384                                                                  Razne
V našem muzeju naj se zbero vse njegove slike, kar jih je še najti, in med portreti naših odlič-njakov naj se uvrsti tudi slika Ivana Pucherja.
Glasba.
Pesmi za visoM glas s spremljevanjem klavirja zložil K. Hoffmeister. Op. 5, Gospe Milki Gerbičevi. Založil L. Schwentner v Brežicah ob Savi. Cena 1 gld. 50 kr. — Pred sabo imamo tri češke pesmi, katere je preložil Ant. Funtek na slovenski jezik: 1. «Pravljica stara, stara to bila» (Jar. Kvapil); 2. «Narcisov cvet» (Ilja Ge-orgov); 3. «Akat» (Jar. Kvapil). Snov vseh treh je erotična; to je izrazil tudi skladatelj na mnogovrsten način. Te skladbe, pa so posebno zanimive zaradi tega, ker so zložene na češke in slovenske besede. Tu je moral skladatelj premagati razliko med češkim in slovenskim naglasom, kar se mu je na največ mestih posrečilo prav dobro. Tako n. pr. imata slovenska beseda «stara» in češka «stara» isti napev. A skladatelj je natanko po različnosti naglasa odmeril vsakemu zlogu ugodno mesto v taktu. Zaradi tega ni glavna moč teh pesmij v melodiji, ampak v glasbeni deklamaciji. Pokazal je skladatelj, kako se mora glasbenik vtopiti v duh jezika in njegove posebnosti, potem šele sme v njem zlagati pesmi.                                     e. l.
Statistika slov. dijakov na kranjskih gimnazijah v šolskem letu 1892/3.
Na višji gimnaziji v Ljubljani je bilo letos 620 dijakov; izmed teh je bilo 145 Ljubljančanov in 383 drugih Kranjcev; glede na narodnost je bilo 490 Slovencev, 126 Nemcev, 2 Ceha in 2 Italijana; glede na vero 614 katoličanov, 4 evan-geljski in 2 zida. — Na nižji gimnaziji v Ljubljani je bilo 357 učencev; med temi je bilo 68 Ljubljančanov, 265 drugih Kranjcev; po narodnosti so bili sami Slovenci, po veri sami katoličani. — Na višji gimnaziji v Novem mestu je bilo 197 učencev, med temi 172 Kranjcev; po narodnosti je bilo 189 Slovencev, 7 Nemcev in 1 Italijan, po veri vsi katoličani. Na teh treh gimnazijah se je torej izobraževalo skupaj 1036 Slovencev. Kočevska nižja gimnazija ni izdala izvestja.
Petdesetletnica „Novic;
Dne 5. mal. srpana leta 1843. so izšle prvikrat «Novice», torej obhajajo sedaj 50letnico. Zato so izšle 7. dne minulega meseca v praznični obleki s podobo pokojnega dr. Jan. Blei-weisa na čelu.
Glavna seja ,,Matice Hrvatske"
je bila dne 2. malega srpana pod predsedništvom prof. Tadije Smičiklasa. Ko je predsednik pozdravil prisotne člene, izpregovoril je nekoliko iskrenih besedij v slavo neumornega podpredsednika Radoslava Lopašiča, prezaslužnega ne samo
Izdaje in urejuje dr. Fr. Lampe.
stvari.
za Matico, ampak za vso hrvaško knjigo. Omenjal je tudi pesnika Mirka Bogoviča in njegovega mladostnega navdušenja za narodno stvar, a spomnil se je tudi nekih drugih dobrotnikov. Tajnik Iv. Kostrenčic je omenil najprej veličastnega sprevoda kostij prvega predsednika «Ma-tice» grofa Janka Draškovica, veleč, da je s tem zvršena pokojnikova želja, da mu leže kosti v rodni zemlji. Letošnje knjige « Matične«, dasi so bile tiskane v 9100 iztiskih, razdale so se v treh tednih, kar je izvestno ugodno znamenje za «Matico». Za leto 1893. izda «Matica» dvanajst knjig, izmed katerih omenjam «Ribe», prirodoslovne črtice drja. M. Kišpatica, nadaljevanje zgodovine srednjega veka profesorja Fr. Valle, zanimivo knjigo prof. Fr. Kuhača iz ilirske dobe: «Glazbotvorci i glazbeni improvi-zatori ilirskoga doba» in nadaljevanje črtic iz svetovne književnosti, v katerem bode opisoval prof. dr. M. Srepel: «Ruske pripovjedače». «Ma-tica» bode izdala tudi najbolje delo pokojnega dubrovaškega škofa Mate Vodopica, katero slove: «Mara Konakova». Lepušič, kateri nam je že večkrat slikal slike iz Bosne, izdal bode tudi letos štiri slike: «Bosanke». V spomin, žal, da nekdaj tako znamenitega Mirka Bogoviča bode izdala «Matica» njegova izbrana književna dela, katera bode uredil dr. Šrepel. Razven tega se bode osnovala v «Matici» letos nova zbirka z naslovom: «Slavenska knjižnica«, katera nas bode seznanjala s klasičnimi deli drugih slovanskih narodov. Najpreje izidejo Turgenjeva: «Ple-mičko gniezdo» i «Rudjina» v izvrstnem prevodu pokojnega Jos. Miškatovica. Naš rojak dr. Mušic je napisal: «Povijest grč. književnosti«, prof. Klaic je sestavil: «Hrvatsko pjesmarico», a dr. Maretič preložil v izvirnem metru Mickiewi-czevega: «Pana Tadeusza». Česar smo že dolgo zaman pričakovali, zgodilo se bode letos, izšel bode prvi zvezek narodnih pesmij, katere je uredil dr. Broz. Ta zvezek bode prezanimiv, ker bodo v njem najstarejše epske pesmi, posebno pa one, katere so važne za narodno verovanje. Hiša društvena, katera velja Matico nič manj nego 78.520 gld. in 59 novč., je povsem izplačana, a cenijo jo nad 100.000 gold. Tudi drugo denarno stanje je ugodno, ker šteje 19.436 gld. in 30 novč. brez mnogih koristnih ustanov. Ce pomislimo, da je štela Matica lani 8100 členov, a letos jih ima 9117, jasno je vsakomur, da je Matica Hrvatska v najlepšem
cvetu.                                                       j. Barlž.
,,Amerikanski Slovenec"
Tako se imenuje list naših rojakov v Ameriki, ki izhaja vsak teden sedaj že drugo leto. Urejuje ga sedaj čast. g. Jos. Buh, generalni vikar v Toweru. Z velikim veseljem izjavljamo, da nam «Amerikanski Slovenec« dokaj ugaja in se nam zdi pravi apostol katoliške vere in slovenske narodnosti našim rojakom v Ameriki. Bog ohrani še dolgo gosp. urednika! «Amerikanski Slovenec« stane za celo leto tri dolarje in se naroča: V. Rev. Jos. F. Buh («Amerikanski Slovenec*), Tower, St. Louis Co., Minn. U. S. Amerika.
Tiska »Katoliška Tiskarna1!
¦^¦^