡–Œƒˆ‡”ƒ’Žƒ•–‹ǡ†Ǥ‘Ǥ‘Ǥǡ‹œ”‘āƒ, ki ’‘斐‘ †‡Œƒ˜‘•– ‘’”ƒ˜ŽŒƒ ƒ” ƒ –”‡Š Ž‘ƒ ‹ŒƒŠȂ˜‹Žƒ˜ā—’”‹”‘ā—ǡ‘”ƒ˜‹ǡ‘†͕Ǥƒ’”‹Žƒ’ƒ–—†‹˜”‹ā‡˜ ‹Š’”‹ LjutomeruǡŒ‡œ‡Ž‘’‘‡„‘ǡ†ƒ•˜‘Œ‘ ‘•‘˜‘ †‡Œƒ˜‘•– ‘œǤ ’‘—†„‘ǡ ‹ Œ‘ ‹ƒæ ’‘Ž‡‰ ’‘斐‹Š •–‘”‹–‡˜ǡ ’”‹Žƒ‰‘†‹æ ’‘–”‡„ƒ •–”ƒ ‹ ’‘—†‹æ –‹•–‘ǡ «‡•ƒ” ˜ ”ƒŒ— ’”‹ƒŒ—Œ‡Ǥ •‘˜‘ †‡Œƒ˜‘•– ’‘†Œ‡–Œƒǡ«‹•–‹Ž‹•‡”˜‹•‹”ƒ«—‘˜‘†•–˜‘ǡ •‘ –ƒ‘ ˜ Œ‹Š‘˜‡ ’”‹‡”— †‘’‘Ž‹Ž‹ • ’‘—†„‘•˜‡«ǡ•‡œ‘•‡‰ƒ ˜‡–Œƒœƒœƒ•ƒ†‹–‡˜ ‰”‘„‘˜ǡ ƒ ’‘æ–ƒŠ ’ƒ ’”‘†ƒŒƒŒ‘ –—†‹ ’‹•ƒ”‹æ‹ ‹ 摎•‹ ’”‘‰”ƒǤ ”ƒ˜‹ǡ †ƒŒ‡’‘‡„‘ǡ†ƒ•–”ƒƒ’”‹Žƒ‰‘†‹æ –—†‹†‡Ž‘˜‹«ƒ•’‘æ–‡Ǥ Tudi ‰Ǥ ‡Œƒ‹ ƒā‡ ‹œ ’‘†Œ‡–Œƒ Compis, d. o. o.ǡ’‘—†ƒ”Œƒǡ†ƒŽƒŠ‘’‘‰‘†„‡‹‹ œ ”ƒœæ‹”‹–˜‹Œ‘ •˜‘Œ‡ ’‘—†„‡ • ’‘斐‹‹ •–‘”‹–˜ƒ‹ •–”ƒƒ ’”‹Š”ƒ‹Œ‘ ƒ”•‹ƒ–‡”‘’‘–‹«ƒ•ǡ‹•‘‰ƒ•–”ƒ‡ ’”‡Œ’‘”ƒ„‹Ž‡•ƒ‘œƒ‘„‹•’‘æ–‡Ǥƒ‹ –ƒ‘‡††”—‰‹’‹•ƒ”‹æ‹ƒ–‡”‹ƒŽǡƒ”–—æ‡ œƒ –‹•ƒŽ‹‡ ‹ 摎•‡ ’‘–”‡„æ«‹‡ ’”‘†ƒŒƒŒ‘ –ƒ‘ ˜ ’”‘•–‘”‹Š pogodbene pošte 2214 Sladki Vrh‘–’”‡•’Ž‡–ƒƒ ™™™Ǥ ‘’‹•Ǥ•‹Ǥ Pogodbena pošta 2214 Sladki Vrh posluje od 4. januarja 2021. Od oddaje in prevzema ’‘æ‹ŽŒ†‘’Žƒ«‹Žƒ’‘Ž‘ā‹ ƒ‘‘–ƒ‘•–ƒŽ‹Š’‘æ–ƒŠŽƒŠ‘ƒ ’‘‰‘†„‡‹ ’‘æ–‹ ‘††ƒ–‡ ‹ ’”‡˜œƒ‡–‡ ’‘斐‘ ’‘æ‹ŽŒ‘ǡ ’Žƒ«ƒ–‡ ’‘Ž‘ā‹ ‘ǡ †˜‹‰‡–‡ ‰‘–‘˜‹‘ǡ —’‹–‡ œƒ‘ǡ —˜‡”–‘ǡ’ƒ‡–‘‡„ƒŽƒā‘‹–†Ǥƒ‡ƒ–‡”‹Š’ƒ’”‘†ƒŒƒŒ‘–—†‹•”‡«‡‹•’”‡Œ‡ƒŒ‘ •–ƒ˜‡Ž‹•–‡œƒŽ‘–‘Ǥ ‡«’‘—†„‡ na enem mestu ‘‰‘†„‡‡ ’‘æ–‡ ’”ƒ˜‹Ž‘ƒ †‡Ž—Œ‡Œ‘ ˜•”‡†‹æ«—ƒ•‡ŽŒƒǡ˜’”‹–Ž‹«Œ—•–ƒ˜„‡ǡ‹ƒŒ‘—”‡Œ‡†‘•–‘’œƒ‹˜ƒŽ‹†‡–‡”’ƒ”‹”‡ ’”‘•–‘”‡ œƒ •–”ƒ‡ ’‘‰‘†„‡‡ ’‘æ–‡Ǥ ‘‰‘†„‡ƒ’‘æ–ƒŒ‡œƒ†‡Ž‘••–”ƒƒ‹ ‘†’”–ƒ˜•‡Š’‡–†‡Ž‘˜‹Š†‹˜–‡†—ȋ‘† ’‘‡†‡ŽŒƒ†‘’‡–ƒȌǡŽƒŠ‘’ƒŒ‡‘†’”–ƒ –—†‹˜•‘„‘–‘Ǥ‹‹ƒŽ‹–‡†‡•‹†‡Ž‘˜‹ «ƒ•Œ‡͖͖—”Ǥ ƒ” ‡ƒŒ ’‘‰‘†„‡‹Š ’‘æ– ’‘•Ž—Œ‡ ˜ ’”‘•–‘”‹Š‘æ–‡Ž‘˜‡‹Œ‡ǡ‹Œ‹Š’‘‰‘†„‡‹‹ŽƒŠ‘ƒŒƒ‡Œ‘ƒŽ‹‘†—’‹Œ‘ǤƒŒ‡–‹Š ’‘斐‹Š’”‘•–‘”‹Š’‘Ž‡‰’‘斐‹Š•–‘”‹–‡˜ ‘’”ƒ˜ŽŒƒŒ‘ –—†‹ •˜‘Œ‘ ‘•‘˜‘ †‡Œƒ˜‘•– ȋ–”‰‘˜‹ƒǡ „‡ ‹•‹ •‡”˜‹•ǡ –”ƒƤƒǡ ˜‡–Ž‹«ƒ”ƒǡ ‘„«‹ƒǡ ‡–‹Œ•ƒ œƒ†”—‰ƒǡ –—”‹•–‹«‘Ǧ‹ˆ‘”ƒ ‹Œ•ƒ ’‹•ƒ”ƒ ǥȌǡ •ƒŒ Œ‡ „‹•–˜‘ ’‘‰‘†„‡‡ ’‘æ–‡ ˜œ’‘”‡†‘ ‹œ˜ƒŒƒŒ‡ ’‘斐‡ ‹ ‘•‘˜‡ †‡Œƒ˜‘•–‹Ǥ ‡ ‡„”ƒ Žƒ‹ Œ‡ ˜ ‘„•–‘Œ‡«‹Š ’‘斐‹Š ’”‘•–‘”‹Š œƒā‹˜‡Žƒ –—†‹ pogodbena po斃 ͖͗͗͜ eƒ”–‘ ’”‹ Ž‘˜‡Œ ”ƒ† —Ǥ ‘‰‘†„‡‹ ‰Ǥ ‘ƒā ‘‡«‹, ki se ’‘‰‘†„‡‹Š’‘æ–ƒŠ†‘„‹Œ‘‘†œƒ’‘•Ž‡‹Š ˜‘æ–‹Ž‘˜‡‹Œ‡Ǥ ‘ā‘•–”ƒœ˜‘ŒƒŽ‘ƒŽ‡‰ƒ gospodarstva ƒ ‘”‰ƒ‹œƒ ‹Œ•ƒ ‘„Ž‹ƒ ’”‡†•–ƒ˜ŽŒƒ –—†‹ ’‘†’‘”‘ Ž‘ƒŽ‡— ‰‘•’‘†ƒ”•–˜—ǡ •ƒŒ ’‘†Œ‡–Œ‡ ‘‘‰‘«ƒ ‘’”ƒ˜ŽŒƒŒ‡ ’‘斐‡ †‡Œƒ˜‘•–‹ ‘– †‘†ƒ–‘ •–‘”‹–‡˜Ǥ  œƒ†Œ‹”ƒœ‹•ƒ˜‹‹œŽ‡–ƒ͖͔͖͕Œ‡ƒ”42 odstotkov pogodbenikov‘†‰‘˜‘”‹Ž‘ǡ†ƒ•‡ Œ‡•拔‹–˜‹Œ‘Œ‹Š‘˜‡’‘—†„‡•’‘斐‹‹ •–‘”‹–˜ƒ‹’‘˜‡«ƒŽ‘–—†‹文˜‹Ž‘•–”ƒ v ‘•‘˜‹†‡Œƒ˜‘•–‹Ǥ‘Ž‡‰–‡‰ƒ†‘†ƒ–‡‰ƒ œƒ•Ž—āƒ –‡” ‘—”‡«‡ ’”‡†‘•–‹ Pogodbena pošta 2383 Šmartno pri Slo- ’”‡† –‡‡ ‹ ’ƒ •ƒ‘ ‹œ˜ƒŒƒŒ‡ ’‘斐‡ ˜‡Œ ”ƒ† — ’‘•Ž—Œ‡ ˜ ’”‘•–‘”‹Š „‹˜æ‡ †‡Œƒ˜‘•–‹‡•‡«‘œƒ‰‘–ƒ˜ŽŒƒ–—†‹•–ƒŽ’‘æ–‡ǤŒ‹Š‘˜ƒ‘•‘˜ƒ†‡Œƒ˜‘•–Œ‡œƒ- ‘’Žƒ«‹Ž‘œƒ—’”ƒ˜ŽŒƒŒ‡’‘‰‘†„‡‡’‘˜ƒ”‘˜ƒŽ‘œƒ•–‘’‹æ–˜‘Ǥ 文Ǥ —˜ƒ”Œƒ œ œƒ˜ƒ”‘˜ƒŽ‹ œƒ•–‘’ƒŒ‡ǡ Œ‡ ’‘˜‡†ƒŽǡ †ƒ •‘ •‡ œƒ ’‘‰‘†„‡‘ ’‘æ–‘ ‘†Ž‘«‹Ž‹ œƒ”ƒ†‹ 拔‹–˜‡ •˜‘Œ‡ †‡Œƒ˜‘•–‹ ‹ †‘„”‡Ž‡‰‡ƒŒ‡‹Š’”‘•–‘”‘˜’‘æ–‡Ǥ Visoka kakovost opravljanja poštnih storitev ƒ’‘•Ž‡‹ƒ’‘‰‘†„‡‹’‘æ–‹•‡’”‡† œƒ«‡–‘ ‘’”ƒ˜ŽŒƒŒƒ ’‘斐‡ †‡Œƒ˜‘•–‹ —†‡Ž‡ā‹Œ‘ ‹œ‘„”ƒā‡˜ƒŒƒ ‹ ’”ƒ–‹«‡‰ƒ —•’‘•ƒ„ŽŒƒŒƒ ƒ —«‹Š ’‘æ–ƒŠǡ ƒ•‡Œ‡ ’ƒ •‘ Œ‹ œƒ ‘”‡„‹–‘ ’‘‘« ˜‡†‘ ƒ˜‘ŽŒ‘–—†‹œƒ’‘•Ž‡‹˜‘æ–‹Ž‘˜‡‹Œ‡Ǥ ‘œƒ†Œ‹ƒ‡–‹‹œŽ‡–ƒ͖͔͖͕Œ‡˜‡«‘–͔͜ odstotkov pogodbenih pošt zadovoljnih •’‘‘«Œ‘ǡ‹Œ‘’”‹‹œ˜ƒŒƒŒ—•–‘”‹–‡˜ƒ ,‡ā‡Ž‹–‡–—†‹˜‹’‘•–ƒ–‹†‡Ž—•’‡æ‡ ’‘斐‡œ‰‘†„‡‹„‹ā‡Ž‡Ž‹‘†’”‡–‹’‘‰‘†„‡‘’‘æ–‘ǡƒ’‹æ‹–‡ƒ‡Ǧƒ•Ž‘˜ PGP.mnenje@posta.siǤ 櫇‘’‘•Ž‘˜‡ partnerje za pošti ͚͚͟͠~‡–ƒŽ‡‹͚͚͛͜ ‘˜”‡ ƒ”ƒ˜•‡’‘ŽŒ— ter tudi za ’‘æ–‡͚͚͛͛˜Ǥƒ˜Ž‘˜‡•‹Š‰‘”‹ ƒŠǡ ͚͚͛͜‡‡†‹–ǡ͚͚͛͝˜Ǥ”‘Œ‹ ƒ˜Ž‘˜‡•‹Š‰‘”‹ ƒŠǤ ‘æ–‹Ž‘˜‡‹Œ‡˜ƒ„‘‘•˜‡–‘˜ƒŽ‹ǡ kako organizirati delo pogodbene pošte, da bi dosegla optimalne rezultate. ‡œƒ˜•‡Š’‘æ–ǡœƒƒ–‡”‡‹æ«‡‘ ’‘•Ž‘˜‡’ƒ”–‡”Œ‡ǡŒ‡‘„Œƒ˜ŽŒ‡ƒ•’Ž‡tni strani www.posta.si. ‘æ–ƒŽ‘˜‡‹Œ‡Ǥƒ‡•ŽŒ‹˜‘˜•‡’‘˜•‘†Ǩ Štajerski TEDNIK torek, 19. 4. 2022 COLOR CMYK Futsal Presenečenje, kot ga že dolgo ni bilo Stran 14 Rokomet Ptujčanke v skupino za končno 5. mesto Stran 14 stran 13 Nogomet Zanimive tekme, številni preobrati Stran 15 Tenis S Tamaro in Kajo med 26 najboljših Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z 1. SNL, 31. krog Koper Mariboru že dobesedno »diha za ovratnik« Pred zadnjimi petimi krogi položaj na vrhu, v sredini in tudi na dnu ni nič kaj jasen, kvečjemu postaja iz kroga v krog vse bolj zapleten. Za zanimivost prvenstva je to seveda dobro … Maribor je imel v tekmi proti Kalcerju priložnost, da pred najbližjimi tekmeci iz Kopra ohrani prednost in tako mirneje pričaka zaključek sezone. V tekmi, kjer ni uspel zabiti gola – pozitivno je, da ga tudi ni prejel –, pa se ta računica ni izšla. Nedvomno je eden od glavnih razlogov ta, da v ekipi zaradi lažje poškodbe ni bilo najboljšega posameznika in strelca Ognjena Mudrinskega. Da njegovim soigralcem proti sicer izjemno čvrstemu obrambnemu bloku Radomljanov ni uspelo niti enkrat priti v 100 % priložnost, pa je že nekoliko bolj skrb vzbujajoče in kaže na veliko odvisnost ekipe od enega samega posameznika. Koper je v Domžalah znal izkoristiti ponujeno priložnost za približanje vijoličastim na eno samo točko zaostanka. Domžalčani v tej fazi sezone zagotovo več stavijo na prihajajoči polfinale Pokala kot pa na prvenstvo, zato je bila naloga Kopra nekoliko lažja. A popotnica Domžal za pokalno tekmo ni dobra, zmagali niso namreč že na zadnjih osmih tekmah (štirje remiji, štirje porazi), nazadnje so izgubili trikrat zapored. Dodatna težava je rdeči karton pomembnega člena zasedbe Gabra Dobrovoljca. Četverica med tednom za pokalni finale Najkrajša pot do evropskih tekmovanj praviloma vodi preko pokalnega tekmovanja, kjer je treba odigrati manj kot deset srečanj. Letos je ta pot zaradi korona razmer še bistveno krajša, saj v njem tekmuje le 12 moštev (prvoligaši in dva drugoligaša) po sistemu izpadanja – gre za nogometni »tek na 60 metrov«. Za lovoriko bo tako najboljša ekipa potrebovala le štiri, oz. celo tri zmage (Bravo, Celje in Koper so začeli v osmini finala, Domžale šele v četrtfinalu). Favoritov v pokalnem tekmovanju ni, v enem samem srečanju so vedno možna presenečenja, sploh v tako pozni fazi tekmovanja, ko se nobena ekipa ne bo spustila v odprt boj, ampak bo v veliki meri prisotno taktično nadigravanje. Pokal Pivovarna Union, polfinale: Bravo – Domžale (v sredo, 20. 4., ob 16.00) Koper – Celje (v četrtek, 21. 4., ob 20.15) S precej boljšim razpoloženjem zaključek sezone pričakujejo Celjani, ki so tokrat ugnali Bravo. Celje je ob Kopru in Mariboru najuspešnejša ekipa v zadnjem obdobju, redno pa v tem obdobju igrata Matjaž Rozman in Matic Vrbanec. Prvi je tudi tokrat mrežo ohranil nedotaknjeno, drugi pa je vpisal novo asistenco. Olimpija se je mučila s Taborom, za razliko od Maribora proti Kalcerju, pa ji je enkrat vendarle uspelo ugnati gostujočega vratarja. To je uspelo njihovemu najboljšemu strelcu Mustafu Nukiću, za katerega je to bil 11. gol v sezoni. JM 1. SNL, REZULTATI 31. KROGA: Maribor – Kalcer Radomlje 0:0; Domžale – Koper 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Colley (47.). Rdeči karton: Dobrovoljc (66., Domžale); Celje – Bravo 2:0 (2:0); strelca: 1:0 Sokler (23.), 2:0 Zec (42.); Olimpija – CB24 Tabor Sežana 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Nukić (56.). Tekma Mura – Aluminij je bila odigrana v ponedeljek. 1. MARIBOR 31 2. KOPER 31 3. OLIMPIJA LJUBLJANA 31 4. MURA 30 5. BRAVO 31 6. CELJE 31 7. DOMŽALE 31 8. KALCER RADOMLJE 31 9. TABOR SEŽANA 31 10. ALUMINIJ 30 18 17 15 12 11 11 9 8 7 4 6 7 8 6 7 9 11 7 9 11 5 15 1012 9 14 8 16 1115 47:30 50:34 44:32 42:39 29:29 37:42 37:38 34:44 26:33 27:52 60 59 52 47 42 38 37 33 29 23 Foto: Grega Wernig / m24.si Maribor (na fotografiji Max Watson) proti Kalcerju ni uspel potrditi vloge favorita, z remijem so bili veliko bolj zadovoljni v taboru gostov. Maribor – Kalcer Radomlje 0:0 MARIBOR: Jug, Sikošek, Watson, Mitrović, Mutavčić (od 46. Milec), Repas (od 88. Antolin), Makoumbou, Sellouki (od 79. Kronaveter), Alvir (od 83. Tavares), Ivanović, Sirk (od 79. Žugelj). Trener: Radovan Karanović. KALCER RADOMLJE: Velić, Ševelj, Guček, Mužek, Rugašević, Zabukovnik, Bumbu (od 78. Jazbec), Šarić (od 78. Cerar), Pogačar (od 58. Primc), Mrkonjić (od 70. Nuhanović), Guzina. Trener: Nermin Bašić. Naslednja tekma po derbiju je vedno zahtevna, tega so se zavedali tudi v taboru vijoličastih. Ob izostanku Mudrinskega so se Nogomet z 2. SNL Težave v klubu vse bolj vidne na igrišču Brežice 1919 Terme Čatež – Drava Ptuj 7:1 (1:1) STRELCI: 0:1 Šlak (9.), 1:1 D. Brkić (45.), 2:1 Hanžek (57., z 11 m), 3:1 Mrvič (60.), 4:1 Ruedl (63.), 5:1 Ruedl (71.), 6:1 Ruedl (78.), 7:1 Ruedl (85.). BREŽICE TERME ČATEŽ: Banić, Perišić (od 86. Smiljanić), Kocjančič, Regović (od 27. Mrvič), Muzaferović (od 46. Brekalo), Šantek, D. Brkić (od 76. T. Brkić), Hanžek, Kordić-Gružić (od 86. Geč), Ruedl, Sivonjić. DRAVA PTUJ: Trajkovski, Šlamberger, R. Nanitelamio (od 46. Tassin), Štornik, Melvan, Korošec, Ploj (od 79. Penič), Čeh, Jelerčič, Šlak (od 79. Pivko), Miljanić (od 67. Baligač). Že ptički na vejah čivkajo, da se pri NK Drava soočajo s številnimi težavami, nad njim kot Damoklejev meč v prvi vrsti visi licenciranje. Tega bodo pri ptujskem drugoligašu le stežka uspešno opravili, denarja za poplačilo starih obveznosti preprosto ni na vidiku. Nigerijski in italijanski vlagatelji so v zadnjih letih za ta del poskrbeli, ko so dvignili srečevali še s številnimi drugimi težavami. »Marsikaj se je dogajalo v zadnjih dneh, ni se bilo lahko odzvati. Imeli smo kar nekaj težav in se nismo predstavili v najboljši luči. Dejstvo je, da nam Mudrinski veliko pomeni. Tokrat ni mogel nastopiti, zaradi višje sile smo morali opraviti več sprememb. Milec je začutil bolečine okrog aduktorja, Žugelj se je slabo počutil, Antolin je dobil neprijeten udarec v oko med zadnjim treningom, Šturm nekaj dni ni treniral zaradi bolezni. To nam je zapletlo situacijo. Verjeli smo, da bodo igralci, ki bodo dobili priložnost, prispevali svoj delež, vendar najboljšega strelca ni lahko nadomestiti,« je za spletno stran mariborskega prvoligaša dejal trener Radovan Karanović. »Nedvomno nismo končali tekme na način, kot smo si želeli, čeprav smo napadali vseh 90 minut – žal neuspešno. Prizadevnosti fantom ne gre oporekati, dejstvo pa je, da smo naredili preveč individualnih napak v fazi napada. Ob tako zgoščeni postavitvi tekmecev ni bilo enostavno priti do gola, bilo je tudi nekoliko preveč 'carinjenja' žoge. Pri tem moramo imeti določeno mero razumevanja, saj je bila prav velika želja po še eni zmagi tista, ki je privedla do določenih napak,« je o tekmi dejal Karanović in dodal: »Izgubljeni točki moramo nadoknaditi kje drugje. Upam, da bodo fantje še bolj povezani prišli iz te situacije. Ostati moramo mirni, le mi smo tisti, ki odločamo o svoji usodi. Sami lahko rešimo vse v naslednjih tekmah in iz tega moramo izhajati.« Tekma v Brežicah je bila za Dravo ena od zadnjih možnosti za morebiten pobeg z dna lestvice, tekme z neposrednimi tekmeci za obstanek vedno »štejejo dvojno«. V prvem polčasu je še izgledalo, da bo to res tako, vodilni gol Sebastjana Šlaka v 9. minuti je dajal upanje. To se je začelo podirati ob koncu prvega polčasa, ko je 21-letni Hrvat Dragan Brkić so svojim tretjim golom na zadnjih petih tekmah izid izenačil. Odločilni trenutek tekme je bil penal za domačo zasedbo v 56. minuti, iz katerega je Tomislav Hanžek svoje moštvo popeljal v vodstvo. Sledil je »razpad sistema« pri gostih, ki so do konca srečanja prejeli še pet golov, kar štiri od tega je prispeval 18-letni Andraž Ruedl. Za mladega vezista so bili to prvi štirje zadetki v članski konkurenci … Majić in Marič v Novem mestu dosegla vseh pet golov Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so morali tudi proti zadnjeuvrščenim Brežicam podpisati predajo. roke od kluba oz. so bili na skupščinah razrešeni, pa je situacija postala samo še slabša. Nedvomno se vse skupaj odraža tudi na igrišču, kjer igralci z iz dneva v dan naraščajočimi zapadlimi obveznostmi razumljivo ne morejo pokazati tega, zaradi česar so bili pripeljani v klub. Tudi novi trener Vladimir Pantelić seveda nima v rokah čarobne palčke za izhod iz krize … REZULTATI 25. KROGA: Brežice 1919 Terme Čatež – Drava Ptuj 7:1 (1:1); Triglav Kranj – Rudar Velenje 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Matić (36.), 2:0 Vipotnik (62.); Vitanest Bilje – Primorje 0:3 (0:0); strelca: 0:1 R. Šolaja (74.), 0:2 R. Šolaja (86. z 11 m), 0:3 Bončina (93.); Fužinar Vzajemci – Roltek Dob 2:3 (2:3); strelci: 0:1 Gregorin (14.), 1:1 Verunica (25.), 2:1 Katuša (32.), 2:2 Justin (42.), 2:3 Gregorin (45.); Krka – Beltinci Klima Tratnjek 3:2 (1:0); strelca: 1:0 Majić (45.), 1:1 Marič (48.), 1:2 Marič (67.), 2:2 Majić (82.), 3:2 Majić (90.); V naslednjem krogu dravaše čaka domača tekma s Fužinarjem. JM Rogaška – Krško 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Ikwuemesi (45.), 1:1 Gobec (91.). Rdeči karton: Doumbia (4., Krško); Tekmi Ilirija 1911 – Nafta 1903 in Gorica – Jadran Dekani sta bili odigrani v ponedeljek. 1. GORICA 2. TRIGLAV KRANJ 3. NAFTA 1903 4. KRKA 5. RUDAR VELENJE 6. ROGAŠKA 7. PRIMORJE 8. ROLTEK DOB 9. FUŽINAR VZAJEMCI 10. VITANEST BILJE 11. BELTINCI 12. ILIRIJA 1911 13. JADRAN DEKANI 14. KRŠKO 15. BREŽICE ČATEŽ 16. DRAVA PTUJ 24 24 24 25 25 25 24 25 25 25 25 23 23 25 25 25 19 16 12 11 13 12 9 10 9 8 7 6 4 4 3 4 2 3 5 3 8 4 7 7 1 11 3 10 8 7 5 10 6 10 8 9 8 10 6 11 11 8 8 13 8 14 4 17 45:13 46:14 57:24 41:31 44:37 38:32 35:28 40:37 40:42 32:38 30:39 23:30 25:26 22:47 23:48 23:78 59 53 44 40 40 39 35 35 33 32 29 24 23 20 17 16 COLOR CMYK Štajerski TEDNIK torek, 19. 4. 2022 Šport 14 torek z 19. aprila 2022 Futsal z 1. SFL, končnica, polfinale, prva tekma Presenečenje, kot ga že dolgo ni bilo Ekipa FC Hiša daril Ptuj si je šele med tednom zagotovila nastop v polfinalu letošnje končnice državnega prvenstva v našem najmočnejšem futsal tekmovanju, v petek pa je že gostovala v Rogaški Slatini, kjer jo je pričakala favorizirana domača zasedba, branilka naslova državnih prvakov. Ptujčani se na vnaprej podeljeno podrejeno vlogo v obračunu proti udeležencu evropske Lige prvakov niso ozirali in so z zmago pripravili prvovrstno presenečenje! Dobovec – Hiša daril Ptuj 1:2 (1:1) STRELCI: 1:0 Cesarec (12.), 1:1 Pasariček (13.), 1:2 U. Seneković (33.). DOBOVEC: Puškar, Peček, Mordej, Kotnik, Čeh, Turk, Novak, Matošević, Gorinšek, Cesarec, Da Rosa. Trener: Kujtim Morina. HIŠA DARIL PTUJ: Caf, Zdovc; U. Senekovič, Ručna, Debeljak, Pihler, Fleten, Andrijašević, Jelić, Pasariček. Trener: Robert Grdović. Ekipa Dobovca je v celotni sezoni izgubila le eno srečanje, v 12. krogu je klonila proti Litiji, ob tem je še dvakrat remizirala, proti Ptuju (1. krog) in Siliku (14. krog). Nekaj ranljivosti je tako vendarle pokazala, ptujska zasedba se je zanašala predvsem na ponovitev obračuna iz uvodnega kroga sezone na Ptuju Foto: Črtomir Goznik Kevin Caf (FC Hiša daril Ptuj) je bil z izjemnimi obrambami junak zmage proti Dobovcu. Več odsotnih pri Ptuju Pred prvo polfinalno tekmo – moštva igrajo na tri zmage – sta imeli obe ekipi težave s poškodbami in kaznimi, tako sta v domači vrsti manjkala Kristjan Čujec in Klemen Duščak, v gostujoči pa je bil seznam še precej daljši, manjkali so vratar Klemen Anžel, Denis Kneževič (najboljši strelec ekipe), Nikola Badrov, Rok Rednak in Tilen Gajser. Dobovec je imel od samega začet- Rokomet z 1. A SRL (ž), končnica Ptujčanke v skupino za končno 5. mesto Mlinotest Ajdovščina – Ptuj 32:22 (14:11) ŽRK PTUJ: T. Tripković; Kolenko 5(3), Bedrač 4, Puž 4, Kreft 3, Orešek 2, Krasnič 2, Rukelj 2, Luknjar, Ciglar, Šemrl, Wudler. Trener: Matej Bračič. Rokometašice ŽRK Ptuj so odšle na gostovanje v Ajdovščino z zavedanjem, da je pred njimi zares težavna naloga in da bi bilo zares velikansko presenečenje, če bi ugnale domačo zasedbo. Ta je na prvi tekmi na Ptuju zmagala z izidom 26:39, tudi v drugo pa je potrdila svojo visoko vrednost V drugem polčasu se slika na igrišču ni bistveno spremenila, nekaj več napadalnih poskusov pa so – glede na prvi polčas – vendarle imeli tudi varovanci Roberta Grdovića. Edino uspešno akcijo so izvedli v 33. minuti, ko je Timotej Debeljak streljal z desne strani, odbito žogo vratarja Puškarja pa je v mrežo iz bližine pospravil Urban Senekovič – 1:2. Izjemni Kevin Caf (2:2). Celotna ostala statistika medsebojnih obračunov je bila povsem na strani Dobovca … in 2. mesto iz rednega dela sezone (Ptujčanke so bile sedme). Tudi v drugo so Štajerke dobro odigrale prvi polčas, še v 23. minuto so vodile z izidom 9:10. Do odmora so domačinke z delnim izidom 5:0 prešle v vodstvo (14:10), ki ga do konca srečanja niso več izpustile iz rok. Gostje so zaostanek treh golov vzdrževale vse do zaključka tekme – v 48. minuti je bilo 23:20. V končnici je prišla do izraza daljša klop domačink, ki so do konca srečanja gostjam z agresivnejšo obrambo dopustile le še dva zadetka. ka dvoboja naprej pobudo, gostje pa so se osredotočili na skoncentrirano branjenje in hitre protinapade. Najbolj razburljivo obdobje prvega polčasa je bilo med 12. in 13. minuto, ko so najprej domačini povedli z zadetkom Nika Cesarca (pred golom je v mrežo preusmeril strel Žige Čeha), minuto kasneje pa je po podaji Urbana Senekoviča iz kota izenačil Patrik Pasariček. Do konca polčasa so imeli večino časa žogo v svoji posesti domačini, a gibljivega in strnjenega obrambnega bloka ptujske zasedbe jim ni uspelo prebiti, velikokrat so bili gostje uspešni v blokadah. Na drugi strani je bil blizu gola Urban Sene- Četrtfinale (igralo se je na dve zmagi), rezultati: Krka Novo mesto – Litija 35:31 (18:15) – skupno 2:0 za Krko; Krim Mercator – Velenje 42:21 (19:10) – skupno 2:0 za Krim; Z'dežele – Zagorje 10:0 (odpovedana zaradi poškodb in bolezni v ekipi Zagorja) – skupno 2:0 za Z'dežele; Mlinotest Ajdovščina – Ptuj 32:22 (14:11) – skupno 2:0 za Ajdovščino. Krim, Ajdovščina, Krka in Z'dežele so se uvrstile v skupino od 1. do 4. mesta. Ptuj, Litija, Velenje in Zagorje so se uvrstile v skupino od 5. do 8. mesta. Ptujsko ekipo čaka v zaključku sezone boj za uvrstitev od 5. do 8. mesta. »Ciljamo na 5. mesto,« je brez zadržkov dejal trener ptujske ekipe Matej Bračič. JM stran 14 kovič v 16. minuti, a je Damir Puškar strel ubranil. Do konca tekme je sledila popolna ofenziva domačinov, ki so poskušali tudi z igro z vratarjem v polju, a je bil izjemni Kevin Caf zanje tokrat previsoka ovira. Pri tem je imel tudi močno podporo svojih soigralcev, ki so na igrišču pustili zadnje atome moči. Bolj oslabljeni so, več energije vlagajo v tekme … »To je bila prava polfinalna tekma, na kateri smo imeli oboji zaradi številnih odsotnih igralcev manjšo rotacijo kot sicer. Dobovec je dominiral v posesti, mi pa smo tudi začeli dobro, imeli smo nekaj priložnosti. Skozi celotno srečanje smo imeli jasen cilj: postavili smo se nazaj v obrambno formacijo in čakali protinapade. Domačin je povedel, a smo hitro odgovorili. V drugem delu smo padli, nesporna kakovost domačinov je prišla do izraza, nas pa je v igri držal izjemni Kevin Caf, malce smo imeli Litija v prednosti pred Vrhniko V drugem polfinalnem srečanju so Litijani v domači dvorani ugnali ekipo Siliko Vrhnika, rezultat je bil 3:1 (2:1). Strelci so bili za domače Ferreira (v 16. in 19. minuti) in Šturm (29.), za goste pa je vodilni zadetek na tekmi zabil Jandrić (14.). tudi sreče. Mojih sedem igralcev se je metalo na glavo, zato je zmaga zaslužena. Veliko nam pomeni - dobili smo bitko, ne pa še tudi vojne,« je po tekmi povedal trener Ptujčanov Robert Grdović. Slabše volje je bil na drugi strani njegov stanovski kolega Kujtim Morina: »Najprej čestitam Ptuju za zmago. Kot drugo bi povedal, da smo igrali dobro. Že dolgo nisem videl, da bi si katera od ekip ustvarila toliko priložnosti. Ne želim kakorkoli zmanjšati pomena zmage Ptuja, dobili pa smo dobro lekcijo, s katero gremo naprej. Konec tedna je nova tekma, serija se igra na tri zmage.« Druga polfinalna tekma bo na sporedu v petek ob 20.00 v dvorani Ljudski vrt. JM Rokomet z 2. DRL (m) Neverjeten preobrat v zadnjih petnajstih minutah Kronos Logatec - Velika Nedelja 22:23 (14:8) V. NEDELJA: Mesarec (17 obramb - 3x7m); Zorec 2, Kosi, Kovačec 7, Toplak 6, Sovič 2, Borko 3, Kralj 1, Niedorfer 2. Trener: Davorin Kovačec SEDEMMETROVKE: Kronos 10/7; V. Nedelja 4/3. IZKLJUČITVE: Kronos 12; V. Nedelja 10 minut. IGRALEC TEKME: Ian Mesarec (Velika Nedelja). Po dolgih zapletih je le bila odigrana še zadnja tekma 14. kroga rednega dela prvenstva. Zaradi različnih razlogov so domačini zavrnili kar devet predlogov Velike Nedelje za termin te tekme … Gostje so v Logatec prispeli v okrnjeni zasedbi, saj je zaradi služb in študijskih obveznosti med tednom manjkalo nekaj igralcev. Velika Nedelja je povedla takoj na začetku (0:1), nato so ves 1. polčas izid nadzorovali domačini. Gostom nikakor ni ustrezala igra brez smole, ki je v dvorani v Logatcu prepovedana. Iz tega so izhajale številne tehnične napake in zgrešeni meti. Po zaostanku petih golov (9:4) je sledila serija zelenih 0:4 (9:8) in kazalo je, da stvari prihajajo na svoje mesto. Žal temu ni bilo tako in prvi del tekme je Kronos zaključil s petimi zaporednimi doseženimi goli (14:8). Začetek 2. polčasa je bil podoben 1. polčasu in prednost v prid Kronosa je kar rasla - v 45. minuti je znašala +8 (19:11). Nato pa je sledil neverjeten preobrat! Domačini so se že začeli veseliti prestižne zmage in so začeli prehitro zaključevati napade. V golu Velike Nedelje je 18-letni Ian Mesarec branil mogoče in nemogoče, v napadu zelenih je steklo in v 58. minuti se je tehtnica že prevesila na stran gostov (20:22). Veliki Nedelji je uspela serija kar 1:11! Seveda ni šlo brez dramatične končnice, kjer sta slaba sodnika po tekočem traku dosodila še deveti in deseti kazenski strel Kronosu (22 22), a na koncu so rokometaši Velike Nedelje izkušeno izpeljali zadnji napad in Niko Sovič je šest sekund pred koncem zadel za novo zmago. To je bila že osemnajsta zaporedna zmaga Velike Nedelje v tem državnem prvenstvu. Do konca sezone 2021/22 v 2. državni ligi so še štiri tekme, tri v gosteh ter ena doma. V naslednjem 3. krogu končnice Nedeljčani odhajajo na gostovanje v Ajdovščino. JM Žiga Borko, Velika Nedelja: „Tekme med tednom in še na gostovanju je zelo težko igrati. Čez cel dan so misli ali pri službi ali pri študiju, potem je tu še dolga pot in za piko na i v Logatcu ne smeš igrati s smolo. Visoki zaostanek na začetku tako ni nič čudnega. Na srečo smo letos toliko kvalitetni v obrambi, da ko zares stisnemo, imajo vse ekipe težave. Ob tem imamo letos odličen vratarski par in ob tej priložnosti moram pohvaliti vratarja Iana Mesarca, ki je pri zaostanku z osmimi goli zaustavil nekaj pomembnih strelov ter nam dal dodatni zagon v zaključku tekme. Veseli tudi to, da pri velikem zaostanku nismo vrgli puške v koruzo, ampak smo se bodrili in si rekli, da bodo prišle naše minute in da je tudi preobrat možen. Zelo smo veseli te zmage, predvsem pa igre v obrambi v 2. polčasu, ko smo iz igre prejeli le pet zadetkov. Gremo tekmo po tekmo, borili se bomo do konca na prav vsaki tekmi in čas bo pokazal, ali nam bo uspelo sezono do konca izpeljati brez poraza. Težko bo, a se je vredno potruditi.“ Foto: Črtomir Goznik Ekipa Ajdovščine je bila za ptujsko zasedbo (v skoku z žogo Neli Rukelj) pretrd oreh na obeh četrtfinalnih preizkušnjah. Foto: Črtomir Goznik Vratar Ian Mesarec (Velika Nedelja) je bil ključni mož za zmago Velike Nedelje v Logatcu. Štajerski TEDNIK torek, 19. 4. 2022 COLOR CMYK stran 15 Šport torek z 19. aprila 2022 15 Nogomet z 3. SNL - vzhod Zanimive tekme, številni preobrati Podvinci – Premium Dobrovce 0:0 PODVINCI: Cajnko, Gojkošek, Ramšak, Rodrigues (od 46. Prahić, od 81. Šlamberger), Svenšek, Kuserbanj, Modrič, Oman, Anžel, Zamuda Horvat (od 62. Kolenko), Zajko. Trener: Robert Hojnik. Nogometaši Podvincev so po torkovi zmagi proti Šampionu proti Dobrovcam veljali za favorite, a so se morali v tekmo podati oslabljeni, med drugimi je manjkal kapetan Jernej Orovič (trak je tokrat nosil Denis Kuserbanj). »Nedvomno smo bili v polju boljša ekipa na igrišču, a tokrat pred golom tekmecev nismo bili tako razpoloženi kot na nekaterih prejšnjih tekmah. Imeli smo nekaj priložnosti, najlepšo v zaključku tekme, ko je Tomaž Gojkošek lepo streljal z glavo, a je eden izmed branilcev Dobrovcev žogo na golovi črti izbil z glavo nazaj v polje,« je po tekmi povedal trener Podvincev Robert Hojnik. V naslednjem krogu Podvinčane čaka lokalni derbi v Cirkulanah. Dravinja – Cirkulane 4:4 (2:2) STRELCI: 0:1 Cimerman (33.), 1:1 Pipenbaher (36.), 2:1 Čakš (39.), 2:2 Cimerman (45.), 2:3 Golub (51.), 2:4 Golub (62.), 3:4 Napotnik (75.), 4:4 Rožmarič (93.). CIRKULANE: Zajc, B. Cesar, Sitar, Živič, Bojnec, Lipavšek (od 86. Mlakar), Kukovec, Travnikar, Ljubec, Cimerman (od 46. Golub), Majcen. Trener: Boštjan Zemljič. V Slovenskih Konjicah sta Dravinja in Cirkulane odigrala izjemno zanimivo tekmo z veliko zadetki in 3. SNL – vzhod REZULTATI 20. KROGA: Podvinci – Premium Dobrovce 0:0, Dravinja – Cirkulane 4:4 (2:2), Zavrč – Posavje Krško 0:0, Zreče – Kety Emmi Bistrica 0:5 (0:3), Korotan Prevalje – Bosch Bračič Videm 3:3 (3:1), Šmartno 1928 – Šampion 1:0 (0:0), Koroška Dravograd – Šmarje pri Jelšah 3:0 (1:0). 1. K. EMMI BISTRICA 20 2. KOR. DRAVOGRAD 20 3. DRAVINJA 19 4. ŠMARTNO 1928 19 5. CIRKULANE 20 6. ŠAMPION 20 7. PODVINCI 20 8. ZAVRČ 20 9. B. BRAČIČ VIDEM 20 10. POSAVJE KRŠKO 19 11. KOROTAN PREVALJE 20 12. DOBROVCE 20 13. ŠMARJE 19 14. ZREČE 20 16 11 10 10 9 10 8 7 6 6 7 6 3 2 3 2 4 3 6 0 5 6 7 6 3 4 4 1 1 7 5 6 5 10 7 7 7 7 10 10 12 17 64:12 47:36 37:22 32:23 33:25 37:36 39:28 29:32 29:40 29:38 26:47 33:42 15:36 14:47 51 35 34 33 33 30 29 27 25 24 24 22 13 7 številnimi preobrati. Na koncu sta si ekipi razdelili točki, bližje popolnemu izkupičku pa so bili gostje, ki so s po dvema goloma Alena Cimermana in Svena Goluba (ob polčasu je zamenjal prav poškodovanega Cimermana) vodili že 2:4. Na koncu so izenačujoči gol prejeli v tretji minuti sodniškega podaljška … »Ko daš v gosteh štiri gole in ne dosežeš zmage, potem je jasno, da smo odigrali slabo obrambo. Tekmo smo kontrolirali in bili boljši v igri, posledica tega so bili štirje lepi zadetki in trdno vodstvo 2:4. Pri tem izidu smo imeli še dve ali tri lepe priložnosti za dokončno potrditev zmage, a jih nismo uspeli realizirati. Obrambo smo tokrat odigrali slabše od pričakovanj, kar tri zadetek smo si zabili takorekoč sami, ko so nam visoke žoge nekontrolirano padale v kazenski prostor in jih nismo uspeli izbiti. Igra se kljub temu stopnjuje, igralci počasi sprejemajo moje zahteve, zato mi je žal za izgubljeni točki,« je o tekmi dejal Boštjan Zemljič. Zavrč – Posavje Krško 0:0 ZAVRČ: Maroh, Pofuk, Drevenšek, Kokot, Potočnik (od 72. Vočanec), Lazar (od 72. Mihalić), L. Šket, Kocbek (od 58. Kajzer), Koren, Štumberger (od 88. Kelc Vnuk), Zorko. Trener: Gorazd Šket. Rdeči karton. Zorko (50., Zavrč) Oslabljena ekipa Zavrča (poškodbe, viroze) je gostila ekipo Posavje Krško, ki spomladi na dosedanjih štirih tekmah sploh še ni oddala točke, zmagali so proti Dravinji, Podvincem, Dravogradu in Zrečam (čaka še jih zaostala tekma s Šmartnim). Zavrč je tako prva ekipa, ki jim je preprečila zmagoviti niz … »Čeprav smo igrali proti ekipi, ki letos še ni oddala točke, smo bili bližje zmagi kakor tekmeci, saj smo v zaključku prvega polčasa zastreljali penal. Od 50. minute naprej smo igrali brez Roka Zorka, ki je prejel drugi rumeni karton. Na koncu moramo biti s točko seveda zadovoljni, je tudi realni kazalnik dogodkov na igrišču,« je dejal trener Zavrča Gorazd Šket. Korotan Prevalje – Bosch Bračič Videm 3:3 (3:1) STRELCI: 1:0 Jezernik (18.), 2:0 Grešovnik (20.), 3:0 Ofič (22.), 3:1 Šegula (38.), 3:2 Čuš (72.), 3:3 Tement (80.). BOSCH BRAČIČ VIDEM: Milić, Mesarič, Zdovc, A. Rogina (od 54. Tement), Šegula, Ovčar, Krajnc, Vido- Tenis z Pokal Billi Jean King S Tamaro in Kajo med 26 najboljših Slovenska ženska teniška reprezentanca s Tamaro Zidanšek in Kajo Juvan na čelu je v evroafriški skupini pokala Billie Jean King v turški Antalyji izpolnila cilj – uvrstila se je v višji rang tekmovanja. To so naša dekleta pod vodstvom selektorja Andreja Kraševca izpolnila že po štirih odigranih krogih in zmagah proti Gruziji, Avstriji, Hrvaški in Bolgariji. Poraza proti Švedski in Madžarski, kjer so priložnost dobile nekatere mlajše igralke (Pia Lovrič, Živa Falkner, Lara Smejkal), nista več vplivala na končni razplet, šlo je samo za formalnost. Slovenija je bila nazadnje članica svetovne skupine leta 2012. Tekmovanje se je tedaj imenovalo pokal Fed, razlika pa je tudi v tem, da se zdajšnji pokal Billie Jean King (preimenovan 2020) igra po nekoliko drugačnem sistemu. Slovenija se je uvrstila med 26 najboljših reprezentanc na svetu, ki so bile prej razdeljene v dve svetovni skupini, zdaj pa je Mednarodna teniška zveza zaradi uvedbe zaključnega turnirja to skupino razdelila na kvalifikacije (november 2022), izločilne boje (april 2023) in zaključni turnir dvanajstih najboljših ekip (november 2023). Največji uspeh ženske reprezentance doslej je nastop v četrtfinalu svetovne skupine, se pravi med osmimi najboljšimi ekipami na svetu. To je bilo leta 2003, ko so Katarina Srebotnik, Tina Pisnik, Maja Matevžič in Tina Križan v prvem krogu premagale Argentinke, nato pa v teniškem spektaklu v Portorožu izgubile proti Rusinjam. Zdajšnja generacija deklet je po mnenju kapetana Andreja Kraševca sposobna ponoviti ta dosežek. Pod njegovim vodstvom je Slovenija 2019 dobila dvoboj proti Gruziji za obstanek v 1. evroafriški skupini, nato je Slovenska reprezentanca je v Turčiji osvojila 2. mesto. leta 2020 za las v finalu evroafriške skupine izgubila proti Srbiji, 2021 ni bilo tekmovanja, letos v Antalyi pa so punce cilj izpolnile že v prvih štirih dvobojih. »Vsako sezono naredimo korak naprej. Začeli smo celo v drugi evroafriški skupini in se nato strmo vzpeli do svetovne družbe. S Tamaro Zidanšek in Kajo Juvan, ki sta letos znova dokazali svojo kakovost in ki praktično nikoli nista manjkali v reprezentanci, je Slovenija sposobna iti povsem do konca. A šli bomo od dvoboja do dvoboja. Zdaj je najpomembnejše, da na žrebu dobimo domači teren, da slovenski publiki in mladim igralkam pokažemo, kako zgleda tekmovanje v svetovni konkurenci,« je povedal Andrej Kraševec. Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Zavrča so prvi v spomladanskem delu, ki so uspeli odvzeti točke ekipi Krško Posavje. vič, Čuš (od 80. Zupanič), S. Rogina, Nahberger. Trener: Luka Gajšek. Rdeči karton: Juraja (89., Korotan). V Športnem parku Ugasle peči v Prevaljah sta si ekipi Korotana in Vidma po velikem preobratu razdelili plen, vsaki ekipi je pripadla točka. Gostje so zaostajali za tri zadetke, vse so prejeli v razmiku štirih minut, nato pa v zaključku iskali celo pot do zmage. »Do prvega zadetka smo imeli pobudo in priložnosti, vsaj eno bi morali realizirati. Nato so nastopile naše 'črne minute', v katerih smo dobili tri poceni gole. Na srečo se nismo predali, tako da smo že do polčasa znižali na 3:1. Po dogovoru v slačilnici smo drugi polčas odigrali bolj čvrsto in hitreje, kar je rezultiralo z goloma za izenačenje. V želji po zmagi smo naredili nekaj napak v obrambi, kar pa domačini na srečo niso kaznovali, Nogomet z Lige MNZ Ptuj V soboto sta bili odigrani le dve srečanji 12. kroga, tri pa v ponedeljek. Vodilnemu moštvu iz Poljčan ni uspelo slaviti v Apačah, kar je zasledovalnim moštvom omogočilo možnost priključka. V tekmi med Gerečjo vasjo in Grajeno tega z remijem ni izkoristil nihče … REZULTATA 12. KROGA: Apače – Boč Poljčane 0:0; Gerečja vas – Grajena ANpro 1:1 (1:1); strelca: 0:1 Pihler (18.), 1:1 Rozman (45., z 11 m). 1. BOČ POLJČANE 2. GRAJENA ANPRO 3. BUKOVCI 4. MARKOVCI 5. GEREČJA VAS 6. STOJNCI 7. GORIŠNICA 8. APAČE 9. HAJDINA 10. ŠD SKORBA 11 11 10 10 11 11 11 11 11 11 7 6 6 5 4 4 4 2 1 1 4 2 0 2 5 4 2 4 4 1 0 3 4 3 2 3 5 5 6 9 26:7 27:16 33:10 22:13 15:13 20:18 22:22 12:32 13:27 8:40 25 20 18 17 17 16 14 10 7 4 1. liga MNZ Ptuj: prva zmaga za Rogoznico REZULTATA 9. KROGA: Ormož – Pragersko 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Zorec (10.), 1:1 Sagadin (56., z 7 8 8 7 7 7 8 6 5 4 3 3 2 1 1 1 2 0 0 0 0 0 2 2 4 4 5 7 35:6 19 25:11 16 26:12 14 16:13 9 12:21 9 12:32 6 6:37 3 2. liga MNZ Ptuj: še drugi zaporedni remi Slovenje vasi REZULTATA 9. KROGA: Slovenja vas SMS sanacija – Mladinec Lovrenc 2:2 (1:0); strelci: 1:0 Vrečar (15.), 1:1 Lampret (64.), 2:1 Žalar (72.), 2:2 Vek (82.). Zgornja Polskava – Polskava avtop. Grobelnik 2:2 (2:1); strelci: 1:0 Milošič (27.), 1:1 Kos (29.), 2:1 Smogavc (45.), 2:2 Polajžar (82.). 1. LESKOVEC 8 2. MAKOLE BAR MIHA 8 3. MLADINEC LOVRENC 9 4. ZGORNJA POLSKAVA 9 5. DORNAVA 8 7 5 3 3 3 0 0 4 3 2 1 3 2 3 3 24:15 27:11 19:18 19:17 20:23 3 0 5 12:18 3 1 5 15:23 0 4 5 8:19 9 9 4 Veteranske lige 11 m). Rdeči karton: Trstenjak (87., Ormož); Rogoznica Slofin – Podlehnik 2:1 (0:0); strelci: 1:0 Lozinšek (49., z 11 m), 1:1 Lendero (74.), 2:1 Krajnc (81., z 11 m). 1. SREDIŠČE 2. ORMOŽ 3. PRAGERSKO 4. TRŽEC 5. PODLEHNIK 6. HAJDOŠE 7. ROGOZNICA SLOFIN JM 6. OPLOTNICA SENICA 8 7. POLSKAVA 9 8. SLOVENJA VAS 9 Grajena zamudila vlak za priključek Boču Super liga oz. je Milič dobro posredoval. V zadnji minuti je imel Krajnc priložnost za zmagoviti gol, a se je namesto za strel odločil za podajo. Pozitivno na tej tekmi je bilo to, da smo se vrnili v igro po visokem zaostanku. Na žalost se je na tekmi poškodoval Anton Rogina; upamo, da ni nič resnega, sicer bo to za nas pomenilo precejšnjo težavo,« je dejal trener Vidma Luka Gajšek. 21 15 13 12 11 Vzhod +35 REZULTATI 10. KROGA: Cirkulane veterani – Borovci 2:0, Gorišnica – Grajena 2:1, Podvinci – Dornava 1:2. 1. GORIŠNICA 2. MARKOVCI 3. PODVINCI 4. DORNAVA 5. GRAJENA 6. CIRKULANE 7. ROGOZNICA MURŠIČ 8. BOROVCI 10 9 10 10 10 10 9 10 7 7 7 7 4 2 2 0 1 1 0 0 0 2 1 1 2 1 3 3 6 6 6 9 28:14 21:9 37:11 25:17 23:36 12:22 16:27 9:35 22 22 21 21 12 8 7 1 Zahod +35 REZULTATA 10. KROGA: Leskovec – Tržec 1:3, Pragersko – Apače 10:2. 1. PRAGERSKO 10 7 1 2. SKORBA 9 7 1 3. GEREČJA VAS 8 5 2 4. HAJDINA 8 4 2 5. APAČE 8 3 0 6. TRŽEC 10 3 0 7. LESKOVEC 8 0 0 Ekipa Podlehnika je izstopila iz lige. 2 1 1 2 5 7 8 41:22 33:17 24:11 15:11 19:30 13:25 15:35 22 22 17 14 9 9 0 +40 REZULTATI 10. KROGA: Ormož – Mladinec Lovrenc 2:2, Spodnja Polskava – Videm pri Ptuju 4:4. 1. VIDEM PRI PTUJU 2. MAJŠPERK 3. ORMOŽ 4. LOVRENC 5. OPLOTNICA 6. SPODNJA POLSKAVA 7. HAJDOŠE VETERANI 8. ZGORNJA POLSKAVA 10 9 10 10 9 10 9 9 7 7 4 3 4 3 3 0 2 1 3 4 1 3 0 0 1 1 3 3 4 4 6 9 43:18 24:14 17:17 23:17 19:15 18:23 16:31 9:34 23 22 15 13 13 12 9 0 JM JM, sta Tami v tem tednu v Stuttgartu Najboljša slovenska teniška igralka Tamara Zidanšek (27.) bo v tem tednu nastopila na turnirju serije WTA-500 v Stuttgartu – Porsche Tennis Grand Prix. Na turnirju s peščeno podlago z nagradnim skladom nekaj več kot 750.000 dolarjev nastopajo številne zvezdnice z vrha svetovne teniške lestvice, kar sedem iz najboljše deseterice, tudi prva igralka sveta Iga Swiatek. Tamara se bo v 1. krogu pomerila z domačo povabljenko Lauro Siegemund (232.), v primeru uspeha jo v 2. krogu čaka 4. nosilka, Grkinja Maria Sakkari (5.). Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Gerečje vasi in Grajene so se razšli z remijem. Štajerski TEDNIK torek, 19. 4. 2022 COLOR CMYK Šport mladih, šport 16 Šolski šport z Rokomet, fantje stran 16 torek z 19. aprila 2022 Šolski šport z Rokomet, dekleta Na Hardeku najboljši domačini Medobčinski naslov OŠ Gorišnica V začetku aprila je v športni dvorani OŠ Ormož potekalo območno tekmovanje v rokometu za mlajše učence letnika 2009 in mlajše. Nastopile so tri ekipe, največ pa je pokazala domača ekipa OŠ Ormož, ki je slavila Sredi aprila je v Markovcih potekalo medobčinsko tekmovanje v rokometu za učenke letnika 2009 in mlajše. Nastopile so tri ekipe, ki so igrale po sistemu vsaka z vsako. Največ so prikazale članice ekipe OŠ Gorišnica, ki so prepričljivo zmagale v obeh svojih dvobojih. Tekmovanje se na tej stopnji konča. Rezultati: OŠ Ormož – OŠ Velika Nedelja 14:11, OŠ Velika Nedelja – OŠ Ljudski vrt 18:13, OŠ Ljudski vrt – OŠ Ormož 7:15. Vrstni red: 1. OŠ Ormož 2. OŠ Velika Nedelja 3. OŠ Ljudski vrt UR v obeh tekmah in se okitile z naslovom medobčinskih prvakinj. Ob njih se je ne področno tekmovanje uvrstila tudi drugouvrščena ekipa domače šole. Rezultati: vrt – Gorišnica 3:12, Gorišnica – Markovci 7:0. Vrstni red: 1. OŠ Gorišnica 2. OŠ Markovci 3. OŠ Ljudski vrt UR Markovci – Ljudski vrt 8:3, Ljudski Foto: Črtomir Goznik Naslov območnih prvakov so med mlajšimi učenci osvojili rokometaši OŠ Ormož. Konjeniški šport z KK Ljutomer Letos na ljutomerskem hipodromu šest tekmovalnih dni Osrednja ugotovitev zbranih članov KK Ljutomer na občnem zboru v gostišču Zorko v Borecih je znova izjemno dobro delovanje najstarejšega in najuspešnejšega kasaškega kluba v Sloveniji. Najpomembnejša dirka – slovenski kasaški derbi v Ljubljani – je pripadel štiriletnemu konju Prime MS, ki je slavil na vajetih Mitje Slaviča, ob odličnih rezultatih na domačih hipodromih pa so se Ljutomerčani izkazali tudi v tujini. Še zlasti je navduševal Frodo S., družine Slanovih iz Bolehnečicev, ki je lansko leto na tekmovalnih stezah postavljal nove slovenske rekorde. Izstopali so tudi drugi izvrstni kasači z zmagami na pomembnih dirkah tujih hipodromov. Lansko sezono je KK Ljutomer pripravil pet tekmovalnih dni, letos jih načrtujejo šest. Tradicionalno se je sezona odprla na velikonočni ponedeljek (18. april), sledila bo spominska dirka Janka Makoterja in Mirka Hanžekoviča (19. junij), 31. julija bodo kvalifikacije za derbi, 21. avgusta pa slovenski kasaški derbi in kvalifikacije za državno prvenstvo triletnih kasačev. Kvalifikacije za državno prvenstvo dvoletnih kasačev bodo 18. septembra, 9. Medobčinski naslov prvakinj v rokometu so osvojile učenke OŠ Gorišnica. oktobra pa še spominski dirki Ludvika Slaviča st. in Vlada Plohla. Po besedah predsednika KK Ljutomer Branka Kristla bo letos prenovljena manjša tribuna na hipodromu, z morebitnimi pridobljenimi finančnimi sredstvi pa bodo uredili prostor ob Muzeju ljutomerski kasač, kjer naj bi za osnovnošolce, dijake in študente organizirali delavnice na temo reje kasaških konj in prirejanja kasaških dirk. Po sprejetem sklepu članov KK Ljutomer na občnem zboru se dolgoletnemu predsedniku kluba Janku Slaviču podeli naziv častni član kluba. NŠ Foto: Črtomir Goznik Drugo mesto in napredovanje na območno tekmovanje so si priborile domačinke iz OŠ Markovci. Plavanje z DP v Mariboru Med več kot 500 udeleženci tudi 30 iz Ptuja Kopališče Pristan je bilo v prvih dneh aprila prizorišče zimskega moštvenega in posamičnega državnega prvenstva v plavanju za dečke in deklice ter mlajše dečke in mlajše deklice. Tekmovanja v Mariboru se je udeležilo nekaj več kot 500 plavalcev in plavalk. PA Kurent: Brina državna podprvakinja Plavalna akademija (PA) Kurent je nastopila s 16 tekmovalci z izpolnjenimi normami. Prvenstvo, ki je bil načrtovano za začetek februarja, je bilo zaradi covida prestavljeno. Državno prvenstvo Slovenije za mlajše se je odvijalo v dopoldanskem času, prvenstvo starejših pa v popoldanskem. Med mlajšimi Kurenti so plavalci in plavalke odplavali odlične rezultate, sploh glede na dejstvo, da je bilo to njihovo prvo prvenstvo. Najvidnejši rezultat je odplavala najmlajša na prvenstvu Brina Mojsilovič Meznarič, ki si je priplavala naslov državne podprvakinje na 100 m delfin (1:46,16 s), v eni izmed najtežjih disciplin za to starost. Brina je bila prav tako odlična na 50 m prosto, 400 m prosto in 100 m mešano, kjer je osvojila 4. mesta, ter na 50 m delfin, kjer je bila peta. Zelo dober je bil tudi Nejc Viz- Starejši tekmovalci PA Kurent na državnem prvenstvu v Mariboru jak, ki si je na 100 m prsno (1:45,07 s) priplaval odlično 7. mesto, ter na dvakrat daljši razdalji osmo. Ob njima je bil uspešen tudi Pascal Krevs, ki je bil najuspešnejši na 200 m hrbtno, kjer je bil osmi (3:21,84 s). V isti disciplini je bil 10. Rene Mesarič. Ob vseh omenjenih so na prvenstvu za mlajše izkušnje nabirali tudi Frida Dimovski, Žiga Medik, Timotej Plošinjak, Matija Šprah, Jaka Štalcer. Vodila sta jih Gorazd Aurednik in Borut Petrovič. V popoldanskem času so na prvenstvu plavale Eva Hvalec, Mia Jovanović, Žanin Krušič, Sofija Peteršič, Pija Pisar, Nuša Planinšec, Ula Tinka Podlesnik. Najvidnejše rezultate je dosegla Eva, ki je nekajkrat za las zgrešila zmagovalni oder. V disciplini 100 m delfin (1:16,47 s) je osvojila odlično 4. mesto. Šesta je bila tudi na dvakrat daljši razdalji (3:08,60 s) in na 400 m mešano (6:13,86 s). Zelo dobro so odplavale tudi ostale plavalke, saj so popravile osebne rekorde in pokazale, da lahko v prihodnje računajo nanje. Vodil jih je Borut Petrovič. Plavalna akademija Kurent tako kaže, da dela odlično, ne le z najstarejšimi, kjer imajo državne prvake, ampak tudi z najmlajšimi. Vse skozi igro … nuš, Katarina Strelec, Tanaj Lukič in Luka Štandeker. Med omenjenimi je najbolje plavala Zala, ki se je iz časovnega vidika izkazala na 200 m prsno. Ob njej je lep rezultatski napredek naredila tudi Nuša, ki je izboljšala osebne rekorde v hrbtni tehniki. Bernard Veršič: »Vsi naši tekmovalci so me pozitivno presenetili, saj jih je večina izboljšala osebne rekorde, kar je bil glavni cilj. Ob tem je pomembno, da so mladi plavalci zares uživali na tekmovanju v Mariboru.« Za večino predstavnikov PK Terme Ptuj je bil nastop v Mariboru najpomembnejši v tem zimskem delu tekmovanja v 25-metrskem bazenu. UR, DB PK Terme Ptuj: mladi plavalci so pozitivno presenetili Na DP v Mariboru je nastopilo tudi 14 tekmovalcev Plavalnega kluba Terme Ptuj. Ti so se v zadnjem obdobju za prvenstvo intenzivno pripravljali pod vodstvom trenerja Bernarda Veršiča. V kategoriji mlajših dečkov in deklic so PK Terme Ptuj zastopali Sara Maček, Brina Ros, Leja Španinger, Mila Bedrač, Laura Božičko, Leon Zver, Andraž Korošec in Gašper Korošec. Večina izmed njih je izboljšala svoje osebne rekorde, najbolj sta se izkazali Brina in Leja, ki sta odlično opravili s svojimi nastopi predvsem v prsni tehniki. Z uspešnimi nastopi so zgodbo v Mariboru nadgradili dečki in deklice, kjer so PK Terme Ptuj zastopali Zala Črepinko, Aneja Zamuda, Nuša Ar- Foto: Bernard Veršič Mlajša (zgoraj) in starejša skupina Plavalnega kluba Terme Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 19. 4. 2022 COLOR CMYK stran 17 Ljudje in dogodki torek z 19. aprila 2022 17 Ptuj z Še o ureditvi potoka Grajena Ptuj z Leon Mesarič – kronist Parkovna ureditev potoka in okolice Globoke rodbinske korenine „Za zagotovitev stalnega pretoka skozi mesto Ptuj je treba zagotoviti količino vode, ki bo to omogočila. Na razpoložljivem zemljišču pod Gimnazijo Ptuj bi zato morali izvesti zajezitev z akumulacijo, ki bi jo bilo umestno polniti tudi z meteornimi vodami zalednega območja (Rabelčja vas) ter jo po potrebi v izrednih razmerah uporabiti kot požarno vodo,“ pje prepričan arhitekt in urbanist Marjan Berlič. Predvsem pa je v projektih mesta, ko gre za vprašanje urejanja Grajene, treba izhajati iz tega, da gre za povezovalni element treh delov mesta: staro mestno jedro, Rabelčjo vas in poslovno cono. S parkovno ureditvijo obvodnega prostora na območju parkirišča za avtobusno postajo, ki je ključni element urejanja Grajene, in območja mimo Šolskega centra Ptuj bi zelo zbližali danes že omenjene tri ločene dele mesta: staro mestno jedro, Rabelčjo vas z novim naseljem in trgovsko-proizvodno cono. Območje za avtobusno postajo – ključno za urejanje Grajene „Celovita ureditev tega območja zajema ureditev avtobusne postaje z garažno hišo, o kateri se pogovarjamo že več kot 30 let, prometno ureditev Osojnikove ceste z dvema krožiščema, umestitev stanovanjskega bloka ter parkovno ureditev ob Grajeni, kjer je treba upoštevati potok in obstoječe poti. Porušiti bi bilo treba zid na desnem bregu Grajene med brvema, da bi ustvarili enovit ob- Foto: Črtomir Goznik Arhitekt in urbanist Marjan Berlič. „Danes Grajene ne potrebujemo za napajanje obrambnega jarka, danes ji moramo vrniti stik z ljudmi. Grajeno in njeno okolico moramo parkovno urediti. Tega, da je vodna površina s svojo kakovostjo od pet- do desetkratnik zelene površine, se vse premalo zavedamo.“ vodni park s prepletom zelenih in tlakovanih površin, ki ustvarjajo različne ambiente. Tudi na levem bregu ga je mogoče porušiti. S tem bi dobilo mesto stik z vodo, s sonaravno ureditvijo Grajene. Območje bi bilo brez prometa, kar bi omogočilo prosto igro otrok, mir- Raziskovalna naloga Družbeni vplivi na potok Grajena 24 let je minilo od nastanka te naloge, ki so jo za 15. srečanje Mladi za napredek Maribora pripravile dijakinje II. Gimnazije Maribor: Jelka Ciglenečki, Maja Jeromel in Iztok Trop pod vodstvom mentorja prof. Vilija Podgorška. Ugotovili so, da je imel potok Grajena v prvi polovici 20. stoletja večji gospodarski pomen, kot ga je imel v času nastanka te naloge. Poganjal je tri mline, vurberški graščaki pa so v 16. ali 17. stoletju zajezili štiri ribnike za vzrejo rib. V zgornjem toku je ohranjena naravna struga potoka, v strnjenih naseljih so bregovi zaradi hudourniške narave potoka močno utrjeni, na nekaterih mestih so betonski. Ko potok zapusti staro ptujsko mestno jedro, naravne struge ni več. Kmetijstvo ni tisto, ki bi bistveno prispevalo k poslabšanju kakovosti vode. V urbanem okolju pa so glavni viri onesnaževanja sanitarno fekalne vode in izpusti neprečiščenih tehnoloških voda. Struga potoka je doživljala največje spremembe na območju mesta. Že v 14. stoletju se je pod mestom razdelila na dva kraka. Desni krak je imel funkcijo obrambnega jarka, saj je tekel ob mestnem obzidju. V 19. stoletju so ga ob podiranju obzidja zasuli. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pa so izliv preostalega kraka prestavili v drenažni jarek, ki se izliva pod jezom v Markovcih. Na primeru potoka Grajene je tako vidno pogosto poseganje človeka v naravni vodotok, kar ima različne posledice za potok in njegovo okolico. Grajena je centralna vodna površina samega Ptuja. V vsej zgodovini mesta je bila življenje mesta. Grajeno omenja tudi prvi ptujski mestni statut iz leta 1376. Še v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bil v Grajeni na območju pod mestnim pokopališčem tolmun, v katerem so se otroci kopali in veslali v čolnih. Danes Grajene ne potrebujemo za napajanje mestnega obrambnega jarka, danes ji moramo vrniti stik z ljudmi, tako potok kot okolico moramo parkovno urediti. Izgradnja suhega zadrževalnika na območju naselja Grajena pomeni zagotovitev poplavne varnosti. no vožnjo s kolesom proti središču mesta, počitek v naravi in druženje ob vodi. Ob protipoplavni ureditvi Grajene bi bilo treba razmisliti tudi o peš podhodu ob Grajeni pod cesto, železnico, ki bi povezoval mesto s trgovsko-proizvodno cono, da bi pešec in kolesar prišla direktno do trgovskega centra. Podoben podhod je bil aktiven že pred leti. Stalno prehodnost podhoda bi zagotovili s primerno poglobitvijo dna Grajene na območju od Potrčeve (most) do Supernove (bivše Qlandie),“ Marjan Berlič predstavi ureditev območja parkirišča za avtobusno postajo. To so stvari, o katerih bi moralo mesto dolgoročno razmišljati. Pri takšni ureditvi gre za veliko različnih interesov, tako poslovnih kot lastniških. Vse to je treba pripraviti tako, da bodo ljudje poslovno zainteresirani za takšno ureditev, da bo ta prinesla večji dohodek novim investitorjem kot že obstoječim dejavnostim. Foto: Črtomir Goznik Pod gimnazijo bi bilo treba urediti akumulacijo, ki bi jo polnili tudi z meteornimi vodami zalednega območja (Rabelčja vas) ter bi jo lahko uporabili kot požarno vodo v izrednih razmerah. Leona, ki bo letos 15. junija praznoval 89 let, sem spoznal pred več kot 50 leti, ko sem vstopil v družino Mesaričevih. Poznal sem ga kot odličnega orodnega telovadca, več desetletij tudi trenerja, kot jadralnega pilota, odličnega metalurga v jeseniški železarni. V zadnjih 20 letih mi je ob vsakokratnem srečanju, ko se je vračal z Gorenjske na njemu dragi Ptuj, pripovedoval, kako raziskuje svoje poreklo, kaj ob tem doživlja in predvsem uživa. Vsa spoznanja si je skrbno zapisoval in nazadnje objavil v samozaložbi v zajetni Kroniki rodbin Frangež in Mesarič. Njegova hčerka Lea, ki je kroniko tudi uredila in odlično grafično oblikovala s številnimi fotografijami iz vseh obdobij, je kot uvod v Kroniko zapisala: »S knjigo boste lahko pokukali v preteklost, ki je zgodovinopisno sicer mestoma vprašljiva, a zelo osebna in zato za nas, bralce, tudi zanimiva. V njej boste našli preverljiva dejstva in domišljijske zgodbe, vse lepo prepleteno. Avtor je moj oče, Leon Mesarič, ki je opravil ogromno raziskovanja in prišel do podatka o našem praprapraprapredniku. Življenje v hiši Dragonja vas 22 pred 350 leti nam je zagotovo vsem velika neznanka. Četudi poznamo zgodovinska dejstva, so nesreče in sreče takratnih ljudi zavite v skrivnost. Ime našega prednika, ki ga je pisec te knjige po večletnem raziskovanju odkril v arhivih, je Lukas Frangeš, umrl 3. 1. 1733 v starosti sedemdeset let, zato je njegovo rojstno leto najverjetneje 1663. V letu njegovega rojstva se je 30-letna vojna na tleh Evrope že končala, kmetje so se upirali zatiranju plemstva, pismenost je bila 2-%. V tem času je po slovenskem ozemlju potoval Janez Vajkard Valvazor (1641–1698), čigar risbe slovenskih krajev in pokrajine vsi poznamo. Sprašujem se, kako je v tistem času živel Lukas in njegova družina? Moj oče se je dodobra vživel in nam v tej knjigi orisal, kako si predstavlja življenje naših prednikov. Skozi opise osmih generacij na območju makolske fare pripoveduje zgodbo, opisuje običaje, navaja izpiske iz matičnih knjig, povezuje rojstva, smrti in poroke. Z radovednostjo in natančnostjo detektiva nam odkrije povezave do današnjih dni, do nas. Urbanizma ni brez zemljiške politike Ptuj ni nobena izjema, ko gre za posege v prostor, ki se še naprej dogajajo stihijsko. Urbanizem sploh ima premalo veljave. Ni naključje, da ima ljubljanski župan za podžupana arhitekta, ki najbolje ve, kako pomembno je gospodarjenje s prostorom, z umeščanjem novega. Če samo pogledamo ureditev ob Ljubljanici, ki se dela že petdeset let po korakih, nič na hitro in nedomišljeno, ker je vse načrtovano že vnaprej. Za ptujsko obrtno-trgovinsko cono, ki je bila sicer načrtovana kot industrijska cona, je bila mreža cest tudi že narisana vnaprej. Zdaj se je zgodilo to, da so eno halo postavili na začrtano mrežo cest, kar je prineslo dodatne probleme in novo umeščanje poti v prostor, s katerim prav tako ne znamo gospodariti. Sicer pa ima cela Slovenija problem z zemljiško politiko. Ta bi morala biti direktno vezana na urbanizem. Sprejemamo OPN-je, OPPN-je, ki ne izhajajo iz zemljiške politike, izpostavlja Marjan Berlič. Mesto bi moralo biti tisto, ki bi kupilo zemljišče in ga spremenilo v zazidljivo, kot je to na primer na Švedskem. V Sloveniji se dogaja obratno, lastniki zemljišč so tisti, ki pritiskajo na spremembe namembnosti zemljišč, saj ima zazidljivo zemljišče višjo ceno od kmetijskega. Razpršena gradnja je samo posledica tega. S tem pa so povezani tudi izjemni stroški komunalnega opremljanja. Še pred 30 leti ni bilo tako, dovoljena je bila le nadomestna gradnja. MG Foto: Silvestra Brodnjak Leon Mesarič piše posvetila v Kroniko svojim dragim. Večno vprašanje »Kdo sem?« nas spremlja skozi življenje, po navadi takrat, ko nam ne gre dobro. Tudi »Zakaj jaz?« se ne vprašamo, ko smo zaljubljeni. Če je lepo, je pač lepo, je dovolj. Že z vprašanjem pa se zavemo, da ne bomo nikoli dobili odgovora. Med prvim prebiranjem besedila knjige, ki je pred vami, so se mi vprašanja ponavljala znova in znova. Kako to ve? Kdo mu je povedal? A je prav prebral imena, napisana v gotici, latinščini, nemščini? Kaj če to ne drži? Se je teta prav spomnila, ji je spomin še deloval? Le kako si je zapomnil vse podrobnosti iz otroštva, ko pa se jaz ne spominjam natančno niti obdobja izpred desetih let. Spomin nas res včasih prevara, a nič zato. Tudi uradna zgodovina se spreminja, če drži, da zgodovino pišejo zmagovalci. Ta knjiga je zgodba o zmagovalcih. Sicer je ne bi bilo. Smo potomci moških, ki so imeli srečo, da niso pomrli v mnogoterih vojnah na ozemlju današnje Evrope, in potomci močnih žensk, ki so svoje kmetije čuvale, otroke pa vzgajale ne glede na to, ali je bila vojna, lakota ali bolezen. Uspelo jim je.« Po tem, ko je Leon ob neumorni organizatorici srečanj Silvestri Brodnjak, tudi daljni sorodnici, Kroniko predstavil še živečim sorodnikom z Dravskega polja in zahodnih Haloz v Majšperku, je zaradi korone to opravil na Ptuju šele 27. marca letos. In ne boste verjeli, tudi v Timu Gajserju, dvakratnemu svetovnemu prvaku v motokrosu MXGP in vodilnemu v letošnjem tekmovanju, se pretaka kri rodbin, zapisanih v tej Kroniki. Sestri Savina Blaž in Ida Lepej ter brat Oto, so Leonu zelo hvaležni za opravljeno delo in ponosni na svoje prednike. Stanko Lepej Štajerski TEDNIK torek, 19. 4. 2022 COLOR CMYK Na sceni 18 stran 18 torek z 19. aprila 2022 Skrinja slovenskih viž Zlata harmonika Ljubečne 2022 Priprave na 41. državno tekmovanje harmonikarjev, ki že od leta 1981 poteka v Ljubečni, so v polnem teku. Razpis in pravila so že objavili. V kratkem pa bodo še preostala predtekmovanja. Izvedli jih bodo 8. maja še v Topolšici (prvo tekmovanje za Šaleško harmoniko), v Škocjanu na Dolenjskem se bodo mladi harmonikarji pomerili 29. maja, 4. junija pa v Besnici. Finale letošnje Zlate harmonike Ljubečne bo 28. avgusta. Prijave bodo sprejemali do 10. avgusta. Pred tem pa si morajo tekmovalci nastop v finale priigrati na enem od uradnih predtekmovanj oz. se ga lahko udeležijo zgolj povabljeni tekmovalci, ki jih je izbrala komisija na predtekmovanju. Prvo predtekmovanje za letošnjo Zlato harmoniko je potekalo že lani septembra na Hajdini, kjer ga je izvedlo KD Valentina Žumra, pod vodstvom predsednika Primoža Kelenca. To je bila že 21. nagradna revija Štajerska frajtonarica, ki je že tradicionalno privabila mlade harmonikarje iz cele Slovenije. V kategoriji do 14 let so bili najboljši: Anej Sodec, Kristjan Žumer in Lukas Gomilar. V kategoriji nad 14 let pa so slavili Uroš Ber. Patricija Kuronja Križnik in Tjaša Lesjak. Povabilo za sodelovanje na Zlati harmoniki pa so prejeli še Tim Lah, Dion Kelenc in Natalija Jakop. Na finalni prireditvi 41. državnega tekmovanja harmonikarjev pa bo v kategoriji veterani nastopil tudi Alojz Fras. Vse nastopajoče na Štajerski frajtonarici je komisija (Siniša Čeh, Primož Kelenc) pohvalila za pogum, za bolj ali manj izdelano pesem. Razlika med prvo in drugo kategorijo je bila pričakovana, saj otroci dozorevajo in vsaka oddelana ura vaje se še kako pozna. Tudi sposobnost nastopanja ni samoumevna, so povedali. Štajersko frajtonarico je spremljal tudi Robert Goličnik, predsednik organizacijskega odbora Zlate harmonike Ljubečna. Foto: zasebni arhiv Robert Goličnik, predsednik organizacijskega odbora Zlata harmonika Ljubečne 2022. Na letošnjem državnem tekmovanju harmonikarjev se bodo udeleženci pomerili v devetih kategorijah. Na njem lahko nastopijo le tisti tekmovalci, ki se s tem instrumentom ukvarjajo ljubiteljsko. Tekmovalce, ki že poučujejo in jim igranje na diatonično harmoniko predstavlja glavni vir dohodka, bodo diskvalificirali, sporočajo organizatorji, KUD Ljubečna. Finale bo potekalo v dveh delih, razen za veterane in juniorje, ki bodo nastopili le enkrat, in imajo prost nastop. Izvajati pa bodo morali skladbi slovenskih avtorjev ali slovenske narodne skladbe. Vsi tekmovalci v preostalih kategorijah se bodo predstavili dvema komisijama, ki bosta ločeno ocenjevali izvedbo obvezne skladbe in venček slovenskih ljudskih pesmi. Strokovna komisija bo ocenjevala izvirnost skladbe, muzikalno inventivnost in domiselnost, doslednost melodične in harmonične interpretacije, pravilno uporabo, pravilnost harmonije, poustvarja- nje, tehnično izvedbo, umetniški vtis ter sam nastop in odnos tekmovalca. Najboljši na 41. državnem tekmovanju harmonikar bodo prejeli zlate, srebrne in bronaste plakete Zlate harmonike Ljubečna. Tekmovalec z najvišjim številom točk bo prejel pokal in naslov absolutnega zmagovalca ter harmoniko Munda. Plaketo Avgusta Stanka bo prejel harmonikar, ki bo po oceni komisije najbolj domiselno in muzikalno izvedel ljudsko skladbo ali venček ljudskih skladb. Nagradili bodo tudi najboljše juniorje in veterane. Nagrado Naj godec pa bo prejel veteran z najvišjim številom točk strokovne komisije. Za vse harmonikarje, ki se jim ni uspelo uvrstiti na Zlato harmoniko Ljubečna 2022 na nagradni reviji Štajerska frajntonarica, imajo še vedno priložnost za nastop na preostalih treh predtekmovanjih. MG Ormoško z Povezali bodo nočitvene kapacitete Nastaja razpršeni hotel Jeruzalem Slovenija V Ormožu vzpostavljajo idejo razpršeni hotel Jeruzalem Slovenija. Na informativno poizvedbo glede sodelovanja v »hotelu« se je doslej odzvalo osem ponudnikov, ki se želijo vključiti in oddajati sobe, vikende, apartmaje ali druge nastanitve. V Ormožu vzpostavljajo razpršeni hotel, da bi povečali število prenočitvenih kapacitet. Na ta način bi povezali turistične ponudnike nočitvenih kapacitet in morda še spodbudili kakšnega lastnika prazne hiše ali vikenda, da bi k temu pristopil. Pri ponudnikih je bila ideja prisotna že dlje časa, pobudo je podalo tudi gibanje GPS, Razvojno-raziskovalni center Ormož pod vodstvom Mateja Rogača pa se je skupaj z Zavodom za turizem in vsemi tremi občinami odločil to tudi uresničiti. Pred približno tremi tedni so potipali, kakšna je zainteresiranost za sodelovanje, v poletnih mesecih pa načrtujejo objavo javnega poziva. Na informativno poizvedbo se je doslej odzvalo osem ponudnikov. »Pričakovali smo sicer Foto: arhiv Puklavec večji odziv, kajti o tej pobudi se je v preteklosti precej govorilo. So se pa odzvali zainteresirani iz vseh treh občin, med njimi tudi tisti, ki imajo v lasti prazne hiše ali vikende,« je dejal Rogač. Prazne stavbe boste lahko oddali tudi v najem Foto: MH V Razvojno-raziskovalnem centru s projektom razpršeni hoteli želijo povezati in na enem mestu ponujati nočitvene kapacitete na območju vseh treh občin, pove direktor RRC Ormož Matej Rogač. Nastanitve v sklopu razpršenega hotela so, kot že ime pove, razpršene na različnih lokacijah, imajo pa skupno recepcijo in rezervacijski sistem ter promocijo. Skupne receptorske storitve bi v Ormožu opravljal Turistično informacijski center (Tic) v gradu. Vanj bi se z namenom skupnega trženja in promocije lahko vključili tako lastniki turističnih objektov, ki imajo že vso urejeno dokumentacijo in dovoljenja za oddajanje sob, kakor tudi tisti, ki te registrirane dejavnosti nimajo. S slednjimi bi upravljavec sklenil pogodbo o najemu in na ta način prevzel kompletno trženje sob, hkrati pa tudi ostale administrative aktivnosti, skrb za čiščenje, organizacijo prehrane in promocijo. Objekti bodo sicer morali biti urejeni, natančnejše pogoje bodo določili v okviru projekta, s katerim se sicer nameravajo prijaviti na razpis Lasa in zanj pridobiti evropska sredstva. Če bo šlo vse po načrtih, bodo turistične namestitve v vseh treh občinah na enem mestu, torej v turistični pisarni, Občina želi urediti dva apartmaja Med zainteresiranimi za vključitev v razpršeni hotel je občina Središče ob Dravi. Pred časom je odkupila stavbo ob dvorani Orlana. Želijo jo preurediti v dva apartmaja, ki bi ju oddajali v najem. »Letos želimo objekt v grobem preurediti ter prihodnje leto končati prenovo. Ocena obnove je okoli 60.000 evrov, vse pa bo odvisno od ponudb, kajti to je, kot rečeno, le ocena. Vsekakor v tem vidimo priložnost, kajti prenočitvenih kapacitet v Destinaciji Jeruzalem Slovenija primanjkuje. Želimo si, da bi temu sledili tudi občani, ki imajo prazne hiše ali sobe,« je dejal župan Jurij Borko. gostom ponujali pred decembrskimi prazniki. Kot je še dejal Rogač, pa načrtujejo tudi druge širitve turistične ponudbe in produktov. Med dru- gim razmišljajo o oblikovanju domačega zajtrka iz lokalnih sestavin v skupni embalaži ter o skupnih doživljajskih paketih v destinaciji. Monika Horvat Štajerski TEDNIK torek, 19. 4. 2022 19 Zeleni nasveti Pravni nasvet Na prosto še ne, v rastlinjake pa že lahko sejete praktično vse V rastlinjake lahko že sejete praktično vse rastline, tudi kumare in bučke. Kljub temu pa priporočam, da omenjene vrtnine vzgojite preko sadik. Zdaj je odličen čas za setev obojih. Do vznika naj bodo na kuhinjskih oknih, ko razvijejo prve prave liste, pa jih prestavite v rastlinjak ali celo na sončen balkon. Po potrebi jih seveda zvečer še nosite noter. Kakšen teden pa še počakajte s setvijo lubenic in melon za sadike. Prav tako bi jaz raje počakala tudi s setvijo jedilnih vrežastih buč in seveda okrasnih buč. Lahko si vzgojite sadike nizkega stročjega fižola. Konec aprila ga boste posadili na prosto. V rastlinjaku lahko nizek fižol tudi že posejete direktno na stalno mesto. Visoke sorte je še nesmiselno sejati, tudi za vzgojo preko sadik je prezgodaj. Ponovno spoznajmo stoletni luk Čebulnice sodijo med najbolj zanimive in uporabne zelenjadnice na vrtu. Brez čebule skoraj ne znamo kuhati, česen pa je postal ponovno popularen v zadnjih letih. Večina tudi vsako jesen posadi vsaj nekaj čebulčka majskega srebrnjaka, saj imajo mnogi radi mlado čebulo. Tudi kasneje mnogi populijo kar nekaj čebule, kadar potrebujejo nekaj ostrega na kakšnem poletnem pikniku ali praznovanju. Pa je škoda, saj imamo že nekaj let na našem trgu seme prav posebne zelenjadnice – najbližjo sorodnico čebule. Ima eno latinsko ime, pa več slovenskih imen. Latinsko jo imenujemo Aliumfistulosum (za razliko od čebule, ki je Alium cepa), staro slovensko ime zanjo je stoletni luk ali stoletna čebula. Občasno opažam, da se najde tudi pod imenom spomladanska čebula, kar je prevod iz angleščine, prevod iz stran 19 Nasveti torek z 19. aprila 2022 Na prostem pa je zadnji čas za sajenje sadik cvetače in brokolija, potem bo zanju poleti prevroče. Vsekakor pa lahko sadite sadike zelja, nadzemne kolerabice, ne pa še ohrovtov. Ker sem videla v prodaji že sadike paprike, naj vas opozorim, bodite pametni in potrpežljivi. Tudi za rastlinjak je še prezgodaj. Prehladne noči so, razlika v temperaturi med dnevom in nočjo je še prevelika. Prvi cvetovi v takih razmerah ne bodo preživeli, ne bodo se oplodili ali pa bodo premajhni. Po mojem bodo rastline zacvetele šele pozno junija. Paprika se v rastlinjak sadi šele po prvem maju, na prosto pa v drugi polovici maja. V rastlinjak pa lahko že sadite sadike kumar in bučk. Idealna velikost sadik je en pravi list, nič več. COLOR CMYK V rubriki Pravni nasvet odvetniška pisarna Mayr odgovarja na dileme in vprašanja z najrazličnejših področij civilnega prava: obligacijsko pravo (pogodbe, odškodninske obveznosti ...), stvarno pravo (lastninska pravica in druge stvarne pravice), dedno pravo (oblike prehoda lastnine na dediče), družinsko pravo (zakonska zveza, zunajzakonska zveza in razveza ...) ter delovno pravo (zaposlitvena razmerja). Svoja vprašanja s kratkim opisom težave nam lahko pošljete na naslov: tednik@radio-tednik.si (ali na naslov Štajerski tednik, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj), s pripisom Za pravni nasvet. Odgovori predstavljajo splošne napotke brez prevzema odgovornosti za odločitve in ukrepanje strank v posamičnih primerih. Odgovori so brezplačni. Stvarna služnost Pred tremi meseci sem ugotovil, da mi je sosed onemogočil uporabo poti, ki vodi do moje parcele. Drugega dostopa nimam. Kaj lahko storim? Če imate na sosedovem zemljišču v zemljiški knjigi vpisano služnostno pravico, imate pravico do uporabe te poti. V tem primeru lahko zoper soseda vložite tožbo, s katero zahtevate, da sosed preneha z onemogočanjem uporabe poti (da vam torej ponovno omogoči uporabo poti) in da mu sodišče prepove takšna ravnanja v prihodnje. Tožba se vloži na okrajno sodišče. Foto: MP Stoletna čebula v prvem letu po setvi nemščine pa bi bil zimska čebula. Nekoč sem jo tudi jaz napačno poimenovala šopasta čebula, saj sem jo prvič v preizkušanje dobila pod angleškim imenom bushonion. A obdržimo njeno staro ime, to je stoletna čebula ali stoletni luk. Tako so jo imenovali že naši predniki. Vedno so imeli en šop te trajnice nekje na vrtu. Zakaj se je potem izgubila, ne vem. Kakšna je stoletna čebula Značilnost te zelenjadnice je, da se spodnji del nikoli ne odebeli, vedno ostane bel in mlad, ne obda se s suhimi listi, skratka ostane večno mlad. Zato se mi zdi za uporabo kot mlada čebula veliko uporabnejša kakor navadna čebula. Ta rastlina ni nova v naši krajih, to sem že omenila, novo je samo, da jo lahko tudi sejemo. Včasih so jo razmnoževali s trganjem narazen, podobno kot drobnjak. Vendar so jo takrat gojili kakor trajnico. Danes pa jo lahko ponovno posejemo vsako leto. Ker pa prezimi, jo seve- Foto: MP Stoletna čebula naslednja leta cveti, pobiramo jo pred cvetenjem in ponovno po njem. da čez zimo pustimo, morda celo posejemo nekaj rastlin v rastlinjak v avgustu, potem jo lahko večji del zime uživamo. Lahko pa jo seveda pustimo kot trajnico za vse čase, kot pravimo. Sejemo jo vse od konca marca naprej na stalno mesto. Tako kakor pri vsaki čebuli lahko vzgojimo tudi sadike. Letos bo to verjetno prišlo še bolj v poštev. Za sadike jo sejemo čim prej v januarju. Sejemo pa jo lahko vse do sredine julija, morda celo začetek avgusta za zimsko uporabo. Za razliko od čebule stoletna čebula namreč ni občutljiva na dolžino dneva in temperature, dobro se ukorenini tudi v toplejši zemlji. Zato jo lahko sejemo praktično celo poletje, če nam je zmanjka. Vendar se to običajno ne zgodi, saj se za razliko od čebule šopasto razrašča, vedno več rastlin je v grmu. Pridelava na vrtu Gredico zanjo je dobro pripraviti že v jeseni, da smo lahko dovolj zgodnji. Ne gnojimo, posebej s hlevskim gnojem ne, saj ga čebulnice ne prenašajo. Lahko pa dodate spomladi 3–5 l komposta na m2, če menite, da je vaša zemlja slabo založena s hranili. Posejemo v vrstice, 30 cm narazen. Še bolje je, da pustite med vrsticami 60 cm, kasneje, ko se zemlja dovolj ogreje (15 oC), pa posejete med vrstice še korenček in peteršilj. Taka mešanica bo poleti uspešno kljubovala škodljivcem. Za varstvo pred škodljivci lahko posadimo tudi žametnice ali tagetes. Čebula je dobra spremljevalka tudi solatam. Setev ne sme biti globoka, samo z grabljami seme porinemo v zemljo. Po potrebi po setvi zalijemo. Zadnja setev je v sredini avgusta, ta bo prezimila in nas razveselila spomladi. Sama pa toplo priporočam vzgojo sadik. Ker gre za grmičasto rastlino, lahko posejemo več semenk v en lonček, zato setev res ni težavna. Najbolje je sejati v multiplošče, meni so enostavnejše tiste iz stiropora. Premer lončka naj bo približno 3 cm. Setev do vznika postavite na toplo, najbolje nekam, kjer je temperatura enaka podnevi in ponoči. Čebula kali približno 10 dni, lahko pa tudi več, zato bodite potrpežljivi. Ko se drobni, nežni lističi ob kaljenju postavijo povsem pokonci, postavite setev na hladno. Lahko je to neogrevan rastlinjak, zimski vrt, ali pa konec koncev tudi v zavetje balkona. Na prosto presadimo sadike takrat, ko korenine prerastejo lonček. Sama svetujem, da imate nekaj grmov stoletne čebule tudi v rastlinjaku, da bo na razpolago za vsak piknik, mogoče tudi pozimi. Nega poleti Poleti zahteva le redno rahljanje zemlje in včasih tudi namakanje. Brez namakanja je stoletna čebula poleti zelo ostra. Torej je tisti, ki vas ta njena najbolj značilna lastnost ne moti, zagotovo ne boste namakali. Bolj jo pobiraš, hitreje se zarašča. A opozarjam, gre samo za obeljena stebla, v prvem letu so tudi nekoliko tanjša, nikakor ne gre za mlado, a odebeljeno čebulo. Meni je najbolj všeč ravno v prvem letu. Ko je še nežna in bolj sladka. A okusi so različni. Kaj pa naprej Ne glede na to, ali je sejana zgodaj ali pozno, brez težav prezimi. Zato jo v jeseni pustimo na vrtu. Spomladi jo lahko kar dolgo uporabljate, potem pa požene cvetna stebla, na njih pa mlade, zarodne čebulice. Te čebulice lahko pojemo, bolje pa je, da jo v tem času pustimo na miru in ne trgamo. Ko odcveti, začne ob vznožju poganjati nove rastline, ki jih lahko nekje od julija naprej spet pobirate. V prvem letu po setvi pa je ves čas izredno mehka, nežna in najbolj primerna za namakanje v sol in grizljanje ob dobrotah na piknikih. Zato jo v tujini po večini vsako leto znova posejejo. Miša Pušenjak Foto: Pravni nasvet Če na sosedovem zemljišču nimate vpisane služnostne pravice, obstaja več možnih načinov rešitve težave. Če ste pot uporabljali daljši čas (uporaba poti z vaše strani ali s strani vaših pravnih prednikov več kot 20 let ob dodatnem pogoju, da lastnik služeče stvari temu ni nasprotoval ali uporaba poti z vaše strani ali s strani vaših pravnih prednikov 10 let, če ste bili v dobri veri o obstoju služnostne pravice), obstaja možnost, da je služnost nastala s priposestvovanjem. Dodatni pogoj za priposestvovanje je, da niste zlorabljali zaupanja soseda, da niste služnosti izvrševali s silo ali z zvijačo in da vam sosed ni dovolil služnosti do preklica. Če so izpolnjeni vsi navedeni pogoji, lahko vložite tožbo na ugotovitev obstoja služnosti. Tožba se vloži na okrajno sodišče, na območju katerega se nahaja nepremičnina. Tožbo je treba vložiti pred potekom treh let od dneva, ko se je sosed uprl izvrševanju služnosti (ko je onemogočil uporabo poti). Če pogoji za priposestvovanje niso izpolnjeni, se lahko poskusite s sosedom dogovoriti za sklenitev pogodbe o ustanovitvi služnosti. Dogovorite se lahko za služnost vožnje, hoje, dogovorite lahko služnost za vsa prevozna sredstva ali pa se dogovorite le za določena prevozna sredstva. Seveda boste za ustanovitev služnosti verjetno morali sosedu plačati nadomestilo. Znesek dogovorjenega nadomestila je treba navesti v pogodbi. V pogodbi mora biti potek služnosti natančno opisan, možno je pogodbi priložiti tudi skico, na kateri označite potek poti. Pogodba mora vsebovati tudi zemljiškoknjižno dovolilo, podpis soseda mora biti overjen. Na podlagi pogodbe se predlaga vpis služnosti v zemljiško knjigo. Če boste s sosedom sklepali pogodbo, se je smiselno dogovoriti za ustanovitev stvarne služnosti, to pomeni služnosti v korist vsakokratnega lastnika zemljišča. Takšna služnost koristi tudi vašim pravnim naslednikom (npr. kupcem, dedičem). Obstaja pa tudi možnost ustanovitve služnosti le v vašo korist (neprava stvarna služnost). Neprava stvarna služnost je služnost, ki je ustanovljena v korist določene osebe. V primeru ustanovitve neprave stvarne služnosti slednja koristi le vam, ne pa tudi vašim pravnim naslednikom. Takšna neprava stvarna služnost lahko traja najdlje do vaše smrti. Če se s sosedom ne morete dogovoriti za sklenitev pogodbe in nimate drugega dostopa do svoje nepremičnine, lahko na okrajno sodišče vložite predlog za dovolitev nujne poti, tudi v tem primeru boste dolžni plačati primerno denarno nadomestilo, ki ga bo določilo sodišče. Odgovor je pripravila: M Odvetniška pisarna Mayr, d. o. o., Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 19. 4. 2022 COLOR CMYK Križem kražem 20 stran 20 torek z 19. aprila 2022 Piše (in fotografira): Dani Zorko z Avanturist v Kurdistanu in Mezopotamiji V biblijskem mestu Južno od Urfe, v bližini meje s Sirijo, je staro mezopotamsko mestece Harran, ki se je oblikovalo v 7. tisočletju pred našim štetjem. Mestece je preživelo veliko osvajalcev in je predmet nekaterih biblijskih zgodb iz Abrahamovih časov, za katere bi potreboval veliko časa in papirja, da bi jih vsaj približno razložil. Mestece je danes znano predvsem po čebeljih hišicah, svojevrstnem načinu gradnje, ki je star več kot 3.000 let. Celo mesto je seveda pod Unescovo zaščito, moral pa sem dobro raziskovati, da sem našel zanimivosti, za katere sem vedel, da obstajajo. Harran naj bi bil drugače zelo obiskano mestece, tako da bi lahko v običajnih razmerah samo sledil kakšni skupinici obiskovalcev in videl vse. Na pomoč mi je prispelo naključje, saj sem se v neki stranski ulici začel pogovarjati s pobom Mahmutom, za katerega se je izkazalo, da zna angleško in da želi biti turistični vodnik. Ja super, naložil me je na motor in me peljal naokrog po mestecu. To ti je doživetje. Takoj sem se spomnil na čase, ko smo še z mopedi brez čelad kolovratili v disko in na veselice. Najprej sva se ustavila pri ruševinah, ki predstavljajo najstarejšo univerzo na svetu, staro dobrih 2.500 let. Kasneje so jo predelali v mošejo in druge verske objekte, dokler je potresi niso dodobra porušili. Mahmut je bil poln zgodb in povedal mi je, da ima doma veliko zbirko starodavnih predmetov, ki jih je mimogrede našel na različnih ruševinah. TrdnjaFoto: Dani Zorko Danijel Bej razkazuje kuhinjo Foto: Dani Zorko fotografirali. Izgledalo je, kot da me imajo vsak dan tam, da animiram ljudi. Avantura z motorjem je bila kar svojevrstna, seveda pa sva se ustavila pri pol njegove žlahte na čaj. Mahmut ima namreč 22 stricev in nebroj bratrancev, doma pa še ženkico in tri otroke. Ko sem ga malo povprašal, če je kdaj že peljal ženo na kak izlet ali kaj podobnega, pa mi je z vso resnostjo zatrdil, da jo je pa res peljal, in sicer dvakrat v bolnico na nek pregled. Drugače pa je ženka doma, kuha in pazi na otroke. No, kasneje je priznal, da jo je še nekoč peljal tudi na tržnico, vendar ni smela zapraviti niti ficka. V vseh krajih se družijo in čajčkajo izključno moški, zato me je zanimalo, kaj je glavna tema njihovih pogovorov. Nisem se začudil, ko mi je Mahmut zatrdil, da se vsak dan pogovarjajo o politiki in o gospodarskih razmerah. Tudi pri njegovem sorodstvu je marsikdo kdaj povzdignil glas izključno zaradi nekega svojega političnega stališča, kar pa je lahko razumeti, saj po televiziji ves dan vrtijo zgolj politiko in nogomet. In to v eno, na vseh kanalih. Foto: Profimedia Čebelje hiške v Harranu vo in čebelje hišice sem si ogledal že sam, peljal pa me je še v nekakšen etno center, ob čemer mi je sicer šlo malce na smeh, saj je pol mesta zgrajenega na enak način, ampak njegov stric je pač okrasil eno bajto, ki jo hodijo vsi gledat. Ta bajta pa je sicer bila sestavljena iz več hišk, ki so predstavljale sobe celotnega kompleksa, če lahko temu tako rečemo. Medtem ko je stric montiral neka stara vrata, me je Mahmut našemil v Arabca, da so se potem še vsi obiskovalci z mano Foto: Dani Zorko Mahmut bo mogoče kmalu spet peljal ženkico gledat tržnice. KOLOFON Mico argentatus Telo je dolgo od 20 do 23 cm, rep od 30 do 34 cm. Tehta od 325 do 350 g. Ima srebrno siv hrbet, rumenkast trebuh in črn rep. Obraz in uhlji so goli in rožnati. S hitrimi in sunkovitimi gibi teka in skače po drevju ter grmičevju. Hrani se s sadjem, listi, žuželkami, pajkovci, majhnimi ptiči in ptičjimi jajci. V skupini, ki šteje 2-5 osebkov, se razmnožuje en sam par, drugi člani, ki so si v sorodu, pa pomagajo pri vzreji mladičev. Razširjenost: Nahaja se na osrednjem delu Južne Amerike (južno od Amazonke, Brazilija, Bolivija). Živi v gozdovih in visokih travah. ADENAUER, Konrad - nekdanji nemški kancler in državnik, KSENOFAN - grški pesnik in filozof, MESA VERDE - zavarovano območje v ZDA, v južnem Koloradu Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,55 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,65 EUR. Celoletna naročnina: 159,51 EUR, za tujino v torek 165,82 EUR, v petek 184,55 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Štajerski TEDNIK torek z 19. aprila 2022 COLOR CMYK torek, 19. 4. 2022 Za kratek čas 21 Ptuj z Srečanje kluba županj Podravje z Iz studia Radia Ptuj 12 županj tudi o kmetijstvu Nov podvig Štajerske budilke Mestna občina Ptuj je tik pred velikonočnimi prazniki gostila jubilejno 10. srečanje Kluba županj, ki se ga je udeležilo 12 županj slovenskih občin. Ekipa Štajerske budilke se je v minulih dneh lotila prav posebnega izziva ob 25-letnici priljubljene Ville Monde v Spuhlji. Dalibor in Tadej sta pripravila video posnetek, ki je nastal na osnovi priljubljenega lip-synca, vsebinsko pa je sestavljen iz tekstov skladb nastopajočih na Villa Mondini noči – to so Luka Basi, Grupa Vigor, Jelena Rozga, Marko Škugor in Polkaholiki. Vse skupaj je za jutranjika predstavljalo precejšen izziv. Tadej Gerečnik je povedal: „Ta projekt je bil kar zanimivo zastavljen. Na atraktiven in preprost način smo želeli gledalcem približati nastopajoče in jim predstaviti, kaj jih čaka na 25. obletnici Ville Monde. Zato smo se odločili prikazati kratko zgodbo, v kateri se jaz, kot predstavnik mladih, odpravim po karte. Zgodbo smo v celoto povezali z izseki pesmi nastopajočih, da smo zadevo malo popestrili, kar je zame osebno predstavljalo največji izziv, saj sem od občutka za ritem oddaljen toliko kot od lune. V situaciji, ko je bilo treba peti pred kamerami, sem se znašel prvič, na srečo pa smo naše glasove zamenjali z originali. Snemanje je bilo, kot po navadi, zabavno in polno smeha, vmes pa seveda ni manjkalo spodrsljajev.“ Video, ki so ga ustvarili jutranjiki, pa bo nagrade prinesel tudi poslušalcem. Objavljen je namreč na Facebook profilu Radia Ptuj, kjer si ga lahko poslušalci ogledajo, ga delijo in všečkajo. Izmed tistih, ki bodo to opravili, pa bomo vsak dan izžrebali dobitnike dveh vstopnic. Foto: arhiv MO Že zdaj pa lahko napovemo še en zanimiv dogodek, ki ga pripravljamo v naši medijski hiši – to bodo Čalapinkarije, na katerih se bomo 28. maja družili pred največjim nakupovalnim središčem na Ptuju, Qcentrom. Za zdaj vam lahko zaupamo, da bo to največji otroški dogodek v Spodnjem Podravju, ki bo imel tudi dobrodelno noto. Pripravite se torej na veselo druženje na Čalapinkarijah, več informacij pa vam bomo seveda še posredovali v naslednjih tednih. nš Od torka do torka Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tadejev znakoskop 2 9 1 3 3 5 1 8 4 4 7 2 7 3 7 1 6 8 Na formalnem delu v Dominikanskem samostanu Ptuj sta generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije (SOS) Jasmina Vidmar in strokovni sodelavec na SOS Miha Mohor, županjam predstavila aplikacijo »Finančni podatki občin SOS« in najboljše prakse občin na področju kmetijstva (mreženje in povezovanje kmetov, virtualne tržnice, zadruge …) za potrebe vzpostavitve Kmetijskega razvojnega centra v provinci Anbar v Iraku. Srečanje je prineslo izmenjavo dobrih praks v posameznih občinah, predvsem pa sproščeno druženje ob klepetu, ki so ga županje prav pogrešale. Po neformalnem druženju ob zajtrku v mestni hiši so si županje ogledale knjižnico v Minoritskem samostanu sv. Petra in Pavla, cerkev Sv. Jurija, Knjižnico Ivana Potrča Ptuj, ustavile so se v ptujskem Škrniclu, sprehod čez mesto pa je županjam odstrl številne ptujske znamenitosti. Klub županj je zaživel pod okriljem SOS leta 2014 z zavedanjem, »da uravnoteženje prostorov odločanja vpliva na oblikovanje politik, ki čim širše zaobjemajo in vključujejo različne potrebe in pričakovanja občank in občanov ter, da uspešnost žensk v politiki dolgoročno pozitivno vpliva tudi na pripravljenost žensk za vstopanje v lokalno politiko«. SKL Foto: arhiv Radia Ptuj Sudoku z Sudoku 9 stran 21 7 Oven Bik Dvojcka Rak Lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar Ribi Ljubezen Posel << <<< < <<< < <<< <<< << << < << <<< -------------- Denar €€€ €€ € € €€ €€ € €€€ €€ €€€ € €€ Zdravje www.tednik.si ›› ››› ›› ››› ››› › ››› ›› › ›› ››› › Štajerski tednik - ĦEWSTMW^RENFSPNyMQMVIKMNWOMQM^KSHFEQM na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog 4 9 (velja za teden od 19. do 25. aprila 2022) 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Tednikova nagradna razrezanka z Kaj je na fotografiji?  Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 25. aprila. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Prav vsi, ki boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo na naš naslov, boste brezplačno prejeli antistresno žogico Srečko, ki jo podarja Media impeks, d. o. o. Antistresno žogico lahko dvignete v tajništvu Radia-Tednika Ptuj na Osojnikovi ul. 3 – v pritličju. Izmed vseh pa bomo vsak teden dodatno izžrebali še dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja knjigarnica in papirnica Bukvica. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Božica Grgec, 2250 Ptuj Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________ Foto: ČG Štajerski TEDNIK torek, 19. 4. 2022 22 COLOR CMYK Poslovna in druga sporočila stran 22 torek z 19. aprila 2022 Ž¡¤Ž˜Ž—” Ž ¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨ ¤Ž˜Ž —”—”“””“¡“ ““¡“’œšœ£¤“ ŽĻ“”œ¨ Ļ“” ¨ ¡Ž¤Ž ¡ŽŽ¤ Ž¤Ž– ¤ –—œ£¤“ဘ“ဘ“ Naročila: tajništv tvoo družbe d Radio-Ted ednik nik Pt Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažoo je je zgo zgolj 15 evrov, za nar naroočnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. www.te w.tednik.si œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ–“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£Š—“¨ŠąŽ‹‹—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œk¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š¯¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œœŠ¡“¤Ž£œ¡œš  š“–¦ထ¯šŠšŒ¦ဘ 'UXçED5DGLR7HGQLN3WXMVNXSDM]2EĀLQR'HVWUQLN 2EĀLQR7UQRYVNDYDVLQ2VQRYQRåROR Destrnik-Trnovska vas prireja oddajo 9VDNQDDURĀQLNNGGREL =QDPLERGRSHOLVORYHQVNHSHVPLXĀHQFL Osnovne šole Destrnik-Trnovska vas. Oddaja bo v sredo, 20. aprila, ob 18. uri na Radiu Ptuj WHU)DFHERRNSURÀOX5DGLD3WXM 6SUHPOMDMWHQDVLQXçLYDMWHYGUXçELQDMEROMåLKYGUXçELRWURN • SRSXVWS SULPDOLKRRJODVLK • UHYLMMD6723 3 VSRUHG UHHYLMD=9(='( ( • EUHH]SODÿQ QHSULORJJHã ãWDMMHUVNHJDWHGQ QLND ND .DNRYRRVWELYDDQMD$YWRG GURP P6ORYHQ QVNHSRÿLWQLFFH *UHPRRQDSRRÿLWQLFH6 6WRWLQ.URRQLNDOHWD • SRäWQ QDGRVWWDYD 'YDNUDWWH ' WHG GHQVNR DNWXDOQLGRJRGNLL]6SRG GH GQMHJD D3RG GUDYMDVV 3UOHNLMR WHUSUHJOHG GGRJDMDQ QMDY6ORYHQLMLLQSR S VYYHWX NAROČILNICA ZA Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ 3URMHNWSRGSLUDWD2EĀLQD'HVWUQLNLQ2EĀLQD7UQRYVNDYDV. Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 19. 4. 2022 COLOR CMYK stran 23 Oglasi in objave torek z 19. aprila 2022 V SPOMIN Stanku Vedlinu Ni konca in ne začetka. Je le točka, ki sklene krog našega bivanja na zemlji. V začetku marca ga je sklenil Stanko Vedlin. Kot da bi veter nosil šokantno novico, je v kratkem času obkrožila Majšperk z okolico. Ob njej se vedno znova sprašujemo, KAKO JE MOGOČE, da zmanjka znane življenjske poti, da se znani glas izgubi v čustveni svet spominov. Poslednjo besedo nam vedno zapišejo drugi. Prav to sem s priokusom žalosti in tesnobe v tistih dneh zapisal cenjenemu zborovodji MoPZ DPD Svoboda Majšperk. Stanko je začel prepevati v zboru leta 1972. Enajst let kasneje je postal njegov predan zborovodja, kar je ostal vse do prerane, predvsem pa ne pričakovane smrti. Pod njegovo taktirko smo sodelovali na mnogih občinskih prireditvah, revijah, vračali obiske sorodnih društev po Sloveniji, Hrvaški in Avstriji. Ker je odraščal v pevsko-čebelarski družini, ni naključje, da je bil ob petju v zboru tudi čebelar. Povezal je pevce in čebelarje in v tej povezavi smo peli na sedmih slovenskih čebelarskih praznikih. Za te priložnosti smo posneli tudi Čebelarsko himno v Avsenikovem studiu v Begunjah. Stanku je bilo sojeno, da je odšel v času pomladnih pastelov; v času, ko smo po covid premoru usklajevali termin, da nadaljujemo z zborovskim delom. Ob tem nam je zapisal: »Sandi, serbus. Lepo da si nas vpoklical. Sem v četrtek zaseden, ostale dni pa bo šlo. Pozdrav. Stanko.« In prav v četrtek se je poslovil. A ne s tistim: »Adijo, se vidimo jutri.« Ne, ob njegovem slovesu ni bilo jutri – ali morda? Na njegova otroka in vnuke mislim. Ali niso oni njegov jutri? Na njegovo delo mislim! Ali niso njegova dejanja na področju gospodarstva, slovenske vojske, čebelarstva, kulture … njegov jutri? So! Z njimi je zaznamoval neko obdobje. Veliko tega prehaja v pozabo, če ni zapisano. A spomini ne bledijo. In ko njegovi pevski in čebelarski prijatelji grebemo po spominih in sestavljamo drobce poti, ki smo jo prehodili skupaj, vse manj razumemo smisel našega bivanja. Ob različnih dojemanjih tega smisla pa se nam kot skupna porajajo mnoga vprašanja. Je res konec naših skupnih nastopov, je res konec druženj na intenzivnih pevskih vajah na Krku, trganju in ličkanju koruze, martinovanju, rojstnih dnevih … Da, odgovori na ta vprašanja so žal pritrdilni. Utihnil je Stankov glas, ustavil se je njegov korak in žal tudi srce. Ostajajo samo lepi spomini in topla misel, da je bil naš zborovodja in prijatelj. Odšel je na večne steze, od koder se v tenjah spominov vrača v svetišča svoje žene, otrok in vnukov, brata in sestre; zagotovo pa tudi nas, pevcev in čebelarjev. Spoštovanega Stanka smo 9. marca mnogi, ki smo ga poznali ali imeli celo priložnost z njim neštetokrat ponavljati in prepevati znane pesmi, pospremili na dolgo potovanje v tihe kraje naših spominov. Vase so ga sprejela večno žejna nedrja majšperske zemlje, ki se je takrat prebujala v toplih pomladnih barvah. Toda ni odšel, njegova dela ga oživljajo. V razumevanju konca ni umrl v dokončnost niča, le stopil je gor, v drugi svet. Hvala ti, dragi naš zborovodja in čebelar! Ne bomo žalovali za tem, kar se ne vrne, temveč iskali in našli moč v tem, kar nam je ostalo. Rajko Jurgec Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. 23 V tišini in miru spoznaš, da se tisto, kar je dobro, nikoli ne izgubi. Postalo je del vsega obstoja in vsega, kar še prihaja. V SPOMIN dragi naši Danici Bedrač 7. 10. 1954–19. 4. 2021 IZ STOPERC 8 Hvala vsem, ki ste bili del njenega življenja, ji pomagali, jo spoštovali in imeli radi. Vsi njeni SPOMIN 18. aprila so minila tri leta, odkar nas je zapustil naš dragi Milojica Jevtović IZ POPOVCEV 7 Hvala vsem, ki z lepo mislijo nanj postojite ob njegovem grobu. Žalujoči: vsi najdražji Umrli so Neža Notersberg, Kajuhova ulica 1, roj. 1936 – umrla 4. aprila 2022; Andrej Meznarič, Formin 25, roj. 1985 – umrl 23. marca 2022; Marija Šuler, roj. Poljak, Gregorčičev dr. 4, Ptuj, roj. 1931 – umrla 1. aprila 2022; Anton Čeh, Juršinci 74a, roj. 1949 – umrl 4. aprila 2022; Janez Valenko, Tibolci 5a, roj. 1957 – umrl 5. aprila 2022; Veronika Fras, Grlinci 18a, roj. 1944 – umrla 11. aprila 2022; Ivica Štrafela, roj. Rakuša, Dornava 109, roj. 1961 – umrla 6. aprila 2022; Marija Žirovnik, roj. Praper, Kraigherjeva 16, Ptuj, roj. 1939 – umrla 5. aprila 2022; Nada Majhenič, roj. Selinšek, Majšperk 74, roj. 1941 – umrla 6. aprila 2022; Terezija Mlinarič, roj. Neubauer, Rabelčja vas 25, roj. 1927 – umrla 6. aprila 2022; Marija Krajnc, roj. Žinko, Savci 18, roj. 1928 – umrla 7. aprila 2022; Dragotina Gluhak, roj. Čančar, Ptujska Gora 97, roj. 1938 – umrla 9. aprila 2022; Miran Žgeč, Dornava 50, roj. 1955 – umrl 10. aprila 2022; Franc Kekec, Nova vas pri Markovcih 42, roj. 1933 – umrl 8. aprila 2022; Anton Čelofiga, Rabergerjeva ul. 1, Maribor, roj. 1941 – umrl 10. aprila 2022; Stanislav Belšak, Bratislavci 33, roj. 1955 – umrl 13. aprila 2022; Franc Sok, Formin 1a, roj. 1931 – umrl 11. aprila 2022. PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. ZAPOSLITEV AVTOSERVIS&VULKANIZERSTVO zaposlimo delavca, tel 040 296 391. LAMOT, d. o. o., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. www ww www.reporter.si w.re .repor re epor p ter.si si IZ NO ŠTEV VE ILKE OZADJE POHODA NA OBLAST Scenarij, kako bodo na volilno nedeljo Janeza Janšo vrgli z oblasti INTEVJUJI Marjan Šarec (LMŠ), Tanja Fajon (SD) in Robert Golob (Gibanje Svoboda) NOVI POSLANCI Imena kandidatov, ki imajo največ možnosti za izvolitev DRAGO JANČAR Velikan slovenske literature o novem romanu Ob nastanku sveta Štajerski TEDNIK torek, 19. 4. 2022 COLOR CMYK Kronika 24 stran 24 torek z 19. aprila 2022 Podravje z Višje sodišče bo presojalo Spodnje Podravje z Odzivi na odločitev o trasi ptujske obvoznice Pritožba zoper dosmrtni zapor Od prevolilnega trika do prvoaprilske šale Na mariborskem višjem sodišču bo v torek potekala pritožbena obravnava v zvezi z decembra lani izrečeno dosmrtno zaporno kaznijo, ki jo je ptujsko sodišče kot prvo doslej izreklo Silvu Drevenšku zaradi trojnega umora v Gerečji vasi na božično popoldne leta 2020. Foto: ČG Silvo Drevenšek je sicer tik pred sklenitvijo glavne obravnave, priznal, da je vzel življenje nekdanji partnerki, nato pa ob prisotnosti sina še njenima staršema, a je obramba prepričana, da dosmrtna kazen presega dosedanjo sodno prakso. Sodni senat pod vodstvom Marjana Strelca je skoraj v celoti prisluhnil zahtevi tožilstva, ki je predlagalo po 30 let zapora za vsak umor ter še pet let za zanemarjanje mladoletne osebe, zaradi krutosti in naklepnosti krvavega zločina pa je predlagala združitev kazni v dosmrtno zaporno kazen. Strelec je v obrazložitvi sodbe med drugim navedel, da so bila očitana kazniva dejanja nedvomno dokazana in to v najhujši očitani obliki, storilec pa se jih je zavedal, saj je ravnal premišljeno in naklepno, po mnenju izvedenca psihiatrije tudi ne v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. Drevenškov zagovornik Andrej Kac je že ob izreku sodbe dal vedeti, da bo sledila pritožba, pri čemer se ni strinjal izključno z izrečeno višino kazni. Po njegovem mnenju tožilstvu ni uspelo dovolj dokazati potrebnih elementov, ki bi opravičevali tako visoko kazen. Sta, ur Rače z Osumljenka v priporu Žena v prepiru zabodla moža Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Mariboru je 47-letni osumljenki za petkov uboj 48-letnega moškega odredil pripor. Kriminalisti so v dosedanji preiskavi ugotovili, da je osumljenka po prepiru zabodla svojega moža, ki je na kraju dogodka umrl. Kot so sporočili iz Policijske uprave Maribor, so policisti osumljenki v petek zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja uboja odvzeli prostost. V nedeljo popoldne so jo s kazensko ovadbo privedli na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku. Ta je po zaslišanju, ki je trajalo pozno v noč, zoper njo odredil pripor. Po zanesljivih podatkih gre za ženo športnega novinarja Aleša Tihca. Policisti so obvestilo o tragediji dobili v petek okoli 15. ure. Patrulja iz Policijske postaje Rače je na kraju dogodka v Brunšviku našla moškega, ki ni kazal znakov življenja. Zdravnik in ekipa nujne medicinske pomoči mu niso mogli več pomagati, zato je zdravnik potrdil njegovo smrt. Dežurni preiskovalni sodnik je za pokojnega odredil sodno obdukcijo. Kriminalisti so doslej ugotovili, da je osumljenka v petek okoli 14.45 med prepirom moškega zabodla v predel prsnega koša. Ta je ob tem dobil tako hude telesne poškodbe, da je na kraju dejanja umrl. Predmet, s katerim je osumljenka storila kaznivo dejanje, so kriminalisti našli na kraju dejanja. Policija sicer doslej v njuni zakonski skupnosti ni posredovala. Za kaznivo dejanje uboja je predpisana kazen zapora od petih do 15 let. Sta, ur Pred dobrim tednom dni so na Ptuju oznanili, da so na medresorski delovni skupini (MDS) sprejeli odločitev o najoptimalnešji možni trasi ptujske obvoznice. V nadaljnje postopke (študijo varinat) bodo poslali samo eno traso ceste, severno različico S5 optimizirano (opt). Skozi Markovce in Spuhljo bi cesta peljala čez polja, v Budini bi bila v podzemnem tunelu. Rokohitrska odločitev o bodoči trasi ptujske obvoznice 16 dni pred državnozborskimi volitvami je pri marsikomu vzbudila dvom in vprašanja, ali je trasa sploh možna, bo obveljala, kdaj se bo cesta gradila. Glede na to, da se o regijsko prepotrebni prometnici govori, piše, riše že krepkih 20 let, so se nekateri ob nenadni odločitvi, da so izbrali traso ceste, spraševali, če gre morebiti za prvoaprilsko šalo. Ne, ni bila prvoaprilska. Bil je petek, 7. april 2022. Že danes marsikdo ne verjame, da bo ta cesta sploh kdaj zgrajena. Da so dvomi upravičeni, so tehtni dokazi v več kot dve desetletji trajajočih političnih guncanjih. Cesta Ptuj–Ormož je tema vsakega visokega političnega obiska v regiji in debat na občinskih svetih, saj se dotika več občin: Ormoža, Zavrča, Gorišnice, Markovcev, Vidma in Ptuja. Prav zanimivo bo spremljati, kaj se bo v zvezi s cesto dogajalo v prihodnje. CI izstopila iz delovne skupine Na Ptuju ustanovljena civilna iniciativa (CI), katere člani so sodelovali v MDS, je že zategnila zavoro. V manj kot tednu dni po sprejetju odločitve za traso S5 opt so pisno Foto: ČG CI za ptujsko obvoznico po izstopu iz MDS ponovno napoveduje postopke državljanske nepokorščine. sporočili, da MDS nepreklicno zapuščajo. Njihova težnja je bila, da se v študijo variant, se pravi nadaljnje postopke, uvrsti tri možne trase ceste, od teh vsaj eno južno. Takšen sklep so na zboru sprejeli člani CI, z odločitvijo MDS, da gre naprej samo ena varianta obvoznice, se pač ne strinjajo. Izstopno izjavo so poslali na ministrstvo za okolje (MOP) in vodji MDS. „V CI pozdravljamo napredek pri postopku umeščanja, vendar glede na postopke in dogodke, ki so se odvijali na 9. seji MDS, ki je bila v prostorih mestne občine (MO) Ptuj, se s takšnim načinom dela ne moremo strinjati in mu s tem dajati svoje legitimnosti. V diskusiji Ljudje niso verjeli, spraševali so, ali je prvoaprilska Glede na to, kako bliskovito hitro se je v dneh pred volitvami našla in sprejela odločitev za ptujsko obvoznico, je bilo med ljudmi na terenu slišati, ali gre morebiti za prvoaprilsko potegavščino. Ptujska obvoznica je bila tudi tema soočenja poslanskih kandidatov na Ptuju, ki sta ga organizirala Večer in BK TV. Vsi kandidati so sicer politično korektno povedali, da podpirajo korak naprej, a so v isti sapi dejali, da bi se sami zavzeli za južno traso ceste. Foto: FB pred glasovanjem so načrtovalci iz podjetja ZUM jasno povedali, da če v študijo variant uvrstimo tri trase, s tem ne bomo bistveno podaljšali postopka, bi pa se dvignili stroški. Tudi nekaj ostalih članov MDS je predlagalo, da bi šlo naprej več variant in ne samo ena,“ so me drugim navedli v vodstvu CI za ptujsko obvoznico. Kot so dodali, je bil njihov predlog, da se v študijo variant uvrstijo S5 opt (namesto S4), SS (severna severna) in ena južna. Nikakor se po njihovem mnenju v postopek ne more ali ne sme vrniti trasa S4. Predstavniki DARSa naj bi po navedbah CI na sestanku jasno povedali, da če ne gre v študijo študijo variant izključno S5 opt, bodo vztrajali pri „oživitvi“ S4. Ta pa je, kot je znano, za lokalno okolje (Budino) nezaželena in nesprejemljiva. DARS tudi o možnosti, da ceste ne bi bilo Na sestanku na Ptuju je bila beseda še o morebitnih težavah, ki bi jih pri gradnji podzemne različice skozi Budino lahko imeli s podtalnico. „Kaj pa če S5 opt, kot je sedaj načrtovana, zaradi podtalnice ali poplavnih voda ne bo izvedljiva? Ali to pomeni, da bosta DARS in Ministrstvo za infrastrukturo (MZI) ponovno vztrajala pri severnih različicah, ki peljeta po površju (S5, S4)? Sicer pa so predstavniki DARSa v preteklosti na MDS že večkrat izrazili stališče, da je za njih sprejemljiva tudi opcija, da se ne najde rešitev za umestitev. Mar je Če je Jurija (23.) dež in na Petra suša, se raduje kmetova duša. Rojstva: Janja Žnidarič, Prvenci 14, Markovci – deček Tiam; Maja Kodrič, Gorišnica 163e, Gorišnica – deček Anže; Maja Lukman – deček Nik Lev; Senta Jevšenak – deklica Ema; Katja Belovič – deklica Terezija; Nadja Merčnik – deček Liam; Nina Slatinšek – deček Leon; Sara Krope – deklica Zala. to namera DARSa, MZI in MOP? Ali v tej državi tako rešujemo gordijske vozle?“ sprašujejo v CI. So mar obšli pravila in zakonodajo? Ker je bila CI na sestanku preglasovana, kar naj bi tudi pomenilo kršenje pravil delovanja MDS, vodstvo CI več ne vidi smisla sodelovati v delovni skupini, ki da prikraja pravila dela tako, kot kakšni stranki ali organu odgovarja. „Sklep, sprejet s preglasovanjem, vidimo kot predvolilni manever ter izkoriščanje MDS za doseganje političnih ciljev na škodo zakonitosti in strokovnosti postopka,“ je v dopisu vodji medresorske delovne skupine in ministrstvu za okolje med drugim navedlo vodstvo CI. Opozorili so tudi na neupoštevanje zakona o urejanju prostora. Navezava nove ceste na regionalko bi pomenila katastrofo „Zadnje, kar si lahko privoščimo, je, da bo zgrajena glavna cesta od Ormoža do Markovcev, od tam naprej pa bo promet speljan na zdajšnjo cesto. Še posebej, če bomo to povezali z navezavo Formin – Zavrč, ki je prav tako v zaključni fazi umeščanja in jo bo finančno podprla Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI). To bi za nas pomenilo še več tranzitnega tovornega prometa in še večje poslabšanje pogojev za življenje,“ so prepričani v CI. Mojca Zemljarič Danes bo oblačno. Sprva bo občasno deževalo predvsem v vzhodnih krajih, popoldne pa se bo pas padavin pomikal proti zahodu, meja sneženja se bo zvečer spuščala. Na Primorskem bo popoldne zapihal jugozahodnik. Jutranje temperature bodo od 2 do 6, v Gornjesavski dolini okoli 0, najvišje dnevne od 6 do 12, na Primorskem do 16 °C. 4-dnevna napoved za Podravje Vir: ARSO