TEDNIK I LETO Lil, št. 14 PTUJ, 8. APRIL 1999 CENA 120 tolarjev TA TEDEN / TATEDEN^^^^B WMiH UUBUANA / KONČANA AKCIJA IZBIRE NAJPRIUUBLJENEJSEGA ZDRAVNIKA Nauimliublietteiša /e Mila Safik Tudi letos je potekala akcija revije Viva, ko so lahko bralci nekaterih revij in časopisov ter poslušalci nekaterih ra- dijskih postaj glasovali za svojega najpriljubljenejšega zdravnika. V torek, na predvečer svetovnega dneva zdravja, so v ljubljanskem Cankarjevem domu razglasili nabolj cen- jene zdravnike in zdravnice. Ptujčani in okoličani smo lahko še posebej ponosni, saj je letošnja najpriljubljenejša zdravnica Mila Saftič, doktorica splošne medicine iz Zavrča, svojo ambulanto pa ima tudi Cirkulanah. V zadnjem letu ima zasebno ambulanto, ker je tako lahko bolj na razpolago svojim pacientom. "Osnovno šolo sem končala na Mladiki, v Ptuju sem obiskovala tudi gimnazijo. Študirala sem na Reki, ker sem imela tam so- rodnike. Bila sem štipendistka ptujskega zdravstvenega doma, zato sem se po končanem študiju vrnila. Vedno sem si želela delati na podeželju. Takrat so bile Cir- kulane in Haloze edino, kar so mi ponudili na podeželju, in z velikim veseljem sem sprejela ponujeno mesto. Še danes vem, da sem prav storila," pravi dr. Mila Saftič. Pacienti pravijo, da imajo svo- jo zdravnico radi in da v njeni ordinaciji vedno sije sonce. Tudi ona pravi, da ima rada svoje pa- ciente, saj so ji zelo hvaležni, karkoli stori zanje, in cenijo nje- no delo. Vseeno pa je prese- nečena, da se je letos tako obrni- lo in je bila izbrana za najpril- jubljenejšo zdravnico '99. "Zmaga mi pomeni veliko. Je potrditev, da so me ljudje spreje- li in me imajo radi ter cenijo moje delo. Hvala vsem," je še de- jala dr. Saftičeva iz Zavrča, ki nas je s svojim sproščenim nas- topom in pozitivno energijo očarala. Tudi druge zdravnice z našega območja so se uvrstile zelo viso- ko. Na drugem mestu je dr. Ma- rija Milošič, med desetimi na- jpriljubljenejšimi zdravniki v Sloveniji pa sta tudi dr. Darja Pribožič in dr. Valerija Saško Bočkaj, zasebnica s Ptuja. Obširnejšo reportažo o najpril- jubljenejših zdravnicah bomo objavili v prihodnji številki Tednika. Marija Slodnjak Lepo pomladno vreme je pritegnilo tudi ribiče Ribiške družine Ptuj, ki so 1. aprila pričeli v rogozniškem ribniku sezono lova na krapa. - Foto: M. Ozmec 2 AKTUALNO Četrtek, 8. april 1999 - TEDNIK ZABOVCI / S SEJE SKUPŠČINE OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE PTUJ Odipino proti šušmarstvu v gostilni Ambiente v Zabovcih se je 31. marca sestala skupščina Območne obrtne zbornice Ptuj, ki sodi med de- set največjih v Sloveniji. Na njej so pregledali delo in fi- nančno poslovanje v prejšnjem letu, sprejeli program dela s finančnim načrtom za letos, popravili statut glede na spremembe v lokalni samoupravi na Ptujskem, kjer je nas- talo še šest novih občin, in črtali člen o stalni arbitraži. Članski prispevek bo tudi za letos enak, čeprav so se neka- teri zavzemali za to, da bi bil za vse enak v višini 45 nemških mark v tolarski protivrednosti oziroma da bi bil najnižji 40 nemških mark v tolarski protivrednosti, najvišji pa 50 mark. Območna obrtna zbornica Ptuj ima po najnovejših podat- kih 1393 članov. V lanskem letu je bilo izdanih 126 novih dovol- jenj, 124 je bilo odjav iz obrtne- ga registra, 22 odjav po uradni dolžnosti ter 41 sprememb zara- di širitve dejavnosti. To pome- ni, da število obrtnikov na Ptujskem stagnira. Območna obrtna zbornica Ptuj je v lanskem letu v glavnem izvajala tiste aktivnosti, ki so spodbujale k razvoju obrtništva na Ptujskem, je med drugim po- vedal njen predsednik Jože Milošič. Dobro so sodelovali z občinami, kot dobra oblika dela pa so se izkazale seje upravnega odbora, ki vsakič potekajo v no- vih občinah, sledijo pa jim zbori obrtnikov, na katerih se vodstvo sproti seznanja z obrtniškimi problemi na terenu. Doslej se je upravni odbor sestal v občinah Videm, Dornava in Juršinci. Na skupščini Območne obrtne zbornice, na kateri je manjkal le en član (udeležilo se je je 38 čla- nov od 39), so v glavnem opo- zarjali na šušmarstvo in za- poslovanje na črno, ki kot so od- krito priznali, ga je največ v obrtniških vrstah, zato bodo morali najprej narediti red v lastnih vrstah, je menil Ignac Prosenjak. Po uvedbi davka na dodano vrednost se bo "fušarstvo" še bolj razbohodilo. Tako se je Milan Drevenšek vprašal, zakaj inšpektorji lovijo samo obrtnike. Država se bo morala bolje organizirati, če bo želela davke pobrati od vseh, ki so jih dolžni plačevati. Zdajšnja njena neučinkovitost oziroma mižanje pred problemom je morda tudi posledica "kupovan- ja" socialnega miru. Obrtniki se čudijo, da tudi organi, ki so po- klicani za to, da odkrivajo nep- ravilnosti, teh ne zaznavajo. Da je na primer pri prevozniku, kot so navedli, ki ima pet avtobusov in nobenega zaposlenega, sam pa ne vozi, nekaj narobe, je več kot očitno. Na ptujsko mestno oblast pa se predvsem jezijo za- radi neumne prometne uredit- ve, ki jim odjeda zaslužek. Na prvem mestu je parkirnina v modri coni, ki ni nikjer tako vi- soka kot v Ptuju, svoje pa so se- daj naredili tudi potopni valji v začetku Krempljeve ulice, ki bodo že itak skromen promet obrtnikov v tej ulici še znižali, je prepričan zlatar Viktor To- fant. Zahtevajo, da se o tem po- govorijo z vodstvom občine, ki mora pripraviti bolj življenjske rešitve, ki bodo v korist občanov te občine, ne pa v nji- hovo škodo. DO KONCA LETA ŠE DESET SEKCU Do konca leta bodo v okviru Območne obrtne zbornice Ptuj okrepili sekcijsko delovanje, se- demnajstim sekcijam (zadnja je bila ustanovljena zlatarska), bo- do dodali še devet novih, saj je trenutno zunaj sekcijskega delo- vanja še okrog 60 obrtnikov. Največja sekcija je avtoprevo- zniška, ki jo vodi Janko Jaušo- vec in ima več kot 300 članov. V lanskem letu je bila tudi ena na- jaktivnejših v Sloveniji in je sp- rotno dajala pripombe in pred- loge za reševanje nakopičene prevozniške problematike. Po mnenju prejšnjega pred- sednika zbornice Romana To- maniča naj bi bili neorganizira- ni obrtniki v podrejenem polo- žaju, kar zadeva porabo sredstev za sekcije in podobno, individu- alnih obiskov sejmov pa glede na sprejeti sklep zbornica ne plačuje. Njegovo mnenje je tudi, da bi se morala skupščina sesta- jati pred oddajo zaključnega računa, torej do konca februarja. Ta predlog so sprejeli. Razprava je pokazala, da obs- taja med obrtniki strah zaradi uvedbe davka na dodano vrednost, čeprav gre prav Obrtni zbornici zasluga, da bosta uvedeni dve davčni stopnji (splošna 19-odstotna in znižana 8-odstotna). Zbornica je namreč uspela prepričati za- konodajalce, da naše gospo- darstvo ne bi preneslo ene same splošne davčne stopnje. Nekatere dejavnosti, na pri- mer gostinstvo, bodo lahko de- lale po znižani stopnji. Zbor- nica je uspela preko ustavnega sodišča uveljaviti tudi pravico do republiške štipendije za va- jence, ki se izobražujejo po du- alnem sistemu. Na uvedbo davka na dodatno vrednost še posebej opozarjajo iz sekcije trgovcev, katere člani se v zbornico združujejo prosto- voljno. Po besedah predsednice Simone Gorjup Radej bodo ptujski trgovci zašli v težave tudi zaradi anarhičnih razmer pri odpiranju trgovin in neure- jenega prometa v mestu. Kot je na skupščini ugotovil po- dpredsednik zbornice Viki Cvetko, gre še najbolje sekciji upokojenih obrtnikov, ki se s problemi iz poslovanja ne srečujejo. Vsem sekcijam pa je bolj ali manj skupna problema- tika neurejen plačilni promet. Letošnje leto bo zaradi uvedbe davka na dodano vrednost svo- jevrstna preizkušnja za obrtništvo na Ptujskem. Programske naloge za to obdob- je so naravnane tako, da bi bili problemi čim manjši. Kot je po- vedal sekretar zbornice Janez Rižnar, bo ena pomembnih na- log dodatno izobraževanje čla- nov in s pomočjo sklada za izobraževanje delavcev pri sa- mostojnih podjetnikih tudi de- lavcev v obratovalnicah. V okvi- ru promocije blaga in storitev bodo sodelovali na več sejmih in razstavah - poleg celjskega se- jma je za obrtnike s Ptujskega pomemben tudi radgonski se- jem. S Turističnim društvom Ptuj in mestno občino Ptuj bodo pripravili sejem in razsta- vo domače in umetne obrti, ki sta postali pomembni prireditvi ob prazniku mestne občine Ptuj, 5. avgustu. Vključili se bodo tudi v razprave o kategori- zaciji sejmov v Sloveniji. Za vse naloge, ki jih bo izvaja- la Območna obrtna zbornica v tem letu, naj bi bilo na voljo za devet odstotkov več sredstev kot lani - skoraj 74 milijonov tolar- jev. 92 odstotkov potrebnih sre- dstev naj bi zbrali s članarino, preostanek pa bodo zagotovili iz nadomestil za izvajanje javnih pooblastil in lastne dejavnosti zbornice. Skupščina je prejšnjo sredo naslovila tudi poziv vsem obrtnikom, da se vključijo v združenje delodajalcev Sloveni- je, ki je postalo novi partner državi in sindikatom pri spreje- manju kolektivne pogodbe. MG Med delom skupščine v Zabovcih. Foto: Kosi JAVNI POZIV K VLOŽITVI PONUDBE ZA SODELOVANJE V KOMISIJSKIH PREGLEDIH UPRAVNA ENOTA PTUJ poziva k sodelovanju gospodarske družbe, zavode in samostojne podjetnike za opravljanje pregledov primernosti objektov in opreme pri izpolnjevanju pogojev za opravljanje gospodarskih dejavnosti po 4. členu Zakona o gospodarskih družbah (Ur. I. RS, št. 30/93) na območju Upravne enote Ptuj. Sodelovanje bo potekalo na področjih trgo- vinske in gostinske dejavnosti, proizvodnje, storitev ter drugih dejavnosti za obdobje od 1. 5. 1999 do 30. 4. 2000. Ponudba mora vsebovati: - izpisek iz sodnega registra ali registra samostojnih podjetnikov posameznikov, ki ni starejši od 30 dni, - seznam in dokazila o strokovni usposobljenosti stalno zaposlenega strokovnega kadra ter morebitnih stalnih strokovnih sodelavcev v skladu z veljavno zakonodajo in predpisi za posa- mezna področja dela, - cene storitev za posamezne strokovne oglede in plačilne pogoje, - rok izdaje strokovnega mnenja o izpolnjevanju predpisanih zakonskih pogojev. Ponudbe pošljite na naslov Upravne enote Ptuj, Oddelek za gospodarstvo, Slomškova ulica 10, 2250 Ptuj, do 15.4.1999. Podrobnejše informacije lahko dobite pri gospe Silvi Čerček, vodji Oddelka za gospodarstvo, osebno ali po s 062 771 -131. Ponudniki, ki bodo zadostili objavljenim pogojem, bodo obveščeni v 15 dneh od objave in bodo podpisali dogovor o sodelovanju z Upravno enoto Ptuj v roku 21 dni od objave. Številka: 145-3/99-3/ČS Datum: 30.3.1000 Načelnik mag. Metod GRAH □ PTUJ / ZA SETEV SLADKORNE PESE VELIKO ZANIMANJE Setev,saipo ob sklenjem pogodbi Setev sladkorne pese se je že pričela, vendar je bila prejšnji teden najprej zaradi slabega vremena, nato pa zaradi praz- nikov začasno prekinjena. Ob lepem vremenu se sedaj na- daljuje, končana pa naj bi bila pravočasno, to je do srede aprila. Za setev na območju bivše občine Ptuj je na voljo 18 šestrednih sejalnic, kar je dovolj za pravočasno opravljeno setev na približno 1100 do 1300 hektarjih. Kot je povedal predstavnik Tovarne sladkorja Ormož inženir Božo Jaušovec, je letos zanimanje za setev sladkorne pese večje, kot so predelovalne potrebe in možnosti tovarne. Konec prejšnjega tedna je bilo sklenjenih že za okoli 150 hek- tarjev preveč pogodb, zato so se v tovarni odločili, da njihovo število in obseg nanje vezanih površin zmanjšajo za 10 odstot- kov. Pri tem bo v ospreju stro- kovna odločitev - odpadle bodo torej tiste načrtovane površine, na katerih z vidika kolobarjenja v tem letu setev sladkorne pese ni primerna. Bodoče prideloval- ce pese opozarjajo, da bodo jese- ni prevzeli zgolj peso s pogodbe- nih površin, sejalcem pa pripo- ročajo, da opravijo setev le na tistih površinah, za katere imajo lastniki sklenjene pogodbe s Tovarno sladkorja. Konec prejšnjega tedna so se se sestali člani upravnega odbo- ra strojnega krožka Posestnik, katerega člani bodo opravljali največji del setve sladkorne pese. Dogovorili so se za ceno storitvene setve, ki znaša na hektar 5.500 tolarjev, ob večjih premikih, manjših in drugače zahtevnejših parcelah oziroma v primeru večjih kompleksov pa je mogoče ceno povišati ali znižati za 10 odstotkov. Cene drugih storitev članov strojnega krožka Posestnik - od priprave zemlje do škropljenja posevkov -pa bodo enake tistim, ki so določene v katalogu revije Kme- tovalec. JB MIHOVCI / PONOVNO ODPRLI MESARIJO Za boljšo oskrbo prebivalcev Mesarija Alojza Herga iz Mezgovcev je 25. marca v okvi- ru razširjene dejavnosti odprla mesnico v Mihovcih 91. V njej prodajajajo že konfecionirane mesne izdelke. Mesnico so uredili v lokalu, ki je bil štiri leta zaprt, pred tem pa je bila v njem prav tako mesni- ca. V njej je zaposlen en delavec. To je Hergova druga mesnica, prvo so leta 1993 odprli v Mez- govcih, kjer ima sedež tudi foto- atelje žene Cilke. MG Z odprtja mesarije. Foto: CilkS OPOZORILO PRIDELOVALCEM PŠENICE Pogodbe do 30. aprila v sklepni fazi so dogovori med ministrstvoma za kme- tijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za ekonomske odnose in razvoj o pogojih tržnega reda za pšenico. Dokončne odkup- ne cene sicer še ni, potrebno pa je opozoriti na nekaj na- log, ki jih morajo izpolniti pridelovalci. Pri odkupu letošnjega pridel- ka pšenice bodo veljali novi po- goji. Čim večji delež pridelane pšenice naj bi odkupila nepos- redno mlinsko-predelovalna podjetja. Odkup bo potekal tudi prek zadrug, nekaj pšenice pa bo odkupil še zavod za blagovne rezerve. Po zagotovilu ustreznih državnih služb bo letos od- kupljen ves ponujeni pridelek pšenice. Plačilo pesnice bo letos ses- tavljeno iz dveh delov: iz od- kupne cene in državne podpore na hektar. Podpore pa bodo deležni samo pogodbeni pride- lovalci pšenice in rži. Za uvelja- vitev podpore je potrebno izpol- niti že velikokrat omenjeni os- novni obrazec "Podatki o kme- tijskem gospodarstvu", ki ga je potrebno izpolniti in poslati na- jkasneje do 15. aprila. Drugi po- goj za uveljavitev državne po- dpore pa je sklenjena pogodba o pridelavi pšenice. Pogodba z zadrugo, mlinsko-predeloval- nim podjetjem ali zavodom za blagovne rezerve mora biti sklenjena najkasneje do 30. ap- rila. Pogoj za uveljavitev podpo- re bo prodaja pšenice tistemu, s katerim je sklenil pogodbo. K zahtevku za podporo bo potrebno priložiti posestni list in mapno kopijo oziroma za- kupno pogodbo za površine v zakupu. Pridelovalci si naj te dokumente priskrbijo pra- vočasno, zaradi inšpekcijske kontrole pa naj si en izvod do- kumentov obdržijo doma. JB TEDNIK ye naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki : ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor; Franc Lačen. Uredništvo; Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarit (vodja tehnične redakcije) in Jože Moliorič (grafično-tehnični urednik). Propaganda; Oliver Težak, 041-669-509. Naslov; RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6. 2250 Ptuj; (062) 771-261, 779-371, 771-226: faks (062) 771-223. Celoletna naročnina 6.360 tolarjev, za tujino 12.720 to- larjev. Žiro račun: 52400-601-47280 Tisk: MA-TISK, Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/58-92 z dne 12.2.1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za kate rega se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Strani na Internetu: vvww. radio-tednik. si. E-pošta: nabiralnik@radio-tednik.si tednik@amis.net f EDNIK - Četrtek, 8. april 1999 3 Izvedeli smo •mRI SE... K v občini Kidričevo nimajo z Ravnim poljem. Grad se je V^"ul po nekaj stoletnem kljubovan- glasilo pa takoj po rojstvu. '•• DA med mestno in domavsko občino prihaja do napetosti zaradi pomanjkanja šolskih otrok, ^^tujčani imajo argument: kako "o/ imamo Ljudski vrt, če ni ljudi? '•• Da bi bilo modro dovolj otrok za ^no in drugo šolo zagotoviti kje ^^gje, ne pa po politični poti. Ob 'e; poti še grmovje ne raste. ... D A da so si mestjani sami krivi, da štorklje raje držijo po vaških dimnikih in sohah. ... DA bi lahko država po vzoru kmetijstva tudi za področje naraščaja organizirala svetovalno in pospeševalno službo. Tudi poštarji namreč več niso to, kar so bili, inkasante pa je izpodrinilo so- dobno poslovanje. ... DA;e velikonočni čas s svojimi jedmi prišel kot naročen. Cevapčiči in ražnjiči se ta čas radi zataknejo v grlu. ... DA smo se prvega aprila lahko prepričali, kako je biti v koži politi- ka. Vsi smo namreč lahko lagali. ... DA nas bosta letos obiskala Clinton in papež. Oba se borita za mir na Zemlji, toda z zelo različnimi sredstvi. ... DA Srbi nimajo radi Albancev, Hrvatov, Bošnjakov, Slovencev, Američanov, Italijanov, Nemcev, Angležev ... Nihče ne razume nji- hove miroljubne politike. PERUTNINA PTUJ BO LETOS DOBER^ GOSPODAR SAVINJSKIH HMEUlSC ; Slovenija bo ohranila \ pridelavo hmelja šele prejšnji četrtek pozno zvečer so se končala pogajanja oziroma usklaje- vanja o ohranjanju pridelave hmelja na polovici slovenskih hmeljišč, ki jih je pred stečajem obdeloval Hmezad Hmeljarstvo Žalec. Ker bi tej zlati suro- vini, hkrati pa v preteklih desetletjih ustvarjenemu ugledu Slovenije na sve- tovnem trgu z nadpovprečno kakovostjo hmelja bila prizadejana nepopravljiva škoda, če letos hmeljišča ne bi bila obdelana, je, kot je že znano, vlada pred mesecem poiskala kredibilno podjetje, ki bi bilo sposobno organizirati pridela- vo hmelja v Savinjski dolini. K sodelo- vanju je povabila Perutnino Ptuj, ki ima zaradi svoje vpetosti na eni strani v kmetijsko, na drugi pa v živilskoprede- lovalno panogo izoblikovano odlično infrastrukturo tudi za tak zalogaj, kot je pridelava hmelja. Po zapletenih pogajanjih, med katerimi je Perutnina Ruj želela doseči samo nedvoumna zagotovila, da bo stroške letošnje pridelave hmelja dobila jeseni, ko bo pridelek pospravila, povrnjene, so v začetku tega tedna hmeljišča v Savinjski dolini dokončno zaživela. Perutnina Ptuj je namreč zagotovila, da bo do konca pri- delovalne sezone zaposlila 140 delavcev, ki so prejšnja leta v glavnini delali pri Hmezadu - Hmeljarstvu Žalec. Pri podjet- ju v stečaju bo najela tudi vso opremo, ki je potrebna za obdelovanje hmeljišč. Nacionalni interes, da se Slovenija obdrži na svetovnem trgu zelenega zlata, kjer trenutno sicer vlada recesija, na kate- ro pa hmelj kot rastlina trajnica, pač ne zna reagirati, je v tem poslu morala izraziti vlada RS, sicer bi bil propad hmeljišč neizbežen, gospodarska škoda pa zaradi narave pridelovanja hmelja in izpada s svetovnega trga dobesedno nepopravlji- va. "Perutnino Ptuj so pri vključevanju v obdelovanje savinjskih hmeljišč vodili višji interesi, povezani z ohranjanjem slo- venske kmetijske pridelave, ne pa zgolj ozek poslovni odnos. Nismo pa smeli do- voliti, da bi zahtevna vlaganja v letošnjo hmeljarsko letino kakori .«!p iim Fntn- Primož Brodniak 10 NASVETI Četrtek, 8. april 1999 - TEDNIK Kuharski tHawef§ Velilionoine jedi (III.) čeprav je velika noč že za nami, pišemo tudi danes o jedeh, značilnih za ta čas (radijska oddaja na to temo je bila namreč pred prazniki, Tednik pa nekolio "zamuja"). Pletenice in poti- ce smo "spekli" prejšnjikrat, manjka nam še slastni mesni del, kot so različne domače klobase in nepogrešljiva šunka. Zaradi obilice dobrih mesnin, ki so na voljo vse leto, se ob praz- nikih še dodatno trudimo, kako bi jih pripravili še okusnejše in privlačnejše. Za tiste, ki ste od lanskega leta pozabili, naj ome- nim, da bomo dobili sočno šunko in drugo meso le, če ga bomo ku- hali v toliko vode, da je meso po- krito in da kuhano šunko obvez- no v vodi tudi ohladimo; pri tem seveda pazimo, da šunke ne sku- hamo preveč, saj jo vroča tekočina med hlajenjem še neko- liko zmehča. Šunka ostane sočnejša tudi, če jo damo ktihat v vročo vodo; da se mesni sok ne izteče, pa nam pri šunkah delno pomaga tudi sol. Če se izogibate soli, si lahko pomagate tako, da vodo med kuhanjem šunke za- menjate. Lahko pa šimko tudi ne- kaj ur pred kuhanjem namakate v vodi in nato vodo odlijete. Kuhanje šunke poteka nekoliko več časa, sploh če imamo šunko s kostjo. Najboljši preizkus, ali je šimka dovolj kuhana, je, ko gredo vilice ali igla z lahkoto do kosti. To traja približno 2 do 3 ure. Tudi druge prekajenje kose mesa, ki jih kuhamo, kuhamo na enak način. Ker pa večino me- snih velikonočnih dobrot jemo hladno, je toliko pomembnejše, da jih ne skuhamo premehko, med ktihanjem pa jim ne dodaja- mo drugih dodatkov, da ohrani- mo naravno aromo in okus mesa. Šunko pa lahko pripravimo tudi v testu. Pripravimo si kompakt- nejše kvašeno testo iz 40 dekagra- mov moke, lahko vzamemo pol ostre, pol mehke, dodamo ščepec soli, 2 dekagrama raztopljenega kvasa ter 1 rumenjak. Testo zag- netemo s pomočjo mlačnega mle- ka, in sicer potrebujemo 1,5 do 2 decilitra mleka. Dovolj zagnete- no kvašeno testo damo vzhajat, in ko je vzhajano, ga razvaljamo za dober centimeter na debelo ter celotno testo temeljito pre- mažemo z beljakom. Nanj položimo ne preveliko, oprano in dobro obrisano šunko ter testo zavijemo okrog nje. Testo kar se da temeljito stisnemo ob šunko, da se po peki testo drži mesa. Del testa si prihranimo ali iz ostan- kov izrežemo razne cvetove in lis- te ter z njimi še dodatno okrasi- mo testo. Da se testo lepo drži šunke, si pomagamo še tako, da na enem delu testa naredimo maj- hen dimnik iz alufolije, da čim več pare in del maščobe izpari in ne povzroča odstopanja testa od mesa. Tako pripravljeno šunko položimo na rahlo pomaščen pekač, jo po vrhu premažemo z beljakom in pečemo v pečici pri temperatitri 180C toliko ur, koli- ko kilogramov tehta šunka. Ko je pečena, jo po vrhu še vročo pre- mažemo s koščkom siu-ovega masla ali margarine, da se zmehča nastala skorja, in pustimo, da se ohladi. Če še niste pripravljali šunke v testu, je za začetek pripo- ročljivo pripraviti manjši kos prekajenega mesa, ki se hitreje speče. Da pa pečenje šunke v tes- tu ni predolgo, si lahko pomagate tudi tako, da šunko do polovice skuhate, jo ohladite, nato pa zavi- jete v kvašeno testo in pečete le toliko časa, da se speče testo. Pri krajšem času pečenja se testo in meso prav tako lepše držita sku- paj- Vsi tisti, ki pa imate veliko ročnih spretnosti in dovolj časa, pa si lahko pripravite pravi sladki velikonočni koktejl. Iz marcipa- na lahko oblikujete male pisanke vseh barv in jih polagate v papir- nate čašice ter še dodatno okrasi- te s čokolado, belim ledom ali fondanom. Pripravite lahko tudi zajčke iz marcipana ali minjone, tem pa kot dekoracijo dodamo ve- likonočni motiv. Nada Pignar, učiteljica kuharstva PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN* PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 213. NAD Zmkon^ druiinu in duševno mdrmvle 79, nadaljevanje Družina psihosomatskega bolnika - 2. nad. Tip matere, ki iz privzgojene- ga strahu pred lastno telesnost- jo onemogoča tudi otroku isto, povzroča s tem pri njem psiho- somatske simptome, ker se tak otrok tedaj le v zavesti, da je bo- lan, brez občutkov krivde sooča s telesnimi fimkcijami in svoj- im telesnim "Jazom". Simbiotična, vsekontrolira- joča in razvajajoča mati je v družinah psihosomatskih bol- nikov pogost pojav. Npr. Garma je v svoji študiji 1953. leta o želodčno-črevesnih težavah po- kazal, da te matere še drugače spodbujajo nagnjenja, odgovo- riti na duševne probleme s tele- snimi reakcijami. Po njegovem imajo otroci takih mater izred- ne občutke krivde pri sleher- nem poskusu ločevanja od ma- tere ali njene interiorizirane po- dobe. Prav tako kažejo ti otroci tendenco k samokaznovanju. Vse to se lahko tudi izrazi v obliki psihosornatske bolezni, ki tedaj hkrati reši otroka no- tranjega konflikta (saj lahko opusti pod pretvezo, da je bo- lan, vse poskuse postavljanja na lastne noge). Neka raziskava Richterja in sodelavcev leta 1969 je na pri- meru srčne nevroze pokazala, da je vzrok zanjo v patološko- simbiotični materi. Ker taka mati odreka otroku vso indivi- dualnost in avtonomijo, je srčna nevroza zanj beg pred ekscesiv- no bojaznijo uničenja in pred razpadom Jaza. Tudi Bruch je leta 1971 podobno videl vzroke psihosomatskih bolezni v pre- majhni varnosti, ki jo tak otrok doživi v družini. Za te družine naj bi bilo značilno po njego- vem predvsem to, da vlada v njih težnja po ohranitvi stanja, kakršno je, ki slehernemu članu onemogoča osebnostno rast, na- dalje konfuznost vlog in nako- pičenost potlačenih in neraz- rešenih konfliktov. mag. Bojan Sinko PREJELI SMO/ PREJELI SMO / PREJELI SMO/ PREJELI SMO Birokracija^ kdo bo (še) tebe ljubil Primera, ki ju bom opisal, nista skoraj omembe vredna, kljub temu pa zaslužita pozornost, saj kot pravi stari ljudski pregovor, iz malega zraste veli- ko. Za kaj gre? Ko sem v začetku tega meseca izpolnjeval obra- zec za dohodnino, sem ugotovil, da še nimam po- datka o katastrskem dohodku. Povprašam na ptujsko davkarijo in pojasnijo mi, da ga bom do- bil po pošti iz njihove centrale (zopet centrali- zem) v kratkem. Ker ne želim gneče na davčnih okencih zadnje dni za oddajo davčne napovedi, ponovno povprašam. Danes smo 15. marca, po- datka pa še vedno nimam. Na davkariji mi re- snično vljudno dajo nasvet, da obkrožim zapored- no številko pred katastrskim dohodkom in da bodo potem sami vpisali podatek po luradni dolžnosti. Lepo in prav. Kot davkoplačevalec razmišljam: država je zase poskrbela z zakonom in sankcijami za nediscipli- nirane davkoplačevalce, sama pa ni opravila do danes niti minimalne obveznosti. Gre celo tako daleč, da ne zaupa niti svojim institucijam, kar za- gotovo ponazarja in dokazuje tudi naslednji pri- mer. Mestna občina Ptuj, bolje rečeno mestni svet, je z odlokom preimenoval naselje (res tudi na mojo in željo krajanov), dobili smo nov naslov in hišne številke. Na več kot petnajst naslovov sem poslal spremembo in sedaj, ko sem potreboval podatek o katastrskem dohodku, sem se spomnil, da bo nas- lov potrebno spremeniti tudi v zemljiški knjigi. Z odločbo Območne geodetske uprave - izpostave Ptuj se napotim v nove prostore Zemljiške knjige, kjer pa mi prav tako vljudno kot na davkariji po- vedo, da moram to spremembo urediti preko no- tarja. In glej ga, zlomka! Ta je v obrazec le prepi- sal podatke iz osebne izkaznice in odločbe geodet- ske uprave. Oprostite, še en listek je napisal! Bla- gajniški prejemek za 4.000 in nekaj tolarjev. Iz tega sklepam, da država bolj verjame prepisom kot originalom, ki sem jih bil pripravljen pokaza- ti oziroma dati v vpogled na sodišču. In prijavo za spremembo naslova sem lahko oddal sam na Zemljiški knjigi. Je komentar še potreben? Stanko Lepej Krvodajalci 23. marec - Janez Podgoršek, Slovenska 25, Središče ob Dravi, Miran Skrinjar, Frankovci 43, Ana Mezgec, Poštna 3, Ormož, Anton Dragarič, Frankovci 17, Aleksander Krajnc, Draženci 38, Peter Bombek, Staneta Severja 14, Maribor, Franc VIndiš, Soviče 18, Ivan Brglez, Stogovci 3, Franjo Petek, Slovenska cesta 9, Središče ob Dravi, Srečko Gajšek, Zg. Sveča 14, Franc Hor- vat, Kungota 25, Matevž Mohorko, Apače 3, Mojca Gorjup, Pleterje 15/a, Franc Jurgec, Volkmerjeva 9, Ruj, Slavko Matjašič, Zagorci 63/c, Drago Vogrinec, Dravinjski Vrh 3/d, Ro- man Meško, Mezgovci 56/a, Stanislav Šeliga, Stogovci 47, Branko Šenkiš, Žabjak 61, Mirko Fruk, Apače 221, Andreja Polajžer, Doklece 26, Darko Emeršič, Tovarniška c. 4, Kidričevo, Dušan Krajnc, Aškerčeva 10, Ruj, Janez Krajnc, Korenjak 6, Oto Mesaric, CMD 17, Ruj, Bogdan Kores, Medvedce 14, Zlatko Gajšek, Podlehnik 66/a, Matija Murat, Lackova 13, Ruj, Franc Vršič, Novinci 5. 25. marec - Milan Niedorfer, Pavlovci 23, Janko Murat, Skolibrova 8, Ormož, Dominik Ka- menšek, Draženci 69, Marjan Kovačec, Žabjak 5, Janko Zamuda, Tibolci 55, Jože Jančec, Ul. B. Kraigherja 14, Ruj, Boris Letenja, Breg 15, Aleš krajnc, Pleterje 26, Evgen Muhič, Gorišnica 46, Maks Plohi, Kraigherjeva 25, Ruj, Janez Muršec, Ločki Vrh 52/a, Dušan Pišek, Lovrenc na Dravskem polju 7, Ljubo Lajh, Za- bovci 91/a, Milan Prapotnik, CMD 17, Ruj, Ibra- him Ekič, Ul. 5. prekomorske 5, Ptuj, Vojko Šohar, Zg. Hajdina 137, Mirko Strmšek, Zg. Ja- blane 24, Stanko Jus, Rujska Gora 2, Kari Hor- vat, Mestni Vrh 54/b, Marjan Vindiš, Dragonja vas 8/a, Alojz Magdič, Pršetinci 33, Živka Gorišek, Majšperk 52, Boštjan Lešnik, Prvenci 29, Majda Turk, Vintarovci 64, Zvonko Koled- nik, Ul. 25. maja 3, Ruj, Mirko Ozvatič, Placar 14, Marjan Valenko, Moškanjci 19, Marjan Križanec, Lovrenc na Dravskem polju 9, Slavko Vek, Tovarniška c. 21, Kidričevo, Vlado Grego- rec, Podgorci 41, Peter Nahberger, Župečja vas 20, Franjo Škvorc, R Hrvaška, Milica Bojič, Jadranska 15, Ruj, Marija Kokot, Hrastovec 24/a, Bojan Stanič, Mihovci 7/a, Janez Bukovič, Ul. 5. prekomorske 9, Ruj, Alojz Fric, Destrnik 58, Ignac Gojkošek, Draženci 65, Franc Kump, Senčak 11, Roman Krajnc, Kajuhova 1, Ruj, Franc Prelog, Markovci 52, Anton Zajko, Po- brežje 86/a, Ivan Bezjak, Breg 37, Slavko Re- pec, Zg. Pristava 37, Miran PešI, Arbajterjeva 8, Ruj, Vekoslav Sirec, Slape 14, Miroslav Dobič, Mihovce 24, Ivan Rajšp, Rimska pl. 13, Ruj, Al- bin Avguštin, Lovrenc na Dravskem polju 6, Jože Voglar, Skrbije 9/a, Miran Cafuta, Čučkova 13, Kidričevo, Danilo Lendero, Apače 104, Leon Zoreč, Gregorčičev drevored, Ruj, Silvo Kokol, Majšperk 13, Zoran Petkoski, Kne- za Koclja 7, Ruj, Jože Majerhofer, Hajdoše 40, Slavko CizerI, Tomšičeva 40, Kidričevo, Mirko Mesarec, Zamušani 5, ŽeljkoTarodi, Arbajterje- va 8, Ptuj, Tomo Vrabič, Vegova 9, Kidričevo, Boštjan Ciglar, Pacinje 37/a, Stojan Koren, Staršek 77, Miran Kralj, Ul. svobode 34, Miklavž na Dravskem polju, Franc Korez, Uskoška 9, Miklavž na Dravskem polju, Branko Unuk, Prep- elje 72, Marjan Hlušička, Ob Grajeni 1, Ruj, Ro- man Podgoršek, Cirkovce 1/n, Matjaž Pišotek, Leskovec 25. Pojasnilo v prejšnji, prvoaprilski številki smo si vas, spošto- vani bralci, nekoliko sposodili in objavili nekatere izmišljane trditve. Tako ni bilo v Ptuju nobene arabske delegacije (str. 1) in ne bo z grajsko restav- racijo nič, občini Videm in Podlehnik (str. 3) ne razmišljata o združitvi, viagra v ptujski lekarni (str. 3) ni bila zastonj (se pa res dobi), v Dornavi niso so pletali gnezd za sive čaplje (str. 3), gorišniški župan ni razpustil nadzornega odbora (str. 14), niti Drava niti Aluminij še ne bosta tako hitro v prvi ligi (str. 16), Središče (zaenkrat še) ne bo samostojna občina (str. 21) in v Vidmu v gostilni ni bilo koncerta tam- burašev z zastonj pijačo (str. 28). Če smo vas uspeli prepričati, da je vse to bilo res, nam je všeč, da vas je nekdo naaprilil - konec koncev pa je življenje tako nenavadno in polno presenečenj, da morda te novi- ce čez čas niti ne bodo več zlagane in privlečene za lase. Upam, da nam niste preveč zamerili. Pa nasvidenje do naslednjega 1. aprila. Uednik Jože Šmigoc PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIČ / * . V VRTU t VVRTU * Kov vrtu ločutimo pomlad s prihodom pomladi se pričenja najlepši letni čas. V nara- vi se je pričelo prebujati novo življenje, prav tako pa v vrtu. Predhodna vrtnarjeva opravila se mu že obrestujejo, ko si ob pomladnih vonjavah dehtečega cvetja iz okra- snega in sadnega vrta lahko obeta še mnogo prijetnih in koristnih trenutkov. V SADNEM VRTU cveto marelice, sledile jim bodo breskve, zgodnejše vrste sliv in češpelj, češnje in končno peškarji - jablane in hruške. Sadni vrt s svojo očarljivostjo pisanega cvetja in dehtečimi vonjavami obogati videz zelenega okolja, v sončnem siju pa pokrajini pričara ne- nadomestljivo podobo. Cvetenje sadnega drevesa je njegovo na- jobčutljivejše obdobje, ko se iz žlahtnega, nežnega cveta razvije kakovosten plod in od- porno seme. Razvoj in kakovost cvetenja sta odvisna od mnogih naravnih dejavnikov; tem je sadjar lahko v pomoč, na nekatere pa lahko odločilno vpliva. Dedne lastnosti cveta in vre- menske razmere, v katerih cveti, niso odvisne sadjarja, njegova pa je odločitev o izboru sadne vrste in sorte s takšnimi dednimi lastnostmi, ki bo ustrezala rastnim razmeram, ki prevladujejo v okolju, kjer gojimo sadno drevje. Kako bo dre- vo cvetelo, kako bo potekala oplodnja in kako se zavezala rodnost, so poleg dednih lastnosti in vremenskih razmer odvisni še od mnogih drugih zunanjih dejavnikov: lege, nadmorske višine, vzgojne oblike drevesa oziroma njene rezi, svetlobe, vlage, prehranjenosti, zdravstve- nega stanja, podlage, toplote, talnih razmer in načina obdelave. Bolj se odmikamo od južne lege, ki je za pridelovanje sadja najprimernejša, in večja kot je nadmorska višina, toliko kasnejše je cvetenje. Na šibko rastočih podlagah dreve- sa prej vzcveto kot na semenjaku, tudi s poz- nejšimi obrezovanjem lahko zavlečemo čas začetka cvetenja. Sadjar mora upoštevati in strniti vse naravne okoliščine, ki bodo vplivale na kakovost cvetenja, že ob obnovi oziroma za- saditvi sadnega vrta, nato pa sprotno vsako leto spremljati vremenske razmere ob cvetenju ter se z nego, obdelavo in varstvenimi ukrepi tako prilagojevati, da bo drevje cvetelo v optimalnih razmerah. V OKRASNEM VRTU je trata tisti del okolja in prostora javnih zelenic, s katerim se ustvarja in kaže človekov odnos do njegovega ožjega bi- valnega kakor širšega okolja. Urejena in nego- vana zelena trata ni samo v okras in ponos okol- ju, tudi ni njen namen samo ta, daje rekreacijski prostor za igre in prijetno razpoloženje ob pros- tem času, pač pa zajema še tretjo razsežnost, s katero na neki način izkazujemo vzdušje miru in zrelosti ob skrbno urejenem domačem okolju ali javni zelenici. Brez trate ni vrta! Lepo urejena in negovana trata čudežno dopolnjuje vrt, saj cvetlice in okrasne drevnine ne bi prišle tako do izraza, če jih ne bi dopolnjevala trata. Da bo lepa in da bo obdržala svoj prvotni videz, jo je potrebno negovati. Že v jeseni ali v zgodnji zimi je bilo potrebno travno rušo pognojiti z organ- skimi gnojili. Po zadnji zimski odjugi je bila očiščena, prerahljana in pognojena s prvim od- merkom posebej za trate prirejenih mešanih rudninskih gnojil. V prvih dneh aprila, ko trato namoči obilnejši pomladanski dež, bo potrebno opraviti prvi odkos. S pravočasno opravljenim prvim odkosom izenačimo in uravnamo rast različnih vrst trav, kar bo imelo za posledico, da bomo lažje obvladovali vse naslednje košnje. V ZELENJAVNEM VRTU so že vzkalili zgodnji posevki nekaterih vrst vrtnin, posejanih na prosto. Takoj po vzniku, ko so rastline že do- bro vidne in so se toliko vkoftninile, da so kore- ninice krepko oprijete prsti, tla med rastlinami oziroma medvrstne pasove plitvo prehraljamo, da povečamo zračnost zemlje, saj je ta nujna za rast posevka, ker preprečimo zaskorjenost zemlje, ki se običajno naredi ob spomladanskih plohah, in kar pa je najpomembnejše, z rahljan- jem uničimo oziroma prekinjamo razvoj in rast plevelov. Pri okopavanju smo pozorni na globi- no korenin, ki jo je posevek dosegel. Posevek z globljimi koreninami lahko okopljemo globlje, plitveje pa tistega, ki ima še malo razvite koreni- nice. Naslednje dni v začetku aprila že pripravimo gredo setvenico za domačo vzgojo sadik in poznejše presaditve na prosto: zelja, ohrovta, brstičnega ohrovta in solate. Za setvenico upo- rabimo najboljšo gredo, bogato s humusom in dovolj zračno zemljo. Pri pridelovanju vrtnin je za uspeh odločilnega pomena kakovostna in zdrava sadika. Za setvenico ne smemo uporabi- ti zbite ilovnate zemlje, ki se že ob najmanjšem nalivu zaskorji, ker v takih težkih in nezračnih tleh seme ne more vzklili niti se ne more razvijati kalček. Težko vrtno zemljo usposobimo za set- venico tako, da ji dodamo pesek, šoto, kom- postovko, opečni ali sintetični zdrob, da v njej vzpostavimo zračnost in preprečimo zlepljanje. Miran Glušič, ing. agr. f EDNIK - Četrtek, 8. april 1999 ŠPORT - ODMEVI 11 ŠPORTNI POGOVOR / ODBOJKARSKI KLUB KURENT OK Kurent - sinonim za odboilio Tudi v ptujski regiji so tako kot v drugiti okoljih po Sloveniji mladi nad športom navdušeni. Odbojka ni izjema. Celo nasprotno: v zadnjih letih doživlja pravi razmah pri os- novnošolski mladini, saj je na letošnjem medobčinskem pnenstvu osnovnih šol bilo pri deklicah prijavljenih rekord- nih deset ekip, pri dečkih pa pet. /adnjih šest let zmagovalne šolske ekipe spremlja Martin Kureš, trener in predsednik od- bojkarskega kluba Kurent. "Smo mlad klub z mladimi člani, ki se ne boji izbirati novih poti pri doseganju temeljnega cilja - v širši ptujski prostor prinesti odbojkarsko pomlad," je uvodoma dejal ta strokovnjak za vzgojo mladih odbojkaric, sicer tudi eden od ustanoviteljev OK Kurent. • Do sedaj se o vas ni veliko slišalo ... Martin Kureš: "V zadnjem času ugotavljam, da je naš klub med ljubitelji odbojke v ptujski regiji in celo v Sloveniji znan bolj, kot smo predvidevali. Za to gre go- tovo zasluga paleti naših de- javnosti, saj odbojkarsko sfero pokrivamo tako po tekmovalni kot tudi po rekreativni plati za različne starostne kategorije." • Že pred leti ste posegli na področje, ki je bilo do tedaj rela- tivno zanemarjeno: sistematsko delo z osnovnošolsko popu- lacijo. Martin Kureš: "Res je. Tečaji odbojke v osnovnih šolah so os- nova naše strategije, tam se pravzaprav vse začne: otroci se srečajo z odbojko, jo spoznajo, nekateri vzljubijo. Abecedo odbo- jke smo naučili že več kot 300 otrok in kar groza me je, če pomis- Hm, koliko mladih do takrat sploh ni dobilo priložnosti razviti svojega odbojkarskega talenta. 'Zanemarjenost' je pravi izraz za takratno stanje, vendar se zadeve že obračajo na bolje, saj so se ekipe OŠ Markovci že drugič zapored uvrstile v slovenski četrt- fmale." • Je pred pragom res obetaven rod mladih odbojkaric? Martin Kureš: "To lahko z vese- ljem potrdim, saj se v okviru na- ših selekcij pojavlja cela vrsta nadarjenih odbojkaric, ki pred- stavljajo tudi osnove šolskih ekip. Še posebej obetavna pa je naj- mlajša skupina 10- in 11-letnih deklic, pričakovanja glede te gen- eracije so resnično velika. Večina igralk je do sedaj v naše ekipe pri- šla preko tečajev odbojke, v leto- šnji sezoni pa smo bili prijetno presenečeni, ko se je na naš klub obrnilo precej deklic iz šol, v kate- rih ne vodimo tečajev odbojke." • Ali je treniranje odbojkaric težavna naloga? Martin Kureš: "Nobeno trener- sko delo verjetno ni lahko, še posebej ne z dekleti, ki prihajajo v kritična leta. Starši menijo, da sem do punc preveč popustljiv, nekateri pedagogi so zgroženi, ker me otroci tikajo in kličejo po imenu. Prav gotovo drži, da nisem tip trenerja, ki igralkam večino svojih idej vsiljuje, ampak je zame pomembneje, da vzbudim dovolj visoko motivacijo, napredek pa zatem pride 'sam od sebe'. Na srečo so naše igralke tudi dovolj ambiciozne, želijo priti v šolske in klubske ekipe, mlajše napredovati po selekcijah navzgor do članic, skratka želijo tekmovati ter biti najboljše, jaz pa sem tu, da jim pri tem pomagam." • Tekmujete tudi v 3. državni odbojkarski ligi. Martin Kureš: "Kljub razmero- ma težkim pogojem za treninge klubskih ekip smo uspeli pripra- viti žensko vrsto, s katero v sezoni 1998/99 nastopamo v 3. DOL. Naša zasedba je najmlajša v drža- vi, saj polovico ekipe sestavljajo osnovnošolke, niti ena igralka še ni polnoletna. Če bi posnemali druge klube in odbojkarice ku- povali drugod, bi verjetno več zmagovali, toda mi sponzorska sredstva raje usmerjamo v delo z mladimi in jih 'investiramo' v pri- hodnost." # OK Kurent uspešno zapolnjuje tudi vrzel na področju rekreativne odbojke. Martin Kureš: "Stanje na po- dročju odbojke stalno spremljamo in razmišljamo, kje in kako bi se še vključili. Znani smo kot orga- nizator cele vrste prireditev za od- bojkarske navdušence različnih starostnih kategorij: 'Turnir naj- mlajših odbojkarjev' za 4. in 5.razrede, 'Junior-turnir' za sred- nješolce, 'Liga OS v odbojki', 'Dnevi odbojke' v okviru akcije 'Mesec športa', najbolj pa smo ponosni na 'Turnir za Kurentov pokal' (TKP) in 'Kurentovo počitniško odbojkarsko šolo' (K- POŠ). Na zadnjem TKP je sode- lovalo 15 ekip z več kot 100 tek- movalci, kar je rekord v 25-letni zgodovini teh turnirjev in bo zaradi velikega zanimanja letošnji dvodnevni - 17. in 18. aprila. K- POŠ pa je športna aktivnost za 10- in 11-letne deklice, ki jo vsako leto organiziramo v zimskih počitnicah in traja 3 dni." • Za vsakim klubom stojijo ljudje. Martin Kureš: "Nekaj imen bi morda res lahko izpostavil: Teo Dečraan, Mišo Petek, Stanko No- vak, Miro Letenja, Drago Prislan in Tanja Rozman so ljudje, brez katerih bi naša pot do zastavljenih ciljev bila precej daljša. Toda OK Kurent je mnogo več kot nekaj igralk, staršev, trenerjev in vod- stva. OK Kurent postaja sinonim za odbojko na širšem ptujskem območju in ima že veliko pri- jateljev, to pa so vsi tisti, ki nam s svojo številno udeležbo na prireditvah izražajo svojo pod- poro, so naši sponzorji in dona- torji, nam omogočajo pojavljanje v medijih, z njimi sodelujemo pri vodenju tečajev ter vključevanju otrok v odbojko in še bi lahko našteval. Vsi ti prijatelji odbojke smo združeni pod imenom Odbo- jkarski klub Kurent. Če še niste prijatelj našega kluba, vas vabim, da nas čimprej pokličete na tel. 779 073, 773 092 ali 778 522. Pa obiščite nas kdaj, naš naslov je: www.odbojkarski-klub-kurent.si. Ivo Kornik Martin Kureš, trener in predsednil< odbojkarskega kluba Kurent DP V SKOKIH Z MALE PONJAVE Piujiani vnovU dobri Na 24. odprtem državnem prvenstvu v skokih z male ponjave, ki je bilo v Bežigradu, so bili zelo uspešni tudi člani gimnastičnega društva Ptuj, je povedat trener Marjan Vidovič. Med mlajšimi deklicami je 9. mesto dosegla Ivana Fekonja, 11. je bila Bar- bara Vidovič, 25. Mateja Zorko in 29. Tea Šegula. Ekipno so bile med enajstimi ekipami s 60 udeleženkami pete. Mlajši dečki so tekmovali v konkurenci 70 tek- movalcev. J. Zorko je bil 38., Marko Belšak pa 41; ekipno so bili 10. med 16 ekipami. Med starejšimi deklicami je bila Janja Markovič 15., Nadja Petrovič pa 23. od 65 tekmovalk. Ekipno pa so bile osme med dvanajstimi ekipami. Med starejšimi dečki je 10. mesto med 30. tekmovalci osvojil David Erjavec. MG UUTOMER / UPRAVNI ODBOR KASAŠKE ZVEZE Pred novo fefrmoua/no sezono člani upravnega in nadzornega odbora KZS so na zadnji seji v Ljutomeru (bila je v bistvu nadaljevanje dokaj razgibane in vsebinsko bogate brdske seje vodstva kasaške organizacije, ki se še kako zaveda odgovornosti in išče najboljše kompromise za premagovanje težav in odprtih problemov) razpravljali o letošnjem tekmovalnem programu in dokončno potrdili koledar prireditev. Vodstvo kasaške organizacije, ki se srečuje s precejšnjimi težavami nekoliko tranzicijskega in gener- acijskega značaja, je na zadnji seji pretreslo aktualna vprašanja, povezana z izvedbo letošnjih prireditev. Opravili so primer- jalne analize med številom startov konj iz posameznih klubov in številom tekmovalnih dni, ki so jih ti organizirali, in menili, da bodo morali marsikje organizaci- jsko bolj zavihati rokave in pripraviti več tekmovanj (npr. Maribor in Ljubljana). Sklenili so tudi, da bodo pripravili dopol- nilno strokovno usposabljanje za sodnike in voznike in da bodo kmalu načeli temeljito razpravo o doping kontroli v kasaškem športu. Podprli so pobude pred- sednika strokovnega sveta KZS dr. Maksa Tuška, da je treba uveljaviti strokovne rešitve na vseh področjih, in se strinjali s predlogi, da je treba na vseh dirkališčih zagotoviti enak način dela, odpraviti drobne napake zaradi računalniškega preračuna- vanja časov in zagotoviti skorajšnji neposredni prenos rezultatov na domači spletni strani Kasaške zveze na Internetu. Enotno so podprli skupni cilj, ki je bil in ostaja čimveč dirk in vrhunski športni rezultati. Temu primarnemu cilju je treba po- drediti vse delo in napore. Vod- stvo Kasaške zveze se je tudi strin- jalo s predlogi, da je treba zago- toviti primerne nagradne sklade za rejske in klasne dirke in da morajo biti deležni večje pozor- nosti domači konji, že dveletni kasači, za katere je treba letos razpisati več dirk. Novost letošnje sezone naj bi bila prestižna dirka za VN Slovenije pod pok- roviteljstvom predsednika repub- like v Ljubljani, zagotovo velik organizacijski zalogaj, ki bo terjal mnogo truda in skupnih naporov. Govorili so tudi o pripravah na letno skupščino zveze (bila naj bi v Šentjerneju), na kateri naj bi po predhodnih razpravah v klubih in društvih govorili tudi o spremem- bah in dopolnitvah statuta in pravilnika ter o nekaterih drugih aktih, ki so jih pripravili v de- lovnih skupinah. Tu pa se kopja lomijo - po nepotrebnem! Očitno polne roke dela ne samo za voznike oz. tekmovalce, pač pa tudi za množico tistih, ki so bolj ali manj (so)odgovorni za razvoj in napredek kasaškega športa. Osebne zamere pri tem niso pomembne, škoda je le, da ni več ustvarjalnega dialoga in da se preveč grobo napada drugače misleče. Časi se spreminjajo in dobronamerne pobude za spre- membe so lahko samo dobrodošle in predvsem - koristne. M.Toš Enola Gay - lenarški adut kasaške sezone 1999. Foto: M. Toš LENART / KDAJ SPORTNO^REKREACIJSKI CENTER POLENA Kliub maihnim sredstvom vzpodbudm remltati Špojrtno življenje je na širšem lenarškem območju precej živahno in razgibano. Žal je v precejšnji meri odvisno od de- narja, tega pa je za šport običajno vselej premalo. Kljub temu so razvite nekatere športne panoge, ki dosegajo vrhunske rezultate. To velja še zlasti za lenarške atlete, ki se udeležujejo številnih domačih in mednarodnih tek- movanj, na katerih posegajo tudi po najvišjih mestih. Poglavje zase so kolesarji. Lani so med drugim nastopili na dirkah za svetovni pokal mladih kolesarjev v Kanadi in Luksemburgu, uspešni so bili na dirkah po Italiji in Avstriji in se udeležili tudi vseh pomembnejših domačih tek- movanj. Zgledno sodelujejo s Kolesarsko zvezo Slovenije in z nekaterimi največjimi sloven- skimi kolesarskimi klubi. Letos ciljajo na najvišja mesta in nam- eravajo pridobiti nove mlade tek- movalce. V zadnjih letih jim je to uspevalo in zato ni naključje, da so med boljšimi slovenskimi eki- pami. V programu imajo tudi ureditev primerih klubskih pros- torov v središču Lenarta. Tradicionalno priljubljena športna panoga zadnjih let je v Lenartu košarka. Ekipa MAS- Com tekmuje v tretji državni ligi in je soliden partner dobrih nasprotnikov. Košarka se je v Le- nartu razmahnila z izgradnjo športne dvorane in je zagotovo eden najbolj množičnih športov v središču Slovenskih goric. Po nekajletnem premoru je doživel pravi preporod nogomet. Na Poleni so dobili začasno igrišče, na katerem pridno vadijo in tek- mujejo v 2. mariborski medobčin- ski nogometni ligi. Jesenski del sezone so sklenili tik pod vrhom lestvice najboljših ekip. V načrtu imajo gradnjo novega igrišča, saj obstoječe v okviru hipodroma dolgoročno ni primerno. Pri tem računajo na uspeh prizadevanj posebnega odbora pri občinski športni zvezi, ki pripravlja pro- jekte za izgradnjo športno-rek- reacijskega centra Polena. Zdaj so na Poleni poleg nogometašev in atletov tudi številni rekreativci in sprehajalci, ki uživajo v prijetnem naravnem okolju. Tam je urejena tekmovalna steza za kasače, na kateri pridno treni- rajo člani lenarškega kon- jeniškega kluba »Slovenske gorice«. Konjeništvo je v Lenartu ena najstarejših in zelo uveljavljenih panog, a je v zadnjih desetletjih doživljala velike vzpone in padce. Že nekaj let je znova v vzponu, lani pa so se le- narški kasači v klubski konkurenci zavihteli na visoko 8.- 9. mesto v Sloveniji. Letos imajo nekaj novih, mladih konjev, s katerimi naj bi položaj na klubski razpredelnici še izboljšali. Seveda bo marsikaj odvisno od denarja in od razmer na Poleni. Lani so tam zgradili sodniški stolp in varovalno ograjo, letos pa je pred- nostna naloga popravilo tek- movalne steze. Brez tega lahko celo izgubijo licenco, zato so naleteli na razumevanje pristo- jnih na občinski športni zvezi, v krajevni skupnosti in občini Le- nart. Središče Slovenskih goric je poznano tudi po rokoborbi, a ta zadnje čase precej izgublja in išče svoje mesto pod soncem. Motokros je doma v športnem centru v Oseku. Letos je tam znova bila v organizaciji le- narškega avto-moto društva Mo- toturist dirka za evropsko prven- stvo (4. in 5. aprila) z vrhunskimi evropskimi motokrosisti v na- jtežjih kategorijah, od 250 do 500 kubičnih centimetrov. V Benediktu je zelo razvita od- bojka, v Voličini mali nogomet, v Cerkvenjaku je delavno športno društvo, ki razvija več panog, živahno pa je tudi športno življenje pri Sveti Ani, v Jurovskem Dolu in pri Sveti Tro- jici. Pojavljajo se nove ekipe in seveda posamezniki ter v svojih disciplinah pridno trenirajo - na primer mladi ribiči v lenarški ribiški družini Pesnica, ki so vrsto let med državnimi reprezentanti in večkratni državni prvaki v športnem ribolovu. Nasploh bi la- hko poudarili, da je šport v os- rednjih Slovenskih goricah zelo razvit in da je za to dejavnost vse več posluha tudi v pristojnih občinskih organih. M. Toš PREJELI SMO irrorjeva drugainost Modna agencija ERROR, ki jo vodim Gor- dana Jelenko, je pričela delovati in ustvarjati drugačnost pred 7 leti. Sprva je šlo za skupno 5 deklet iz Lenarta in ene iz Maribora. Pos- topoma so se skupini pridružila še druga dek- leta in fantje. Nikoli ne bom pozabila otvoritvene modne revije pred Lenarškim Mercatorjem. Mercator je torej že v samem začetku zaznamoval in spremljal ERROR. Sprva smo izvajali kratke, ne zelo pomembne niodne revije. Vendar pa zelo pomembne za pridobivanje izkušenj. Vsak naš nastop je bil pridobljen z delom, pridnostjo in vztrajnostjo. Skupina je veliko vadila povsem nove, druge elemente, koreografijo. Vsem novim, ki so pri- hajali in še prihajajo, je tak prijem in delo Povsem neobičajno. Nobeno dekle ali fant se v samem začetku ni znašel, pa naj je imel za se- ^oj še toliko modnih revij. Vsi so morali še vaditi. .Sleherni pa je razumel, da ERROR "diha" ^•nisko in ne solo. Smešno povedano, pa vendar ■"esnično: dihamo kot športniki, kot eden. Na 'hodnih revijah in ne nazadnje zmeraj Ponavljam, da želim slišati le en čevelj. 'Notranji glas v meni kot voditeljici je bil: ne P'"edaj se, nadaljuj, kljub temu da je moja stroka Pravo. Že v samem začetku sem začutila, da so '^dje (ljubitelji mode) začutili to drugačnost. Vendar kot je to v navadi, so bili in bodo ljudje, ki ne mene in ne mojega dela ne akcep- tirajo (razlogi so seveda zelo različni). Ob delu seveda nisem žela zgolj uspehov in komplimentov, temveč tudi kritike, objek- tivne in neobjektivne. Vendar je v mojem značaju nekaj nenavadnega: pohvale me dvigujejo, graje pa močno ženejo k uspehu. Izredno težko, vendar počasi in sigurno sem uspela pridobiti simpatije in zaupanje mnogih trgovskih podjetij, proizvajalcev modne kon- fekcije, zasebnikov, zdravilišč, obrtnih združenj. Še posebej mi je v zadovoljstvo pri- dobljeno zaupanje v koncernu MERCATOR. Lansko leto sem po več letnem opozarjanju nase le uspela dobiti organizacijo modne revije na elitnem tradicionalnem Mercatorjevem plesu v Kidričevem. Zavedala sem se velike odgovornosti, ki so mi jo zaupali. S svojo ekipo ERROR sem dala vse od sebe, da bi modna re- vija bila "bum". Spektakel, nekaj novega, drugačnega. Uspelo nam je! Uspelo je modni agenciji ERROR s sedežem v Lenartu. Leto dni se je govorilo o tej modni reviji. Zavedala sem se, kako težko bo ponoviti uspeh. Vendar Gordana, kot sem, sem želela še lepše in še boljše. Leto dni se je v meni postopoma porajal koncept letošnje modne revije. S strokovnim in izredno profesionalnim timom iz Merca- torja SVS Ptuj sem ustvarjala drugačno in povsem novo modno revijo. Zavedala sem se, da tekmujem sama s seboj. Zakaj tako mislim? Vsaka izrečena beseda je bila skrbno izbrana, neobičajna, vsak stavek je vseboval ljubezen, romantiko, pomlad, življenje. Vsak predstavljen model je bil v mo- jih rokah oplemeniten bodisi z nakitom, čevlji, cvetjem, metulji, tančico ali pa je bil sam sebi dovolj. Vsak izhod na modni reviji je imel svojo dušo, svojo drugačnost. Vsa ER- ROR-jeva ekipa je dihala enako, sleherni maneken je obvladal roke, ramena, gibanje nog, mimiko, govorico telesa. Glasba jih je ponesla tako dobro, da si lahko slišal le "EN ČEVELJ!" Zavedala sem se kot voditeljica agencije, koreografinja, stilistka, moderatorka in kot ženska, ki ve, kaj hoče, da sem prema- gala lansko modno revijo, pa čeprav je bila tudi ta ERROR-jeva. Zavedala pa sem se tudi zelo dobro, da bodo tokrat kot noji dvignili glave tisti, ki jih moti ERROR-jev uspeh in jih zarijejo v pesek ob lastnem neuspehu. Da sem lahko upravičeno ponosna, govori dejstvo, da sta gospod Jank- ovič (predsednik poslovnega sistema MERCA- TOR) in gospod Brodnjak (generalni direktor Mercator SVS) ob koncu modne revije vstala in zaploskala. Ob vseh komplimentih in po- hvalah mi je ta najlepši. Hvaležna sem propagandni službi Merca- torja, vsem manekenom in manekenkam (ne samo ptujskim), vsem, ki so me spodbujali (teh pa je velika večina), in kot pravi Mario Galunič: "Še zlasti sem hvaležen tistim, ki mi mečejo polena pod noge, tisti me še bolj ženejo k uspehu." Modna agencija ERROR 12 ZANmiVOSTI, REPORTAŽe Četrtek, 8. april 1999 - TEDNIK VIDEM, PTUJ, MARKOVCI, VOUČINA^ NOVA VAS PRI MARKOVCIH / NA CVETNO NEDEUO IZDELOVALI PRESMECE VELIKANE S presmecem v velikonomi ias Cvetna nedelja je uvod v veliki teden. Po Sloveniji to nedeljo praznujejo različno, tako kot je različno zelenje, speto v šop butar, presmecev, pušeljcev, žegnja in še kakšno ime bi se našlo. Tudi letošnja cvetna nedelja je izzvenela v prazničnem duhu, ljudje pa so prinesli k bla- goslovu majhne in velike presmece, pa tudi prave velika- ne. O nekaterih pišemo - tudi zato, ker se je pri njihovem izdelovanju trudilo veliko ljudi in ker se je ob tem marsik- je znova obudilo tradicionalno prijetno druženje ljudi, značilno zlasti za podeželsko preteklo in polpreteklo življenje. Ni torej naključje, da so presmeci velikani, o ka- terih pišemo, nastali na podeželju ... \ PRESMEC ZA KNJIGO REKORDOV v Veličini so počastili cvetno nedeljo z največjim slovenskim presmecem. Na slovesnost so po- vabili številne visoke goste, med njimi ministra za malo gospo- darstvo in turizem Janka Raz- gorška, predsednika slovenskih krščanskih demokratov Lojzeta Peterleta ter župane in občinske svetnike iz Lenarta in sosednjih občin. Presmec je bil dolg več kot 300 metrov, zanj so porabili 20 priko- lic zelenja in cvetja, izdelali pa so ga člani društva Najpresmec iz Dolgih Njiv, ki ga vodi Jože Vogrin. Pobuda je nastala pred petimi leti, presmec pa so blago- slovili pri cerkvi svetega Ruperta v Voličini. Izdelovati so ga začeli takoj po novem letu, po oljčne ve- jice in še nekatero drugo zelenje pa so hodili tudi na Primorsko. M.Toš PRESMEC IZDELALI V TD KLOPOTEC V cerkev sv. Vida v Vidmu so možje iz Sovič, Dravcev in Varej prinesli presmec, dolg dobrih 18 metrov; šest kilometrov do farne cerkve so prehodili v uri in pol. Pobudo za presmec so dobili v domačem KTD Klopotec, zelenje so priskrbeli domačini, rože so dobili pri sosedah, je v šali dejal eden od mojstrov, veselo in družabno pa je bilo pri Vindiševih in Drevenškovih, kjer so delali presmec. Ponosno so ga prinesli v farno cerkev in obljubih, da bo prihodnje in potem vsako nas- lednje leto še daljši in daljši. T. Mohorko PRESMEC IZ ŽABJAKA Velik presmec, dolg 9 metrpv, so izdelali tudi fantje v Zabjaku in ga na ramenih prinesli v cerkev sv. Leopolda Mandiča v Novo vas. Posebej za to slovesnost so se ob- lekli v praznična kmečka oblačila, si na glavo nadeli klobuk in po op- ravljenem blagoslovu presmec od- nesli v cerkev in potem nazaj v vas. T. Mohorko PRESMEC ME' RIL 5,5 METRA Plesna^ skupina FD Antona- Jožeta Štrafela Markovci, ki jo vodi Milan Gabrovec, ne razve- seljuje samo s folklornimi nasto- pi, ampak poskuša biti dejavna tudi ob drugih priložnostih. Tako je petnajst njenih članov naredilo 5,5-metrski presmec. V četrtek in petek pred cvetno nedeljo so zbirali material, v sobo- to popoldan pa so ga izdelali. Prvotno so ga želeli sicer v sprevo- du prenesti v cerkev, vendar je njihovo namero zmotil dež, zato so ga na strehi kombija prepeljali do marketa Šic, od tam pa so ga nesli do cerkve sv. Marka člani skupine, oblečeni v tradicionalna folklorna oblačila in ob spremlja- vi veselih viž. Pred cerkvijo je presmec na cvetno nedeljo blago- slovil župnik, zatem so ga odnesli v cerkev in ga prislonili na kor. Člani FD Antona-Jožeta Štrafela napovedujejo, da bo njihov pres- mec v letu 2000 še daljši. MG 13-METRSKI NAGOŠANJSKI VELIKAN V markovski fari so doslej na- jvečji presmec naredili v Novi vasi ali Nagošanjcih, kot pravijo domačini: na cvetno nedeljo ga je pripeljalo pred cerkev k blagoslo- vu kar 15 možakarjev na močno podaljšanem lojtrskem vozu s pomočjo konjske vprege. Nagošanjski fantje, dekleta, možje in žene so se dela lotili v četrtek pred cvetno nedeljo in trdijo, da je največji, najbolj originalen in naj- lepši daleč naokoli. V celoti je bil izdelan po krščanskih pravilih, ki veljajo tudi za tiste manjše pres- mece. Sestavljen je iz vseh devetih lesov: naprike, ive, čremse, pušpana, bršljana, drena, oljčne vejice in borovice, zvezan pa je s škrobotino (plezalko). Tudi mere niso zanemarljive: dolg je natan- ko 13 m 22 cm, premer "ročaja" pa je v spodnjem delu 32 cm. Po žegnanju so presmec sloves- no postavili v središču vasi, pri "Kekečevem Tonči", kjer so ga štiri dni družno delali, gospodar pa je posodil tudi konjsko vprego. Na veliki ponedeljek zvečer so se skupaj z drugimi vaščani spet zbrali in po stari navadi presmec "zakurili v kres". Tudi tu so se držali posebnih pravil, saj so za vsak odžagan meter presmeca po- rabili okoli 10 1 "goriva" - vina, ki jim ga je podaril občinski svetnik Janko Strelec. Natančnih podat- kov o tem, koliko so v vseh teh dneh ob zabavne delu pojedli in spih, nam niso zaupali. Sicer pa - saj so vse prinesli sami, od doma. M. Ozmec Nagošanjski presmec je bil izdelan po vseh tradicionalnih pravilih Presmec, ki so ga naredili člani FD Antona-Jožeta Štrafela iz Markovcev. Foto: Zvonko Križaj Pot iz Sovič, Dravcev in Varej je bila s presmecem na rame- nih naporna in dolga. Foto: TM Fantje iz Žabjaka so velik presmec odnesli v novo ptujsko cerkev v Novi vasi. Foto: TM DORNAVA / ZGRADILI ŽUPNIJSKI DOM Pofrebufe/O sretktva za oprema V Dornavi so leta 1996 začeli graditi nov župnijski dom, saj je prejšnji bil dotrajan. Dom je v tretji gradbeni fazi, vsa zidarska dela je opravilo zasebno podjetje Zdenka Vinkoviča iz Gorišnice. Vsa potrebna sredstva za gradnjo so prispevali župljani. nekaj pa vaška odbora Dornava in Mezgovci iz sredstev občinskega samoprispevka. "S skupnimi močmi smo uspeli dom zgraditi in napeljati vse inštalacije, zdaj pa bi potrebovali še sredstva za opremo," pove ta- mkajšnji župnik Jože Kramber- ger, ki bo junija obhajal srebrni jubilej mašništva. Potek izgradnje župnijskega doma sv. Doroteje v Dornavi vo- dijo prizadevni člani gradbenega odbora: Ivan Meško, Janko Cigu- la, Franc Cigula, Franc Hanželič, Ivan Matjašič, Stanko Krafnc, Mi- lan Rižnar, Konrad Veselic in Ivan Petek. Župnijski dom bi radi dokončali čim prej, saj bodo v ju- niju praznovali srebrno mašo, v jeseni pa birmo. Ob župnijskem domu že stojijo velike veroučne učilnice, ki so jih že pred leti zgra- dili tamkajšnji prebivalci. MS Župnik Jože Kramberger, ki zdaj stanuje na Ptuju, pred no- vim župnijskim domom fEDNIK - Četrtek, 8. april 1999 PO MASIH KRAJIH 13 FRANKOVCI / SKORAJ 40-LET DRUŽENJA Z NARCISAMI Vei kot petdeset vrst nanis Upokojenka Ivanka Lukman, ki po smrti staršev živi osamlje- no življenje na hišni številki 15 v Frankovcih, je svoj svet našla v narcisah, čeprav ji tudi pisanje in opozaijanje na na- jrazličnejše napake ni tuje, zaradi tega ji marsikdo greni življenje. Pisala je že več svetovnim politikom, najdražji pa ji je odgovor, ki ga je dobila od bivšega nemškega kanclerja Kohla, ko mu je napisala prijazno pismo za božič. Hrani pa tudi pisma naših politikov, pri katerih je iskala takšno ali drugačno pomoč. Narcise pri Ivanki Lukman ras- tejo prosto, kot v naravi, le da se jim pozna, da je vmes gojiteljeva roka. V skoraj štiridesetih letih, odkar so postale njen svet, se je njihovo število povzpelo na okrog 15 tisoč cvetov, vseh vrst pa je že okrog petdeset, od navadnih do tistih z dvojnimi cvetovi, od ru- menih do belih. Njej osebno so najbolj blizu bele. Prve narcise si je prinesla z bližnjega Huma in Loperšic. Njene narcise so vaška po- sebnost, tako kot je ona sama, ob njih se ustavi marsikatero oko, po njih je postala znana daleč na- okrog. Veliko ljudi jo obišče, ko narcise cvetijo, veliko jih pride je- seni po čebulice. Lani jih je poda- rila blizu dva tisoč. Vesela je, če lahko s s cvetom ali čebulico koga razveseli. Je pa za svoje cvetje tudi zelo občutljiva. Najbolj jo jezijo kokoši, ki ji uničijo marsikateri poganjek, da niti zacveteti ne more. Narcise ji ljubezen vračajo vsako pomlad z bujnim cvetenjem. Do lepega cveta pa ni tako enostavno priti. V letih druženja z narcisami se je marsikaj naučila. S svojimi nasveti rada obdari tudi druge lju- bitelje narcis. Tako velja, da so najlepši cvetovi, če v enem grmu rastejo štirje; če jih je preveč, so majhni in narcise se tudi ne more- jo razmoževati. Pomembno pa je tudi, da se cvetovi sadijo ločeno po barvah, sicer izgubijo barvo. Med narcise tudi ni dobro saditi noric. Potem ko narcise odcvetijo, pa se zelenja ne sme kositi, ker si- cer prihodnjo pomlad ne bo lepih cvetov. Za bujno rast v naslednji sezoni je potrebno narcise jeseni bogato pognojiti, najbolje je pri tem uporabiti kurji gnoj, čeprav je tudi hlevski dober. V Frankovcih cvete 15 tisoč najrazličnejših narcis. Foto: Majda Goznik PTUJ / 5. MEDOBČINSKI KNJIŽNI KVIZ ZA OSNOVNOŠOLCE O pravllktth, ki so doma v knligah Knižničarji mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča so petič zapovrstjo pripravili knjižni kviz za osnovnošolce ptujskega in ormoškega območja pod naslovom Pravljice so doma v knjigah. Tudi letošnje tekmovanje je bilo posvečeno 2. aprilu, dnevu otroške knjige, udeležilo se ga je 34 ekip, vodili pa sta ga avtorici kviza Liljana Klemečič in Melita Zmazek. Učenci razredne in predmetne stopnje so se na tekmovanje pripravljali s pomočjo predpisane literature, ki govori o pravljicah. in tudi tiste, ki se veže na strokov- no plat nastanka in razvoja knjige. Prvi dan se je v mladinskem od- delku Knjižnice Ivana Potrča v Malem gradu pomerilo 19 ekip, drugi dan pa 15; skupaj sta tekmo- vala 102 učenca iz osnovnih šol Breg, Sela, Velika Nedelja, Podgorci, Dornava, Majšperk, Kidričevo, Lovrenc, Cirkovce, Podlehnik, Vitomarci, Olge Meglic, Mladika, Videm, Lesko- vec, Hajdina, Ormož, Trnovska vas, Juršinci, Markovci in Destr- nik. Tekmovalce so vestno in strokovno pripravljali mentorji - šolski knjižničarji, ki so se na koncu najbolj veselili uspeha svo- jih ekip. V finalni tekmovanja 14. in 15. aprila se je uvrstilo šest ekip: razredna stopnja OŠ Mladi- ka, OŠ Destrnik in OŠ Olge Meglic, med temovalci predmet- ne stopnje pa OŠ Kidričevo, OŠ Olge Meglic in OŠ Markovci. Fi- nalni del knjižnega kviza bo tudi letos potekal v studiu Radia Ptuj z neposrednim prenosom (obakfat ob 10. uri). ^ r. Mohorko Mladinski oddelek ptujske knižnice je tudi letos gostil osno- vošolske ekipe, ki so merile moči v znanju. Foto: TM IVANJKOVCI / NENAVADNO V PRVEM RAZREDU OS Trl/e pari dvojikov v pivent rtixfedu Razen tega da so v OŠ Ivan- jkovci zelo aktivni na različnih področjih, da se kot prvi v ormoški občini pripravljajo na devetletno os- novno šolo, so nekaj posebne- ga tudi drugače. V prvem razredu so v letošnjem šolskem letu sošolci trije pari dvojčkov: Pavel in Matej Šoster, Tjaša in Tadej Plohi ter Marko in Jurij Plečko. Učiteljica Irena Cerovič pravi, da ni težav z za- menjavo pri dveh parih, pri tretjem pa je včasih v dvomih: Marko in Jurij sta namreč eno- jajčna dvojčka. Majda FridI Pavel, Matej, Marko in Jurij (zadaj) ter Tjaša in Tadej 14 OD TOD IN TAM Četrtek, 8. april 1999 - TEDNIK PTUJ / ŠE O ČETRTI SEJI SVETA MESTNE OBČINE | Odkupnina za razvezo^ Značilno za četrto sejo sveta mestne občine Ptuj je, da je po- tekala v dveh delih: svetniki so o 18 točkah dnevnega reda razpravljali 29. marca in prvega aprila. V prvem delu so med drugim po hitrem postopku opravili z zaključnim računom proračuna za lani, na katerega delovna telesa sveta niso imela bistvenih pripomb, razen odbora za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo, ki je nadzornemu odboru predlagal, da pregleda zaključni račun vzdrževanja in up- ravljanja stanovanj pri neprofitni organizaciji in da svetu posreduje podatke o tem, koliko sredstev od najemnin za stanovanja v lasti mestne občine je bilo porabljenih za stroške upravljanja, koliko pa za plačilo kreditov. Svetnica LDS Lidija Majnik pa je spomnila na pobudo in predlog njihove poslanske skupine o redni izterjavi dolgov oziroma da se predstavijo podatki o izterjanih najemninah in neplačanih nado- mestilih za stavbna zemljišča. Slavko Brglez, svetnik SLS, ni bil zadovoljen z "odgovorom" glede porabe denarja za kulturno dvo- rano. Načrtovanih je bilo 2,8 mili- jona tolarjev, porabljenih pa samo 610 tisoč "v okviru načrtovane po- rabe z nekoliko nižjo porabo". Ocenil ga je kot ciničnega. V mestni četrti Jezero niso zadovol- jni z realizacijo postavk, ki se nanašajo nanje, kar štiri namreč v lanskem letu niso bile realizirane. Konrada Rižnarja (LDS) je še po- sebej zanimalo, kako to, da je rea- lizacija pri infrastukturi v njihovi četrti skoraj enaka ničli, pri Hajdini in Markovcih na primer, ki sta postali novi občini, pa ni nič odprtega. Odgovor vodje oddelka za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo Stanislava Napas- ta je bil, da se bodo planirana sredstva prenesla v letošnji pro- račun in da se vsi lani dogovorjeni projekti izvajajo letos. Milan Petek (SDS) se je zani- mal, kaj se je zgodilo z njegovo po- budo za uvedbo večkratnih avto- busnih prevozov na relaciji Ptuj - Maribor čez Vurberk, ki jo je dal že lani septembra na 44. seji sveta mestne občine. Sedaj čez Vurberk vodi ena sama redna linija, čez Zlatoličje 34, tri pa celo čez Lovrenc na Dravskem polju. Prepričan je, da bi vsaj četrtina teh linij morala voditi preko Vur- berka, ker je to v interesu dela- vcev, dijakov in študentov. Dal pa je tudi pobudo za izgradnjo petih primernih avtobusnih postajališč na relaciji Ptuj - Vurberk. Med tremi svetniškimi pobuda- mi Anke Ostrman iz ZLSD je še posebej zanima glede kolesarske poti ob Dravi, v katere realizacijo naj bi se vključila tudi mestna občina Ptuj, saj je za te namene na voljo tudi evropski denar. V ta na- men naj bi se povezala z maribors- kim razvojnim centrom in zavo- dom Bistra. Župan Luci je pri tej pobudi pojasnil, da evropskega denarja ni brez občinske in državne podpore. Slavko Brglez še vedno vztraja pri pravem odgovoru glede stečaja Stanovanjskega servisa. Vladimir Čuš iz Zelenih Ptuja je prepričan, da se je potrebno o starem mestnem jedru pogovarjati celovi- to in zato je potrebno temu vprašanju posvetiti celo točko dnevnega reda ene od bodočih sej sveta mestne občine, da bo mesto prišlo do strategije, kaj naj s tem jedrom naredi. Demokratična stranka upoko- jencev oziroma njeni trije svetniki v mestnem svetu Mitja Mrgole, Miroslav Bernhard in Janez Svržnjak so se podpisali pod po- budo za zagotovitev vira fianci- ranja za prenovo objektov v sta- rem mestnem jedru, s tem da bi se Republika Slovenija odpovedala sredstvom ali delu sredstev, ki jih pridobi iz plačane dohodnine meščanov mesta Ptuj in bi jih na- menila za prenovo in revitalizaci- jo mestnega jedra, investitorjem prenove v starem mestnem jedru pa naj bi se zagotovili krediti pod ugodnejšimi pogoji, so še zapisali. Kot je povedal župan Luci, so takšne pobude v državnem zboru že bile vsaj dvakrat pri pripravi proračuna kot postavka pri skup- nosti starih mest, vendar niso bile sprejete, ker so jih poslanci videli kot novo postavko v proračunu. Vesel pa je, da je takšna pobuda prišla od stranke, ki ima svoje predstavnike v vladi. KOMUNALNO UREJANJE MESTA PREDRAGO? v drugem delu obravnave os- nutka proračuna za letos so se ptujski mestni svetniki in svetni- ce precej časa zadržali pri postavki za komunalno dejavnost oziroma vzdrževanju ulic, zelenic, pločni- kov, trgov, igrišč in javne razsvetljave, ki znaša 170 milijo- nov in je v primerjavi z lanskim letom nižja za 40 milijonov tolar- jev. Več svetniških razprav se je nagibalo k ugotovitvi, da kljub temu gre za visok znesek, ki bi ga veljalo še prevetriti, prav tako so bili nekateri svetniki mnenja, da bi se moralo v občinskem pro- računu najti nekaj sredstev tudi za urejanje zelenic oziroma okolice zunaj strogega centra, pri blokih pa naj bi si v bodoče lastniki sta- novanj sami urejali okolje. Zaradi letošnjega znižanja sredstev za te namene padajo na mestno oblast hude obtožbe, tudi takšne, da želi- jo uničiti ptujsko komunalno podjetje, katerega 60-odstotni lastnik je mestna občina. Kritika prevelike porabe za komunalo lahko vpliva ne slabšo kakovost storitev, je v razpravi izrazil boja- zen župan Luci. Jure Šarman, LDS, se je zavzel za to, da bi na- tančneje določili, koliko denarja bo šlo za vzdrževanje otroških igrišč. To so že znane in stare zah- teve otroškega parlamenta izpred dveh let. Dejstvo je tudi, da bi v danih razmerah le malokatero igrišče pridobilo uporabno dovol- jenje. Vrsta vprašanj je bila tudi pri kanalizaciji, ki je osrednji prob- lem mesta in ki po svetniški zah- tevi mora dobiti terminski plan razvoja, da se bo natanko vedelo, kaj se bo v nekem obdobju delalo na tem področju. Pri tem so izpos- tavili poskuse izsiljevanja v Maist- rovi ulici, kjer gre tudi za poskus spremembe plana izgradnje, ven- dar so svetniki trdno odločeni, da je pri programu potrebno vztrajati in v kali zatreti vsakršno izsilje- vanje. S takim primerom izsilje- vanja samozvanih lokalnih lider- jev so se srečali tudi v mestni četr- ti Jezero, je povedal Konrad Rižnar, vendar niso popustili. Ob tem je vprašal, ali so v Maistrovi resnično takšen problem meteor- ne vode, kot so na primer v njiho- vi četrti in na Bregu. Če je bil pro- jekt kanalizacije sprejet in se izva- ja, ga zaradi ozkih interesov neka- terih ne morejo prekinjati. Dejstvo je, da so tudi pločniki na tej trasi nujnost, prav tako razsvetljava. Če bi želeli v tem tre- nutku zgraditi celotno kanalizaci- jo v mestu, bi potrebovali milijar- do in 500 milijonov tolarjev, za celo mestno občino pa bi se že omenjeni znesek povečal še za 500 milijonov. Tudi vzdrževanje vo- dotokov naj bi imelo v proračunu mestne občine za letos pomembno postavko, na Grajeni pa pri vsej obilici lokalnih in krajevnih cest v dolžini 65 km pričakujejo vsaj celovito ureditev lokalne ceste Vičava - Orešje - Krčevina do Dvorjan. Proti koncu svetniške razprave o osnutku proračuna za letos, ki na prihodkovni strani izkazuje dve milijardi 860 milijonov tolarjev, se je več svetnikov lotilo razprave o pomožnem nogometnem igrišču, ki je bilo bojda tako sani- rano, da je neuporabno, o košar- karskem in rokometnem igrišču, saj si želijo ustrezno podaljšanje proračuna za ureditev teh vprašanj. Prvo obravnavo osnutka pro- računa za letos so sklenili s spreje- mom predloženega osnutka in pripombami iz razprave, ki se mo- rajo proučiti in glede na možnosti vključiti v besedilo. Pred do- končno razpravo na svetu se bodo o dopolnjenem oziroma spremen- jenem besedilu pogovarjali na razširjenem kolegiju s predstavni- ki političnih strank oziroma svet- niških skupin, da bi bila razprava na svetu s čim manj amandmaji. Dejstvo pa je, da bo letos bolj kot kdajkoli prej prišlo do izraza is- kanje dodatnih sredstev za pro- račun, ker je zakon o financiranju občin močno oškodoval mestne občine, ker jim je onemogočil normalno financiranje javnih za- vodov in gospodarskih javnih služb, družb, razvojnih institucij, knjižnic, šol za učence s posebni- mi potrebami, glasbenih šol; novo nastale občine sicer te ustanove s pridom uporabljajo, ne sodelujejo pa pri njihovem financiranju. DVESTO MILIJONOV ZA SPREJEM DELITVENE BILANCE Precej burno in polemično pa so svetniki prejšnji četrtek razp- ravljali o nadaljnjih postopkih pri delitveni bilanci, v katerih v tej fazi sodelujejo mestna občina in osem občin, ki so nastale 1. 1. 1995. Novela zakona o lokalni sa- moupravi je zakonsko sicer predvidela ureditev pre- moženjskopravnih zadev v novo- nastalih občinah, vendar je us- tavno sodišče z odločbo zadržalo izvajanje tistih členov, ki odločajo o ureditvi premoženjskopravnih zadev in ustanoviteljskih pravic. Svetniki so dobili v razpravo sklep o tem, da se postopek delit- vene bilance nadaljuje in da se v sprejem pošlje delitvena bilanca, ki jo je pripravila mestna občina, sprejme pa se pod pogojem, da mestna občina zagotovi v petih le- tih 200 milijonov tolarjev sredstev za osem občin, ki so nastale 1. 1. 1995. Tako so se dogovorili župa- ni vseh devetih občin na sestanku prvega marca letos v Gorišnici. Svetniki mestne občine so ta del sklepa izglasovali, kot tudi del, ki ga je ptujski župan dodal in se nanaša na to, da se sredstva, ki naj bi ga pridobile občine iz delitvene bilance v letošnjem letu, nameni, jo za gradnjo reševalne postaje Ptuj, za katero pa so šele sedaj, ko naj bi že gradili, pričeli iskati kon- cept, kar pa še ne prinaša rešitve za njeno lokacijo. Sklep o nadaljnjih postopkih de- litvene bilance gre sedaj na svete drugih občin, ki ga morajo potrdi- ti. Vprašanje pa je, ali se bodo za to odločili, saj se razlikuje od sprejetih dogovorov v Gorišnici. Pri tem ne gre zanemariti dejstva, da je županom osmih občin že bil ponujen sporazum za sofinanci- ranje gradnje reševalne postaje Ptuj, a so ga gladko zavrnili. Da bi pridobili neki denar od mestne občine, pa je njihov cilj pri delit- veni bilanci že vseskozi. Od prvot- nega zneska milijardo osemsto milijonov, tako je bilo slišati prejšnji teden na mestnem svetu, je ta sedaj dvesto milijonov tolar- jev ali vsako leto naslednjih pet let 40 milijonov tolarjev. Svetniki so predvsem želeli vedeti, zakaj mestna občina Ptuj dolguje dru- gim, ker bi tudi ona lahko proti drugim nastopila s podobnimi izračuni oziroma računi - neke vrstami poboti, kot jih pozna gos- podarstvo, in bi se lahko glasili za centralno deponijo, čistilno napravo in podobno. Predvsem pa je bila dilema, ali sedaj to sprejeti, če postopki delitvene že tako dol- go tečejo, ali pa počakati na odločitev ustavnega sodišča, ki kot nekateri upajo, naj bi odločilo v zelo kratkem času. Ali bo "iz- guba" s sprejemom takšnega skle- pa večja ali manjša, kot če se počakata na odločitev ustavnega sodišča, so se še vprašali. Skratka, ptujskim mestnim svetnikom manjka o delitveni bilanci vrsta argumentiranih podatkov, sklep pa so kljub temu sprejeli, ker jih vodi želja po čim prejšnji ureditvi delitvene bilance, da se bo lahko pričel normalen razvoj celotnega območja in pogovori o novem po- vezovanju, čeprav plačilo 200 mi- lijonov tolarjev ostaja v prepričanju večine kot neke vrsta odkupnina za razvezo. MG SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH PNI Kriza v Slovenlii? Zadnji čas se v Sloveniji stopnjujejo (protislovne) razpra- ve o tem, kaj čaka slovensko gospodarstvo. Slišati je vzne- mirljive glasove, da recesija (in s tem ekonomska kriza) že trka tudi na slovenska vrata, hkrati pa premier Drnovšek in (predvsem) minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur še naprej optimistično napovedujeta tudi za letos razmeroma ugodno gospodarsko rast. Ministru Sen- jurju nekateri zaradi tega že očitajo, da "sadi rožice", da so njegove ocene nerealne. SENJURJEV OPTIMIZEM Minister Senjur je na zadnjem sestanku upravnega odbora slo- venske gospodarske zbornice polemiziral s svojimi kritiki. Dejal je, da kot minister ne bo napove- doval recesije, "saj še sama pre- hitro pride". Svoje ocene gradi predvsem na spoznanju, da tuji partnerji Slovenije ne govorijo o kakšni svoji recesiji, čeprav znižujejo provotne napovedi o gospodarski rasti. Senjur misli, da letošnja načrtovana 2-odstot- na rast v državah OECD Sloveni- ji zagotavlja solidne možnosti. Kot negativni dejavnik še naprej istaja ruska kriza, slovenskemu _ ospodarstvu pa se slabše piše tudi zaradi najnovejše vojne na Balkanu. Vendar pa Senjur kljub temu ne vidi dobrega razloga za to, da bi "že vnaprej obupali", in poudarja, da nam "recesija za zdaj ni usojena". Delo v zvezi s tem piše, da je o recesiji mogoče govoriti, ko bru- to domači proizvod pada na- jmanj dve četrtletji zapored. Za zadnje slovensko obdobje pa je moč ugotoviti ravno nasprotno: v zadnjih dveh četrtletjih minule- ga leta se je gospodarska rast povečala in bi potemtakem lah- ko govorili o gospodarski eks- panziji. Vendar pa je tudi res, da proizvodnja zadnje tri mesece upada, čeprav posamezni stro- kovnjaki opozarjajo, da je zaradi tega še prezgodaj za kakršnako- li alarmantna sklepanja. Predsednik slovenske gospo- darske zbornice Jožko Čuk mis- li, da je recesija že pred vrati in da bi morali zaradi tega v državi sprožiti "zmerni alarm". Delo ugotavlja, da nikakor ni moč trdi- ti, da bo recesija Slovenijo obšla. "Slovenija je pretežno od- visna od prodaje drugam (tako ustvari skoraj 60 odstotkov domačega bruto proizvoda), spremenljivk je veliko. Stari celi- ni gre sicer precej manj za nohte kot Daljni Aziji, Latinski Ameriki, Rusiji in nekaterim tranzicijskim državam, zlasti Češki. A tudi Za- hodna Evropa že nekaj časa znižuje predvidene stopnje rasti. Če bi, sporoča denimo lon- donski Economist v rubriki o ekonomskih indikatorjih, gospo- darska rast v Nemčiji usihala tako, kot je v prvih treh mesecih tega leta, bi bila za skoraj dva odstotka nižja kot v predhodnem obdobju. Tudi Itali- ji, drugi pomembni partnerici Slovenije, se ne piše dobro. Tu pa so še gospodarsko vedno bolj usodno labilna Hrvaška ter neposredne in posredne posle- dice vojaškega posega proti Miloševičevi Jugoslaviji..." Delo piše, da premier Drnovšek in minister Senjur os- tajata pri zelo optimistični napo- vedi o 3,5- do 4-odstotni gospo- darski rasti. "Razmere zahtevajo preudarnost v podjetjih, omahu- joči vladi, nepredvidljivem parla- mentu, grobarsko razpoloženih sindikatih, pa tudi pri centralni banki." O zaostrovanju pogojev poslovanja govori že zgolj poda- tek o tem, da mnogi tuji partnerji od naših podjetij zahtevajo od 5- do 15-odstotno znižanje cen. Gospodarski vestnik opozarja, da je lani slovensko gospo- darstvo prvič izvozilo za več kot devet milijard dolarjev in prvič uvozilo za več kot deset milijard dolarjev. "Nekateri pa opozarja- jo, da bodo letošnje razmere za izvoz manj ugodne, kar se, kot trdijo v nekaterih podjetjih, že kaže v upadanju naročil. Poleg tega podjetja čaka davek na do- dano vrednost in izvoznike, ki se v glavnem ne morejo pohvaliti z visoko likvidnostjo, bo to še bolj prizadelo, saj je, kot zatrjujejo mnogi, tolar precenjen, torej bolj spodbuja uvoz kot izvoz ... V takšnih okoliščinah ne prese- neča, da so podjetja pri napove- dovanju izvoza previdnejša. Gospodarska kriza se širi tudi na Zahod, ki je naš najpomem- bnejši zunanjetrgovinski partner." KATASTROFA ZA SLOVENIJO Sicer pa komentator Gospo- darskega vestnika opozarja, da se svetovni ekonomisti že dalj časa ukvarjajo z vprašanjem, ali svet ne drvi v novo gospodarsko recesijo, ki utegne imeti po- dobne razsežnosti kot tista med svetovnima vojnama. "Nekateri jo zanesljivo napovedujejo, dru- gi takšne napovedi odločno zav- račajo. Z majhnim delom se je s tem svetovnim vprašanjem srečala tudi slovenska ekonomska misel. Na Ekonoms- kem inštitutu pravne fakultete napovedujejo recesijo na slo- venskih tleh kot posledico tujih in domačih dogajanj, nekateri ekonomisti, med njimi zlasti vladni, pa pričakujejo samo upad gospodarske rasti v tem letu. Kaj se bo dogajalo s sve- tovnim (zlasti pa evropskim) gospodarstvom, je za Slovenijo odločilno. Njen standard je odvi- sen od tega, kaj se dogaja zunaj njenih meja. Evropska recesija bi bila za Slovenijo katastrofal- na." Gospodarski vestnik ugotavlja, da se ne da nobene gospodars- ke recesije napovedati vnaprej. "Dejstvo pa je, da se je ves svet boji že najmanj dve leti in da v strahu posluša vsakodnevna poročila s svetovnih borz, ki naj bi takšno krizo zaznale najprej. Zato se vsakdo skuša pred rece- sijo vsaj nekoliko zavarovati ... Ali v Sloveniji analiziramo take dogodke v svetovnem gospo- darstvu? Ali vlada ve, kaj početi, če nas bo oplazila evropska recesija?" "PANIKA" ALI "ZASPANOST Minister Senjur je pretekli te- den dejal, da se ne boji, da v Sloveniji ne bi pravočasno zaz- nali recesije. Toda ali je samo to dovolj? Ekonomist dr. Marjan Svetličič se posebej boji "panike" in pesi- mizma, ki v zvezi z gospodarski- mi razmerami nastaja v Sloveniji. "Najslabše, kar se v ekonomiji lahko zgodi, je panika. Sem proti preveč pesimističnim reakcijam ... Mislim, da ne bi smeli na podlagi kratkoročnih gibanj, na primer eno- ali dvomesečnega zastoja, sklepati o dolgoročnih kriznih ali celo recesijskih vpli- vih. Khza, recesija, deflacija so povezane z dolgoročnostjo ... Res je, da smo kot malo gospo- darstvo usodno odvisni od raz- mer v svetu in še posebej v Evro- pi. A v Evropi se ne govori, da prihaja kriza, pač pa le, da bo rast upočasnjena. Tudi za ZDA so napovedi dokaj ugodne, čep- rav ne tako kot pred dvema leto- ma, pa tudi napovedi za Azijo niso slabe, saj naj bi se v letu ali dveh povrnila na neko normalno stopnjo gospodarske rasti, okoli petih odstotkov na leto ..." Predsednik uprave velenjske- ga Gorenja Jože Stanič je ne- davno dejal, da v razvitih ev- ropskih državah za zdaj še ni čutiti pešanja gospodarske rasti, "v državah Vzhodne Evrope pa je recesija že na pohodu". Po njegovme mnenju bo recesija doletela vso Evropo, vendar pričakuje, da prihodnost vendar- le ne bo tako črna, "kot jo napo- vedujejo nekateri". Predsednik uprave murskoso- boške Mure Božo Kuharic pa opozarja, da plahni optimizem, ki ga je bilo čutiti ob začetku leta. Kuharic pričakuje, da se bo slovenska vlada "zbudila \^ skušala z ukrepi ekonomske po- litike olajšati razmere v izvoznem gospodarstvu. Upadanje konku- renčnosti na tujih tržiščih se na- daljuje, "uvozno" naravnani mo- del ekonomske politike v naši državi pa po Kuharičevih bese- dah še naprej rine izvozni d& gospodarstva v težave." (Večer 29. marca 1999) Jak Koprivi ■fEDNIK - Četrtek, 8. april 1999 PO NAŠIH HPASIH 15 pTUJ / USPEŠEN DRUGI FESTIVAL MONODRAME Nagrado prelel Brane Šturbel prejšnjo sredo seje v ptujskem gledališču s podelitvijo nagrad za najboljšo dramsko uprizoritev končal drugi bienalni festival monodrame. Na njem seje od 19. marca zvrstilo 13 uprizoritev. Strokovna žirija se je odločila, da nagrado za najboljšo mono- dramsko uprizoritev dodeli igralcu Branetu Šturbeju za vlogo Karajana C v istoimeni predstavi avtorja in režiserja Dušana jovanoviča. Glasno nagrado je prispevala Perutnina Ptuj, po- delil pa jo je direktor ptujskega gledališča Samo Strelec. Brane Šturbej zaradi predstave v Rogaški Slatini ni mogel osebno prevzeti nagrade, toda ptujsko občinstvo je z močnim aplavzom pozdravilo odločitev strokovne komisije. Brane Šturbej: Po končani akademiji AGRFl^ sem se na- jprej zaposlil v ljubljanski Dra- mi, potem sem na željo Tomaža Pandurja prišel v Maribor in os- tal sedem let. V tistem času smo igralci garali in ustvarjali velike Pandurjeve predstave. Po razpa- du mariborskega Pandurjevega gledališča sem se vrnil v ljubl- jansko Dramo, kjer sem še danes. Moje življenje poteka precej enosmerno, to je popol- noma gledališko in niti trenutek nimam časa zase. Zelo mi je žal, da se nisem mogel udeležiti zaključka festivala, toda z misli- mi sem bil na Ptuju, čeprav sem bil v Rogaški Slatini na Borzi smeha." TEDNIK: Karajan C je vaša prva monodrama - monokome- dija. Ob njenem gledanju se nam zdi, da vam je predstava dobesedno pisana na kožo. Ste jo tudi vi tako doživljali, ko ste jo študirali? Brane Šturbej: "Ne. Sprva sploh nisem čutil lika teksta, ni- sem si ga znal prevesti v sebi, ni- sem čutil v sebi nekih vzgibov. Ni bilo tako, da bi rekel: 'Tako, to pa je tekst za mene.' Zato sva z Dušanom Jovanovičem prila- godila vlogo, prikrojil sem si jo popolnoma po svoje. V sebi sem iskal vzgibe tega Karajana C, ki so mi blizu, čeprav je Dušan ves čas trdil, da je tudi pisal na tak način, kot je uprizoritev izpadla na koncu. Imel sem kar nekaj težav, ves čas študija vloge sem bil s svojim delom nezadovol- jen. Z režiserjem sva se ukvarja- la z vlogo dva meseca. Moram reči, da je to m^^ja prva mono- drama in mislim., da je ena iz- med najtežjih gledaliških zvrsti. Igralec mora ves čas predstave zadržati publiko na vajetih. Niti za sekundo ti ne sme pasti po- zornost, da bi se gledalci dol- gočasili." NAGRADA MI DVIGUJE SAMOZAVEST' TEDNIK: Kako Karajana C sprejema publika? Brane Šturbej: 'Presenetljivo, zelo dobro. Povsod, kjer sem doslej nastopal, so me dobro sprejeli. V Ptuju je posebna publika, to sem že slišal od dru- gih kolegov, ki so nastopili pri vas. V današnjem času obisko- valci niso najbolj navdušeni nad monodramami, ker so lahko tudi dolgočasne ali kaj po- dobnega. Toda ptujska publika dokazuje, da imajo radi tudi to 2vrst in dobro sodelujejo na fes- tivalu. Ptujska publika je pa- ketna in hvaležna." TEDNIK: Kaj vam pomeni »nagrada? Brane Šturbej: "Veliko. Čep- ^^v sem prejel že nekaj nagrad, ta pomeni neko osebno priz- ^3nje mojemu delu. Največ, kar ^1 lahko želi igralec, če si drzne uarediti mono nastop, je, da je za to še nagrajen. To je potrdi- tev mojega dela in tudi odgovor- nost, da ga bom še naprej uspešno opravljal. Potrjuje mi tudi mojo samozavest, ki je bila na začetku te predstave bolj skromna. Zdaj pa sem kar po- mirjen in bom z velikim vesel- jem igral naprej." TEDNIK: Kolikokrat ste predstavo odigrali? Brane Šturbej: "Ne prav veli- kokrat. Predstava je narejena v juliju, premiera je bila v Kopru na poletnem festivalu, potem pa smo predstavo zamrznili za pet mesecev in sem jo ponovno igral v začetku decembra. Zdaj sem jo odigral okrog 14-krat." TEDNIK: Kaj v poklicu igral- ca najbolj pogrešate? Brane Šturbej: (Dolg premor in vzdih) "Malo več svobode, svojega časa ... Cel dan sem pre- dan gledališču in prežet z igran- jem. V prostem času igram mo- nokomedijo Karajan C, ker so to edini prosti termini, ki mi os- tanejo ob obveznostih v gleda- lišču. Tako mi ostane res zelo malo prostega časa zase. To na- jbolj pogrešam. Včasih pa tudi odnos družbe do kulture, ki je mačehovski. Toda s tem se mi zdi tako kot glas vpijočega v puščavi. Veliko delavcev je zara- di slabega odnosa do kulture zelo zagrenjenih. Upam, da se bo na tem področju kaj spreme- nilo. Kljub vsemu ostajam opti- mist." TEDNIK: Verjetno bi vam so- delovanje na letošnjem ptuj- skem festivalu ostalo v spomi- nu, tudi če ne bi prejeli nagra- de, in to bolj v slabem. Zakaj? Branko Šturbej: "Imel sem kar precej sreče, da se je vse dobro končalo. Namreč ko sem nalagal posteljo, ki jo potrebu- jem na sceni, na prtljažnik avto- mobila, me je v oko udarila gu- mijasta vzmet. Oko je ostalo na srečo celo in razen modric sem jo dobro odnesel. Seveda bi mi festival ostal v spominu, tudi če se mi to ne bi zgodilo ali če ne bi zmagal, saj je bila konkurenca zelo ostra. Bilo je veliko dobrih predstav. Ptuj je pokazal svojo odprtost, širino posameznikov, ki ta festival organizirajo, tu mislim direktorja Samota Strel- ca, ki je resnično pravi človek na pravem mestu. Upam, da ga boste Ptujčani znali obdržati." TEDNIK: Boste utegnili tudi kaj praznovati? Brane Šturbej: "Praznovanje sem preložil na čas po premieri komedije Matiček se ženi, po 10. aprilu, kajti vsako prazno- vanje bi mi zdaj vzelo preveč energije in bi se to lahko pozna- lo na kvaliteti predstav. Vseka- kor pa bomo z velikim veseljem popraznovali ... mogoče - in v veselje bi mi bilo - tudi na Ptu- ju." Veliko dobrih predstav in prostih uric v prihodnje. Brane Šturbej ... Marija Slodnjak Nagrajeni igralec Brane Štur- bej ob koncu predstave Kara- jan C PTUJ / GOSTOVANJE PIANISTA PROF. MAG. ERWINA KROPFITSCHA IN MEZZOSOPRANISTKE ULLRIKE FINDLER Nastop avstniskih umetnikov Vsako pomlad avstrijsko veleposlaništvo v Ljubljani na Ptu- ju organizira koncert, s katerim se predstavljajo sodobni avstrijski glasbeni ustvarjalci. 14. aprila se bosta ptujski publiki predstavila prof. mag. Erwin Kropfitsch in mezzosopranistka Ulrike Finder, dobitnica števil- nih nagrad (nagrade mednarodnega tekmovanja »Das roman- tische Lied« in »Belvedere« na Dunaju, finalistka mednarodne- ga tekmovanja opernih pevcev v Neaplju in Mantovi), danes predavateljica petja na Univerzi v Gradcu. Erwin Kropfitsch se bo predstavil s skadbami za klavir so- dobnega avstrijskega skladatelja Bruna Strobla. Ulrike Finder pa bo interpertirala pesmi Gustava Mahlerja in Johannesa Brahmsa. Koncert bo v sredo, 14. aprila, ob 19. uri v refektoriju mino- ritskega samostana na Ptuju. Vstopnice so na razpolago v Turis- tičnoinformativnem centru Ptuj, Slovenski trg 3, telefon 773- 534, po simbolični ceni 300 tolarjev. Vljudno vabljeni! Zdenka Ristič, MARIBOR / V PRIČAKOVANJU ZBOROVSKEGA TEKMOVANJA NASA PESEM, KI BO 24. IN 25. APRILA 16* Naša pesem Zborovsko tekmovanje Naša pesem, ki poteka v Mariboru vsaki dve leti že skoraj 30 let, bo letos pripustilo na tekmovalni oder dva mešana, šest moških in dva ženska zbora. Razveseljivo je, da so med njimi kar štirje slovenski zbor iz Italije: dva iz Trsta ter po eden iz Števerjana in Doberdoba. Žirijo, ki bo letos merila dosežka zborov, sestavljajo: Max Frey iz ZR Nemčije, Andraž Hauptman iz Ljubljane, Karmi- na Šilec iz Maribora, Marko Va- loveč iz Ljubljane ter Marko Munih iz Ljubljane, ki bo že šestič predsednik žirije. Tajnik žirije bo Igor Teršar iz Ljublja- ne. Obvezne skladbe za letošnje tekmovanje je izbral pomlajeni Odbor za glasbo pri Skladu RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Mešanim zborom so namenili skladbo Emila Adamiča Večerna pesem II. (Maloruski zl. Mlaka, prev. Oton Župančič), ki je nasta- la leta 1912, ženskim zborom pe- sem Frana Gerbiča Gondolirjeva pesem (po poljskem izvirniku) iz leta 1900, moškim zborom pa skladbo Damijana Močnika Brižinski spomenik (Lojze Kra- kar) iz leta 1996. Že iz izbire ob- veznih pesmi je razvidno, da je odbor zastavil lahko nalogo mešanim in ženskim zborom, moškim pa najtežjo. To je seveda v nasprotju z dolgoletnimi priza- devanji in skrbjo za rast te po zvoku najobčutljivejše zasedbe - moškega zbora. Časovna distanca med nastankom obveznih skladb pa bo dodatno otežkočila absolut- no merjenje kvalitete izvedb in primerjavo med tekmujočimi! Med prijavljenimi zbori je letos kar zadovoljivo število tistih, ki prihajajo iz severovzhodne Slove- nije. Naj jih naštejem: iz Maribo- ra kar štirje: APZ Maribor (S. Robinson), Canticum (J. Fuerst), Vocalis (A. Korpar) in Slava Kla- vora ^B. Goric). Iz Prekmurja dva: Štefan Kovač (A. Brulc - Šiplič) in Gloria iz Velike Polane Q. Gerenčer), s Ptuja Komorni moški zbor (F. Lačen), iz Ljuto- mera pa Orfej (R. Rek - Gnezda). Med naštetimi zbori je potrebno izpostaviti dva, ki bosta imela prvi izvedbi dveh novitet: Mešani zbor Štefan Kovač skladbo Slavka Šuklarja Zrejlo je žito, Komorni moški zbor s Ptuja pa skladbo Alda Kumra Nasmi- haš se luni. Tekmovanje bo potekalo na šti- rih koncertih v soboto, 24. aprila (ob 10., 15. in 20. uri) ter v nedel- jo, 25. aprila, ob 10. uri. Popoldne ob 17.15 bo zaključni koncert zla- tih zborov vseh zasedb, ki ga bo prenašala nacionalna televizija. Tekmovanje bosta po organiza- cijski plati izvedla organizacijski odbor tekmovanja in Območna izpostava Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti iz Maribora. Direktor tekmovanja bo Marjan Pungartnik. Za vse tiste, ki redno spremljajo tekmovanja slovenskih zborov v Mariboru bo ta prireditev gotovo zanimiva! MiG OD TOD IN TAM SREDIŠČE OB DRAVI O Praznovanje 45. krajevnega praznika v Središču ob Dravi bo potekala ob 45. kra- jevnem prazniku vrsta prireditev. V soboto, 10. ap- rila, bo od 18. ure dalje v Kulturnem domu Sokola- ni VESELICA. V nedeljo, 11. aprila, bo ob 9.30 uri pri spomeniku padlim NOV svečanost v spomin žrtvam NOV, ob 10.00 uri otvoritev obnovljenih prostorov lekarne ter ob 14.30 uri v Kulturnem domu Sokolani sprejem za krajane, stare nad 70 let. MF DESTRNIK O Ustanovni zbor GI Destrnik Prostovoljna gasilska društva v novi občini Destrnik (ta so prej delovala pod GZ prejšnje občine Destrnik - Trnovska vas) so se odločila, da ustanovijo samostojno gasilsko zvezo. Na usta- novnem občnem zboru se bodo sestali jutri, 9. ap- rila, ob 19. uri v prostorih gasilskega domu na Destrniku. Na dnevnem redu imajo tudi sprejem statuta GZ, izvolitev organov zveze in smernic v programu dela za letos. Ob tej priložnosti bodo podelili priznanja gasilcem, ki so v minulem letu z izobraževanjem napredelovali v višji čin. TM GORISNKA • Danes zaseda obiinski svet v drugi obravnavi imajo danes člani občinskega sveta v občini Gorišnica predlog statuta občine in poslovnika občinskega sveta z neketerimi pop- ravki, sicer pa bodo razpravjali tudi o osnutku pro- računa za letos. Poleg nekaterih predlogov in svetniških vprašnaj bodo razpravjiai še o organi- zaciji in delovnem področju občinske uprave, plačah občinskih funkcionarjev in nagradah čla- nov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov. TM 51^. ANDRAŽ • Seja obiinskega sveta Petič 80 se včeraj na redni seji sestali člani občinskega sveta v občini Sv. Andraž v Slovens- kih goricah na čelu z županom Francijem Krepšo. Razpravljali so o prijavi na razpis ministrstva za okolje in prostor za sofinanciranje gradnje vodo- vodnega sistema Drbetinci - Vitomarci, o gramozi- ranju javnih poti in o najemu poslovnih prostorov. Svetniki so imeli na dnevnem redu tudi imenovan- je podžupana in občinskih odborov ter komisij, razpravljali pa so tudi o uredbi slovenske vlade o začasni zagotovitvi sredstev finančne izravnave občinam, ki ne dosegajo 75 odstotkov izračuna- nega obsega primarne porabe. TM ORMOŽ / PRVO ŠOLSKO LETO GIMNAZIJE Srednja šola^ kier se diiakt poiutiio varne 25. marca soje končal predvpis na srednje šole po vsej Sloveni- ji. Na Gimnazijo Ormož se je vpisalo za naslednje šolsko leto 43 dijakov. To je veliko manj kot v šolskem letu 1998/99, ko so jih sprejeli 64. Za tiste, ki bodo v juniju iz\edeli, da niso bili sprejeti na prvotno izbrano šolo, je torej na voljo še nekaj pros- tih mest. Vršilka dolžnosti ravnateljice Gimnazije Ormož Marjana Surič nam je povedala, da je razlogov za manjši letošnji vpis več. Glavni je vsekakor manjše število otrok v osnovnih šolah, kar je verjetno posledica stanja v gospodarstvu ormoške občine. V naslednjem šolskem letu bodo imeli ponovno dva oddelka prvega letnika. Mi- nistrstvo za šolstvo in šport je po prvem vpisu izdalo pisno infor- macijo o stanju prijav učencev na srednje šole. V omenjeni publika- ciji so na razpolago podatki o tem, koliko je prijav na posamez- ne šole in koliko učencev bo šola sprejela. Tam, kjer je število pri- javljenih preveliko, bodo upošte- vali uspeh 6.,7. in 8. razreda OŠ ter rezultate eksternega prever- janja znanja iz matematika in slo- venščine. Tisti, ki ne bodo spreje- ti na želeno šolo, se lahko vpišejo tja, kjer so še prosta mesta. Ena takih šol je vsekakor Gimnazija Ormož. Zato pričakujejo, da bodo v juniju imeli napolnjena vsa prosta mesta. V letošnjem šolskem letu so imeli vpisane učence iz Ormoža, Ljutomera, Zgornje Radgone in Gorišnice s pretežno odličnim in prav dobrim uspehom. Ormoški gimnazijci, ki so bili do zdaj rah- lo osamljeni, bodo v naslednjem šolskem letu dobili družbo. Učenci dveh prvih in dveh dru- gih letnikov bodo še naprej obis- kovali pouk v stari stavbi OŠ Hardek. Ko bo dijakov dovolj, da bodo napolnili stavbo, bo ta samo njihova. Predvidena je tudi gradnja nove stavbe gimnazije na drugi strani OŠ Hardek. Komu- nalno ureditev zemljišča bodo pričeli že v letošnjem letu. Šola ima izključno dopoldanski pouk. Za poln delovni čas so za- posleni profesorji maturitetnih predmetov: slovenščine, nemščine, angleščine ter zgodovi- ne in geografije, ostali profesorji prihajajo iz ptujskega šolskega centra. V naslednjem šolskem letu bodo zaposlili za poln delov- ni čas še profesorja za matemati- ko in športno vzgojo. Kakšen bo uspeh ormoških di- jakov ob koncu šolskega leta, se še ne ve. Toda šola se je že izkaza- la. Na tekmovanju za Cankarjevo priznanje iz slovenskega jezika je njihova učenka prejele srebrno priznanje. Učenci so dobili bral- ne značke iz angleškega jezika. Dijaki so aktivni tudi v okolju. Dekleta pojejo v pevskem zboru Okarina. Zaradi velikega zani- manja načrtujejo v naslednjem letu samostojen gimnazijski pevski zbor. V okviru obveznih izbirnih vsebin pa šola organizira vrsto kulturnih dejavnosti za di- jake. Manjše število učencev, tre- nutno jih je 64, daje šoli svoje- vrsten čar in prinaša tudi nekaj prednosti. Učitelji poznajo vsa- kega učenca in učenci se pozna- jo med sabo. Večja je medsebo- jna pomoč, več je individualne- ga dela in vse probleme - učne in vzgojne - rešujejo sproti. Na šoli vlada mir in učenci so v an- keti izjavili, da se sicer počutijo rahlo osamljeno, toda varno. Majda FridI 16 PO NAŠIH KRAJIH Četrtek, 8. april 1999 - TEDNU PTUJ / PLAN POUEDELJSKE IN VRTNINARSKE PRIDELAVE Čas sklepania pogodb v Kmetijski zadrugi Ptuj so se dobro pripravili za letošnjo kmet^sko sezono. Poleg tega da so poskrbeli za reprodukcij- ski material, so v zimskem času poskrbeli za dodatno strokov- no usposobljenost vodij področnih zadrug in vodij prodajaln, ki bodo z nasveti pomagali pridelovalcem. Pogodbeno proiz- vodnjo bodo kreditirali do višine 80 do 90 odstotkov. Ob naba- vi semena, gnojil in zaščitnih sredstev torej ne potrebujete de- narja, saj boste lahko omenjeno blago plačali s pridelkom. V zadrugi se trudijo, da bi s po- godbami zagotovili količine posa- meznih poljščin in vrtnin, ki jih bodo lahko prodali predelovalni industriji. Ob vse težjih pogojih prodaje si mora zadruga zagotovi- ti dobavitelje ija eni in kupce na drugi strani. Čeprav je količina proizvodnje odvisna tudi od vre- menskih razmer, je zelo neprijet- no in dolgoročno škodljivo, če za- druga ne izpolni pogodbenih ob- veznosti do predelovalne indu- strije, ki mora v tem primeru iskati surovino na drugih trgih. Pri nekaterih poljščinah je skle- nitev pogodbe tudi pogoj za pri- dobitev državne subvencije. Tak primer je pšenica, za katero mo- rajo biti pogodbe sklenjene naj- kasneje do 30. aprila. V tem pri- meru bo pridelovalec deležen med 42 in 53 tisoč tolarji državne subvencije na hektar (znesek še ni dokončen), odkupna cena pa bo okoli 23 tolarjev in še prav tako ni dokončno določena. V KZ Ptuj imajo že sklenjene po- godbe za 8.200 ton pšenice, ven- dar pogodbe do omenjenega datu- ma še sklepajo. V njihovem proiz- vodnem načrtu je tudi 3 tisoč ton koruze, 36 tisoč ton sladkorne pese, za katero je letos bistveno večje zanimanje, kot so predelo- valne zmogljivosti tovarne. Poleg omenjenih poljščin načrtujejo še odkup oljaric z okoli 100 hektar- jev, 1.400 ton krompirja in 600 ton zelja. Najpomembnejša vrtnina so ku- marice, ki jih načrtujejo 650 ton. Pri kumaricah je že znana odkup- na cena, in sicer 110 tolarjev za kilogram prvorazrednih, 60 tolar- jev za drugorazredne in 10 tolar- jev za tretjerazredne kumarice. Odkup rdeče pese naj bi dosegel 1.800 do 2.000 ton, zagotovili pa so tudi odkupno ceno 19 tolarjev za kilogram pese obsega 6 do 12 cm. Pri tem opozarjajo na dina- miko setve in spravila, ki se mora razporediti skozi vse leto. Načrtujejo še proizvodnjo 440 ton paprike, 60 do 100 ton ostrih in sladkih feferonov, 600 ton čebule, 200 ton korenčka, poleg tega pa manjše količine solatnih kumaric, paradižnika, raznih so- lat, kislega zelja in repe, pa tudi nekaj lubenic. Zadruga si je v zadnjem času pridobila nekaj kupcev tudi med zavodi, ki pričakujejo sprotno oskrbo, zato je toliko pomembne- je, da je pridelava pogodbeno načrtovana in vezana. Tak pris- top je zagotovo primernejši tako za pridelovalce kot za zadrugo in ne nazadnje tudi za končnega po- trošnika. JB I PTUJ / LETNI OBČNI ZBOR ZVEZE GASILSKIH DRUŠTEV r T * ■ * i * / i iJ M 1 i i \ - i L * hi I Ji' i'J Gasilska zveza mestne občine Ptuj je s I. januarjem 1999 pričela delovati v skladu z novo organiziranostjo in jo odslej sestavlja kar 24 prostovoljnih gasilskih društev iz štirih občin: Ptuj, Hajdina, Markovci in Zavrč. V njej je organiziranih 2040 gasilcev, od tega kar 159 veteranov. Vsi skupaj omogočajo in zagotavljajo enotno in strokovno izvajanje nalog s področja požarnega varstva. Delo zveze je javno, zato o svojem delu razen članom redno poročajo tudi vsem štirim županom in Gasil- ski zvezi Slovenije. Kot je na 4. let- nem občnem zboru Gasilske zveze Mestne občine Ptuj v soboto, 27. marca, povedal njen predsednik Ed- vard Kozel, so v vseh štirih občinah že imenovali občinska gasilska po- veljstva, poveljniki teh poveljstev pa so člani poveljstva Gasilske zveze Slovenije. V glavnem je delo zveze organizirano prek strokovne službe, ki ima svoj sedež v prostorih gasil- skega doma Ptuj. Redno zaposlujejo strokovnega delavca in čistilko, računovodska opravila pa zagotav- ljajo s pogodbenim sodelovanjem. Član predsedstva gasilske zveze Slovenije Stanko Štajnbauer je z veseljem ugotovil, da se kljub zasta- reli gasilski tehniki in opremi ter pomanjkanju osebne in zaščitne opreme slovenskim gasilskim društvom vendarle obetajo boljši časi. Do sedaj so zbrana sredstva iz požarnega sklada namenjali 50 od- stotkov za požarne potrebe lokalne skupnosti in 50 odstotkov za potre- be nacionalnega programa. Po no- vem pa se bodo ta sredstva delila v razmerju 70 proti 30 v korist lokalne skupnosti. To pomeni več denarja v gasilskih društvih in manj v okviru nacionalnega programa razvoja ga- silstva. Leto 1998 je bilo za gasilsko orga- nizacijo zelo pestro in delavno. Uspešno so speljali 13. kongres Ga- silske zveze Slovenije, pred letom dni nam je vsem povzročil veliko škode, skrbi in dela potres v Posočju, upirali smo se posledicam jesenske vodne ujme in povsod so bili poleg tudi gasilci. Tudi gasilske organizacije ne bo obšel davek na dodano vrednost, zato bodo morali temu posvetiti po- sebno pozornost. Precej aktivnosti čaka gasilce tudi pri usklajevanju organiziranosti z zakonom o društvih, ob vsem tem pa bodo še naprej skrbeli za stalno strokovno, osnovno in dopolnilno izobraževan- je. V letošnjem letu se že pripravlja- jo na 130-letnico slovenskega ga- silstva. V ta namen Gasilska zveza Slovenije pripravlja osrednjo slove- snost, ki bo predvidoma 27. junija v Metliki, slavnostni govornik pa bo predsednik Slovenije Milan Kučan. Gasilcem se obeta dokaj zanimivo leto in člani gasilske zveze mestne občine Ptuj pri tem ne bodo ni- kakršna izjema. Markovski župan Franc Kekec je gasilce opozoril, da nove občinske meje ne smejo biti ni- kakršna ovira pri nadaljnjem sode- lovanju med gasilci. Vsem, ki so po- magali pri odpravi posledic lanskih poplav na območju občine Markov- ci, se je toplo zahvalil. V imenu sve- ta občine Hajdina se mu je pridružil tudi Viktor Markovič iz občine Hajdina. Direktor Uprave za obrambo Ptuj Stanko Meglic je po- vedal, da je bilo lani na tem območju kar 114 različnih gasilskih intervencij, med katerimi je vse manj klasičnih požarov in vedno več raznih drugih, kjer so potrebni gasilci. Županov svetovalec Janez Mere iz občinskega urada mestne občine Ptuj je prepričan, da so kljub letu katastrof lani vsi skupaj opravi- li veliko in humano delo. Zaskrbljen pa je zaradi porasta šte- vila ekoloških nesreč. Ivan Vojsk iz Gasilske zveze Gorišnica pa je izra- zil trdno prepričanje, da se bodo za- pleti okrog delitvene bilance ven- darle kmalu rešili. Takim in podobnim osnovnim vprašanjem se bodo v gasilski zvezi MO Ptuj zagotovo morali posvetiti v okviru letošnjega programa dela in aktivnosti. Na podobne težave je namreč v razpravi opozoril tudi predsednik PGD Ptuj Martin Zu- pančič in povedal, da so po razdelit- vi stroški vzdrževanja gasilskega doma Ptuj v glavnem na ramenih mestne občine. Za gasilce pa je očimo moteča tudi lanskoletna na- grada predsedniku ZGD v višini 511.000 tolarjev, o čemer je Zu- pančič dejal: "Gasilci nikoli nikogar nismo vprašali, kje gori, kdaj gori in komu gori; pa tudi ne, kaj bomo za 10 dobili. Naše delo je humano, zato ne vidim nobene potrebe po takšni nagradi. Mimogrede: približno toli- ko - ali pa še manj denarja dobi naše prostovoljno gasilsko društvo Ptuj, ki šteje 64 članov.' M. Ozmec MAJSPERK/ s SEJE OBČINSKEGA SVETA V proraiunu skoral 345 milnonov Svetniki občine Majšperk so na 4. redni seji v torek, 30. aprila, s pripombami iz prve obravnave v drugo sprejeli odlok o organi- zaciji in delovnem področju občinske upra- ve. V prvi obravnavi so razpravljali o predlo- gu odloka o občinskih cestah. Ta določa postopek za kategorizacijo in upravljanje občinskih cest, pa tudi njihovo gradi\}o, vzdrževanje in inšpektorski nadzor. Precej razprave so namenili predlogu občinskega proračuna za leto 1999, ki predvideva skoraj 345 mili- jonov tolarjev prihodkov in v enaki višini tudi odhod- ke. Največ investicijskih sredstev naj bi namenili za pričetek gradnje osnovne šole v Majšperku, ki naj bi jo po ureditvi potrebne dokumentacije zgradili na novi lokaciji, pod bencinskim servisom. Po doseglji- vih podatkih naj bi za novo hišo učenosti Majšperčani potrebovali več kot 300 milijonov tolarjev. Precej sredstev naj bi v letošnjem letu namenili tudi za gradnjo komunalne infrastrukture, predvsem vodo- voda in cest na manj razvitem območju. Po krajši razpravi so svetniki sprejeli investicijski program za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave v naselju Breg. Kot je znano, naj bi čistilno napravo zgradili pod Tovarno volnenih izdelkov Majšperk, do koder naj bi na novo zgradili tudi potrebno kanaliza- cijo. Po pričakovanjih je bila najzanimivejša in na čase tudi vroča razprava o vsebini pravilnika o nagradah občinskih funkcionarjev, to je o točki, ki jo je župan Franc Bezjak na svojo pobudo umaknil s prejšnje seje. Seveda ni šlo v toliki meri za županovo plačo, saj to določa zakon, ampak za denarna nadomestila drugih funkcionarjev, predvsem za svetniška nadomestila. Pa so se ob koncu vendarle dogovorili tudi o tem in pravilnik sprejeli. M. Ozmec "V GORNJA RADGONA / SEJEM MEGRA Doslej najveill selom gradbeništva Letošnja prva sejemska prireditev na sejmišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni, 12. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov (MEGRA 99), bo potekal prvič na »svoji zemlji«. Pri tem je mišljeno, daje končno našel pravega lastnika, saj je odslej večji del sejemskih prostorov v lasti Po- murskega sejma, d.d.. Gornja Radgona. Sejem bo potekal pod geslom »Gradimo za novo tisočletje«. Sejem MEGRA '99 bo od 13. do 17. aprila, na njem pa bo sodelo- valo 530 razstavljavcev iz 26 držav. Kot je na nedavni tiskovni konferenci, kjer so predstavili do- gajanja v okviru sejma, povedal direktor Pomtirskega sejma ing. Janez Erjavec, je to doslej naj- večji sejem, saj so raLzstavljavci za- sedli 25.500 m^ razstavnih površin. Po njegovem je sejem zrcalo slovenskega in v veliki meri tudi tujega gradbeništva. Posebno pohvalno je, da so se bodo na njem predstavila vsa večja slovenska gradbena podjet- ja, pa tudi proizvajalci gradbenih materialov. Razstavni program zajema ce- lotno področje planiranja in pro- jektiranja, krajinske arhitekture, visokih gradenj, inženirskih gra- denj, gradbenih materialov, in- stalacij, energetike, zaključnih del v gradbeništvu, obnove in sa- nacije, notranje opreme, varstva okolja in javnih služb, informati- ke in izobraževanja v gradbe- ništvu ter vse vrste gradbene me- hanizacije, orodij in opreme. Glede na obsežna dela pri gradnji avtocest v Sloveniji, tre- nutno jih gradimo 500 km, ob tem pa še 100 km regionalnih in drugih cest, je pomemben prikaz najsodobnejše tehnologije iz- gradnje cest. Čeprav se v Sloveni- ji veliko gradi, je v gradbeništvu vedno manj zaposlenih, saj jih je bilo 1991. leta 80.000, danes pa jih je le še kakih 30 do 35.000. K zmanjšanju zaposlenih v gradbe- ništvu je največ pripomogla so- dobnejša tehnologija in strojna oprema. Na se)mu se bodo predstavili tudi vse gradbene šole v Slovenj ji. Ob tem bodo v času sejma po tekala razna predavanja, posveto vanja in predstavitve novosti i; tehnologije gradbeništva in stroj ne opreme. Tudi letos je potekalo ocenje vanje šestih gradbenih elemen tov, ki jih je na natečaj poslalo 2! podjetij. Priznanja bodo dobitni ki prejeli na posebni slovesnosti vsi nagrajeni izdelki pa bodo raz stavljeni v posebnem razstavnen prostoru. Na sejmu bodo prikazane tud nekatere novosti, med njim prvič posebna sanitarna ploščic; iz kakovostne plastične mase, pi tudi dostavna vozila, zlasti za po trebe gradbeništva. Organizatorji sejma niso poza bili na zabavni del, saj bodo tud letos prvi dan pripravili tradicio nalni ples gradbenikov ter tenišk tiu"nir na igriščih v Radencih. Sejem naj bi odprl minister zi gospodarstvo Metod Dragonja odprt pa vsak dan od 9. do 18 ure. Ludvik Krambergei KIDRIČEVO / SEJA OBČINSKEGA SVETA Člani sveta občine Kidričevo so v torek, 30. marca po hitrem postopku sprejeli zaključni račun proračuna za leto 98 s prihodki v višini 520 milijonov in s 138 milijoni presežka pri- hodkov. Sicer pa so na 3. redni seji po daljši razpravi sprejeli tudi osnutek odloka o pro- računu za letos, ki predvideva dobrih 450 mi- lijonov skupnih prihodkov, in ga preoblikova- li v predlog. Ob obravnavi osnutka letošnjega občinskega pro- računa je s svežnjem pripomb presenetila poslanska skupina Združene liste. Njihova svetnica Marta Pinte- rič je občinski upravi in županu očitala predvsem, da o tem in drugih pomembnih občinskih dokumentih raz- pravljajo zelo pozno. S tem se je strinjal tudi svetnik Vladimir Forbici in v imenu poslanske skupine LDS izrazil željo, da bi jim računovodkinja nekatere postav- ke podrobneje pojasnila. Pri otroškem varstvu je, reci- mo, pogrešal znesek za nujno potrebno obnovo ki- dričevskega otroškega vrtca, ki ima popolnoma dotraja- no ostrešje s kritino in gradbeno pohištvo. Pomiril ga je župan Alojz Šprah, ki je obljubil, da bodo za to zagotovo našli potrebna sredstva. Svetnik LDS Jožef Peršuh je menil, da bi pred obravnavo proračuna morali imeti na- tančen plan potreb in dela v občini, saj bi bilo potem odločanje o razdelitvi sredstev mnogo lažje in pra- vičneje. Svetnik ZLSD Vojteh Rajher je ob ugotovitvi, da občinsko glasilo Ravno polje že nekaj mesecev ni izšlo, ker je ostalo brez urednice, predlagal, da ga čez leto sploh ne bi izdajali, ampak da bi prve dni leta 2000 vse občane presenetili z občinskim almanahom. Ta naj bi vseboval prispevke o življenju in delu ter o pomemb- nejših dogodkih v občini v minulem letu. Nekateri svet- niki se sprva s tem niso strinjali, predvsem ne z ukinit- vijo glasila Ravno polje. Svetnik SLS Milan Unuk je, recimo, menil, da je almanah dobra in zagotovo pozitiv- na ideja in jo zato podprl, njegov strankarski kolegi Božidar Kopušar pa ga je dopolnil, da zaradi tega ne b ukinjali glasila Ravno polje. Dokoačne odločitve o ten niso dorekli, saj čakajo na analizo in pobudo komisije zi informiranje, ki so ji naložili, da zadevo čimprej razišče Precej besed so svetniki namenili tudi vsebini dve) osrednjih pravnih dokumentov: novega občinskega sta tuta, ki predvideva tudi funkcijo podžupana, ter poslov nika občinskega sveta; oba dokumenta so dali v javno razpravo do 7. aprila. Svetnik SLS Alojz Korošec j( med prvimi ugotovil, da je sicer statut dobro sestavljeo vprašal pa je, kaj je sedaj z odbori in komisijami, ki so ži ustanovljeni, novi statut pa jih ne predvideva. Zadeve j poskušal pojasniti predsednik komisije za statut in pos lovnik svetnik Zvonko Holc iz SDS, vendar so razpravi javci tej komisiji očitali, da je v svojih pripombah zavz< la tudi politična stališča, kar pa nikakor ni njena pristo nost. V nadaljevanju so po krajši obrazložitvi sprejeli sklq o določitvi objektov javnega pomena na področju spor ta. Za to so določili športni park v Lovrencu in Apačah. Vsi drugi športni objekti, ki jih uporabljaj druga športna društva (Kidričevo, Strnišče in Cirkov ce), so po mnenju predlagatelja bolj ali manj objekti, k služijo izvajanju rekreacije v omenjenem okolju, med tem ko je športni park Aluminij last znanega lastnika. Svetniki so se strinjali tudi z dvigom povprečne grad bene cene z dosedanjih 105.000 na 113.000 za kvadram meter koristne stanovanjske površine. Dogovorili naj b se tudi o gradnji plinovodnega objekta in umesdtv kompresorske postaje v družbeni plan, vendar je župai to točko prestavil na eno naslednjih sej. Prisluhnili p so tudi zahtevam vseh političnih strank za deln( povrnitev stroškov volilne kampanje v skupnem zneski 394.860 tolarjev. Od tega so kandidatom za župane na menili 212.700 tolarjev, kandidatom za člane občinske ga sveta pa skupaj 182.160 tolarjev. M. Ozmet 20 PO MASIH KPAilH Četrtek, 8. april 1999 - TEDNIK VELIKA NEDELJA / OSNOVNA ŠOLA, KI IZSTOPA 2 najpenpektivneišim proiektom na patentni urad Pisali smo že, da sta OŠ Ivan- jkovci ter plesna šola Pandora sodelovali na Dnevih slo- venskega izobraževanja v Ljubljani s kulturnimi programi. Z znanstvenorazis- kovalnim delom - rezultat si vsekakor zasluži tako visoko doneče besede - so se izkazali tudi učitelji in učenci OŠ Ve- lika Nedelja. Na omenjeni prireditvi so predstavili pet inovacij. Razglašeni so bili za inovatorje z najbolj perspektivnim projek- tom: Uničevanje plevela s paro. Projekt bodo avtorsko zaščitili na patentnem uradu. Poleg tega so bili razglašeni za najboljšo šolo na tekmovanju o cestnoprometnih predpisih - potekalo je izključno preko In- terneta. Ker je 77 učencev je test rešilo 100% in prejeli so 77 čelad. Prejeli pa bodo tudi po- sebno nagrado - v maju jih bo obiskal helikopter ministrstva za notranje zadeve. Na Dnevih izobraževanja je sodeloval tudi Stanko Zamuda, učitelj in organizator računal- niških dejavnosti. Kot član predmetne kurikularne komisi- je za računalništvo je na razsta- vi predstavil v imenu Zavoda za šolstvo projekt računalniškega opismenjevanja. Veli- konedeljska šola je na tem področju vodilna v Sloveniji. Majda Fridl PUkNINSKI KOTIČEK Na Uršl/o goro (1680 m) v soboto, 10. aprila, pripravljamo izlet na Plešivec ali Uršljo goro. Zbor udeležencev je na avtobusni postaji v Ptuju. Odhod ob 6. uri, povratek okoli 19. ure. Cena je 2.000 SIT (posebni avtobus). Prijave do petka, 9. aprila. Z avtobusom se bomo pri- peljali do vasi Sele, kjer se bomo ustavili in počastili spo- min na pisatelja Ksavra Meška, ki je v tej vasici službo- val dolga leta. Pot nas vodi proti Poštarskemu domu (805 m), do koder bomo porabili uro in pol. Po kratkem počitku se bomo vzpenjali proti zani- mivemu vrhu Uršlja gora, ki je ena najmarkantnejših gora v tem delu. Od daleč jo spozna- mo po plešastem vrhu, zato je dobila tudi takšno ime. Vrh je vreden, da si odpočijemo oko in napolnimo dušo z novimi ra- dostmi. Trud, ki smo ga vložili v vzpon, bo zagotovo pop- lačan. Z vrha se bomo spustili po trasi slovenske planinske transverzale k Andrejevemu domu na Slemenu, do koder bomo potrebovali dve uri in pol, odvisno od hitrosti hoje in od vremena. Naša tokratna tura je prva malo zahtevnejša, saj je vzpon višji kot na prejšnjih izletih, pa tudi dalj časa bomo hodili. Kljub temu vas vabim, da se nam pridružite tudi tisti, ki ima- te manj kondicije, saj se lahko sprehajate v okolici doma, ka- mor bo prišel avtobus. Veliko dobre volje vzemite s seboj, da bo razpoloženje pri- jetno. V.D. ORMOŽ / NA OBISKU PRI REJCU IN LJUBITELJU PONIJEV Rodila se fe najmanjšo žrebiika v Sloveniji Frane Veselko iz Vitana je leta 1997 uvozil iz Nemčije tri shet- landske ponije, dve kobili in žrebca. Ponosni lastnik pravi, da je bila to ljubezen na prvi pogled: zagledal jih je, kako so se pasli na nekem travniku, ter se nemudoma dogovoril z lastni- kom za odkup. Ta ljubezen ga je stala 11.500 nemških mark. V lanskem letu se je rodila prva žrebička, pred nekaj dnevi so dobili drugo z imenom Puci, tretjo pa pričakujejo v maju. Veseli lastnik pravi, da je 7,5- kilogramska žrebička na- jmanjša v Sloveniji, saj so shet- landski poniji najmanjši med konji. Zanje skrbi F. Veselko sam. Zaradi dolge dlake zahte- vajo posebno nego. Občasne vzame vzorni rejec ženin sesa- lec ter konje posesa. Na ta način se najbolj rešijo nadležnega prahu. V začetku so se sesalca bali, strigli so z ušesi, se umika- li, sedaj pa se ga prav razveseli- jo. Občasno jim grivo tudi počeše z glavnikom. Zjutraj in zvečer jim naloži hrano ter počisti hlev. Čeprav so poniji majhni pojedo enako količino hrane kot veliki konji. Poleg sena jedo še oves, korenček in vitaminske dodatke. Podkovani niso, dvakrat letno pa jim je potrebno obrezati kopita. Konji so prava atrakcija daleč naokoli. Medtem ko sva se po- govarjala pred okrepčevalnico Veselko, so prihajali gostje različnih starosti. Vsak je na- jprej vprašal gospodarja za konje, vstopil v hlev, šele nato so se odpravili v lokal na pijačo. Otroci lahko konje tudi jahajo. Franc Veselko in njego- va žena bosta vesela vsakega obiskovalca, ki se bo odpravil na izlet v te prelepe kraje. Pot na Vitan nas pelje skozi Sre- dišče ob Dravi, kjer zavijemo na levo proti Kogu - lepa pri- ložnost za družinski spomla- danski izlet. Majda Fridl Puci tehta sedem kilogramiv in pol Franc Veelko z najmlajšo žrebičko TEDNIK - Četrtek, 8. april 1999 ŠPORT 21 ODBOJKA Hovo mesto - Marsel Ptuj 2:3 IViARSEL PTUJ: Terbučeva, Prauhartova, Blažičeva, Pustos- lemškova, Vindiševa, Brumnova, Lipovčeva in Krebsova. V prvem srečanju za osvojitev tretjega mesta v 1. A DOL za ženske so odbojkarice Marsela v Novem mestu premagale domačo favorizirano ekipo in si tako priigrale veliko prednost pred povratnim srečanjem, ki je bilo sinoči v športni dvorani Center. Rezultati nizov: 13:15, 15:13, 15:7,9:15,10:15. Tretje mesto v državnem prvenstvu bi bilo vsekakor več, kot so v klubu načrtovali pred pričetkom sezone. Danilo Klajnšek NOGOMiT 2. aOVCNSKA UCA Rezultati tekem 19. kroga: Eian - Aluminij 0:2, Drava - Goriške opekarne 2:0, Slovan Slavija - Železničar 0:5, Nafta - Rudar Trbovlje 3:0, Tabor Sežana - Esotech Šmartno 2:0,^ Ferot. Pohorje - Šentjur 1:1, Dravograd - Jadran Šepič 2:0, Zagorje -FactorO:1. I.DRAVOGRAD 19 12 6 1 44:12 42 2. FEROT. POHORJE 19 12 4 3 37:24 40 3. TABOR SEŽANA 19 11 5 3 37:17 38 4. ALUMINIJ 19 8 8 3 32:20 32 5. DRAVA 19 8 6 5 33:25 30 6. ESOTECH ŠMART. 19 8 6 5 29:23 30 7. ZAGORJE 19 8 5 6 32:27 29 8. GORIŠKE OPEKAR. 19 8 3 8 27:26 27 9. ŽELEZNIČAR 19 6 8 5 32:20 26 10. ŠENTJUR 19 7 5 7 25:27 26 11.ELAN 19 6 5 8 24:36 23 12. NAFTA 19 5 6 8 24:29 21 13. FACTOR 19 3 7 9 14:30 16 14. SLOVAN SLAVIJA 19 4 4 11 20:38 16 15. JADRAN ŠEPIČ 19 3 4 12 16:34 13 16. RUDARTRB0VLJE19 1 2 16 5:43 5 Razpored tekem 20. kroga: sobota, 10. aprila, ob 16.00: Goriške opekarne - Elan, Factor - Dravo- grad; v nedeljo, 11. aprila, ob 16. uri: Aluminij - Za- gorje, Železničar -Drava, Jadran Šepič - Ferot. Po- horje, Šentjur - Tabor Sežana, Esotech Šmartno Nafta, Rudar Trbovlje - Slovan Slavija Danilo Klajnšek DRAVA - GORIŠKE OPEKARNE 2:0/1:0/ STRELCA: 1:0 Čeh /44/, 2:0 M. Emeršič/77/ DRAVA: Zver, Fridauer /Krajnc/, Golob /B. Emeršič/, Šket, A. Vršič, T. Vršič, M. Emeršič, Bezjak, Pucko, Čeh, Kijajič /Habjanič/. Tudi v drugem zaporednem domačem srečanju 80 nogometaši ptujske Drave prišli do zmage. To- krat je domači trener lahko računal tudi na Danila Pucka, ki je odslužil kazen, kar se je v igri poznalo. Že od začetka so nogometaši ptujske Drave potis- nili goste na njihovo polovico in jim vsilili svoj ritem igre. Gostje iz Renč niso mogli organizirati igre in resneje zapretiti domačemu vratarju, ki je bil samo nemi opazovalec srečanja, brez pravega dela. V 44. minuti pa končno in predvsem zasluženo vodstvo ptujskih nogometašev. Po lepi podaji z desne strani je Aleš Čeh z razdalje okrog petindvajset metrov strahovito udaril po žogi in ta je končala za hrbtom dobrega, vendar tokrat nemočnega Žnidarja. Domači trener je verjetno dobil kar nekaj sivih las, saj sta zaradi poškodb v slačilnici morala ostati odlična Kijajič in Fridauer, ki je moral pomoč celo poiskati v ptujski bolnišnici. Zaradi tega gledalci niso več pričakovali tako dobre igre Rujčanov, a ni bilo tako. Svojo premoč so Rujčani kronali v 77. mi- nuti, ko je M. Emeršič dosegel drugi. Na koncu srečanja so nogometaši ptujske Drave dobili zas- lužen aplavz za prikazano igro. Danilo Klajnšek ELAN - ALUMINIJ 0:2 /0:1/ STRELCA: 0:1 Žolek /27/, 0:2 Emeršič /71/ ALUlVilNiJ: Fideršek, Gorše, Vidovič, Žolek /Habjanič/, Kancler, Grbavac /Sambolec/, Perko- vič, Hertiš, Emeršič, Bezjak, Hojnik /Dončec/. Tudi v drugem zaporednem gostovanju so bili no- gometaši Aluminija iz Kidričevega uspešni. Po os- vojeni točki v Renčah so tokrat premagali v Novem mestu domačo ekipo Elana. Nastopili so močno os- labljeni, zraven tega pa se je v 15. minuti še poško- doval kapetan moštva Robert Hojnik. Nogometaši Aluminija so bili boljši nasprotnik v prvem polčasu in so svojo premoč kronali v 27. minuti, ko je Žolek dosegel vodeči zadetek. V drugem polčasu je bilo prvih petnajst minut v znamenju dobre igre domačih nogometašev, a si niso pripravili nobene zrele priložnosti. V 71. minuti je po prekršku nad Bezjakom 25 metrov od domačega vratarja prosti strel mojstrsko izvedel Mi- lan Emeršič in žoga je končala v mreži domačega vratarja. Po tem zadetku se je tudi igra domačih ne- koliko umirila in Kidričani niso do konca srečanja dovolili, da bi domači ogrozili njihovo vodstvo. V nedeljo bodo nogometaši Aluminija gostili ekipo Zagorja. Danilo Klajnšek 3. SNL - SEVER Rezultati 16. kroga: Mons CIaudius - Unior Zreče 1:2, Hajdina - Usnjar 3:1, Pobrežje - Starše 1:2, Montavar Rogoza- Paioma Šega 0:1, MM Brunšvik - Kovinar 1:1, TIM Laško - Kungota 2:1, Dravinja - Gerečja vas 0:1. 1.M0NTAV. ROGOZA 16 12 2 2 32:16 38 2. PALOMAŠEGA 16 9 6 1 36:16 33 3. STARŠE 16 7 6 3 30:14 27 4. USNJAR 16 7 4 5 28:24 25 5. HAJDINA 16 5 8 3 23:19 23 6. UNIOR ZREČE 16 5 7 4 23:16 22 7. DRAVINJA 16 6 4 6 19:12 22 8. TIM LAŠKO 16 6 4 6 22:22 22 9. POBREŽJE 16 6 2 8 23:28 20 10. MM BRUNŠVIK 16 4 5 7 15:27 17 11. KOVINAR 16 4 4 8 17:21 16 12.GEREČJAVAS 16 5 1 10 19:30 16 13. MONSCLAUDIUS 16 4 3 9 28:44 15 14. KUNGOTA 16 2 4 10 17:43 10 Danilo Klajnšek HAJDINA - USNJAR 3:1 /1:1/ STRELCk 1:0 Krajnc /17. minuta/, 1:1 Muhare- movič /38/, 2:1 Vrbanec /58. iz 11 m/, 3:1 Vrba- nec /74. iz 11 m/ HAJDINA: Brodnjak, Rimele /Rozman/, Pihler, Kraij, VrabI, Bauman, Bedrač, Mlakar, R. Krajnc /Smrke/, Vrbanec, iVIeznarič /M. Krajnc/. Po dveh zaporednih gostovanjih, kjer so Hajdinčani dosegli dva remija, so v srečanju proti Usnjarju iz Šoštanja zaigrali zelo dobro in se na koncu zasluženo veselili prve zmage v spomla- danskem delu pn/enstva. Povedli so domači nogo- metaši, vendar je gostom sedem minut pred kon- cem prvega polčasa rezultat le uspelo izenačiti. V drugem polčasu so domači zaigrali odločneje. Svo- je priložnosti so čakali iz hitrih nasprotnih napadov. Tokrat je zelo dobro zaigral Rimele, nad katerim so gostje naredili dva prekrška v svojem kazenskem prostoru. Zanesljivi realizator je bil Vrbanec. S to zmago so se Hajdinčani povzpeli na peto mesto. Danilo Klajnšek DRAVINJA - GEREČJA VAS 0:1 /0:0/ STRELEC: 0:1 Vogrinec/73/ GEREČJA VAS: IVlulec, Kaučevič /Turk/, Paveo /Pacher/, Kmetec, Lešnik, Škerjanc, Krajnc, J. Perko, Vogrinec, R. Perko, Kaisesberger. Nogometaši Gerečje vasi se vračajo iz Slovenskih Konjic z zlata vrednimi točkami, pomembnimi v bor- bi za obstanek med tretjeligaši. Po debaklu v prejšnjem krogu so tokrat zaigrali neprimerno bolje in uspeli zaustaviti začetne napade domačih nogo- metašev. Svoje priložnosti, da presenetijo domačine, so iskali v hitrih nasprotnih napadih. V 73. minuti je Marjan Vogrinec zadel v polno in po- peljal svoje moštvo v vodstvo, kar je bilo dovolj za minimalno zmago. Danilo Klajnšek MNZ PTUJ' I. RAZRED Rezultati 13. kroga: Središče - Bistrica 3:3, Pols- kava - Stojnci 0:1, Boč - Eltehšop R. 1:4, Dornava - Gorišnica 2:2, Pragersko - Slovenja vas 0:0, Ormož -Videm 1:1. 1. STOJNCI 13 9 1 3 23:21 28 2. ORMOŽ 13 8 2 3 32:15 26 3. BISTRICA 13 6 4 3 32:18 22 4. SREDIŠČE (-1) 13 7 1 5 35:27 21 5. DORNAVA 13 4 6 3 24:18 18 6. PREGERSKO 13 4 5 4 22:20 17 7. ELTEHŠOP ROG. 13 5 1 7 22:27 16 8. VIDEM 13 3 6 4 20:23 15 9. GORIŠNICA 13 4 3 6 18:26 15 10. SLOVENJA VAS 13 3 4 6 16:24 13 11. BOČ 13 3 3 7 15:26 12 12.P0LSKAVA 13 2 4 7 11:25 10 Razpored tekem 14. kroga: sobota, 10. aprila, ob 16.00 Elethšop R. - Polskava; nedelja, 11. aprila, ob 10.30 Videm - Središče, Slovenja vas - Boč; ob 16.00 Stojnci - Ormož, Bistrica - Dornava, Gorišnica - Pragersko. MNZ PTUJ-2. RAZRED 1. MARKOVCI 9 6 1 2 26:9 19 2. PAGO LESKOVEC 9 5 2 2 31:19 17 3. GRAJENA 9 5 2 2 21:12 17 4. HAJDOŠE 9 4 4 1 21:11 16 5. APAČE 9 4 2 3 15:18 14 6. TRŽEČ 9 4 14 15:18 13 7. ZAVRČ 9 3 2 4 13:15 11 8. LOVRENC (-1) 9 2 5 2 14:14 10 9. BUKOVCI 9 2 16 13:18 7 lO.PODVINCI 9 0 0 9 6:41 O Razpored tekem 10. kroga: nedelja, 11. aprila, ob 10.30 Zavrč - Lovrenc, Markovci - Tržeč, Hajdoše - Apače; ob 11.00 Leskovec - Grajena, ob 16.00 Podvinci - Bukovci. Visoki zmagi Orkana in Tomaža v 19. krogu 2. SLMN - vzhod je vodeči dvojec do- segel visoki zmagi. Orkan Zbelovo je v Ljutomeru prizadejal nogometašem Železnih Dveri enega na- jvečjih porazov na domačem parketu. Razlika dese- tih zadetkov pove čisto vse o premoči in kvaliteti Zrečanov. Prav tako visoko zmago so dosegli nogo- metaši drugouvrščenega Tomaža, ki so na Ptuju premagali domače Vitomarce. Rezultati 19. kroga: Vitomarci Petlja - Tomaž 1:13. FA Maik - Križevci 4:4, Dobovec - Marco Polo 9:3, Železne Dveri - Orkan Zbelovo 4:14, DAB Team - Mizarstvo Širovnik 3:3 1. ORKAN ZBELOVO 19 17 O 2 124:60 51 2. TOMAŽ 19 16 1 2 123:53 49 3. DOBOVEC 19 12 3 4 106:76 39 4. MIZAR. ŠIROVNIK 19 10 2 7 109:89 32 5. FAMAIK 19 7 4 8 113:98 25 6. VITOMARCI PETLJA 19 8 1 10 91:126 25 7. KRIŽEVCI 20 7 3 10 93:84 24 8. OPLOTNICA ITT 19 7 3 9 85:101 24 9. DAB TEAM 20 7 1 12 90:116 22 10. MARCO POLO 19 6 2 11 71:91 20 11. ŽELEZNE DVERI 19 3 O 16 57:124 9 Danilo Klajnšek SLOVENSKA BISTRICA / ŠPORTNIKOM PRIZNANJA OLIMPIJSKEGA KOMITEJA Športno-kulturno omarvmnn prireditev Pri Olimpijskem komiteju Slovenije so se odločili za decentralizacijo podelitve priznanj športnikom za športne dosežke v letu 1998. Tako so v torek, 6. aprila, podelili v Slo- venski Bistrici 74 športnikom zlati znak, bronasto plaketo, srebrni in bronasti znak OKS, velike statue, zlate plakete, male statue in srebrne plakete bodo podelili 12. aprila v Laškem, vrhunski športniki pa bodo priznanja OKS za svoje športne dosežke v letu 1998 prejeli v Liubliani. V Slovenski Bistrici so podehli šest bronatih znakov OKS (za doseženo drugo ali tretje mesto na EP v olimpijski in neolim- pijski disciplini v mladinski kon- kurenci), štirinajst srebrnih zna- kov OKS (za doseženo prvo mes- to na EP v olimpijski disciplini v mladinski konkurenci, za drugo ali tretje mesto na na EP in SP v olimpijski in neolimpijski kon- kurenci mlajših članov, za drugo ali tretje mesto na SP in EP v ne- olimpijski disciplini v mladinski konkurenci ter za doseženo dru- go ali tretje mesto na EP invali- dov), petindvajset bronastih pla- ket (prejmejo jih trenerji športni- kov dobitnikov zlatih znakov) in dvaintrideset zlatih znakov OKS (za dosežena prva tri mesta na SP v olimpijski in neolimpijski disciplini v mladinski in konku- renci mlajših članov, za prva tri mesta na EP v olimpijski in neo- limpijski disciplini mlajših čla- nov, za dosežen evropski rekord v neolimpijski disciplini v absolut- ni konkurenci, za prva mesta na SP v neolimpijski disciplini za mlajše člane in v mladinski kon- kurenci ter za doseženo drugo in tretje mesto na SP invalidov ter prvo mesto na EP invalidov). Med dobitniki bronastih plaket je tudi Jože Gazvoda iz Pečk pri Makolah (trener smučarja Andre- ja Jermana). Zlati znak OKS sta prejela Mladen Pavlin s Pragers- kega (kickboxing - semi kontakt nad 91 kg) za doseženo drugo mesto na lAKSA EP ter športnik invalid Franci Pinter iz Slo- venske Bistrice za doseženo tretje mesto na SP v streljanju z malo- kalibrsko puško. Vida Topolovec ODBOJKA TURNIR ZA KURENTOV POKAL V soboto in nedeljo, 17. in 18. aprila, bo v organizaciji OK Kurent v ŠD Center potekal tradicionalni, 29. odbojkarski turnir za Kurentov po- kal. Pričetek turnirja bo ob 10., pri- jave zbirajo v soboto med 9. in 10. uro. Ekipe morajo biti po spolu mešane z vsaj dvema igralkama. Ne morejo se prijaviti registrirani igral- ci. Prijavnina znaša 8.000 SIT/eki- pa. Nagrade; 1. mesto 12% pri- javnin, 2. mesto 6% prijavnin, 3. mesto 3% prijavnin. Zraven denar- nih bodo organizatorji podelili tudi praktične nagrade: torte, kopanja, majice, polete z letalom ... Informa- cije so vam na voljo na « 779 073, 781 468, 041 522 136 in na Inter- netu: www.odbojkarski-klub-kurent.si 22 ZA KHATEK €AS Četrtek, 8. april 1999 - TEDNIK Info- glasbene novice! Obleka naredi človeka je znan pre- govor in glasba ima podobno kot moda svoje trende, ki pa so včasih zelo nenavadni In se jih množice zelo težko navadijo ter jih sprejemajo za svoje. Uvod tokrat prepuščam najbolj iska- nim zgoščenkam ali albumom v mar- cu. To so; Aida - ELTON JOHN & TIM RICE, Post Orgasmic Chill - SKUNK ANANSIE, Sogno - ANDREA BOCELLI, Who Else!-JEFF BECK, 100%Ginu- wine - GINUVVINE, Beaucoup Fish - UNDERVVORLD, Slim Shade LP - EMI- NEM, In Search of Angels - RUNRIG, Fan Mail - TLC, Baby One More Time - BRITNEV SPEARS, Performance & Coctails - STEREOPHONICS, Dosage - COLLECTIVE SOUL, 13 - BLUR, Chyna Doli - FOXY BROWN, Alone - MODERN TALKINO, The Party - VEN- GABOVS, Liguido - LIGUIDO, Central Reservation - BETH ORTON, Back on Top - VAN MORRISON, Lunita - LOO- NA, Mein Tag - OLI P., Moon Baliroom - SILVERCHAIR, Preasents, Pigs & Astronauts - KULA SHAKER, Shanice - SHANICE, Stay the Same - JOEY McINTIREV, Mindfields - TOTO. Ameriška najstnica BRITNEV SPEARS vlada še na mnogih lestvicah s koma- dom Baby One More Time in z istoi- menskim debitantskim albumom. 17- letna BRITNEV predstavlja novo pre- prosto pop pesem z naslovom SOMETIMES )j()K)K)K)l^, ki prinaša iskreno in poučno ljubezensko besedi- lo. Glasba skupine Abba je zakon in na področju klasične pop glasbe se o kvintetu STEPS govori kot potencial- nem kandidatu za ob bok legendarni švedski skupini. Kvintet STEPS se za- hvaljuje skupini Abba v mešanici hitov z naslovom THANK ABBA FOR THE MUSIC CARTOONS je nova pop zasedba, ki je dobila svojo priložnost pri založbi BMG. Karikaturisti se v preprostem prevodu imenuje zasedba, ki se zelo dobro zabava ob premešanem pop komadu WITCH DOCTOR Komad lahko postane nova super otroška uspešnica. Britanski duet ALISHA'S AHICK je zaslovel s hitom I Am, I Feel. Sestri Pool vztrajata pri dokaj zahtevnih pop/rack ritmih v skladbi BARBAREL- LA * * ^, pod katero se je kot produ- cent podpisal Dave Stevvart. Britanska pevka SHOLA AMA je lani zapela klasično popevko You Might Need Somebody in bila nominirana za najvišjo britansko glasbeno nagrado brit. Regi pevec GLAMMA KID se je pridružil SHOLIAMI v dolgočasni in na silo odpeti pesmi TABBO ki je zelo slaba kopijo orginala The Swee- test Taboo čudovite pevke Sade. UB40 so na glasbeni sceni že dobrih petnajst let in so do sedaj prodali že več kot štirideset milijonov plošč. S triologije ali albuma priredb Labour of Love 3 prihaja še ena klasična pesem THETRAIN IS COMING %%%% Ameriška skupina 98 DEGREES ima doma tri hite z naslovi Invisible Man, Because of you in True to Your Heart v duetu s Steviejem VVonderjem. Obe- tavni kvartet je zapel še eno zelo melo- dično pesem THE HARDEST THIN6 **^z risanega filma Mulan. Britanski band SUEDE imajo mnogi glasbeni kritiki za pionirje sodobnega neodvisnega ročka 90. na Otoku. Po- seben, a dovršen zvok banda v koma- du ELETRICITV *^*in kontraverzno besedilo sta dober obet za novi album z naslovom Head Music. CATATONIA je zelo popularen britan- ski ročk kvintet, ki je lani zadel v polno s komadom Mulder and Scully, ki so ga posneli za TV nadaljevanko Dosjeji X. CATATONIA igrajo rahlo melanho- lično balado DEAD FROM THE WAIST DOWN ttt^ Ameriška skupina NO DOUBT se je za- pisala v glasbene knjige s super bala- do Don't Speak in albumom Tragical Kingdom, ki je presegel desetmilijon- sko naklado. Kvartet predstavlja tipičen ska ročk komad NEW ttt^ ki po svoji napetosti spo- minja na glasbo iz filma Go. David Breznik Info - kviz Gotovo veste, kdo je na sliki. Iz-icžite glasovnico, vpišite odgo- vor, in čc vam bo sreča naklonje- na, vam bodo v prodajalni Teh- nika Emone Merkurja Ptuj po- darili zgoščenko. Da jc bila pred štirinajstimi dne- vi na fotografiji Madunna, je ugotovila tudi Darya Zajšek, Sedlašek 120 a, Podlehnik. Čes- titamo! Odgovore na današnje vprašanje pošljite (ali prinesite) na: Ured- ni.štvo Tednika, p.p. 9.5, 2250 Ptuj. Rok: četrtek, 15. aprila 1. When the Going Gets Tough - BOVZONE 2. Baby One More Time - BRITNEV SPEARS 3. Changes - 2PAC 4. Real Life - BON JOVI 5. Strong Enough -CHER 6. Tender - BLUR 7. Strong -ROBBIEVVILLIAMS 8. You Gotta Be 99 - DES'REE 9. Better Best Forgot- ten - STEPS 10. You Get What you Give -NEVVRADICALS Lestvico POPULAR- NIH 10 lahko poslušate vsako soboto v večer- nem sporedu radia Ruj e>Mfarff dopisniki BABICIN KUZA JIMMV v Stojncih živijo moji sorod- niki. Imajo psa, ki mu je ime Jimmy. Ta pes je škotski ovčar. Zelo rad je govejo meso in pije vodo. Kadarkoli se mimo njega pripelje traktor ali avtomobil, zalaja in začne skakati. Prejšnji teden je utrgal verigo. Čeprav laja in skače, je mirne narave. Vedno se veselim, ko gremo z družino v Stojnce na obisk k so- rodnikom. To pa zato, ker bom videla Jimmyja. Ko se pripeljemo na dvorišče, začne lajati, ko pa izstopim iz avtomobila jaz, takoj utihne. Če ga takrat pogledaš, misliš, da se ti smeje. Kadar ima prazno po- sodo in je lačen, mu jo v hipu napolnim. Če bi mu hotel kdo vzeti hrano, bi zarenčal in po možnosti koga ugriznil. Enkrat sem to poskušala, zato me je šavsnil po roki. Ko poje, se igra- va. Babica, ki je lastnica psa Jimmyja, mi dovoli, da ga odvežem in tako je igra popolna. Igrat se greva na travnik, ki se razteza za hišo. Ko mu zaplo- skam, skoči v zrak, jaz ga pri- mem in nato pleševa. Zaplesati znava valček. Enkrat sem mu na travnik nastavila ovire in on jih je brez težav preskakoval. Ved- no se igrava zelo dolgo. Po končani igri ga zopet privežem. Sledi žalostno slovo, kajti jaz se moram z družino vrniti domov. Odidem v Gajevce, kjer poti- hem upam, da bom tudi jaz kdaj dobila takega psa, s katerim se bom lahko igrala in ga bom ime- la tako rada, kot imam Jimmyja. Ines Bezjak, 5. a, OŠ Gorišnica ŠOLA V NARAVI šole v naravi sem se zelo vese- lila. Veliko smo se smučali in to je bilo meni všeč. Najbolj pa so mi bile všeč aktivnosti, med nji- mi me je najbolj veselilo plavan- je. V sobi smo se kdaj pa kdaj tudi sprle, pa ne prehudo. Ko smo se smučali, smo tudi padali. Nič pa me ni jezilo to, da na tek- mi v smučanju nisem bila med prvimi tremi. Ko sem prišla na cilj, sem se spomnila pregovora, da je glavno sodelovati. Ko smo se zadnji večer predstavljali po sobah, mi je bila najbolj všeč predstavitev tov^arišev. Zadnji dan sem bila malo žalostna, a tudi vesela, ker smo odhajali domov. Rogla je v meni pustila zelo lep vtis. Laura Rozman, S.a, OŠ Videm S hriba se spuščam, zelo me je strah. Smuči drvijo, a nič jih ni strah. Dolina se bliža, hitrost se niža. Straha zmanjkuje in smeh poskakuje. Juhuhu, juhuhu, prispel sem do tu. OŠ Videm V DEZ Drobne, kristalne, mokre kapljice se prerivajo in tolčejo med seboj. Tekmujejo, katera bo prva priletela na tla. Hodimo in nosimo dežnike, a one se za- bavajo, drsijo po dežnikih in se smehljajo tisti kapljici, ki prej pade na tla ali na ljudi. Zbirajo se v malih lužah. Vesele so, da so dobrodošle, to nam tudi pokažejo z nasmeškom na ustih. Drsijo po oknih in se zlivajo v prelepe rožice na okenskih poli- cah. Ko pa je sonček, se skrijejo za oblake in cukajo sonce za žarke. Včasih se tako potrudijo, da sonce potegnejo za oblak. Katja Rajh, 6. b, OŠ Kidričevo MOJE POČITNICE v začetku februarja sem hotel atija prepričati, da bi se šla smučat. V nedeljo, 28. februarja, sva se šla smučat. Povabila sva še bratranca Romana. Prvič smo se peljali k Trem Kraljem. Smučarsko opremo smo dali ven. Vsak je pojedel eno jabol- ko. S smučmi smo se pripeljali do vlečnice. Prišli smo na hrib. Spustil sem se v dolino. Ata me je naučil voziti slalom. Potem smo se odpeljali na strme proge. Na koncu proge sem videl Ste- bihove. Vozili smo se še naprej. Šli smo jest in imeli kratek počitek. Potem smo se dalje smučali. S Sonjo in Karmen smo se vozili. Še večkrat mora- mo iti smučat! Velik užitek je, ko piha veter. Slalom že obvla- dam. Veselim se že naslednjega smučanja. Danijel Marguša, 4.r., OŠ Trnovska vas ZOBOZDRAVNICA K zobozdravnici hodim že od drugega leta naprej. Zobozdrav- nica mi je zmeraj naredila zaliv- ko. Sedaj, ko pa sem stara devet let, mi je zobozdravnica rekla, da mi bo zobe izpulila. Prišla sem k zobozdravnici in se used- la na stol. Vzela je klešče in mi izpulila zob. Od bolečine sem zastokala. Potem pa sem si iz- brala nalepko in brez bolečine odšla domov. Mateja Cartl, 3.r., OŠ Hajdina O ZOBEH SMO SE UČILI S SESTRO BRIGITO v sredo, 10. marca, nas je v šoli obiskala zobna asistentka gospa Brigita. Prišla je iz Zdravstvene- ga doma Ptuj. V 3.A razredu nam je pokazala na diaprojek- torju različne slike zob. Dobro se spomnim prve slike, na kateri so bili biserno beli zobje. Na naslednjih slikah smo opazovali zobe pacientov, ki si niso nego- vali zob. Imeli so gnile zobe, krvaveče dlesni, poškodovane zobe, nepravilno raščene, manjkajoče zobe. Spomnim se tudi slike majhnega otroka s stekleničko, v kateri je bila slad- ka hrana in napitki. Zaradi slad- ke hrane in steklenice so mu pričeli zobje gniti. Tisti otroci, ki jim zrastejo krivi zobje, mo- rajo k zobozdravniku po aparat, ki jim po rednem nošenju zobe izravna. Pogovarjali smo se tudi o pravilnem čiščenju zob. Na sliki smo videli več različnih zobnih ščetk. Zobna asistentka nam je povedala, da lahko upo- rabljamo samo kvalitetno zobno ščetko, ki ji ne izpadajo ščetine. Ko zobna ščetka zacveti, jo za- menjamo. Sestra nam je pokaza- la več različnih zobnih past in povedala, da je najboljša z do- datkom fluorja. Da imamo čiste in zdrave zobe, si jih moramo redno umivati. Najmanj trikrat na dan: po zajtrku, po kosilu, po večerji in takrat, ko jemo slad- karije. Za zdrave zobe je potreb- na tudi zdrava prehrana: sadje, zelenjava, mleko. Na koncu nam je zobna asistentka ga. Bri- gita pokazala na modelu zobe, kako se nam v zobu naredi luknja. Če ne gremo pravočasno k zobozdravniku, se luknja v zobu veča in pojavi se bolečina. Za zdrave in čiste zobe moramo jesti veliko sadja, zelenjave, piti dosti mleka, si redno umivati zobe ter hoditi na preglede k zo- bozdravniku. Maša Celan, 3. b, OŠ Breg LIKALNIK Dominik Janžekovič je prine- sel v šolo star likalnik na žerja- vico. Ker je zelo star ga je na- padla rja. Je zelo težak. Na vrhu ima lesen držaj. Ob strani ima odprtine. Pokrov je železen ter se odpira in zapira. Ta likalnik so uporabljali nekoč. Likarice so v notranjost nasule žareče oglje. Z mahanjem sem ter tja so dosegle, da se je likalna plošča segrela. Potem so lahko likale. Likanje je bilo naporno in težavno. Včasih so iz odprtin uhajali strupeni plini. Likarice so padale v nezavest ali pa jih je bolela glava. Zato so morale prostor večkrat prezračiti. Da- nes so stare likalnike zamenjali novi. Stare likalnike imamo še za spomin na stare čase. Karmen Florjanič, 3. b, OS Dornava LUJZEK Dober den vsoki den! Za nami je vejka noč, pred nami pa prozna košarica, v keri so ble dobrote, ki smo jih k žegni nosili. Vse lepo in dobro pač hitro mine in začne se, pravzaprav nadaljuvle se bitka za vsakdanji kndiec. Ko sen vam pisa toto pismo, je na Balkani še vedno vojna trojala, v lufti bombniki, na tleh pa Udje, ki z malo deco bežijo, pa sploh ne vejo, ge se bodo lehko vstavli. To je sra- mota 7X1 celi svet, še najbolj pa za tiste, ki so v toto morijo vpleteni. Z Mico srna z delom kar na tekočem. Rintama pač tejko, kejko nama leta dopuščajo. V narovije vse zeleno in vse v začetki cvetenja. Gledan breskvico, ki je kak mloda nevesta v beli obleki, ki malo vleče na plovo forbo. Jablane, črešje in drugo drevje je tik pred svatovskim preobločen- jem. Ftičeki si gnezda dekgo... Pa kaj bi vam še prava, saj si lehko tote zadeve tudi sami ogledate, če neste slepi in gluhi. Nasploh živimo v tak lepi deželici Sloveniji, ke se toga sploh ne zavedamo. Pa se do nje tak grdo obnošamo ne samo v političnem in gospo- darskem, pač pa tudi v naro- vovarstvenem smisli. Različne stvari, ki bi mo^ iti na odpad in organizirana smetišča, mečemo v potoke, jorke, jezera, v šume... Marsikaj se je tudi v totem smisli že izboljšalo, pa smo vseeno vejki paceki, da ne rečem svije na dveh nogah. Zaj so že resen skoro pri vsoki hiši posode za smeti, ki jih odvažajo komunalci, povsodik pa zadeve še niso rešene. Pod našim Suhim bregom leži v jorki stori zarjaveti Jiček. Naj se roka posiši tistemi, ki ga je odvrga in zapusta. Smo se že dogovoril, da ga bomo odpelali na odpad. Ker smo glih že pri nesnagi in odpadkih je treba ob tem vseeno pohvoliti komu- nalce in ptujsko podjetje Čisto mesto, ki skrbijo, da se ne zadušimo v lastnih odpadkih. Včosih smo rekli, da naj vsoki pomete vsaj pred svojim pragom, pa bo že dosti naretega. Do drugega tjedna vas pozdrav la vaš pomet ač LU- JZEK Srečno in dobro se jem- ljite. Pa radi se mejte, če glih nam vsi Udje niso simpto- matični. f EDNIK - Četrtek, 8. april 1999 ŠPORT IN POSLOVNA SPOROČlUk 25 STRELSTVO / 1. LIGA SDPfvIMfo V prvi državni ligi v streljanju z zračno standardno pištolo so streljali Gorazd Selišek, Matija Potočnik in Janez Štuhec. Ekipa je nastrelila 1639 krogov in bila v tem krogu osma. Res, da je med dvanajstimi ekipami prve državne lige četrto mesto uspeh, a Ptujčani so pričakovali pokal, če že ne zma- ge. SI Petlja gosti Rečico v nedeljo, 11. aprila , gosti Petlja Ptuj v zadnjem krogu zelo močno ekipo Rečice. Tekma bo ob deve- tih na strelišču Mladika. SI Pokal Slovenije v nedeljo v nedeljo bo v Ljubljani Pokal Slovenija v streljanju z zračno puško in pištolo. Norma za pokal s pištolo je 536 krogov, s puško pa 560 krogov. SI Invalidsko regijsko prvenstvo Ptujsko društvo delovnih invali- dov je bilo na strelišču mestne strelske družine Ptuj v soboto, 27. marca, od 9. do 16. ure organiza- tor regijskega invalidskega prvenstva za posameznike z zračno puško in zračno pištolo. Nastopilo je 42 strelcev in 1 strel- ka. Potrebno je bilo izpolniti nor- mo za državno prvenstvo. Ker so bile norme visoko postavljene, so jih izpolnili le trije tekmovalci, od tega dva Ptujčana: Srečko Ma- jcenovič, ki je nastreljal 361 kro- gov od 400 možnih, Ludvik Pšajd ml. je s puško nastreljal 364 kro- gov v kategoriji Gl in z zračno pištolo 549 krogov. Franček Ljubeč je zasedel 2. mesto s 342 krogi, Ludvik Pšajd st. 4. s 336 krogi in Adolf Hvaleč 6. s 313 krogi. Franc CetI JUDO 12. mednarodni polial Ptuja '99 v soboto, 10. aprila, bo v športni dvorani CEIM ER na Ptuju v organizaciji judo kluba Drava Ptuj potekalo tradicionalno mednarodno prvenstvo za pokal Ptuja. Na letošnjem, že dvanajstem zapovrstjo, organizatorji pričaku- jejo okrog 250 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške, BiH, Avstrije in Madžarske. Tekmovanje bo potekalo v štirih starostnih kate- gorijah, v kadetski konkurenci pa šteje tudi za slovenski pokal. Prvenstvo se prične z otvoritvijo in predtekmovalnimi nastopi judoistov ob 10.00 uri, finalne borbe pa ob 14.00 uri. Vabljeni na ogled prvenstva. S.S. ROKOMET 2. SRL - VZHOD • Pvramidia - Airont Radgona 30:24 /12:10/ PVRAMIDIA: Valenko, Kovačec 1, M. Šandor 1, Ke- lenc 1, Osterc 11,1. Ivančič 4, Žnidarič 2, F. Šandor 3, Žuran 1, D. Ivančič 2, Cvitanič 2, Flr- bas 2, Sok, Belič. V okviru priprav na drugo srečanje končnice tekmovanja za naslov prvaka v 2. SRL - vzhod so rokometaši Pyramidie v športni dvorani Gorišnica gostili ekipo Acronta Radgone. Igralci so zaigrali neobremenjeno in prika- zali dober rokomet. Domači tre- ner je dal priložnost vsem, tudi mlajšim igralcem, ki so to znah iz- koristiti, zraven tega pa preizkusil nekaj taktičnih zamisli. Po dokaj izenačenem prvem polčasu so bili v drugem polčasu veliko boljši nasprotnik domači rokometaši in na koncu zasluženo premagali goste s šestimi zadetki prednosti. Danilo Klajnšek PTUJ / CISTO MESTO V SKRBI ZA OKOLJE Odvoz kosovnih r odpadkov do jeseni Ptujsko podjetje Čisto mesto je po velikonočnih prazni- kih v torek, 6. aprila, pričelo letošnji organiziran odvoz kosovnih odpadkov na območju mestne občine Ptuj; izva- jali ga bodo po razporedu, ki je bil objavljen v prejšnjem Tedniku, do 15. maja. Odvoz bodo nadaljevali v občini Hajdina, kjer bo potekal od 17. do 21. maja, v občini Mar- kovci bo od 24. do 28. maja, v občini Videm pa od 1. do 4. juni- ja. Do konca junija bodo odvozi še v občinah Podlehnik, Majšperk, Žetale in Kidričevo, julija v občinah Zavrč, Juršinci, Dornava in Gorišnica, avgusta pa v občinah Destrnik, Trnovs- ka vas, Sveti Andraž in Duplek, kjer bodo predvidoma končali 10. septembra. Če želite, da vam bodo delavci Čistega mesta kosovne odpadke odpeljali, jih nastavite vsako jut- ro na dan odvoza ob svojih poso- dah za smeti. Držite se navodil, kajti opozarjajo, da pozneje nas- tavljenih odpadkov ne bodo odvažali! -OM Odvoz večjih kosovnih odpadkov je tudi velik fizični napor. Foto: M:Ozmec ORMOŽ / DIVJA ODLAGALIŠČA ODPADKOV Cvetda pomlad Na fotografiji je samo eno od številnih divjih odlagališč. Človek se vpraša, kaj je razlog, da nekdo naloži star šte- dilnik, hladilnik in drugo kramo ter jo zapelje pod cve- toče drevo ali v bližnji gozd namesto na odpad. Pod kakšnimi pogoji in kje lahko smeti odložimo na ormoškem koncu? V Ormožu lahko večje kosov- ne odpadke pripeljete na deponi- jo smeti v torek in petek od 7. do 17. ure. Za belo tehniko boste plačali 1000 tolarjev po kosu, za star avtomobil pa 3000 tolarjev. Belo tehniko, stare štedilnike in hladilnike lahko pripeljete tudi na Surovino Ormož za zbi- ranje in predelavo odpadkov; ta je na Hardeku 21 b. Za to stori- tev jim boste plačali 6 tolarjev po kilogramu ter 6,5% prometnega davka. Za stranke imajo odprto vsak dan od 7. do 14. ure. V so- boto imajo zaprto. V Ptuju lahko smeti odložite na deponiji Čistega mesta (od Dornavski cesti) zastonj. Več je torej mest, kamor lahko odpeljete staro pločevino. Naj v bodoče to ne bosta gozd ali po- tok. Maida Fridl ORMOŽ • V četrtek, 8. aprila, od 8. do 12. ure bo v Kultur- nem domu Ivanjkovci potekal Festival otroškega gledališča v organizaciji SLKD RS Območne izpostave Ormož. PTUJ • Danes (v četrtek) ob 17. uri bo v pravljični sobi Mla- dinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Velika pravljična ura Sapramiška. PTUJ • V Gledališču Ruj bo danes (8. aprila) ob 19.30 uri ponovitev monodrame VVillija Russlla Štefka Valentin v režiji Petra Srpčiča; nastopa Alenka Teti č kovic. PTUJ • Nocoj (četrtek, 8. apri- la) ob 20. uri bo imel Komorni moški zbor Ptuj koncert v dvo- rani Narodnega doma na Ptu- ju. Zbor se pripravlja na Našo pesem v Mariboru, del kon- certnega programa pa bo pos- vetil 85-letnici nekdanjega din- genta prof. Jožeta Gregorca. SLOVENSKA BISTRICA • Zavod za kulturo vabi na pre- davanje Milana Romiha in Aca Pepelnika pod naslovom Skrivnostni svet Tibeta - vzpon na vrh sveta, ki bo drevi (8. ap- rila) ob 20. uri v viteški dvorani gradu. ORMOŽ • V petek, 9. aprila, ob 16. uri bo v Kulturnem domu Velika Nedelja potekalo Območno srečanje otroških folklornih skupin v organizaci- jai SLKD RS - Območne izpos- tave Ormož. PTUJ • V Narodnem domu bo jutri, 9. aprila, ob 16.30 in 18. uri 40. območna revija mla- dinskih pevskih zborov. V prvem delu bodo prepevali mešani pevski zbori OŠ Cirko- vce, Juršinci, Majšperk, Gorišnica in Olge Meglic, Ru|, v drugem delu pa zbori OS Hajdina, Mladika, Destrnik, Markovci in Videm pri Ruju. MAKOLE • Sklad RS za ljubi- teljske kulturne dejavnosti - Območna izpostava Slo- venska Bistrica in ZKD Slo- venska Bistrica vabita na 19. revijo folklornih skupin občin Slovenska Bistrica in Oplotni- ca, ki bo v petek, 9. aprila, ob 17. uri v domu krajanov Mako- le. Predstavili se bosta dve tamburaški, sedem šolskih in šest odraslih folklornih skupin. HAJDOŠE • V gasilskem domu v Hajdošah bo v soboto, 10. aprila, ob 19. uri sloves- nost ob 25-letnici moškega pevskega zbora PGD Hajdoše z jubilejnim koncertom. PODLEHNIK • Ljubiteljska gledališka skupina KD Videm pod vodstvom Marije Černila bo z veseloigro Gospa Pos- lančeva gostovala v nedeljo, 11. aprila, v kulturni dvorani v Podlehniku. Predstava bo ob 16. uri. PTUJ • V sredo, 14. aprila, se bosta ptujski publiki predstavi- la prof. mag. EnA^in Kropfitsch in mezzosopranistka Ulrike Finder. Koncert v organizaciji M O Ptuj bo ob 19. uri v refekto- riju minoritskega samostana. PTUJ • V gostilni Lužnik na Ormoški cesti v Ptuju od 1. ap- rila do konca meseca razstavlja olja ljubiteljski slikar Branko Gajšt iz Sestrž. KINO PTUJ • Do nedelje je ob 18. uri na sporedu Egipčanski princ, ob 20. uri pa Tanka rdeča črta. Prihodnji te- den (od 13. do 18. aprila) bo na sporedu film Čaka te pošta. TRČIL V M0PEDI5TA IN ODPELJAL v ponedeljek, 29. marca, nekaj po 20. uri je v Podlehniku neznani voznik osebnega avtomobila zara- di pretesnega prehitevanja trčil v mladoletnega voznika kolesa z motorjem. Mladi mopedist je pa- del in se ranil, osebni avto bele barve pa je odpeljal. Zaradi tega so policisti zaprosili neznanega voznika in morebitne očividce, da se jim oglasijo in s tem prispevajo svoj delež k razjasnitvi okoliščin nezgode. PRIJELI OSUMLJENCA ROPA Mariborski kriminalisti so prejšnji teden prijeli 25-letnega M.P. iz Ljubljane, ki ga utemeljeno sumijo, da je v nedeljo, 28. marca, skupaj z dvema neznanima moškima v Slovenski Bistrici na- padel 36-letnega R.R. in mu vzel 40.000 tolarjev, povrh pa ga je še pretepel s pištolo. S tem je skupaj z drugima dvema napadalcema, za katerima policisti še poizvedu- jejo, storil kaznivo dejanje ropa in hude telesne poškodbe. PRIJELI TRIDESET PREBEŽNIKOV Na cesti rped naseljema Jastrebci in Šalovci, občina Ormož, so v petek, 2. aprila, zjutraj ormoški policisti ustavili osebni avto in kombi, v njih pa je bilo 30 prebežnikov, ki so ilegalno iz Hrvaške prišli v Slovenijo. Med prebežniki je bilo 20 državljanov ZRJ, 8 Pakistancev, Filipinec in Moldavijka, z njimi pa so bili tudi trije Mariborčani, ki so tujcem po- magali priti čez mejo. Vse tri bodo kazensko ovadili. 26 prebežnikov so namestili v prehodnem domu v Prosenjakovcih, štiri pa so vrnili na Hrvaško. VLOMIL IN UKRADEL AVTO v noči na ponedeljek, 29. mar- ca, je naznanec vlomil v hišo T.G. v Jurčičevi ulici v Ruju. Na ku- hinjski mizi je našel ključe osebne- ga avtomobila golf in se z njim odpeljal. Avto je srebrne barve z registracijo MB 39-33M. Policisti za storilcem poizvedujejo. GORELO V STANOVANJSKI HIŠI v četrtek, 1. aprila, okoli 1. ure je začelo goreti na starejšem sta- novanjskem poslopju v Marko- vcih, last Mihaela D. Ognjeni zublji so uničili ostrešje^ strop in notran- jost stanovanja. Škode je za okoli 4 milijone tolarjev. Požar so omejili in pogasili gasilci. Vzrok požara pristojni še ugotavljajo. VLOM V POČITNIŠKO HIŠICO Med 25. marcem in 4. aprilom je neznanec vlomil v počitniško hišo na Kočkem Vrhu pri Cerkvenjaku. Z njim je izginilo več raznih strojev in drugih predmetov. Po oceni je lastnik G.B. iz Maribora oškodo- van za dobrih 800.000 tolarjev. NESREČA PRI VELIKO- NOČNEM STRELJANJU v petek, 2. aprila, zvečer je 34- letni J.K. iz Zgornjega Velovteka doma streljal z možnarjem. Pri polnjenju cevi je prišlo do eksplo- zije, v kateri je bil J.K. huje ranjen. Prepeljali so ga v Zdravstveni dom Ruj, kjer so ugotovili poškodbe prsnega koša in raztrganine meh- kega tkiva na zapestjih rok. Nudili so mu potrebno medicinsko pomoč, sedaj pa nadaljuje zdravljenje na oddelku za plas- tično kirurgijo bolnišnice v Maribo- ru. FF Ocf f ocf in iam ORMOŽ • Kaj lahko storimo za svoje zdravje Območno združenje Rdečega križa Ormož organizira v okviru projekta "Kaj lahko storimo za svoje zdravje?" predavanje z razgovorom na temo "Klimak- terij pri ženskah" v starem delu hotela Ormož v četrtek, 8. aprila, ob 17. uri. Uvodno predavanje bo izvedla dr. Barbara Rojnik, specialistka ginekologinja, o zdravljenju in zdravilih v meno- pavzi pa bo govorila Petra Senčar Božič, magistra farmaci- je, iz podjetja Novo Nordisk. SLOVENSKA BISTRICA • Razstava sodobne japonske keramike Drugo soboto (17. aprila ob 17. uri) bodo v Slovenski Bistrici odprli razstavo sodobne ja- ponske keramike, ki je v Slove- nijo oziroma Slovensko Bistrico prišla iz Estonije. Gre za 47 pre- finjeno oblikovanih kosov so- dobne japonske keramike, ki je v kulturnem svetu ob svojem ro- manju iz države v državo vzbudi- la veliko zanimanja. Iz Slo- venske Bistrice jo bodo po 16. maju odpeljali v Laos. Razstava bo našla svoj prostor v bistriškem gradu, v petih na novo urejenih galerijskih prosto- rih v skupni izmeri 250 kvadrat- nih metrov. Glavni pokrovitelj razstave je Nova Ljubljanska banka. ŠOLSKI CENTER PTUJ • Gimnazijci znova uspešni Tudi letošnje tekmovanje za Cankarjevo priznanje je bilo uspešno za ptujske gimnazijce. Letos so se ui, Mar- kovci - Matica; Sandra Bagj| juk, Gomila pri Kogu 1'H Ormož - Davida. fl UMRLI SO: Franc ToplaM Rogaška c. 61, Ptuj, t- 1916 t 20. marca 1999; Antonija i Krašovec, Mihovce 1, ^i: 1916 - t 25. marca 1999; Terezija Janžekovič, rojena Rižnar, Mezgovci ob Pesnici 1, -'r- 1913-t 28. marca 1999; Ma- rija Puh, rojena Gajser, Majšperk 88, 1922 - t 29. marca 1999; Matej Murat, Kraigherjeva ul. 33, Ptuj, -i^ 1925 -1 30. marca 1999.