DOLENJSKI UST - št 9 (1646) - 26. februarja 1981 STRAN 11
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Letnik XVIII.
Novo mesto, 26. februarja 1981
St. 5
OBČINA ČRNOMELJ
29. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1981 v občinah Črnomelj in Metlika	>	;	E/
OBČINA KRŠKO
30. Sklep o javni razgrnitvi osnutka spremembe zazidalnega načrta dela mesta Krško (območje TOZD Im pe rial
Krško m TOZD Pekarna Krško)
OBČINA METLIKA
31. Odlok o obveznem zbiranju, odlaganju in odvozu odpadkov na območju občine Metlika
32. Odlok o spremembi odloka o odškodnini zarodi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč
33. Odlok o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na ureditvenem območji M etike
OBČINA 3?
RIBNICA
sredstev za objektov in za obdobje
Družbeni dogovor o ustanovitvi skupnosti za cene občine Rib nica
35. Samoupravni sporazum o združevanju vzdrževanje in obnavljanje komunalnih naprav skupne rabe v občini Ribnica 1981-1985
OBČINA TREBNJE
36. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1981
37. SkL;p o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju Krajevne skupnosti Šentrupert
38. Sklep o ugotovitvi, da je Samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Trebnje za obdobje 1981-1985 sklenjen
39. Ugotovitveni sklep o stopnjah, virih in osnovah sredstev za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva, združenih v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Trebnje za leto 1981
Občina Črnomelj
29.
(SO L št. 19/10) 249.
Na podlagi 2. odstavka 10. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, št. 18/77 in 2/78) in 205. člena statuta skupščine občine Črnomelj (SDL št. 19/80) in 249. člena statuta skupščine občine Metlika izdajata izvršna sveta skupščine občine Črnomelj in Metlika
in
ODREDBO o preventivnih ce[ diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1981 v občinah Črnomelj in Metlika
epljenjih drugih p
in zatiranja kužnih bolezni. Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz t e odredbe.
2. člen
V smislu 1. člena: te odredbe opravi preventivne ukrepe Dolenjski veterinarski zavoa Novo mesto, kateri mora pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti pristojni občinski Organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu mora poročati na predpisanih obrazcih.
I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
Da se preprečijo oziroma u g otovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bole zni, morajo veterinarske organizacije, ki so po predpisih verificirane za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni, opraviti v letu 1981 ukrepe zaradi ugotavnanja, odkrivanja, preprečevanja
škega preparata in o tem obveščati pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije.
II. PREVENTIVNI UKREPI 5. člen
Preventivno cepljenje kopi-taijev, goved in ovac proti vraničnemu prisadu se mora opraviti v občini Črnomelj v naselju Belčji vrh, v občini Metlika v naselju Svržaki. Cepljenje mora biti opravljeno do 30. aprila 1981.
rajo o pravitl-tonkoli krat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
4, člen
Veterinarski zavodi, ki opravljajo preventivna cepljenja ali
diagnostične preiskave, morajo voditi evidenco o datumu cepljenja oz. preiskave, o imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave. Veterinarski zavodi morajo spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biolo-
6. člen
eventivno cepljenje proti steklini je obvezno za vse pse, stare več kot 4 mesece, cepljenje pa mora biti opravljeno do 30. aprila 1981.
7. člen
Preventivno cepljenje kokoši proti atipični kokošji kugi se mora opraviti v občini Ijletlika v naselju Grabrovec.
8. člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora. Ceplje-
nje se opravi s sevom K lapinizi-ranega virusa.
9. člen
V letu 1981 mora biti opravljena tuberkulinizacija v najmanj 40% gospodarstev, ki imajo goveda. Najprej je treba t uberkulinizirati goveda v naseljih, kjer so bila s peto splošno tuberkulinizacijo ugotovljena tuberkulozna goveda ter pozitivni ali sumljivi reaktorji na tuberkuhn.
10. člen
Glede na brucelozo je treba preiskati enkrat na leto krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prstanastim preizkusom.
11. člen
Plemenjake v prirodnem pripustu je treba preiskati enkrat na leto na mehurčasti izpuščaj pri govedu.
12. člen
Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati konje v gozdnih deloviščih.
13. člen
Čebelje družine, ki so bile na paši v drugih republikah, je
treba preiskati na varoatozo. Vz orec zimskega drobirja morajo odvzeti veterinarski zavodi do 31. marca 1981, preiskavo pa opravi VTOZD za veterinarstvo, Ljubljana, do 30. aprila 1 981.
14. člen
Stroški pod členom 6. gredo v breme posestnika živali,ostali stroški v členih 5., 7., 8., 9.,
10.,	11., 12. in 1 3. pa gredo v breme posebnega računa za zdravstveno varstvo živali pri proračunu občine, na katerem območju je bilo delo opravljeno.
15. člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinske m Dolenjskem listu.
št. 322/1—75 datum: 11.2.1981
Predsednik IS SOb Črnomelj: GLADEK JANKO, l.r.
Predsednik IS SOb Metlika: VAJDA MILAN, l.r.
Občina Krško
30.
Izv ršni svet skupščine občine Krško je na podlagi 11. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67, 27-255/72 in št. 8—470/78) na seji dne 6. 2. 1981 sprejel
SKLEP o javni razgrnitvi osnutka spremembe zazidalnega načrta dela mesta Kršro (območje TOZD Imperial Krško inTOZDPekar-n a Krško)
I.
Osnutek spremembe zazidalnega načrta dela mesta Krško, ki ga je pod št. 81004 januarja 1981 izdelal IGM „SAVA“ Krško, DE Projektivni biro, se javno razgrne.
II.
Osnutek bo zaradi zbiranja pripomb delovnih ljudi in občanov, delovnih in drugih organizacij ter skupnosti javno razgrnjen od dneva objave do vključno 30 dni po objavi.
Rok za pripombe in predloge je 30 dni od dneva razgrnitve.
III.
Osnutek spremembe zazidalnega načrta bo javno razgrnjen v prostorih skupščine občine Krško in Samoupravne stano-
vanjske skupnosti občine Krško vse delovne dni v času od 7. do
14.	ure.
IV.
Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: IS—350/1—81 Datum: 6.2.1981
Predsednik izvršnega sveta: FRANC JUVANC, 1. r.
Občina Metlika
31.
Na podlagi 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega d ružbenega pomena (Ur. list SRS, št. 14/75 in 13/77), 17. člena zakona o ravnanju z odpadki (Ur. list SRS, št. 8/78) in 3. člena zakona o prekrških je skupščina občine Metlika na skupni seji vseh zborov dne 17. 11. 1980 sprejela na podlagi 219. člena statuta občine Metlika
ODLOK
o obveznem zbiranju, odlaganju in odvozu odpadkov na območju občine Metlica
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Na območju naselij Metlika, Gradac in Suh or je obvezno zbiranje in odvažanje odpadkov iz stanovanjskih, industrijskih objektov, javnih zgradb, parkov, dvorišč, parkirišč in drugih v irov na posebno zbirno odlagališče na način, ki ga določa ta odlok.
2. člen
Odlaganje in odvoz odpad-k ov se mora opravljati v skladu s higienskimi sanitarno-te hni-čnimi in požarno— varnostnimi predpisi.
3. člen
Odpadki po tem odloku so:
- odpadki, ki nastajajo pri pripravi živil, konzerve, pepel, porcelan, steklenice, keramika, kovinski odpadki, tekstil in plastika ipd., razen večjih trdih predmetov, ki bi utegnili poškodovati posode za odpadke ali v azila za odlovz odp adkov;
— z a odpadke iz drugih virov se	štejejo zlasti:	odpadni
gradbeni material, odpadki iz industrijske in obrtne predelave,	nevtralizirani (očiščeni,
sežgani) odpadki iz industrije, ostanki živil gostinskih obratov.
4. člen
Ne štejejo se za odpadke po tem odloku: strupene in druge
okolju nevarne snovi (kemikalije, zdravila, topila, herbicidi, kisline, strupi, snovi za zaščito rastlin, lugi, itd.), naf tni derivati, usedline iz čistilnih naprav, maščobne usedline in masti ter živalski konfiskati - odpadki, k artonska embalaža, odslužena b ela tehn ika in avtomobilski deli.
II.	ZBIRANJE IN ODLAGANJE ODPADKOV
5. člen
Upravljavci in lastniki zgradb in objektov na območju iz 1. člena tega odloka morajo odlagati odpadke iz gospodinjstev in drugih virov v tipizirane posode ali kontejnerje.
6. člen
Prostor za postavitev posod z a odpadke določi organizacija združenega dela, pooblašče na za komunalno dejavnost, sporazumno z upravljavci in lastniki z gradb in drugih objektov.
Prostor, ki je določen za postavljanje posod, mora biti lahko dostopen in ustrezno urejen, tako daje možno čiščenje.
Posode za odpadke mora uporabnik redno vzdrževati in č istiti, dotrajane posode pa zamenjati takoj, ko le-te niso več uporabne.
Za čiščenje in vzdrževanje posod za odpadke lahko uporabnik pooblasti pristojno komunalno organizacijo.
Potrebno število tipiziranih posod za odpadke nabavijo lastniki, upravljavci zgradb oziroma investitorji zgradb in drugih objektov na svoje stroške ali organizacije za odvoz odpadkov n a stroške investitorja oziroma lastnika.
Tipizirane posode za odpadke za nove zgradbe morajo biti nabavljene pred izdajo uporabnega dovoljenja za objekt.
Lastniki in uporabniki obstoječih zgradb morajo tipizirane posode za odpadke ali kontejnerje nabaviti v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka.
Število posod oziroma kontejnerjev določi upravni organ, pristojen za komunalne zadeve na predlog organizacije, ki od-v aža odpadke.
7. člen
Č e so odpadki iz drugih virov taki, da jih ni možno odlagati v tipizirane posode ah kontejnerje, mora delovna organizacija ali samostojen obrtnik skleniti pogodbo s pooblaščeno organizacijo za odvoz odpadkov, katera določi drug način odlaganja.
Dogovorjeni način odlaganja ne sme biti v nasprotju s sanitarnimi, higiensko-tehničnimi in požarno-varnostnimi predpisi.
8. člen
Za kosovne odpadke (štedilnike, hladilnike in drugo gospodinjsko opremo, kolesa, karoserije, gume in drugi avtomobilski deli, sodi itd.), se določi posebno mesto za odlaganje in poseben režim zbiranja in odlaganja. Cas odvoza teh odpadkov se pravočasno sporoči vodstvu krajevne skupnosti.
Te odpadke odvaža pooblaščena organizacija združenega dela na posebno odlagališče po predhodnem soglasju občinskega upravnega organa, pristojnega za kominalne zadeve, in v dogovoru s pooblaščeno organizacijo za odkup takšnih odpadkov, ki te odpadke razvrsti.
9. člen
Odpadki, ki nastajajo od industrijske predelave grozdja, se odlagajo na posebna o dlagali-šča, ki jih na predlog OZD, ki se ukvarja s predelavo grozdja, določi upravni organ, pristojen z a urbanizem in komunalne zadeve v soglasju s pristojno sanitarno in vodno- gospodarsko inšpekcijo.
Za usedline iz čistilnih naprav določi upravni organ, pristojen za urbanizem, komunalne zadeve v soglasju s pristojno sanitarno inšpekcijo poseben prostor za odlaganje.
Te odpadke odvažajo na posebna odlagališča organizacije same ali pa odvoz s posebno pogodbo zaupajo organizaciji, k i odvaža odpadke.
10. člen
Odpadke, ki jih organizacije
združenega dela same ne morejo uporabiti, ki pa predstavljajo sicer sekundarne surovine ali uprabne odpadke, morajo v skladu s posebnimi predpisi skladiščiti in odlagati tako, da jih je mogoče odkupiti ali sicer ekonomsko izkoristiti.
11. člen
Zdravstvene in veterinarske
organizacije morajo odpadne snovi obvezno odlagati v sežganem stanju, le-te pa sežigati tako, da ne onesnažujejo zraka in okolja.
Org anizacijo, ki odvaža odpadke, se pooblašča, da opravlja tudi praznenje greznic.
12. člen
Ob kioskih, trgovinah, gostinskih obratih, slaščičarnah in dugih javnih zgradbah, sejmišč ih, tržnicah, park iriščih, športnih igriščih in drugih javnih površin ah morajo upravljavci namestiti posode za odpadke.
Posode za odpadke, nameščene na javnih mestih, mora upravljalec redno čistiti in v zdrževati ter odpadke vsak dan
sproti odlagati v tipizirane posode za odpadke.
Upravljavci iz 1. odstavka tega člena morajo potrebno število posod za odpadke namestiti v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka.
13.	člen
Prepovedano je:
1. odlagati v posode za odpadke vroč ali žareč pepel, ogorke, tekočine, mrhovino in snovi iz 4. člena tega odloka ter vse ostale odpadke, ki lahko povzročijo smrad ali požar;
2. puščati posode za odpadke tako, da se ne dajo zapreti;
3. odlagati odpadke poleg posod ali izven prostorov, namenjenih za odlaganje odpadkov.
III.	ODVOZ ODPADKOV
14. člen
Odvoz odpadkov na območjih iz 1. člena tega odloka opravlja samo pooblaščena organizacija, ki se ukvarja s k omunalno dejavnostjo.
Od’/oz odpadkov se opravlja po vnaprej določenem razporedu, ki ga na predlog pooblaščene organizacije potrdi samo-u pravna komunalna skupnost.
Razpored odvoza odpadkov se na ustrezen način javno objavi.
15. člen
Pooblaščena organizacija mora za odvoz odpadkov uporabljati specialno vozilo, ki je urejeno tako, daje onemogočeno razstresanje odpadkov, smrad in praše nje.
Tipske posode za odpadke mora pooblaščena organizacija prazniti tako, da jih ne poškoduje in onesnaži prostora okoli njih. Po praznenju morajo posode vrniti na prejšnje mesto.
Okolico posod za odpadke, ki jo onesnažijo pri praznenju, morajo delavci pooblaščene organizacije takoj očistiti.
16. člen
Snovi iz 4 . člena tega odloka ni dovoljeno odlagati na javna odlagališča ali izven njih, ampak opravi odvoz in deponiranje le-teh po posebnem naročilu ali pogodbi pooblašče na organizacija za odvoz odpadkov v skladu s posebnimi predpisi in soglasji pristojne inšpekcije na posebna odlagališča.
tarno, požarno in vodnogospodarsko inšpekcijo.
Predloge za lokacijo odlagališča podajo pooblaščena organizacija . za odvoz odpadkov, samoupravna komunalna skupnost In krajevna skupnost ter prizadete organizacije združenega dela.
18. člen Odlagališče upravlja in
vzdržuje pooblaščena organizacija za odvoz odpadkov v skladu s pogoji lokacijske odločbe in poslovnikom.
19. člen Vzdrževanje odlagališč obsega zlasti razkuževanje, uničeva-n je mrčesa, glodalcev in preprečevanje vžiga odpadkov.
Po končanem odlaganju mora upravljalec oziroma vzdrževalec odlagališča le-tega prekriti in zatraviti ter primerno urediti.
20.	člen Za pobiranje in odvažanje odpadkov iz 3. člena tega odloka ter za upravljanje in vzdrževanje odlagališč morajo lastniki oziroma upravljavci zgradb in objektov plačevati mesečni prispevek pooblaščeni organizaciji, k i odvaža odpadke in vzdržuje odlagališča.
21.	člen Za odvoz odpadkov iz 1., 7. in 13. člena tega odloka se z aračunavajo stroški ah pristoj-b ine po posebej sklenjeni pogodbi.
22.	člen
Cene iz 19. in 20. člena tega odloka potrdi izvršni svet skupščine občine Metlika na predlog organizacije, ki odvaža odpadke in vzdržuje odlagališča in po predhodnem soglasju samoupravne komunalne interesne skupnosti.
Kriteriji za določitev cene so:
— iz gospodinjstev po m2 koristne stanovanjske površine,
— iz poslovnih in proizvodnih prostorov po m2 površine,' iz skladiščnih prostorov pa po posebni pogodbi,
— odpadki iz drugih virov (3. člen, točka 2) po pogodbi ali po potrjenih cenah.
IV. O DLAGALIŠC A ODPADKOV
V.	NADZORSTVO
17. člen Lokacijo in pogoje ureditve odlagališč določi občinski upravni organ, pristojen za urbanizem in komunalne zadeti? v r" "Jaw s r»ri<!t<Tir«o san<-
23.	člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka in predpisov, izda-n ih na njegovi podlagi, opravlja pristojna urbanistična, sanitarna in vodnogospodarska cTf*in’ milice
VI. KAZENSKE DOLOČBE
24. člen
Z denarno kaznijo 1000 do
30.000 din se kaznuje za prekršek organizacija (pravna oseba):
1. če odlaga odpadke izven prostorov, namenjenih za odlaganje,
2. če ne odlaga odpadkov v tipske posode in če ne postavi posode za odpadke na za to določeno mesto,
3. če smeti in odpadke ne odlaga v skladu s pogodbo,
4. če ne odlaga odpadke na posebna odlagališča in ne vzdržuje odlagališča po pogojih lokacijskega dovoljenja.
5. če v roku, ki ga aoloča ta odlok ne namesti potrebno število tipskih posod za odpadke,
6. če krši določbe 13. člena tega odloka,
7. če ne opravlja odvoza odpadkov po razporedu,
8. če opravlja odvoz odpadkov v nasprotju s sanitarnimi in z ostalimi varstvenimi pogoji,
9. če odlaga odpadke iz 4. č lena tega odloka na odlagališča ali izven njih,
1 0. če ne derbi za redno vzdrževanje in ureditev odlagališča,
11.	če ne nevtralizira odpadkov iz 3. člena tega odloka,
1 2. če uporabnik ne posrkbi za redno vzdrževanje in čiščenje posod za odpa dke ter njihovo zamenjavo v primeru dotrajanosti,
13.	če ravna v nastrotju z določbami člena 11. odstavek 1 , člena 12. odstavek 2 ter 14. in 19. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo 200 do
2.000 din se kaznuje za prekr-še k tudi odgovorna oseba orga-n izacije, ki stori kakršn okoli dejanje iz prvega odstavka tega člena.
25. člen
Z denarno kaznijo 300 do
10.000 din se kaznuje za pre-k rše k fizična oseba, ki stori prekršek iz 1. do 13. točke prejšnjega člena.
Z denarno kaznijo do 300 d in se kaznuje takoj na samem mestu, kdor stori prekršek iz 1.,
2.,	5., 7., 9. in 10. točke 24. člena tega odloka, če gre za lažji prekršek, ki ni povzročil hujših posledic.
Denarno kazen iz prejšnjega odstavka izterjajo od tistih, ki jih zalotijo pri prekrških, delavci milice ah pristojne inšpekcijske službe.
VII. KONČNE DOLOČBE
26. člen
Način pobiranja odpadkov se določi sporazumno med krajevnimi skupnostmi in pooblaščeno omamzaciio,
27. člen
Organizacije združenega dela
iz 9. člena odloka morajo najpozneje v šestih mesecih od u veljavitve tega od loka urediti odlagališče za odpadke.
Pooblaščena organizacija za odvoz odpadkov je dolžna v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka'sanirati dosedanje odlagališče v KS Me tlika.
28. člen
Z drem, ko začne veljati ta odlok, prerleha veljati Od lok o obveznem odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov na območju mesta Metlike (SDL, št. 6/73).
29. člen
Ta odlok začne veljati osmi d an po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 352—8/80
Datum: 17.11.1980
Predsednik skupščine občine Metlika: FRANC VRVIŠČ AR, 1. r.
32.
Na podlagi 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 1/79) in 219. člena statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na seji Zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 3. 2. 1981, sprejela
ODLOK o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč
1. člen
Odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč (SDL, št. 24/79) se spremeni in dopolni.
2. člen
7 . člen se spremeni in dopolni ter se glasi:
Odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča se plača od površine zemljišča, ki je po zazidalnem načrtu ali lokacijskem dovoljenju določeno za gradnjo objekta in od površine ki je z zazidalnim načrtom ali lokacijskim dovoljenjem določena za gradnjo objekta, in od površine, ki je z zazidalnim n ač rtom ah lokacijskim dovoljenjem namenjeno za rabo objekta, pri čemer se šteje, da je za redno rabo objekta določeno vse zemljišče, ki po zazidalnem načrtu pripada objektu (funkcionalno zemljišče).
Za gradnjo individualnih hiš, kakor tudi stanovanjskih hiš z obrtnimi delavnicami v urbanistično obdelanih območjih, se
odškodnina obračuna od celotne parcele kot jo izkazuje par-celacijski načrt.
Ce se odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ne da odmeriti po 1. in 2. odstavku tega člena, odmeri odškodnino upravni organ, pristojen za lo-kacijske zadeve, potem ko dobi mnenje upravnega 0'gana, pristojnega za kmetijsko inšpekcijo. Ce mnenje ni dano v 30 dneh, se lahko odloči brez tega mnenja.
Za koriščenje kamna, mivke, gramoza, peska ah gline se obračuna celotna površina, ki je določena z dovoljenjem za koriščenje rudnin.
3. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 420-4/79 Datum: 3. 2.1981
Predsednik skupščine občine Metlika:
FRANC VRVIŠ CAR, 1. r.
33.
Skupščina občine Metlika je na podlagi 42. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. Ust SRS, št. 1/17) in 219. člena statuta občine Metlika na seji vseh zborov dne 3. 2. 1981 sprejela
ODLOK o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na ureditvenem od-močju Metlike
1. člen
Spremeni se odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na ureditvenem območju Metlika.
2. člen
6.	člen se spremeni in se glasi:
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se določi od kvadratnega metra zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča mesečno in sicer:
— za stanovanjske prostore, garaže za osebne avtomobile, last posameznega občana, in objekte družbenega standarda ter za poslovne prostore, ki se uporabljajo za gospodarske in druge dejavnosti - od tlorisne površine 0,40 din;
— za nezazidano stavbno zemljišče, ki je predvideno za gradnjo po zazidalnem načrtu ali za katerega je upravni organ izdal lokacijsko doKogifejfc. -
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa seodl. 1.1981.
Številka: 420-6 /75 Datum: 3.2.1981
Predsednik skupščine občine Me tlika: FRANC VRVIŠČ AR, l.r.
Občina Ribnica
34.
Na podlagi 33. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitične skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Ur. 1. SRS 20/80) in v zvezi s 4. odstavkom 65. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Ur. 1. SFRJ 1/80) sklenejo:
izvršni svet skupščine občine Ribnica Občinski svet zveze sindikatov Ribnica
Občinska konferenca SZDL Ribnica sveti potrošnikov občine Ribnica
Združenje obrtnikov občirte Ribnica Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja-
(v nadaljnjem besedilu udeleženci)
DRUŽBENI DOGOVOR O USTANOVITVI SKUPNO STI ZA CENE OBČINE RIBNICA
1. člen
S tem družbenim dogovorom zahtevajo udeleženci pogoje, za ustanovitev skupnosti za cene občine Ribnica (v nadaljnjem besedilu skupnost).
2. člen
Udeleženci ugotavljajo, da je potrebno skupnost ustanoviti in oblikovati tako, da bo s svojim delom zagotovila uresničevanje naslednjih skupnih ciljev:
- samoupravno urejanje razmerij na področju cen proizvodov in storitev, v pristojnosti občine v skladu z sprejeto ekonomsko politiko;
- usmerjanje in razvijanje sam oupravnih odnosov in usklajevanje interesov samoupravnih organizacij in skupnosti za uresničevanje njihovih pravic in dolžnosti na področju cen proizvodov in storitev v pristojnosti občine;
- uresničevanje sodelovanja in usklajevanja stališč o vseh vprašanjih, ki so skupnega* po*
mena n nrU»la3Art<^r>i>i liiriiuaflti.::
politike cen in o drugih vprašanjih z delovnega področja skupnosti ter predlaganja ukrepov za izvajanje politike cen;
- z agotavljanje pogojev za oblikovanje družbene kontrole c en, ki jo izvajajo samoupravne organizacije in skupnosti ter organizirani potrošniki;
- usklajevanje stališč in interesov temeljnih organizacij in drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti pri pre-d laganju določanja in izvajanja politike cep.
3.	člen
Udeleženci družbenega dogovora soglašajo, da onravlja skupnost svoje, z zakonom določene naloge in opravila na naslednji način:
- pri pripravi osnov za določanje politike cen in pri predlaganju ukrepov za njeno izvajanje analizira gibanje cen proizvodov In storitev na posameznih področjih, analizira tendence gibanja cen in ocenjuje pogoje, *l vplivajo na raven in razmerja cen;
- daje strokovno pomoč temeljnim in drugim organizacijam združenega dela, samostojnim obrtnikom in njihovim jtfftftjsnjttfl i pri samoupravnem sjporažbnivanju družbenem dogovarjanju o cenah proizvodov iji storitev iz pristojnosti Občine*
- sodeluje pri sklepanju družbenih dogovorov v postopku družbenega dogovarjanja in sporazumevanje o cenah proizvodov in storitev iz pristoj-n osti občine;
- udeležencem družbenega dogovora pripremija analize in podatka o vplivu predlaganih sprememb cen na poslovne stroške organizacij združenega dela, na življenjske stroške in na razvoj družbenih proizvajalnih sil;
- pri izvajanju družbene kontrole cen spremlja in ocenjuje uporabo kriterijev za oblikovanje cen, določenih z zakonom ter o tem z namenom, da se omogoči oblikovanje ena-k omernejših razmerij v primarni delitvi, Obvešča zainteresirane organizacije združenega dela in druge samoupravna organizacije in skupnosti ter družbenopolitično sloipnost;
- pri izvajanju družbene kontrole cen in pri opravljanju nalog- In opravit neposredne kohtjrctle 06n ocenjuje na način, d oločen z zakonom, razmere na trgu in razmerja cen;
- izvršnemu svetu skupščine občine predlaga ukrepe neposredne kontrol« cen, če ugoto-vjrdp^ so. na tfgunastopile raz-j|SiiijgjWiiBO«ui!4o gibanje
voijeno politiko cen, pripravlja analize gibanja cen, pogojev, v katerih so ta gibanja nastala in o temeljih vzrokov, ki so vplivali na gibanje cen;
- na zahtevo drugih udeležencev opravlja zanje v okviru programa dela skupnosti analitična, strokovna in druga opravila.
4. č len
Skupnost zp. cene mora pri opravljanju svoj ih nalog in opravil sodelovati z znanstvenimi in drugimi specializiranimi organizacijami združenega dela. Na z ahtevo temeljnih in drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti nudi strokovno pomoč in z njimi strokovno sodeluje v skladu z zakonom in s tem družbenim dogovorom.
Pri opravljanju nalog in opravil v skladu z zakonom in s tem družbenim dogovorom skup-n ost sodeluje z drugimi skupnostmi za cene.
Udeleženci bodo v skladu s svojimi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi in v okviru ciljev tega družbenega dogovora zagotovili učinkovito izvajanje nalog in opravil skupnosti, določenih z zakonom.
5. člen ■
Udeleženci bodo »voje pravice, dolžnosti in odgovornosti, določene z zakonom, uresničevali v skupnosti za cene:
- s pospeševanjem družbene-g a dogovarjanja in samouprav-nega sporazumevanja na področju cen,
- z delegiranjem delegatov v svet skupnosti,
- z dajanjem mnenj, predlogov in stališč v svetu skupnosti glede vprašanj z delovnega področja sveta skupnbsti, z dajanjem pobud za skl: c seje sveta za proučitev določenih vprašani in oblikovanje strokovnih delovnih teles,
- z uresničevanjem svojih pravic in dolžnosti tako neposredno kakor tudi preko svojih delegatov v svetu skupnosti,
- z rednim obveščanjem skupnosti o pojavih in svojih ugotovitvah glede razvoja družbenoekonomskih odnosov, ki imajo vpliv na gibanje cen proizvodov in storitev iz pristojnosti občine.
6. člen
Udeleženci soglašajo, da se sredstva za delo skupnosti zagotavljajo v proračunu drižbe-nopolitične skupnosti in s plačevanjem nadomestil za stroške, ki jih skupnost opravlja v skladu s statutom samoupravnim organizacijam in skupnostim. ~
Udeleženci soglašajo, da se
t KAN 14 DOLENJSKI LIST — št. 9 (1646) — 26. februarja 1981
jo v proračunu družbenopolitične skupnosti, določi na podlagi obsega nalog in opravil, določenih s programom dela skupnosti in pogojev za opravljanje nalog in opravil.
7. člen
Udeleženci soglašajo, da je skupnost potrebno organizirati tako, da bo zagotovljeno strokovno, pravočasno, ekonomično in učinkovito opravljanje nalog in opravil z njenega delovnega področja.
8. člen
Udeleženci soglašajo, da bodo svoje psavice upravljanja ure-sn ičevali preko delegatov v svetu skupnosti.
Na čin dela in odločanja sveta skupnosti se natančneje določi s statutom skupnosti in poslovnikom o delu sveta skupnosti.
9. člen
Udeleženci soglašajo, da vsak izmed njih določi imenovanje in mandatno dobo svojega člana v svetu skupnosti.
10. člen
Udeleženci soglašalo, da bodo neposredno sodelovali pri pripravi programa dela skupnosti in aa bodo na program dela skupnosti dali svoje mnenje v roku 15 dni po njegovem sprejemu.
11. člen
Nadzor nad delom skupnosti bo opravljal IS SO Ribnica. Izvršni svet bo spremljal dele skupnosti preko poročil o njenem delovanju in s prou čevan-jem problemov o delu skup-n osti.
12. člen
S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti b o določeno, da ima skupnost za organizirano in usklajeno delo tajnika. S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti se določijo dolžnosti in pristojnosti tajnika skupnosti.
15. člen Udeleženci bodo po sklenitvi
samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti za cene v 15 dneh imenovali svoje člane v svet skupno sti.
16. člen Določila tega družbenega dogovora zavezujejo vse udeležence, ki so ga sklenili ali k njemu pristopili, da ukrenejo, kar je potrebno za njegovo izvajanje. Udeleženci so družbenopolitično odgovorni, če se ne ravnajo po sprejetih obveznostih tega družbenega dogovora.
17. člen Družbeni dogovor se obj avi v
Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 38—2—81—01 Ribnica, dne 15.1.1981
UDELEŽENCI:
Izvršni svet SO Ribnica
Občinska konferenca SZDL Rib nica
Združenje obrnikov občine Rib nica
Občinski svet zveze sindikatov Ribnica
Sv eti potrošnikov občine Rib ni ca
Gospodarska zbornica ljubljanskega območja
35.
k i z osebnim delom in sredstvi opravljajo obrtne in podobne storitve skupaj z delavci, s kate-občin rimi združujejo svoje delo in delovna sredstva in delovni ljud-  je, ki opravljajo svobodno poklicno dejav ost in se jim ugotavlja dohodek,
Na podlagi 2. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kumunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Ur. 1. SRS 13/77), 51. do 74. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski Ust, št 11/78) in določil samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne komunalne skupnosti ter pobude družbeno-poUtičnih organizacij in izvršnih organov skupščine družbe-nopoUtične skupnosti, ki temelji na dogovoru o temeljih načelih in kriterijih združevanja sredstev za zadovoljevanje skupil ih potreb delovnih ljudi in občanov na komunalnem področju,
sprejemaj o
delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih orgwnizwcijah in delovnih skupnostih ter občani,
SAMOUPRAVNI SPOR AZUM O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV ZA VZDRŽEVANJE IN OBNAVLJANJE KOMUNALNIH OBJEKTOV IN NAPRAV SKUPNE RABE V OBČINI Ribnica ZA OBDOBJE 1981 -1985
1. člen
Udeleženci samoupravnega sporazuma ugotavlja o, da je potrebno za vzdrževanje in ob-n avljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Ribnica za naslednje plansko obdobje 1981-1985 zagotoviti del finančnih sredstev na podlagi združevanja.
2. člen
Za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav je potrebno v naslednjem planskem obdobju zagotoviti naslednja sredstva:
		1981	1982	1983	1984	1985	Skupaj 1981 do 1985
1.	odplačilo anuitet iz posojil pornbljenih za nodernizaoljo občinskih ssst	2.845.764	2.845.764	2.872.481	2.872.418	3.052.000	14.468.427
2.	vzdrževanje občinskih osat I.kat.z zinsko službo z vzdrževanjon nostov in cestno-pron. signalizacije	3.I00.000	3.41o.ooo	3.751.000	4.126.000	4.539.000	18.926.ooo
J.	SiSSonje naselij in urejanje zelenih povržin	600.000	660.000	726.ooo	800.000	880.000	3.666.000
4.	tokovina in vzdržovanjo javno razsvetljavo	7oo.ooo	819.ooo	958.000	1.121.ooo	1.31o.ooo	4.908.000
5.	dotacija k vzdržovnnju in upravljanju kanalizacij in čistilnih naprav 250.000		275.000	3o2.ooo	333.000	366.000	1.526.000
6.	ureditev odvažanja sneti + nabava avtosnotnjakn	2.5oo.ooo					2.5oo.ooo
7.	rekonstr.občinskih cost I.kategorije	3.654.236	6.290.236 lo.573.519		8.362.582	8.428.ooo	39.3o8.573
8.	del sredstev za poslov. Konunal.skupnosti	29o.ooo	340.000	397.ooo	465.000	545.000	2.o37.ooo
	Skupaj	13.94o.ooo	14.64o.ooo	19.580.000	18.080.000	19.12o.oco	86.360.000
13. člen Strokovna, svetovalna, admi-
nistrativna in drga opravila za skupnost za cene m udeležence tega dogovora opravlja strokovna služba Komiteja za družbeno planira je, gospodarstvo in prortičun skupščine občine Ribnica.
14. člen Udeleženci bodo zagotovili,
da bodo pravočasno sprejeti predpisi in drugi akti, ki onemogočajo izvajanje politike cen na osnovi zakona o temeljih
sistema cen in družbeni kontro->1
J. Slan
Konunnlna skupnost bo na podlagi planskih predvidevanj iz lastnih virov v obdobju 1981-1905 po letih zagotovila za realizacijo nalog iz 2. člena naslednja sredstva:
1981
1982
1983
1984
1985
Skupaj
1981-1985
1. 5c # od vplačane pristojbine za registracijo not.vozil
DO Eurotrans
2. dohodek od prodaje pogon, goriva
3. 5o % vplačane pristojbine za reg.not.vozil ostalih gospodar.organizacij
4. 5o % vplačane pristojbine za registracijo notor. vozil občanov
5. bančni krediti
1.000.000	1.000.000	1.000.000	1.000.000 1.000.000 5*000.000
2.5oo.ooo	2.9oo.ooo	3.4oo.ooo	4.ooc.ooo 4.6oo.oco l?.4oo*ooo
2co.oco
840.000
21c.ooo
S80.000
22c.ccc
23o.oco
24c.cco l.loo.ooc
91o.coo 950.CCC 98c.oco 4.56o.opo 4.oc .000 1.3co.coo 1.3oo.cco 6.6oc.coo
C/l -	-
a OQatW, Q	V	.H&O.OCn
4.	člen
• Na podlagi ugotovitev iz 2. in
3.	člena se udeleženci obvezujejo prispevati za sofinanciranje vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe v obdobju 1981 —
1985 po letih:
1981: 9.400.000din,
1982: 9.650.000 din,
1983: 10.050.000 din,
1984: 10.600.000 din,
1985: 11.000.000 din, s kupaj 1 981 —1985 : 5 i .700.000 din.
5.	člen
Udeleženci samoupravnega sporazuma bodo združevali sredstva za vzdrževanje in ob-n avljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe iz dohodka.
Osnova za obračun prispevka iz dohodka po prejšnjem odstavku je osebni dohodek, vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega doli odka.
Udeleženci sporazuma združujejo sredstva po stopnji 2,4%.
' 6. člen
Občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek po postopku, ki je predpisan za plačevanje dohodkov občanov. Prispevek odmeri davčna uprava SO Ribnica.
7.	člen
Prispevek se plačuje mesečno Samoupravni komunalni skupnosti Ribnica na račun, ki ga določi SDK, in sicer ob vsakokratnem izplačevanju osebnih dohodkov in dugih osebnih prejemkov.
8.	člen
Udeleženci sporazuma pooblaščajo Slu žbo družbenega knjigovodstva, da kontrolira izvajanje določb tega sporazuma.
9. člen
Sporazum velja, ko ga sprejme in pohpiše večina delavcev in občanov sodelujočih v sporazumevanju.
10. člen
S podpisom tega sporazuma preneha veljati samoupravni sporazum o združevanju sredstev za vzdrževanje in obnavlja-n je komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Ribnica, ki je bil objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu štev.
11.	člen Samoupravni sporazum se objavi v Skupščinskem dolenjskem listu.
Številka: K-9/1 Datum: 18.12.1980
UDELEŽENCI V SPORAZUMEVANJU:
1. INLES TOZD Ribnica
2. INLES TOZD Trgovina Ribnica
3. INLES TOZD Skupne strokovne službe Ribnica
4. INLES TOZD Sodražica
5. INLES TOZD Loški potok
6. INLES TOZD Hrast Prigorica
7. ITPP Ribnica
8. SUKNO Zapuže TOZD Jurjeviča
9. RIKO TOZD Rikomag Ribnica
10. RIKO TOZD Rikostroj Ribnica
11. RIKO Skupne službe Ribnica
12. DONIT Sodražica
1 3. GG Kočevje TOZD Gozdarstvo - Kooperacija Ribnica
14.	GG Kočevje TOZD Jelenov žleb Ribnica
1 5. Kmetijska zadruga Ribnica
16. OZD Eurotrans Ribnica
17. KOMUNALA Ribnica
18. Skupna strokovna služba SSS in SKS Ribnica
19. Obrtno podjetje Ribnica
20. MERCATOR TOZD Jelka Ribnica
21. SLOVENIJALES TOZD
Žičnica Ribnica
22. Glasbena šola Ribnica
23. Osn ovna šola Ribnica
24. Osnovna šola Sodražica
25. Osnovna šola Loški potok
26. Posebna osnovna šola R b-nica
27. Delavska univerza Ribnica
28. Skupne strokovne službe SIS Ribnica
29. Delovna skupnost SO Ribnica
30. }'Skupščina občine Ribnici
31. Občinska konferenca SZDL Ribnica
32. ZSS Občinski sindikalni svet Ribnica
33. Občinska konferenca ZKS Ribnica
34. Zdravstveni dom Ribnica
35. Lekarna Ribnica
36. VVZ MAJDE ŠILC Ribnica
37. Krajevna skupnost RIBNICA
38. Krajevna skupnost SODRAŽICA
39. Krajevna skupnost LOŠKI POTOK
40. Krajevna skupnost DOLENJA VAS
41. Krajevna skupnost VELIKE POLJANE
42. Krajevna skupnost SV. GREGOR
43. TRIM Sodražica
44. Zd ruženje obrtnikov Ribni-
Občina Trebnje
36.
Na podlagi 51. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78), odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih preiskavah v letu 1981 (Uradni list SRS, št. 33/80) in 245. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79) je izvršni svet skupščine občine Trebnje na svoji 79. seji dne -5. 2. 1981 sprejel
ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiska-v ah v letu 1981
I.	SPLOŠNE DOLO ČBE
1. člen
Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morijo veterinarske organizacije, ki so po predpisih verificirane za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni, opraviti v letu 1981 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni na območju občine Trebnje.
2. člen
Preventivne ukrepe iz te odredbe opravi Dolenjski veterinarski zavod Novo mesto in obratne veterinarske ambulante.
Dolenjski veterinarski zavod Novo mesto in obratne veterinarske ambulante so dolžne pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih.
3. člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
4. člen
Dolenjski veterinarski zavod Novo mesto in obratne veterinarske ambulante, ki opravljajo preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, morajo voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, imenu in bivališču posestnika živali, o opisu Živah, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatih cepljenja in preiskave.
Dolenjski veterinarski zavod Novo mesto in obrtne veterinarske ambulante iz prejšnjega odstavka morajo spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi
ob vešč ati pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije.
II.	PREVENTIVNI UKREPI
5. člen
Preventivno cepljenje goved proti šumečemu prisadu se mora opraviti v vasi Dol.
Zaščitno cepljenje opravi Dolenjski veterinarski zavod Novo mesto do 30. aprila 1981.
6. člen
Preventivno cepljenje proti steklini je obvezno za vse pse, stare več kot štiri mesece.
Pse je treba cepiti proti steklini z vakcino, ki ima dovoljenje pristojnega zveznega organa.
Na okuženem in ogroženem območju je treba preventivno cepiti proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva.
7. člen
Pre ventivno cepljenje perutnine proti atipični kokošji kugi se mora opraviti:
1.	v perutninski reji jarkic, last Perutnine Zalog v Martinji vasi;
,	2. v perutninski reji jarkic
KZ Krško pri kooperantu JERŠIN Nacetu na Račjem selu;
3. v perutninskih rejah puranov Emone, TOZD Kmetijska kooperacija, pri kooperantih v vaseh Grm, Draga in Studenec;
4. pri perutnini individualnih proizvajalcev v naseljih Račje selo, Študenec, Martinja vas, Grm in Draga;
5. pri perutnini individualnih proizvajalcev v naseljih Rodine in G. Dobrava.
Preventivno cepljenje se opravi z živo ali mrtvo vakcino. Vakcina mora biti pripravljena iz priznanih virusnih sevov po splošn o priznani metodi.
Cepljenje opravi Dolenjski veterinarski zavod Novo mesto. V družbenih perutninskih obratih organizacij združenega dela, k i imajo organizirano lastno veterini' sko službo, pa obratne veterinarske ambulante na na-č in, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.
8. člen
Proti prašičji kugi se mora preventivno cepiti prašiče, last:
1. KG S lovenska vas,
2. prašiče v kooperacijski reji, če imajo 10 ah več plemenskih svinj oziroma 50 pitancev,
3. prašiče, ki se hranijo s pomijami ah z odpadki živalskega izvora.
Cepljenje s sevom K lapinizi-ranega virusa opravi Dolenjski veterinarski zavod Novo mesto.
9. člen
Proti slinavki in parkljevki se mora zaščitno cepiti osnovna
Preventivno cepljenje se opravi s polivalentno AOC vakcino.
10.	člen V letu 1981 mora biti opravljena tuberkulinizacija v najmanj 40 odstotkih gospodarstev, ki imaj o goveda.
Najprej je treba tuberkuliniz-irati goveda v naseljih, kjer so bila s peto splošn o tuberkulini-zacijo ugotovljena tuberkulozna goveda ter pozitivni ah sumljivi reaktorji na tuberkulin.
Tuberkulinizirati je treba tudi osnovno govejo čredo KG Slovenska vas.
Tuberkulinizacijo opravi Dolenjski veterinarski zavod Novo mesto.
11.	člen
Glede na brucelozo je treba preiskati:
1. z mlečno obročkasto pre-iz kušnjo krave v hlevih individualnih proizvajalcev in sicer enkrat na leto,	\
2. z enkratnim serološkim pregledom krvi govejo čredo KG Slovenska vas,
3. enkratno serološko preiskavo krvi in preiskavo semena pri biku v naravnem pripustu pri OZIMEK Mihi, Vrhtrebnje 1.
Mlečno obročkasto preizkušnjo, odvzem krvi osnovnim govejim čredam in krvi bika v naravnem pripustu opravi Dolenjski veterinarski zavod Novo mesto.
Odvzem semena biku opravi VTOZD za veterinarstvo pri B i-otehniški fakulteti v Ljubljani do 31. decembra 1981.
12. člen
Na govejo levkozo je treba pregledati osnovne črede plemenskih goved, v katerih je bila opravljena sanacija (izolacija ali zakol pozitivnih reaktorjev na levkozo in dva negativna rezultata seroloScih pregledov črede v 4-mesečnih presledkih) in plemenjake v osemenjevalnih središčih.
Preiskavo seruma s preizkusom v agar gelu opravi Klinika zu prežvekovalce - VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
13. člen
Plemenjaka v prirodnem pripusti, last OZIMEK Mihe, Vrhtrebnje 1, je treba preiskati enkrat na leto na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR/IPV).
Vzorec krvi odvzame Dolenjski veterinarski zavod Novo mesto, preiskavo vzorca pa opravi VTOZD z a veterinarstvo n a Biotehnični fakulteti v Ljubljani.
14. člen
Za kužno malokrvnost kopitarjev je treba pregledati vse žrebce plemenjake in konje v gozdnih deloviščih na območju občine Trebnje. Kri odvzame Dolenjski veterinarski zavod Novo mesto.
Preiskavo krvi opravi Zavod za mikrobiologijo in kužne bolezni Veterinarske fakultete v Zagrebu.
15. člen
Čebelje družine, ki so bile na paši v drugih republikah, je treba pregledati na varoozo. Vzorec zimskega drobirja mora vzeti Dolenjski veterinarski za-vod Novo mesto. Preglede na varoozo opravi VTOZD za veterinarstvo Ljubljana, Gerbičeva 60.
Vzorce je treba poslati do 31. marca 1981. Preiskave morajo biti opravljenje do 30. aprila 1981.
16. člen
V si posestniki Živah na območju občine Trebnje so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
Stroški za izvajanje odredbe g redo v breme posebnega računa za zdravstveno varstvo živine pri skupščini občini Trebnje.
17. člen .
Ta odredba začne veljati na-. slednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka:512-02/79-1
Datum: 5. 2.1981
Predsednik izvršnega sveta: AVGUST ing. GREGORČIČ, L r.
37.
Na podlagi 8. in 16. člena zakona o referendumu ter o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS št. 23/77) 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 3/73) in na podlagi 5. člena statuta krajevne skupnosti Šentrupert je skupščina Krajevne skupnosti Šentrupert na seji dne 15. februaija 1981 sprejela
SKLEP	*
O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA NA OBMOČJU KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠENTRUPERT
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Šentrupert se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za izvedbo srea-n jeročnega petletne^ programa k rajevne skupnosti Šentrupert, katerega realizacija se financira
iz krajevnega samoprispevka v višini 8.940.000 din, to je iz vseh sredstev, ki bodo zbrana iz samoprispevka.
Zbranih 8.940.000 din se uporabi:
— 1/3 za asfaltiranje in ob-n ovo že asfaltiranih krajevnih in vaških cest;
— 1/3 za izgradnjo PTT omrežja;
— 1/3 za izvajanje komunalnih programov vaških odborov (ceste, mostovi, vodovodi, kanalizacije), programov gasilskih društev in kulturnoprosvetnega društva ter družbenopolitičnih organizacij.
Petletni program bo uresničil svet krajevne skupnosti Šentrupert na osnovi sprejetih letnih planov.
Letne programe, izdelane na osnovi sprejetih kriterijev, za vsako leto posebej predlaga svet KS in da v javno razpravo občanom, sprejme in potrdi pa jih skupščina KS.
2. člen.
Samoprispevek bo uveden za
dobo 5 let, in sicer od 1. aprila 1981 do 31. marca 1986.
Samoprispevek bodo plačevali zavezanci, ki imajo stalno bivališče na območju KS Šentrupert, in sicer:
— po stopnji 2% od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja vključno nagrade, dopolnilno delo in delo na domu;
— po stopnji 2 % od neto osebnega dohodka obrtnikov in do presežka oziroma davčne osnove, zmanjšane za plačane davke in prispevke;
— p c stopnji 2 % od pokojnin;
— od dohodka iz kmetijske dejavno*sti v višini 5 % letno, od katastrskega dohodka negozdnih površin.
Zavezanci, ki imajo dohodek iz dveh ali več virov, navedenih v prejšnjem odstavku, plačujejc samoprispevek za vsak vir posebej.
3. člen
Sam cprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom otroškega dodatka, štipendije učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
Samoprispevek ne plačujejo delovni ljudje in občani, ki ne dosegajo 3.000,00 din neto dohodkov na mesec, in delovni ljudje in občani, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohddek ne presega 1.000,00 din na gospodinjstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja.
4. člen
Na referendumu imajo pravico glasovati vsi občani, vpisani
v splošni volilni imenik, ter zaposleni krajani, starejši od 15 let.
5. člen
Re ferendum bo v nedeljo, 8. marca 1981 od 7. do 19. ure na voliščih,, ki jih določi volilna komisija krajevne skupnosti Šentr ipert.
6. člen
Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smisel-n o uporabljajo določila zakona o vobtvah in delegiranju v skupščine. Volilna komisija krajevne skupnosti vodi referendum, ugotovi rezultate glasovanja in iz.dela zaključno poročilo o izidu referenduma. Glasovanje na referendumu vodijo na glasovalnih mestih volilni odbori, kijih imenuje volilna komisija krajev-n e skupnosti.
7. člen
Na referendumu glasujejo volilni upravičenci z glasovnico neposredno in tajno, na kateri je naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST ŠENTRUPERT
Glasovnica za referendum 8. marca 1981 o uvedbi krajevnega samoprispevka za modernizacijo cest z asfaltiranjem in razširitev in utrditev krajevnih cest, iz gradnjo PTT omrežja in financiranje programa vaških odborov na območju KS Šentrupert v skladu s sprejetim programom iz I. člena razpisa o uvedbi krajevnega samoprispevka:
— po stopnji 2 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja vključno nagrade, doi polnilno delo in delo na domu;
— po stopnji 2 % od neto osebnega dohodka in od presežka oziroma davčne osnove, zmanjšane za plačane davke in prispevke;
— p o stopnji 2 % od pokojnin;
— od dohodka iz kmetijske dejavnosti v višini 5 % letno od katastrskega dohodka negozdnih površin,
na območju KS ŠENTRUPERT za obdobje odi. aprila 1981 do
31.	marca 1986.
glasujem „ZA“	„PROTI“
Glasovnico izpolni glasovalec tako, da obkroži besedilo „ZA“, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma obkroži „PROTI“, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
8. člen
Glasovnica je overjena s štampiljko KS ŠENTRUPERT.
9.	člen
Nadzor nad zbiranjem sredstev iz naslova krajevnega samoprispevka bo opravljal svet krajevne skupnosti, ki bo tudi odgovoren za izvajanje deL
10.	člen Svet krajevne skupnosti mora vsako leto poročati o izvajanju programa ter o zbranih in porabljenih sredstvih krajevnega samoprispevka skupščini krajevne skupnosti Šentrupert.
11.	člen Skupščina krajevne skupnosti sprejme odlok o uvedbi krajevnega samoprispevka, če se bo večina: upravičenih glasovalcev na omobčju KS Šentrupert na referendumu izjavila za uvedbo krajevnega samoprispevka.
12.	člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: l-S/81 Datu v. 15.2.1981
ftedsednik skupščine KS Šentrupert: JOŽE BIZJAK, 1. r.
38.
Na podlagi 6. člena Samouprav-nega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Tre bnje je izvršni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Trebnje na svoji seji dne
11.2.1981 sprejel
SKLEP o ugotovitvi, da je Samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske dcupnosti občine Trebnje za obdobje 1981 - 1985 sklenjen
I.
Izvršni odbor Skupščine Sam oupravne	stanovanjske
skupnosti občine Trebnje ugo-tavja, daje Samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Trebnje za obdobje 1981 - 1985 sklenjen, ker gaje sprejela večina delavcev v občini, udeležencev, sporazumevanja.
II.
V skladu s 30. členom navedenega sporazuma se ta sklep objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 23/80 Datum: 11.2.1981
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Trebnje, izvršni odbor — predsednik: JANEZ MIHEVC, l.r.
39.
Na podlagi 6. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Trebnje ter
30.	člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti Občine Trebnje za obdobje 1981 - 1985 je sprejel izvršni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Trebnje na seji 11. 2.1981
UGOTOVITVENI SKLEP o stopnjah, virih in osnovah sredstev za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva, združenih v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Trebnje za leto 1981
I.
Udeleženci, ki so sklenili Samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Trebnje, bodo v letu 1981 združevali v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Trebnje naslednja namenska sredstva:
A. Za potrebe solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu:
—	po	stopnji	1,550 %	n a
BOD nepovratno iz dohodka, z a namene solidarnosti v občini;
—	po	stopnji	0,295 %	na
BOD nepovratno iz dohodka, za namene solidarnosti na ravni republike	(od tega	0,292 %	na
BOD	za	gradnjo	domov	za
učence in študente in 0,003% na BOD za bivalne pogoje udeležencev MDA).
Skupaj 1,845 % na BOD nepovratno iz dohodka za potrebe solidarnosti.
B. Za potrebe vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu na občinski ravni:
—	po	stopnji	1,855 %	na
BOD	iz	čistega	doh odka	za
listne potrebe v OZD;
—	po	stopnji	1,675 %	na
BOD	iz	čistega	dohodka	za
namene vzajemnosti v občini.
C. Za potrebe vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu na republiški ravni:
- po stopnji 0,025 % na BOD iz čistega dohodka za sofinanciranje reševanja stanovanjskih potreb kadrov na manj razvitih obm očjih SR Slovenije.
Skupaj (B. in C.) 1,700% na BOD iz čistega dohodka za potrebe vzajemnosti na ravni občine in republike, brez sredstev iz čistega dohodka za lastne potrebe OZD.
II.
Sredstva iz točke I. tega sklepa se izločajo ob vsakem izplačilu osebnih dehodkov.
PROSTE TURISTIČNE ZMOGLJIVOSTI
V smučarskih središčih in drugih turističnih krajih imajo dovolj prostora. Rezervacije so koristne.
CELJE — V narodnem domu vi Celju bo Turistično društvo 7. marca priredilo ob 20,30 v Narodnem domu 14. tradicionalni ..Valčkov večer". Nastopil bo ansambel ŠOK s pevko Alenko Pinterič.
LJUBLJANA — Še danes in jutri' (26. in 27. februarja) je na Gospo-i darskem razstavišču v Ljubljani odprta 6. mednarodna razstava učil in šolske opreme. Številni domači in tuji razstavljale! prikazujejo učila, šolsko opremo, učbenike, opremo za učilnice za fiziko, biologijo itd.l Njihovo uporabnost bodo demonstrirali učitelji s skupinami učencev.i
Društvo slovenskih likovnih umetnikov je odprlo lastno galerijo v Komenskega ulici 8. Galerija ima' dr« razstavna prostor^ — enega večjega in enega manjšega. Trenutno, razstavljajo slike in skulpture Jakopičevi nagrajenci. Ko bodo 7. marca zaprli to razstavo, pa se takoj obeta nova.
KARNEVALSKE PRIREDITVE V SLOVENIJI
V Ptuju so s karnevalskimi prireditvami že pričeli Na pustno soboto, 28. februarja, bo v restavraciji Grozd hotela Petovia pustni ples. 1. marca pa bo v okviru 20. tradicionalnega kurentovanja ob 10. uri dopoldne nastop številnih etnografskih skupin. Ob 15. uri pa bo krenila karnevalska povorka. Na pustni torek, 3. marca, bo otroška maškarada TTG Ljubljana prireja ogled kurentovanja s posebnim zelenim vlakom, ki bo imel odhod iz Ljubljane ob 7,15, iz Celja pa ob 8,33. Cena aranžmaja je za odrasle 490 din, za otroke pa 430 dirv
V Cerknici se bodo pričele pustne prireditve danes, 26. februerjq ob
14,30	s starim notranjskim običajem ..žaganje babe" in vrsto potegavščin. V ponedeljek ,2. marca, bo karn«*/al za mlade, v torek,3. marca, pa bo na sporedu star lju dski običaj ..vlečenje ploha", ki se norčuje iz deklet, ki se niso uspele poročiti do pusta.
V Beli krajini so si pridobile ugled pustne prireditve GRADAŠKIH
III.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 1981.
Številka: 23/80 Datum; 11.2.1981
Samoupravna stanovanjska sku pnost občine Trebnje, izvršni odbor -predsednik: JANEZ MIHEVC, 1. r.
MAČKOV, ki praznujejo letos že 10-letnico. Osnovna značilnost gra-daških pustnih priredita in parad je IRONIJA, s katero prikazujejo napake in slabosti doma in v svetu .. Ne gre torej za entografske prireditve ampak za raznolike prireditve glede na trenutno stanje pri nas inv svetu. Temeljna skupina parade so ,,Vrano-viški jazbeci". Po paradi bodo pustni plesi v Storilnih belokranjskih krajih.
Kostanjeviški larfarji pa so kljub večdesetletni tradiciji letos nekam skrkmostni in svojih namer še niso obelodanili.
1, marca bo v Litiji že 23. tradicionalni pustni karneval, ki bo ..uglašen" na stabilizacijsko temo. V povorki bodo sodelovale razne skupine, ki bodo predstavljale probleme in težave s katerimi se srečujemo v stabilizacijskem letu.
Zaključna točka prireditve bo ob
15,30	na Valvazorjevem trgu, ki jo bo pripravil Tone Fornezzi — Tof s sodelavci:	LITIJSKI	MOPED
SHOW. Po prireditvi bodo podelili nagrade najboljšim maskam.
JAHALNA TURA PO KRASU
Kobilarna Lipica je za turistično leto 1981 pripravila popestrita/ turistične ponudbe z jahalno turo po starih rimskih poteh. Trasa je dolga 190 kilometrov in vesčasjaže poteka preko razgibanega kraškega sveta Z jahalnimi izleti bodo pričeli že 11. aprila in končali 25. oktobra Podrobnejše informacije dajejo Tl-MAV - hoteli in gostinstvo Sežana — komerciala, telefon 067/73—361 in Kobilarna Lipica, telefon 087/73-781.
Z BELIM VLAKOM NIC VEC NA KOBLO
Smučarski beli vlak, ki je iz Novega mesta vozil smučarje na Koblo je ukinjen. Verjetno ne gre iskati vzrokov za ukinitev priželaznici, ampak je verjetno krivo premajhno zanimanje smučarjev kljub ugodnim cenam
TURISTIČNE ZANIMIVOSTI