Doleiijakc Novice izliajajo vsak pfitek ; ako : : jo ta dun ])ra>!iiik, diu (lOprcj. : :
Centi jitti JO za cgIo U'to (oil aprila fio aprila) K, za ) ol leta 1"50 K. Naroàuiia za KeiD^jo, Bosno in ilnig-e evropske države ziiaSa îi'ÔO K', za Ameriko If. List ill oiîlîisî se i>lařiijftj() tia|n'(;J.
Vse (1oi»ise, naročnini) in «ziitiitilii siircjoinii liskama J. Krajec nas].
Cesarjev 85 letni rojstni dan.
Glasovi zvonov, ki so jti^li slovesno jiesein vmvnokai' preteiieiiili dnoli in oznanjali izvam'e(]tii jiiliikíj našega prcsvitle^a ccsarja Fi'aiu'.a Jožefa 1., ti niilodoneii gla-sovi, ki so v sieiliiii vojne žaloigro vsaj za nekaj časa /.družili vse iiiii'otlc v sknimo I'iulost nail veličastnim iivaziiikoni svojega sivoîascga vladarja, še niso iililiiiili v slavo-petjn, v iiavdnšenjit, v goi'eči molitvi in v prisegali iieoniahljive zvesiobc do njega in dci iiiogoine Avstrije. Listi še vedno prinašajo od vseh krajev iidanostna poročila tel' popisujejo v /-iicseiiili hesodali slavlje velilíega cesarja, želeř, da IjI kmaln Kaiiiugli šc z veijini veseljem Ž njim praznovati zmagoslavje in mir.
Tiuli naša nioiitev, molitev slovenskega naroda, ki smo jo opravili na Brezjali za našega dobrega Očeta, še doni in bode odmevala brez prenelianja po vsej slovenski zemlji in po celi širni Avsti'iji: Vsemogočni vladaj našega presvitlega cesarja, vai'iij in oliraiii ga do skrajne meje človeške dobe ; blagoslovi njega in celo njegovo hišo! — Nakloni pa milostno tinlî nam in naši domovini srečno in veselo bodočnost! Ponižaj sovražnike in povzdigni naš narod, ki je sicer mali, a veliki je in nedosegljiv v svoji veri in v svojem zaupanju do Tebe!
*
1'ri imroèiiii, kako slovesno se je obhajal tudi v Kovem mestu cesai'jev ST) letni dan, smo jirezrli omeniti, kar nam je zelo neljuiio, našo slavno uiiiforiiiirano meščansko gardo in godiio, ki je poseben lionos našega mesta in ki vsikdar i)ri vsaki večji slovesnosti, ])ri proccsijah in poselMio ob ccsarskih praznikih najlepše povzdigne dotično slavnost s svojim taktnim vojaškim nastopom. Tako seje tedaj udeležila vlejiem
števil« na cesarjev jubilej tudi ijniformirana meščanska garda z godbo in z zastavo, s svojim g. stotnikom in g. nadporočnikom cerkvene slovesnosti v kapitcljnu. Stoječa pred odprtimi cerkvenimi vrati je oddajala ob glavnih delih sv. maše običajne salve in ravnoiako pri petju zahvalne pesmi in cesarske himne. ]'o ciťrkvenem opravilu ])a so odkojakali meščanska garda, vojaški sanitetni oddelek ženske bolnico in prostovoljni strele! i)red c. kr. okrajno glavarstvo, kjersose poklonili i)nrhlagorodneimi gosjiodu baronu Reehbachu ob navzočnosti vseh vo-jašiiih in civilnih dostojanstvenikov in obilo tiiiii najodličncjšega občinstva. — Nato so se predstavili g. <;. kr. okrajnemu glavarju vsi novomeški, cerkveni in civilni predstojniki, zastopniki C, kr. uradov, mestni župan, ter poklonili udanostne čestitke za 85 letnico Njihovega Veličanstva. — Tri sv. maši so bili navzoči tudi : velečastite gospe in gospodične „Hilečega Križa" s svojo g. predsednico, in oddelek tukajšnjega veteranskega društva s svojim g. načelnikom.
Cesarjeva zahvala armadi ob 85 letnici.
Na ])redvečer cesarjeve petinosem-dcsetlctuice je piiiipel na Dunaj vrhovni poveljnik na.šili armad ťeidmaršal nad-vt»jvoda Friderik ter jo v iiosebni avdijenci izročil vladarju najspoštljivejše čestitke celokupne avstrijske oborožene sile. Nagovor vrhovnega poveljnika je poslušal cesar v globoki ginjenosti ter je na i,o odgovoril;
„Če se na 8voj rojstni dan bolj kakor sicer ozii'am v jireteklost in sedanjost, čutim kar iiajglobokejše, kolike darove Mi pri-na.šajo vdanost in ljubezen, zvestoba in požrtvovalnost v ()ar in z največjim za-doŠćenjcni vem ceniti želje Svoje oborožene sile, ki ste Mi jih, Moj ljubi i'eblmai'šal, ravnokar v v srce segajočih besedah izrekli.
Iz cele duše so ziiiivaîjujem Vam in vsem vojščakom do najmlajšega vojaka za vsa junaštva in vztrajnosti Idesteče čine, ki jili je skozi celo dogodkov bogato leto zmagovito izvrševala avstro-ogrska vojna sila v zvestem bojnem tovarištvu s slavno nemškoarmado.zdušo in srcem sem prisvojili zvestih bojeviiikili na kopnem in na morju; blagoslova Vsemogočnega prosim za nje. Zaupajoč v božjo pi'evidnost hočemo z zdriiženimi močmi prestati vse preizkušnje, pomanjkanja in nevarnosti, ki nam bodo morda še usojene, dokler ne izvojujemo časten mir, ki bo zajamčil blagor očetnjave. Kakor toplo stislaim roko, ki drži maršalsko palico, tako naj pronikne Moja prisrčna zahvala in Moj pozdrav tja v daljave k Mojim vrlini, ki so na severu in na jugu ščit in meč Avsti'0-Ogrske. / Menoj se bo širna domovina kakor sedaj, tako tudi za vso bodočnost zavedala dragocenosti svoje oborožene sile."
FeldniarŠal nadvojvoda Friderik je sporočil ta cesarjev odgovor vsem četam s posebnim armadnim poveljem, ki pravi: „Vojaki! Le en oilgovor imamo za te milostljive besede svojega Najvišjega vojnega gospoda; Zvestoba do smrti!"
v
Kako se pripravi dober sadni mošt.
J.)ober sadni mošt je z(h'ava, osvežujoča pijača, ki v mnogih deŽe!a!t nado-mcstuje drago vino in pivo.
Peščikasto sadje, ki ga ne moremo svežega i)o primerni ceni in'odati, poileliimo najbolje v sadni mošt. Posebno dobro na ta način izkoristimo lahko drobno in ne-vgledno sadje.
(Ju hočemo pripraviti dober sadni mošt, moramo pri tem vpoštevati vse ono, kar je treba za pripravo dobrega vina
Pred vsem mora biti sadje popolnoma'
LISTEK.
Zgodovinskokrajepisiia imena.
1. Šent Rupert.
SjíiKíil Ivati StekliiKii.
Eden najlepših krajev na Dolenjskem je brez dvoma šentruperška dolina med Mirno, ňent Uiipertoni in ilokronogoin, V skrajnem severnem kotu te doline, četrt ure od vinorodnih gorie, stoji prijazna vas Šent Uupert s krasno gotično žu[)nijsko cerkvijo v njeni sredini. K'ako in kdaj je dobila ta vas svoje ime?
Po vsej okolicidanaSnjega.^eiit]íupería se nahaja trdi lapor, ki se lomi kakor škrilje in prav laliko obdeluje. Po tej zemeljski tvorbi se je zval ves ta kraj prvotno .Škrljevo, a še posebej grad Škrljevo, ki je bil gotovo že pi'ed 100*) leti sezidan na kakšnem poprejšnjem selišču na eni najlepših točk šenli'uperške doline. Zval je je gotovo precej tako, kei' so bili utemeljitelji njegovi seliški groli slovenskega rodu. Nemško ime pa je dobil grad od napačno zapisanega slovenskega imena kot (^liriloniia, Chrilowa, Oriiovg, Crevla, ker je bil pisec dotičniii listin gotovo tujec in nevešč slovenskega jezika ter jo spakedra! lepo sloven.sko ime v zgoraj omenjene spake.
Pri vsem tem pokazuje pa ludi še ta kriva pisava na pi'votno slovensko ime skril, skrila, skrilast, skrilov. Se bolj pa so pokazili lepo slovensko ime, ko so začeli pisati ("railaii, (ireulaeh.
Znano je, da so i)o tem kraju razširjali krščansko vero naj])rej oglejski misijonarji. L. 7y(i pa so prišli panonski Slovenci iK)d solnograškega nadškofa, ki je utrdil svojo moč tudi v zendjah [tod l'ravo, kar je trajalo pa le do 1. S 1 L V tem času so prišli solnoyraški misijonarji po savinjski dolini tudi v naše kiaje, kjer so razširili češčenje sv. Kuperta. Verjetno je, da je bil vpliv solnograškili misijonarjev takrat v teh krajih jači nego oglejskih ter so mogli tako postaviti že obstoječi ceikvi za patrona sv. liuiierta, ki se je ravno takrat začel najbolj Častiti [lo solnogra.ški nadškoliji. Cerkev, jiosvečena sv. Rupertu, jo stala tukaj gofuvo že za blažene Heme, dasi se pripisuje ziiUmje njej sami. L. UM-t jc podelila llenia ves kraj s Škrljevim in tudi z misijonsko cerkvijo saiiiostann ]\Iarije Device na Krki na Koroškem. L. 11 ()3 je bila cerkev sv. lîuperia že župnijska. Tega leta se imenuje prvi poznati žujmik Weriand. SelišČe, kjer je stala cerkev, se pa ne imenuje Se Šent liniiert, nego cerkev sv. Uuperta [)i'i ňkrljevcm (apud ('rilog in ecclesia S.
Rulierti). V listini iz 1. 1:ÍHS se zove le župnija Skrljevo iplebes Creyla). V desetin; skill zapiskih iz I. 1290,	in 1870 ' se imenuje žui»nija svetega iiuperta v Marki (plebes s, liupei'ti in Marchia). Ře-le 1. 1354 se omenja Šent liupert prvikrat kot posebno selišče od Škrljeve,ga (sami Uupreclit pei Kreihui), al. Í37G se navaja Šent ilupert prvikrat brez dodatka IH'i .Škrijevem (ad sanctum Uupertuni), '['o l)a pomeni, da je bila takrat ta vas s svojo župnijsko cerkvijo že uglednejŠa od samega Škrljevega. Od 1. ko so jxislali celjski groli iiatroni šenfriiperške župnije, se je pisalo po navadi Žent Rupert jiri .Mokronogu ali župnija sv. liu|ierta pri Mokronogu (plebes saneli Hn)ierti i)ro))e Nasseni'ues), kakor je to še dandanes običaj. Od tega časa pride Skrljevo v ozadje, ^lokroiiog pa v ospredje. Šent Ruiiert je tedaj dobil svoje današnje ime j)o ])atroiiu tamo.šnje (;erkve sv, Ruperta kmalu potem, ko se je uvelo njegovo češČenje, kot vas pa se omenja v listini prvikrat še-ie 1. 1354; vendar je to seliŠČe pri vsem tem velika starina. — (Obširno zgodovino te župnije najde čitatelj v istega pisatelja zanimivi knjigi, ki jo Dolenjcem toplo priporočamo in se dobiv^a tudi v knjigarni .1. Krajec nasi, vezana za ceno 5 kron. Dredn.)
zrelo. To velja zlasti o jabolkali, ki jih jiri nas mnogi gosjiodarji še nezrela i'a!)ijo za napravo jabolčnika. Kakor ne more dati nezi'eîo grozdje dobro vino, tako ne more dati nyzrelo sadje dober sadjevec. To naj si vsak tak nazadnjaški gospodar dobro zaiiomni!
Dober sadjevec se da pripraviti bodisi iz samih jabolk, ali pa iz jabolk, pomešanih s hruškami. 8ame liritške dajo le medio pijačo. Od jabolk so za to najboljše renete, od hrušk pa moštnice (tepke). Pravilno pripravimo sadjevec tako-le:
Dobro zrela jabolka otresemo in jih zložimo na kakšnem zračnem prostoru, 11. pr. na podu na kupe, kjer jih pustimo ležati, da se nekoliko iiniladijo (spotijo). V tem času se v jabolkah razvije iz škroba sladkor in se ob enem znuitijša kislina.
ITruške, kadar so zrele, lahko otresemo in takoj podelanio v mošt. Nikakor jih pa ne smemo imstiti zgniličit, ker se potem ne dajo ne mleti, ne stiskati (prešati).
Ptiinavljeno sadje, če je treba poprej v vodi operemo in potem zmeljemo. Kdor sadja ne melje, temveč le tolče ali mečka, ga ne more zadostno oprešati in ga tedaj [iremalo izkoristi.
Zmleto sadjo se pusti nekaj časa ležati, da se lahko iiolj izpreša. Ker pa postane iiotem mošt bolj teman (rjav), i)rešajo nuiogi takoj. Da se zndeto sadje lahko bolj iz[>reša, je treba vlagati stiskal-nične koše odvodne vložke, to je iz vrbo-vega protja spletena dnesa, skozi katera mošt pri jirešanju bolj zlahka odteka. Na vsak sočni debelo plast sadnega trojia jc vložiti eno tako odvajalno vložko v koš stiskalnice. Ko se trop dobro iztisne, se iz koša izvzame, predrobi in še enkrat izpreša, da se na ta način dobro izkoristi.
V nekaterih krajih je navada, da se izprešan trop poškropi z vodo, se pusti nekaj ur stati in se šc-le potem izpreša vdrugič. To je seveda mogoče delati le pri sadjevcu, ki ga pripravljamo za domaČo rabo; treba pa je takemu moštu pred kipeiijem dodati porabljeni množini vode primerno tnnožinosladkorja. Na vsakih 1 00 I porabljene vode se pridene moštu vsaj 8 do lOkg sladkorja. Kei' se močnejši sadjevec bolje drži in raje Čisti, je priporočljivo, zlasti tam Icjer liočemo pridelati dobro pijačo za prodajo, dodati sadnemu moštu pred kipeiijem nekaj sladkorja (2 do 4 kg sladkorja na lOOl mošta).
Zelo se sadni mošt zboljša in dobi prijeten vinski okus, ako se ga pusti nekaj časa (kakili 4S ur) ju'ediio se ga napolni v sod, ki[ieti na grozdnih troiiinah. Potem se iz tropin izpreša in dokipi v sodu. Pri tem iiavzanie sadni mošt iz vinskega tropa primerno ninožino čieslovine ((aniiia), ki manjka zlasli jai)olČniku, se vsîed tega tudi raje Čisti.
Kdor niiiui vinskih tropin na razpolago, ta napolni izpre.šan sadni mošt takoj v sode in ga pusti tam \ni jtrimeini l.ophtli (lii_U"R kipeti.
Sod, ki se ne sme do vrha napolniti, je zapreti s kipelno veho ali pa vsaj veho pokriti z vrečico, napolnjeno s čistim, izpranim, stiliim peskom. V nekaterih krajih je navada, da se pusti most kipeti pri od-])rti vehi in se sod vedno dotaka tako, da iiiošf pene ven meče. Ta način naprave
sadjevca ni priiioročljiv, prvič ker iz njega v penah oclliaja olitlo kvasnic (kipelnilj gliv), vsitíd Česar jc kipenjc nepopolno; driigii pa, ker so na odtekajočih itenali zarede ]'aziie škoilijivc, zlasti ocettie glivico, ki preidejo potem v most iii ga pokvarijo. Zato se tudi tako pripravljen mošt v naslednjem poletju posebno rad scika.
i'o končanem kipL'jiju se sod / moštom do vrha zalije in se s kipolno vclio zamaši. Kdoi' nima kîpelne vehe, zamaši naj aod z navadno veho, ampak le holj na rahlo, da zamore pri (iokijievanjii se razvijajoča ogljikova kislina uliajati. Oe hočemo mošt Še hulj zboljšati, primešamo nni vse vinske droŽc, ki smo jih dobili pri prvem jircta-kanju vina, katero se v tem slučaju zvrši koncem novembra. ]*l'o so sc vinske drože v moštu zojjet dobro polegle, pretočimo tudi sadjevec v nekoliko zažvoplan sod. Kdor nima vinskih drož, ta naj iiretoči sadni inošt do konca meseca deccmhra v nekoliko zažveplan sod, 8od je nato do vrha zaliti in zamašiti. Da se niošt nc kvarr, to je, da ne poslane katiast, je sode treba vedno polne in snažne držati, to je, vsaj vsakih 14 dni do vrha zaliti in /,uiiaj obrisati. Spomladi se mošt pretoči Še enkrat in se ga pri tem lahko raztoči v manjšo posodo. Manjši sod se nastavi, večjega se pa z zalivanjem polnega drži.
Pri napiavi in shranjevanju mošta je enako, kakoi' pri viini, t]-eba snažno ravnati. Sodi, v katere se mošt pohii ali pretaka, morajo biti vedno snažni in brez tujega duha. Će niso dobri, treba jih je pa prej dobi'o osnažiti in z vrelo voilo, kateri smo pridejali nekaj sode, dobro in večkrat zakuhati. Zakuho pa moramo vedno še toplo izliti, drugače zakuhavanje niČ ne koi'isti. Htiskahiice, sadni mlini in dJiigo orodje, mora biti tudi snažno. Železa sc jo pri njih kolikor tiiogoče ogibati. Na vsak način pa morajo biti vsi železni deli skrbno osnaženi, ne j'jasti in če le mogoče, polakii'aiii. Železna rja so nami'eč v mo.štu topi in povzroča, da mošt po pretakanju poč r ni. Da se mošt ne scika, ga je treba, zlasti čez poletje, shranjevati v polnih sodih in v h 1 a d n i kleti.
li. Skalický.
Naši letošnji pridelki.
Kako lepo je letos vse kazalo in kako dobra in bogata letina se nam je obetala! Ali če pregledujemo naše žitne ))ridelke in naše sadeže, ki so še zunaj na njivah in drugih zemljiščih, pa vidimo, da so skoraj vsi sadeži več ali manj trpeli in da bo ju'i enem in di'ugem sadežu mafij letine, kakor se je piičakovalo. Deloma so ti'peli pridelki na ]'astlinskih boleznih, deloma ]ia drugih ]J0Šk0dbah.
Najvažnejše naše žito, naša pšenica je tipela zaradi poleganja in deloma tudi zavaiii žitne rije. I'osebno po nižjih in zavetnih legah. Zinje ni tako i)olno in težko, kakor se je pričakovalo in naravno je, da ga je vsled tega tudi manj. liž je nekaj tiialega trpela v cvetju y.ai-adi deževnega vi'emena, zato ni imela tako jiohio-vrstnega klasja kakor druga leta. Primeroma dobi'o je vspel ječmen. Oves lio jia tudi lažjega zrnja, ker je preveč polegel.
Neimvadno lepa je pa letos t u r š i e a, ki bo dala, če Bog da, izi'cdiio bogat pi'i-delek, ki bo veliko zalegel pri kmetski liiši.
Naš vsakdanji k r o m p i r se tudi kvari. Kako lepo zelen je bi) do /.adnjega časa, sedaj ])a stoji na marsikateii njivi požgan in popalen. Napadla ga je ki'om-pirjeva plesen, ki je v malo djieii dokončala svoje i)ognbno delo In ki ga preti nadaljevati sedaj tudi še na gomolju. 1'i i-zadet je zlasti zgodnji kromi^ir, prizadet pa tuili pozni ki'ompir. Pii zgodnjem krom])irju je veliku gnjilega, posebno na težkih in bolj vlažnih thiii. Treba bo letos krompir z vso ]in;vidnostjo spravljati v naše kleti, da ne bomo trpeli Še večje škode.
Fižolovo stročje je letos marsikje bolno in naiiadeno od glivic, ki na-rejajo po stročju tiste črne in nekoliko vdite pege, podobno črnim kozam. Nizki fižol in tudi nakolenc kažeta sicer šc dosti doiiro.
Pesa se tudi pali: Po listju so se pokazale rnjave okrogle pegice, ki se tako množč, da postane nazadnje ves list suh. Ker se jui tako napadeni pesi ustavlja vsa rast, se je bati, da bo letošnja pesa mai'sikje drobna.
Po strniščni detelji se je letos močno pojavila preden i ca. Marsikatero deteljišče je Čez in čez prepreženo s to rastlinsko golaznijo, ki ovija in mori ndado deteljo, ne da bi se ji mogli vspešno v bran postaviti, ker nimamo v tej dobi nobenega prîpi'avnega in izdatnega pripomočka proti tej zajedalki.
Tudi po travnikih seje med otavo sem in tja lazpasla ta Škodljivka in dela kvaro letošnjemu pi'idelku. Sicer so pa travniki marsikje trpeli vsled pojilav in sicer îtrcd prvo in sedaj zopet pred drugo košnjo tako, da se je in da se Ijo Še spravilo precej blatne krme. Pozno jirvo košnjo je kvarilo tudi deževno vreme.
In kaj naj rečemo nazadnje o našib vinogradih? Marsikateri nas vinogradnik bo milo tožil, da mu je peronospora vzela letošnji pndelek, ker nt o ])ravem času poškropil svojih trt Mnogi vinogradi so tr[)eii pa tudi zaradi letošnje t oče, ki mora vsako leto obiskati naše dolenjske vinograde in napraviti nekaj težke škode po njih.
Toča je letos sem in tja po Dolenjskem napi'avila veliko škodo tudi na drugih sadežih.
liogata letiim pa, ki se natu je skraja obetala, se bo pri enem in drugem sadežu močno skrčila, brez ki'ivde kmetovalca, ki se je letos na vse načine trudil, obdelati dobi'0 svoja zemljišča.	Rohrman.
Dopisi.
Iz Kostanjevice. Kakor svitla zvezdica na oblačnem obuehju se mi zdi lepa slovesnost, kateri priči sta bili pred vsem farni občini kostanjeviška in svetokriška. Osmega avgusta je obhajal svojo zlato mašo č. g. D a m j a n Pavlic, župnik kostanje-viški. Mesto kostanjeviško je obleklo za ta izvenreden dogodek pi'azniCno obleko, Res, nad vse marljive so bile (iekleta, ki so toliko množino zelenja in cvetja povile v vence. Slavnostni govornik je bil č. g. Ant. Lesjak, žuiniik in kn.-šk. duli. svetnik šentjernejski. V izijranih besedah je kazal, kaj je goreč dušni jiastir svojim ovčicam. Zato se i)a tudi sovražnikom sv. (-erkve v |)olu jfreteklem Času ni posi'ečilo kljub vsemu obrekovanju in natolcevanju, da bi napravili razdor mej Čredo in jiastirjem. Vse sv. zvanje dušnega pastirja je tako, da ga mora čreda spoštovati in ljubiti. Za to edinost je pa tudi nebeški Pastir pri zadnji večerji prosil svojega nebeškega i)četa . . •. Ne prosím Te samo za te, marveč tudi za tiste, ki bodo po njih besedi v rue verovali, da bodo vsi eno kakor si Ti v iDCJii in jaz v Tebi , . .!
Pii slavnostnem obedu se je zbralo leim število gostov krog zlatomašnika. Bili so zasto[iani vsi uradi, kar je čast. di'Užbi podelilo posebno ljubko pisano sliko. pri-si'Čnih najiitnicah nam je liitro potekel ])rijetni čas.
(J. g. K o z m a 1' a v 1 i č pa je pel zlato juašo na praznik Marijinega viuibovzetja. Slavnostni govornik um jc bil pi'cč g, dekan Fr. Scbwajgei-, Tudi sv. Ki'iž je pokazal sijajno, kako Ijnin in spoštuje svojega dušnega pastirja. ZlatomaSniku ])a je veselja prekip'evalo srce, ker seje prelepa svečanost mogla vršiti v veličastni, po njegovem obilnem Irutlu iJozidani novi hiši božji. Čudno! Zlatomašnika skupaj pi'ed i-ojstvom, oba duiiovnika, oba en dan pi'imicirala, oba en dan godujeta, oba i)ostala zlatomašnika, njuni župniji sta si najbližji sosedi . . .
Mi tijima kličemo iz srca: Bog A'^aju ohrani še v vinogradu Gospodovem toliko Časa: da (ianašnja zlata — v dijamantno spremeni se — sv- maša!
Iz sv, Križa pri Kostanjevici. Sv, Kiiž
je paradiž! Ta izrek je veljal ju'ed vsem pietečeni teden za našo iaro. Saj je biia oki^ašena z nebroj mlajev in tiilajčkov. Raz vsako liiso je plapolala trobojnica ter oznanjala, da pj-aznuje križevska l'ara velik praznik. i*i'idne žene in dekleta so za kratek čas kai' pozabile, da živimo v resnem vojskinem času, ter so z veliko vztrajnostjo plelle vence in snažile ter ki'asile veličastno našo farno cerkev. Osivelim možem so se kar potuladila Uca, da so prav z mladeniškim ognjeni sodelovali pri okraševanju cerkve ter kakor fantje dvajsetih let postavljali tiilaje in slavoloke. Z žarečim obrazom so jtribijali napise z besedami: „Pozdravljen, zlatomašnik, naš tolažuik — zdi'avnik teles — duš reše-nik!" —Zlatomašnika îunimo v svoji sredi, zato so vesela naša srca; zlatomašnika, ki je že skoi'0 îiO let naš dušni pastir, ki je torej med nami pj'eživel svojo moško dobo in nas gotovo tudi v svoji starosti ne bo zapustil. Na polju dela je osivel — na polju dela bo nturl, ker je šc l.rden, Čil in zdi'av — prava gorenjska korenina.
Po tednu priprav se je približal veseli dan, 15. avgust, dan zlate maše. Vse je vrelo v sv. Križ, da vidi gospoda svetnika Koztiia PavliČa ob njegovi petdesetletnici. Človek bi mislil, da bo videl starčka sključenega — toda videli smo moža še pri polni moči z močnim mladeniškím glasom. Ako bi krstim knjiga ne in'iOala, bi paČ ne mogli verjeti, da se mu začrtava na orjaških plečih že osmi križ, tako lahkih korakov in lepo pokoni^i je stopal pred alta)" (iospodov, ter opravil svojo daritev v navzočnosti preč. g. dekana — ki je imel prelep slavnostni govor; ])rispeli pa so k nam tudi večina prejšnjih kaplanov, kakor
tudi luvp. guspodjfl iz sosednih župnij.
Vsi skupaj pa smo molili: „Naj Hog iisliši vročo pi'ošnjo našo, da um darujete še diamantno niaŠo."
DomaČe in tuje novice.
• Proslava 85. rojstnega dne Nj. Veličanstva v cesarice Elizabete rezervni bolnici v Novem mestu. Povodom 8.5. rojstnega dne Nj. Veličanstva se je udeležilo vse vojaštvo, katero je zmožno hoditi, pontitikalne sv. maše v kapiteljski cerkvi pod vodstvom sanitete. Opoldne so dobili pri kosilu iiriboljsek obstoječ \'a svinjske pečenke, vina In cigaret oz. cigar. Po))oldne ob 4. ui'i pa so čast, dame Rdečega Križa pod vodstvom prebhigorodne g. baronice Ííechbacitove priredile na vrtu bolnišnice južino, pri katerej so bîli obdarovani s poticatiii, šarteljnoni, čajem in cigaretami. Pj'ireditev so počastili tudi gospodje od olicirskega dineja. Radost je bilo brati vojakom raz obraza, ko so videli, kako blaga in radodai'iia srca bijejo za nje tu v Novem mestu. Obrazi vseh so se obračali na kip Nj. Veličanstva in napivali so mu žeíeč zdravja, da bi Vsemogočni še dolgo ohranil sivolasega vladai'ja mogočne Avstrije. Fotogi'al' Dolenc je fotogi'aiiral celo sku-))iiio. Da se je slavnost izvršila na tako sijajen način, se je v prvi vrsti zahvaliti ceiij. damam Rdečega Križa, katere se niso strašile truda in potov, da so nabrale od posameznikov darove. Novomeščani in okoličani so zopet sijajno dokazali njihovo 1'adodarnost. — V namen pogostitve so darovali sledeči p, n. gospodje, gospe in gospodične: Ana Zujian Djubljatia 1 canjo grozdja;Fi'ancMajzelj Belacej'kev 1 2(>litrov vina; Martin Andrejčič .'Skoejan ,3 Skat, cigaret; pl. Langer Bršljin 2 polici, 1500 cigai-et; di'. Bertsclie Poganice 2 potici; Gebauer Šniihel 4 krone; (-ioi'iany Ruprčvrh 2 potici, 500 cigaret, 50 cigar; \\ïtschl
Kandija 2 potici; Appe Kandija 1 potico; Uhii Klevevž 3 potice, 500 cigaret; grof Marghe]'! v Otočieah iji plem. Pfill 3 police, 01'ehe, moko, čaj in rum; baronica Rechbach velik zavoj čaja ij! več steklenic runni; (íerdešič 1 jeibas jabolk, 4 1 vina, eno četrtino kg čaja, eno Četrtino litra žganja; Arcli čaj, sladkor, 20() cigaret; Smolík sladkor; Jlimi Turk 2 krone; Ecke! rum, sladkor; liergmann 1 koi'bo jabolk; dr. StraŠek buhtelne, 100 cigai'ct; dr. Vavpotič I potico, 10(J cigar; Kiissel 1 potico; Lončar 2 potici; dr. pl, ivočevar 100 cigaret; Mramol' 2 potici ; Fabjan 5 1 vina, ;i klobase; Jlurgelj slatlkor, čaj; Kalčič 2 potici; Mogolič I potico. Darovali so šc nadalje v (b'uge namene: g. M. Seidl 2 mernika krompii-ja; g, J. Ferlič 3 meinike krompirja; g. ,1. Turk 3 steklenice breskovega izvlečka, g. Antonija Pavlin v Oadrežaii 5 glav /clja. Ki kumar in 1 uíeriúk psenîce. — líne 22. avgusta 1915 so prii'cdili novomeški pi'ijatelji godbe koncert pri Tučku v korist ranjcnceiii v tuk. bolnici. Dohodek pr. 71 K 40 v, kate-i'ega smo pi'ejeli, bodeino porabili po na-ročihi dariteljev za priboljšek vojaštvu. — Težko je zahvaliti se vsakemu posamezniku, bodi toraj na tem mestu izrečena zahvala vsem oiiîm, ki so na katerekoli način prispevali, da se je rojstni dan Nj. Veličanstva obhajal na tako sijajen način. Istotako prisrčna Iivala veljaj gosp. lu'ijateljem godbe /a znatni znesek, kakoi' tudi vsem drugim dobrotnikom zavoda!
Farna procesija k sv. Roku, ki sc zai'adi deževja ni mogla izvi'siti pi'etečeno nedeljo, gi'c v nedeljo, 29. avgusta, ob istem času iz kapiteljske cerkve, kakor je bilo naznanjeno, in z istim vsporedom. Meščanje, pridite iiiTiogoštevilno, da prosimo Boga za zmago našega orožja in za skorajšnji mir, in sv. Roku se pa priporočimo, da nas s svojo mogočno priprošnjo pri Bogu obvaruje kužne bolezni!
Koncert v Toplicah se je zaradi izvanredno slabega vremena moral o .ložiti na nedeljo, 29. t. m., ker za tako deževje t]'anspo)l inštrutiientov ni bil urejen. V nedeljo pa se vrši koncei't i)rî vsakem vremenu. Začetek bode ob 7. uri popohidne in ne ob polu 8. uri, sicer pa z istim za-niiinvim vsporedom in v prid bolnim vo-jakotii. 1'rijatelji godbe, ]ii'idite tudi iz Novega mesta in drugih bližnjih krajev na koncert v Toplice, ki bode v zdraviliški dvorani.
Koncert pri Tučku, ki se je vršil v nedeljo, 22, t. m., uprizorjen jio novomeških gosi)odih prijateljih godbe, jo bil vkljub neugodneuni vremetni nad vse iiričakovanje dobro obiskovan. Bil je pa tudi vspored ndčen in prednašanje godbe izborno. Da je i)ilo občinstvo s koncertotu povsem zadovoljno, je pokazalo z veliko radodarnostjo, ker se je nabi'alo 71 K 40 vin., katera svota se je izročila vodstvu iV'sariceKlizabeCe bolnice v ])rid ranjenim bojevnikom.
Imenovanje. TnkiijSnji polkovni zdi'avnik g. livgen Rotil je imenovan Štabnitii zdravnikom.
Za goriške begunce je dai'oval samostan iireč, 00. kai'tuzijanov v Pleterjah po milost, g. ))roštu dr. Elbertu 100 kion. — Srčna zalivala!
Procesija k sv. Roku. Na dan sv. Roka, 1 (i. t. m., je bila procesija za otroke tukajšne deske in dekliške ljudske šole. Vi-eme i)rav posebno ni bilo ugodno. Otroci so se zl)rali v kapiteljski cerkvi, odkoder jih je peljal g. vikar. Bila je slaba udeležba, posebno od sti'ani dečkov. Oirok tako imenovanih „boljšiii" I'odbin sploii ]ii bilo videti, kakor iti tem ne bilo treba moliti. Pri ňmihelu se je jiridružila otidotna uiladina. Zgoditi bi se pa moralo nasprotno, ker šjiiihelski otroci so bili v zelo velikem števibi zbrani, za kar gre seveda posebna zasluga g. župniku in nčiteljstvu. ^Pakoj 1)0 prihodu v eei'kev je g. žuimik Ti-škan v jako lepem, otroku piimernein govoru, pojasnil namen jirocesije in mladino opo-
iiiinjal, naj moli za cesarja, pa])eža in naše vojaktí. iiiašo ji; daroval g. vikar. Po itiaši je liilo ilarovatijií, katerega ho se niali v obiiiicitii številu mleležili tď darovali za „Riltíči Krir ;-iS K ill V. Pohvalo je jia ti'eha izi'eéi siniljelskini ui^îtikaiii, ki so meil potjo iifsv. maso prav le])o pele. Bcï^ï daj, da bi bde uslišane molitve našili malili !
Umrl j« 25. avgusta jionoči v bolnici čč. gg. Usiiiiljenili bratov v ICandiji preě. g. Jožef Oiiiers, župink v pokoju v Sežani. Rojen jc bil 14. marca 184"). 1. v Laliověali na (loreiijskem. l'o^n-eb je bil 2G. avgusta ob 4. nri [lopoludne na šrnihehUo pokojia-lišfSc. — R I V. I
ft V bolnici Usmiljenih bratov v Kandiji
se nahaja I'anjenec M|hael Hanja, katerega je zadelo G krogelj. ňtiri so ga zadele na srbskcjM — dve pa na italijanskem bojíšÉu. Bil je pa pri vsem icin tako .srečen, da ho imel še vse tide zdrave, ko se iini iz-vle6e še zadnja svinčenka, katero ima do sedaj v levem stegnu. — V otnenjeni bolnici so bili v zadnjem času sprejeti še sledeči ponesrečenci domačini: Janez Bizjak, lEćenec ljudske šole v Řt. Jerneju, ka!.en'ga je po nesreči nkosil njegov tovai'iš in mu prereza! nicčo desne noge. — Franc Brat-kovič, učenec ljudske šole v Jeniejn, se je obstrelil z dinaiuitno patrono, katera mu je odtrgala til prste leve roke. — Jože Ivanetič, pos. sin va Sadinjy vasi \>n SeitiiČu, si je poškodoval desno nogo, katero mu je voz pomečkal. — Jože Vavlar, zidar z Vel. Viduia pri Št. Lovrencu, je bil napaden od nekega aj'liljerijskega desetnika, ki se je muiiil v ňt. Tjovrencu, in mu je z nožem přeřezal mišice levega nadlehtja. Dotični desetnik, katerega ime ni znano, jc ranil tam tudi nekega drnzega moža, Vavtarjevega tovariša, in nato pobegnil.
Iz zasedene dežele sc je oglasil ć. g. Valentin Knavs, iloienjski rojak, sedaj vikar Logje, pošta Breginj. l)oj)isnica z dno 2. avg. je došla s posi'cdovanjem Mednarodnega komiteja „Rdečega Križa'- v Genfu — via Bologna in ZLiricli — dne avgusta v Novomesto.
Posredovalnica za begunce uraduje vsaki dan 0(i 9. do 11. ui'e dopoludne v hisi „Illowsky" nasproti tiskai'ue J. ICi'ajec nasi.
Potres z dobro čutečim siinkom in Ijohiieiijem je bil v Novem mestu v sredo oh a. uri in 'HS minut dopoludue. Smer mn jc bila iz jugozahoda.
Iz ruskega ujetništva je naznanil Janez Ivavšck iz Orenhui'ga, da je tam nekje v njetništvii tndi Vikloi' Žagar, p. d. Malialićev iz Birčne vasi, obč, Řitdliel. — Oglasil so jc i)rviČ o Mali Maši lani Jožef (ilavič iz Potočarskc vasi pri Tíi'.Šljiiui, drngić pa je pisal Še-le aprUa 1915, da je zdrav in da biva v vasi Semeinifka, pošta Ht. Kamenka, Saiatovska gubernija,
Prosimo vljudno dotičnika, ki je dobil vojno dtJpisnico na novotneški pošti, na katei'i je bilo tudi naznanjeno, da se nahaja Martin Planin.šek iz Dol. Kamene skupaj s piscem v nckcju ujetništvu, da Ijlagovoli naznaniti naslov na Tlaninška u]-edtiištvu „Dol. Kovi(;".
Iz ruskega^ ujetništva jc pisal svojim starišem Jožef Šenicaj- iz Smolenje vasi št. 29, da se nahaja od dne 23. decembj'a 1914 v Tnrkestanu. Vojno dopisnico je pisal 27. jamiarija 1915 in je potrebovala 80 dni do tukaj. Od takrat tii več pisal.
Omejitev razpošiljanja nečednega perila, vže porabljenih (ponošenih) oblek in vže na videz zelo zamazanih paketov.
kr. ti-govsko mitiistrstvo je o napominjani zadevi izdalo posebtii nkaz, iz katerega naslednje posnamemo: Da se zabrani raz-šiijanje iiretiošnih bolezni se: a) ])aketi iz oliuženili kiajev z nečednim perilom ali s ponošeno oldeko, h) potem paketi splolt — hicz ozira na provenienco — ako vsebujejo miče-sasto (iiSivo) perilo ali tako obleko, in c) istotako tudi paketi z zamazanim vnanjim povitkom ~ sploii ne sprejemajo na poštnih uradih; istotako se tudi ne odpravljajo in ne dostavljajo
po poŠti. Tri pošiljatvah, ki so sicer drugače označene, o katerili se pa donnieva, da vsebujejo poti a) iu hj navedene pi'edmete, vjiraša se pošiljatelj a-glede vsebine. Sprejem takiii pošiljatev se takrat odkloni, ako se sumnja po izjavi od])ošiljatelja jiotrdi, ali ako on odgovor odkloni, ali pa hs Izogihtio od-govaija. Poštni uraili so upravičeni vsikdai-, ako sumijo, da vseliuje pošiljatev ]iod a) in b) označene pi'cdmcte, paket odpreti. To se vrši ob Jiavzočnosti i)ovahljenega odpošiljatelja, ali pa od njega označenega namestnika, evcni uelno ob navzočnosti dveh prič. Le-te se tudi takrat pritegne, ako se pošiljatev še-te pozneje, ko je bila vže odpravljena, odpre. Takrat se pošiljatev, ako se dotimevatije uresniči, takoj sežgc; prav tako se ima tudi ravnati s pošiljatvami, katere vže na zunaj kažejo znamenja, da so mrčesaste (ušive).
0	napominjanih dejanjih sestavi se jiapis-nik, o katerem sc poleg policijske oblasti obvesti tudi iwšiljatelj. — Pošiljatelj jamči za vsako Škodo, ki bi inistala vsled tega, da sc ni ravnal jio predpisih; po-šiljatve same ostanejo izključene iz jamstva poštnega zavoda.
Oklic, Naše junaške čete na jugu raidjo nujno veliko število iiraznih vreč, dolgih p]'ilično GO cm in širokih prilično 40 cm. Vreče naj bodo najiravljene iz trdnega blaga ( najbolje iz navadnega platna za vreče). Ituajo naj na odprti strani močno vrvico za zavezo in naj bodo ncopaz-
1	j i ve (rujavkaste ali sivkaste) bai've. Tudi že l'abljene vrcČe so dobro došle, če so še dovolj trdne. Za vreče hi se moglo na zahtevo po kakovosti tudi plačati znesek 50 do 70 vinarjev za kos. Takojšnje nabavljanje in šivanje takih vreČ je n a j n u j-ncjša patrijotična dolžnost, in vsakdo, ki daruje ali prepusti vojaški upravi Ic eno vrečo, bo pripomogel, da se zavratnega sovražnika, kiograža našo domovino, zanesljivo in sijajno iiremaga. Nadelo torej vse p r C b i v a 1 s t v o k r a n j s k o, zlasti pa naše vrle ženo in dekleta! Na najnujnejše delo! Mest» Ljuhljatia je na oklie gospoda župaua dalo vsej ile-želi dober zgled s tem, da je darovalo v isti namen dosedaj že 8312 vreč. Vreče naj se oddajejo pri občinskih nradib, ki bodo i)otcm izročdi večje množine nabranih vreč na pristojno c. kr, okrajno glavarstvo, da jih odpošlje na vojaško upravo.
C. ki', deželno pi-edsediiištvo v Ljubljani.
Poziv na nabiranje i- o b i d n i h i n j a g o d n i h (s m u k v i č n Î h) list o[v kot nadomestilo za čaj za v o j a k e. 6aj je jako važno živilo za armado, kojega uvoz nam je sovražnik preprečil. Na srečo razpolagamo, kakor je med ilnigim izkušnja v zadnjem času jiokazala, z nadomestilom in řiicer domačega izvira; čaj iz ndadih i'obidnih in jagodnih (smukvičiiih) listov. Letos jc i)otreha tega čaja večja nego v pi't-'tcklem letu, treba jo zatorej nabrati veliko množino robidnega in jagodnega listja da nc bodo Irjieli ])rej aH slej naši vojaki na pomanjkatiju čaja. — Nabiranje rohidnib in jagodnih (smukvičnih) listov poskrbé najbolje občin.ski uradi in šole. Tam kjer se pogosto dobijo robide in jagode (smukvice), nabira naj šolska mladina njihove liste ob šole pi'ustih dneh s i)rivolitvijo (iotičnega imsestnika in pod nadzorstvotii in vodstvom kake učne oseiie. — Pri nabij-anju in nailaljnem ravnuuju z nabraniiid listi, treba se je držati sle-dcčiii pravil: 1. Nabirati je treba rohidne liste imsebej in jagodne liste posebej.
2.	Pri)io!'o("a se nabiiati le mlade in nežne liste, ker samo taki dajejo dober Čaj! Sla!)obarvni in stari listi niso samo nič vi-edni, temveč skvai'ijo celo pridelek.
3.	Nabirati jc tieba tiste izključno le ob suhem vremenu. 4. Nabrane liste sc mora čimprej in z največjo pozornostjo posušiti, najbolje na soliicu. Ako bi se moralo sušiti jih v senci, naj se to zgodi v zračndi prostorih, v katerili ni jiraliu, n. pr. na podstrešju in, če-le mogoče,
na lesah ali ^ pleteíiicah, ki so prevlečene s suknom. Ùim močnejši je pi-epih, tem hitreje se sušijo listi in tem ie])še je tndi dobljetio blago. Liste, ki so v tatddh |)lasteh razpi'ostrti, naj se večkrat obrača in suši toliko časa, doklei' se ne z a č n ej o lomiti. Pri nengodnem vrememi se lallko suši pi-e-vidno v malo zakurjeni peči ali pa v sušilnici za sadje. 5. Posušeni listi naj se zamotavajo zgodaj in ob vlažnih dneh, kar je najbolj primeiiio, ker so listi v tem časn tiajbolj gibčni ter se ne lomijo tako lallko. Na noben naČin pa ne smejo b i t i v 1 a ž n i, ker lahko oijlesnijo in postanejo tako nerabni. G. Suhi listi naj se zamotajo v vrcČe ali zaboje in sicer robidni listi posebej in jagodni (smukviČnij listi posebej. 7. Pošiljati neskrbiio jiosnsenc liste ali pa ce i o sveže (n e ]) o s u Še n c) je brez pomena. iS. AÍanjše jiošiljatve naj se poš-Ijejo po pošti, večje pa po železnici tvrdki: Viktor Adh;r, Fabrik chemischer Produkte in Obei'laa bei \Vien (postaja Oberlaa c. kr, državnih železnic) kjer se pod nadzorstvom C. ki', kmetijsko-kemičnega poskuševališča nadalje obdelajo in nato dostavijo določenemu namenil. 9. Zavojev se ne more vrniti, ker služijo za svoječasno razpošiljanje čaja.
Surovi petrolej se je zaplenil s cc-sarsko odredbo. Vsled vojske niso iz Galicije odvažali surovega petroleja, zato jc začelo primanjkovati bencina, petroleja in olja za mazanje. Da se torej pospeši čiščenje surovega olja, se je zaplenil.
Prve italijanske zvonove za našo vojno zbirko je iiplenil 30. julija poročnik Piiirarer z majhno jiatrolo v neki večji italijanski vasi. Poi'abili jih liodo za nli-vanje naših topov.
Kot prilogo pridejali smo današnjenui listu cenik najvišjih cen za živila v tiovomeškem c. kr. okrajnem glavarstvu.
Vojni pregled.
Ti'diijava Kovo (4corgievvsk, zadnja sovražnikova opora tia Poljskem, je padla. Ijetih je bilo i) ruskih generalov in 85.{)O0 mož ter zaplenjenili nad 700 topov. K temu padcu trdnjave so avstrijski topovi veliko pripomogli. — Velik del ruskih čet je vržen v trdnjavsko ozemlje Brest-Ijitowska. — Rusi so zelo zmedeni. Duma se bo posvetovala o predlogu, da naj se vse tiste, ki so zakrivili izgubo Galicije in Poljske, izroči javnitii sodiščem. — Rusi urijo dva milijona mož. — Kuska vlada je rumunski predložila jioseben zadnji predlog, da bi v zatlnjem trenutku pridobila Rumunijo s sijajnimi ponudbami. — Naše čete so zasedle Kowel, ki je važno železniško križišče blizu 90 km vzhodno od Ciiolma. Kowel leži ob reki Turiji in šteje okolu 30.000 prebivalcev. — Seve-1'ozaliodno od Bresta - Litovskega so bili Rusi vnovič vrženi nazaj. — Francosko časojiisje obupuje nad položajem ruske vojske. — t-irški kralj je poveril sestavo ministrstva Veiiizelosu, ki je sprejel to naročilo. -- («iška se pripravlja na vojno za vsak slučaj. Pri Solunu je zbrala 30.000 mož. — Ruska poslanika v Soiiji in Atenah sta pozvana, da vložita prošnjo za odstoji. — Iz (Jalaca poroča iiukareška „Minerva", da je šlo zadnje Čase veliko francoske, angleške iu japonske nninicije na Rusko. Y donavskem pristanišču Reni leži 4500 vreč moke za Srbijo. Uavnofam zidajo t.udi železnico k Donavi. — Angleški kralj in kraljica se bojita Zcppelinovcev zato bežita na sevei'no Angleško. — Zepelinovci so povzročili v Londoiui že veliko Škode zlasti v vzhodnem delu mesta, kj(;r je bilo porušenih več hiš. — Na južnem krilu primorske bojne črte je pre-tiiagala naŠa težka artiljerija sovražne topove ob izlivu Soče. — Italijani so izpraznili vzhodno od Tržiča svoje jarke in so bežali pred ognjem iiaŠili topov. — Vsi laški iiiipadi na Krasu in Tolminu so
liili krvavo odbiti. — Italija jc napovedala 22. t. m. Turčiji vojno. To je 21. vojna na})oveii v sedanji svetovni vojski. Pravih razlogov seveda Italija nima za to napoved, — Laške želje so jiač, da vojna napoved Italije Turčiji potegne tudi balkanske države v vojsko. Ona misli cló, da obstoja med njo in Uunuinijo pogodba, da moi'a Rumunija jirva v vojno, če napove Italija Tuj'čiji vojno. To jia ni resnica, ker Rumunija je še vedno gospodar svoje usode.
Najnovejše vesti»
Včerajšnje večerno zvoncnje raz kapiteljskega zvonika nam jc naznanjalo radostno vest, da je padla mogočna trdnjava
Brest-Litowsk.
Kor. urad potrjuje to danes v brzojavki.
Dunaj, 25, avgusta. Uradno se poroča: Na odseku Dobrdobske visoke planote je bila sovražna pehota, ki se je vgnjezdila na južnem robu Griže lîrda, po ognju naših tojiov prisiljena, da je liitro zapustila svojo postojanko. — Našo bojno črto južnozahodno od Sv. Martina je zopet obstreljevala težka artiljerija. Opoldne so jiričeli Italijani tn iznova tiapadati, a bili so odbiti ravnotako, kakor predvčerajšnjim ; došli solcblizn naše obrambne črte. — Pred goriškim in tolminskim obuiostjem kakor tudi na Krnu jc bilo pritucroma mirno. Živahno pa delnje sovi'ažnik pred Bovccm in Rajblom. — V tirolskem ozendju se je razvilo več bojev. — Sinoči jepričela i»rodi-rati sovražna pehota proti zahodnemu odseku Lavaronske visoke planote. Na obeh straneh Tonalske ceste napaila od jutranje zarje več italijanskih liataljonov. Boj se tn še bije. " Artiljerijski boji se nadaljujejo skoraj ob celi meji.
Namestnik iiačclnikii generalnega štaba: \>l Hiifer, fml,
Beloicranjski - vestnilc. -
Iz Črnomlja. Oesarjev rojstni dan se je praznoval nad vse sijajno. Na predvečer se je med slovesnim pritrkavanjem zvonov mesto razsvetlilo in razobesile zastave, ki so raz vseli oken plapolale. Bil je očarujoč pogled na mnogovrstne lučice in lam])ijonČke in vmes cesarske, deželne in mestne zastave. Posebno se je izkazalo stanovanje g, okr. glavarja na glavnem trgu v poslopju „Posojilnice".
Na Rokovo IG.avgusta seje vršila vsakoletna zaobljubljena i>rocesija k sv. Križu naGiaškem vrlin (Gradezbcrg). Strašna morilka kolera, ki je leta 1855 razsajala po kočevskem in črnomaljskem okrajn, je prisilila Kočcvarje iz koprivniske žuimije, da so se zaobljubili k vsakoletnemu romanju na Rokovo k sv. Križu na Oradezberg, kar tudi vestno in vztrajno izpolnjujejo, o Čemur sc lahko vsakdo jirepriča, ako se udeleži te procesije iz Kujirivnika k poltretje ure oddaljenenni sv. Križu med kočevskimi liribi po cesti navzgor in navzdol. lideleženci pridno molijo sv. rožni venec i[i pri'pevajo med polom litanije kljub strmemu hribu, ini katerem stoji cerkvica, odkoder se nudi diven jTogled po vsej Belikrajini in sosedni Hrvatski do Zagreba, Lega tega kraja je kakor ustvarjena za romanje, zato tudi Beli-Kranjci in Hrvati kaj radi tja zahajajo. Velika stenska slika na desni strani Ti iiaže staro romanji! Kočevcev v narodnili nošah na „(iradezberg". Na Rokovo je koiirivniški g. župnik med služb» božjo opozarjal v zinimeniti průpovědi, kjer je razložil jiomen in namen tc procesije ter vsitodliujal svoje Župljane, naj zvesti ostanejo svoji obljubi ter jo vsako leto ohňové na tem kraju, kjer Marija sedem žalosti deli pomoč in uteho ol)jokaniui otrokom Eve v solzni dolini, in bila koprivtiiška župnija pod zaščito preblažene Devici! obvarovana pred strašno morilko - kolero.
Iz Adlešič, 21. avgusta. Teden pred veliko mašo bil je /,a líelo Krajino prav nesrečeti. Skoraj celi teden stuo itneli neugodno iji i>rav iiioki'0 vi'ctnc, da niso mogli ljutije sušiti otave in detelje, katere so imeli obilo pokošene. Deževalo je skoraj vsaki dan, večkrat pa tudi se bliskalo, grmelo in treskalo. Večkrat smo imeli viharje z nalivi. Omenil sem že v zadnjem dopisu o nevihti iti toči dne 11. t. m. Naj pripomnim tu, da sc toča na gi'ozdju zdaj prceej bolj pozna, kakor [)a se je prvi dan po toči, ko smo mislili, da škoda ne bo jtrevelika. Najbolj so prizadeti vinogradi v Mali Plešivici in Selili. — 14. zvečer nastal je zopet luid viliar, ki je močno otresel sadje, z grmenjem, bliskom in hudim nalivom. Kako strašno je v istem Času pobila toča v sithorski župniji, s[)oročale so zadnje „Dol, Nov". A pri nas pripovedujejo, da jc v istem Času pobita tudi okoli Šeiuiča. V nedeljo, na vel. mašo, pa jc neki kmaio po zdravitiiariji toča pobila v Podzemlja, odkoder je šla neki na Hrvatsko.
Letošnje poletje imamo eelo pri nas, kjer imamo skoraj vsako leto sušo, preveč dežja. Vsled obilne mokrote in hladnega vremena ne nnn'e zoi'Cti liirSîca, ki' je vsjtomladi prav lepo pokazala in je zrastla nekatera do 'à metre visoko. Gnije tudi že krompir, posebno rani. Sadje pa je letos nenavadno Či'vivo, jiosebno jabolka in tudi slive (češplje), kjer jih je kaj, da močno odpadajo. Preobilna mokrota, megla in hladno vreme škoduje pa v ]n'vi vrsii jiosebno grozdju, ki sta ga napadli hudo strupena rosa in plesnoha, da bo ti'gatev, kakor se vidi, žalostna.
Kako blizo smo Karlovcu, posebno v zračni črti, nam spričujc to, da slišimo k nam večkrat čez Kiiniče sem, prav razločno regijanje strojnih pušk, na katere se učijo streljati vojaki v Karlovcu.
Nabirajte perutninsko pičo za bodočo zimo!
Nihče ni v stanu vedeti, kako dolgo bo trajala vojna; za eno jo gotovo, da moramo novo žito za ljudi hraniti, naj pride kai' hoče. Izkušnje preteČcnega leta naj so nam nauk, da moramo za zimo kolikor mogoče zgodaj poski'beti, 0(í glavnih krmil za perutnino, t. j. od žita, ne pričakujmo preveč, ker so priiielki letošnje žetve zaplejijeni, njili razilelitev bo urejena kakor zahteva človeška poraba. Priporočeno je torej zbirali nadomestna krmila, ki smo se jih naučili šc-le v vojnem času popolnoma izkoriščati in kijih je še sedaj dovolj dobiti jio nizkih cenali ali celo zastonj. Taka krmila so predvsem razna zelenjad, ki more posušena in zdrobljena (kot re-zanica ali moka) in pozimi popaljena ko-likortoliko nadomestiti otrobe in žitni zdrob. Taka zelena piča je seno, vse vrste detelje, zlasti domača detelja, bela detelja, rumena deteljica, lucerna (n e m š k a d c t e I j a), e a p a r-zeta, seradela, itd. Taka posušena zelenjad največ učinkuje s svojo veliko vsebino redilnih soli in dišečih snovi enako kakor pri sveži zelenjadi, katere soli in snovi čistijo kri, jo ugodno sestavljajo in so za to izredno zdrava. Ta sušena krmila imajo v sebi toliko beljakovin in tol-ščobe kakor žito, izvzeniši ovsa in tur-ščice, so pa seveda veliko ceneja. To velja tudi od senenega droba, (. j. od tistih odjiadkov sena, detelje, itd., kije na skednjih, kjer se ga dobi vse polno na tleli in sicer^ pomešanega s semenom od trav in plevelov ki nadomestc žitno zrnje.
Hazentega se dobi. Če kje slučajno ni takih zelenili krmil, še marsikaterih drugih zelenih krmil zastonj in sicer razne dobro porabiie plevclne rastline, Ivi povsod rastii na potih, ob mejah, na grobijah, i)UŠčali, itd. Te i-asHine jc priprosto izruvati ali i)orezati, jih posušiti
kakor seno ter jih siiraniti za zimo. Najbolje jih je kar zeleno s kako slamoreznico zrezati, potem na zraku in solncu razgrniti in ob deževnem vremenu pod kako strelio na zračnem prosioi'u hraniti in večkrat obračati. Seveda se lahko te plevclne rastline tudi najprvo posušč; in potem «e-le pred porabo razrežejo ali zdrobijo. V tem pogledu tvorijo izborno zimsko piČo za perutnino vse vrste kopriv, pirnica, regrat, kisliea, ščaljok, travniška dresna, vrtna lebeda, kurja črevca, kaniniščnica, natresk, žegnani koren, gosja trava, kisla deteljica, dišeča rutica, vrbnica, krebnljica, poljski kumili, mišji trn, kozja noga, pljučnik, brunelica, grenkuljica, trpotce, majjctica, rman, lapuh, raznovrstni osati, divji regrat, ramšelj, poljska goršica.
Enako kakor te plevejne rastline so dobre krmske primesi, ki jih ni podcenjevati, posušeno in zdrobljeno listje, ki sc nabira še zeleno od mesca avgusta najdlje do sredi meseca septembra, od brez, bukev, ČeŠminja, ribeza, jagod, malin. Šipka, belega trnja, jerebike.
Kdor s paznim očesom okoli hodi, vidi veliko iiniožino dragoceno zelene krme, ki se navadno zametuje, ki se pa v vojnem času vsekako mora skrbno nabirati, kajti potem niso več upravičeno pritožbe o pomanjkanju piče in o previsokih cenah krmil.
Nadaljna krma, ki ima isto vrednost kakor žito, sta želod in divji kostanj, ki sta prav posebno vpoštovati, kjer jih je dohiti. OluŠeii želod iii divji kostanj je veČ dni v vodi, ki se večkrat premenja, namakati, da se jima odvzame grenkoba, potem ju jc dobro jiosušiti in pred porabo zdrobiti. Za eno kokoš popolnoma zadostuje namesto žita na dan 30 gramov tega zdroba. Končno je skrbno paziti na vse odpadke iz vrta in iz kuhinje in je vse, kar se ne da takoj pokrmiti malim živalim, posušiti, kajti posušeni kuhinjski odpadki od zelenjadi (raviiotako kosti, ostanki mesa, kože, jajčne lupine, itd.) so izborno krmilo, ki se posušeno in hranjeno v zračnih prostorih dolgo drži, — Kdor torej pridno nabira pičo za perutnino, more le sebi in splošnemu blagru koristiti in mu ne bo treba tožiti o pomanjkanju krme ter ne ho moral iz tega vzroka perutnino zaklati, kar se je, žal, vsled nevednosti lansko leto godilo,
Raznotee*o.
Varšava je bila glavna trdnjava na Rusko-Pidjskem, kamor se stekajo ceste in železnice iz vse dežele in kjer je glavni prehod Čez i'eko Vislo. Že ob Napoleonovem Času je igrala Varšava veliko vlogo. Dunaj jc od Varšave oddaljen nekakih 700 km. Leta 1911 je štela Vai-šava 8ÍÍ4.000 iire-bivaleev in sedaj žc gotovo več, ter ima bogato industrijo z nad 370 tvornicami. Največ prebivalcev jo Poljakov, kacili 30 odstotkov Židov in okoiu devet odstotkov Uusov. Iz A^'aršave vodijo najvažnejše železniške črte v Petrograd, Moskvo, Brest-Litowsk, Toj'iin in Krakov. obražcvaliŠČi je Varšava dovolj preskrbljena; ima nad 300 šolskih zavodov, pet gledišč, umetniške salone, koncertne hišo, nad .^lO zdravstvenih zavodov in bolnišnic, mnogo dobrodelnih naprav in veliko ki'asnih nasadov, stavb in spomenikov. A'^arŠava zasluži po svoji moderni uredbi in po množini prebivalstva ime velemesta. Varšavska guhcrnija jo zelo rodovitna, Ljudstvo je miruljubno, pridno in z vsom zadovoljno. Vai'Šava je glavno skladišče ruske armade. Po zatrtem uporu Poljakov so llusi 1. 1832 napravili v Varšavi boljšo utnlbe, ki so ]ia za sedanji čas brez iKunena. ^Moderno so začeli Varšavo utrjevati šc-le leta 1908. Te utrdbe leže okoli 10 km oddaljene od mostov Čez Vislo, ki je po 500 do 700 metrov široka. Po enem takem železnem mostu gre zgoraj železnica, spodaj jia cesta. Hazun tega ]io.speŠuje promet čez reko 28 parnikov. Izhodno vai-Šavsko predmestje se imenuje Praga. Tukaj so se šo iiusi nekaj dni
držali, še-le dne 9. avgusta so bili izgnani ter so se morali zopet dalje [U'oti izhodu umakniti.
Kovno, ki je i)a(no v nemško posest, je glavno mesto gubernije Kovno iii šteje okolu 75,000 prebivalcev ; jiolovica je Židov. Leži ob izlivu reke Vilije v Njcmen. Ivovno je moderno utrjena trdnjava z 9 torti. Ustanovljeno je bilo mesto v 13. stoletju.
Now/O-Georgijewsk spada med trdnjave iirve vrste. l'o velikosti jo nekoliko manjše mesto od Varšave, paČ pa je baje modernejše zgrajeno. V trdnjavi je ])rostora za okolii 5D.0O0 mož. No\vo GcoJ'gijewsk ima osem fortov; tri na desnem in Štiri na lovení bregu Vislc, Pravi ustanovitelj te trdnjave jc Napoleon 1.
Brest-Litowsk, katero je že civilno prebivalstvo za])ustilo, je veliko mesto, ki ima okrog 48.000 duš, ter leži na vzhodni obali Huga, približno dva kilometra od trdnjavskega jedra. Mesto je večja ruska trdnjava z 12 forti, s popolnoma modernimi napravami z betonom In oklojii.
Mirovna akcija sv. Očeta, Čuje se, da bo, kakor vse kaže, papež pričel z inicijativo za izmenjavo mirovnih predlogov in da bo ta inicijativa najbrže imela uspeh. Dal Bog!
VojaSki Žepni Koledar, — Novi žepni Koledar Zli slovciiNktí vojake za leto ItlHJ. Sloveiioki vojiiki, ki so oJhtij!\li Uit bojišče, so si srútio ííyleli kakega kole-diirjH mi ioto IUir> l'rnvili bo, dii fta v strelskili jnrkili silno težko pogroáujo. Žalibog jm že ol) Novem letu ui bilo doliiti nobenega kolciliirju. vet'., Nh tisoiie íílo-vetiskiii vojakov mora biLi IuLoh bruz koledarjii! Tifiktinia fiv. Oirila v Mariboru jo loroj dobro «»trefila slovcu-ekiin vojakom, ko jo oiikrbelft in izdala zb uje poBcben „Koledar za loto lillU", ki izido te dni, 1'rav [latnetno je bilo, lia Ë0 se v ta koledar šo Bjirojeti tudi zadnji i inctii^i lela IMlû, tako, da najdejo tisti vojaki, ki ai niau mogli pojiroj kupili koledarja za 1. 1ÍÍ15, pri uovem koledarju tudi inesoe Kopteniber, oktober, november in deecinbuT od letoSujegu letn. Koledar za vojake torej aega od inoi^i'a iicptembra ][)15 pa do kouea lola 1910. Ta koledar pa iii prijiraven patiio za vojiike, iiitipak bo tudi prav zanimiv, da, celo jiolreben xa, njihovo domače. V kolodarjii je namrei Rola vrsta praktiižnili in fasu primernih iMaakov in spiKOv, katero bodo jmtrebovali
vojaki iu njihovi soroiiDiki" doma, Na prvem mestnima koledar krušno iliko cesarja Frauea .loicfa I. kot naj-viijegu vojskovodjo. Vsebina koledarju obsega: Foitni tarif jn določbo /.a vojno po.ito; nato Nludi članek Sovražnik pod lastno Bti-ebo", ki svari vojiike pved pijan-Ěevaiijenj; dalje ju lazložcnii oi-Kaiii/ai."ija na.ie vojske ter vojftSke stopnjo pi-i nio.^tvu in jiri nisniikih. Posebno važne pa so te-le razprave: 1. Hríavne jiodpuro za družino mobiliziranih. Pokojaine za vdovo iu otreko v vojski padlib vojakov. Ji, Podpore /Hostiilim padlih ali piiřre^íaiiih vojakov. 4, Kako jc prcskrbljeiio xii vojaike invalide iu njiliove drniine. 5. Dezelno koinisijo za oskrbovanje ranjenih vojakov. (J. Odlikovanja ža moitvo. 7. Nekatera drnitva in zavodi, ki jiodpîrajo družine uiobiii'ziratiih, uli pa invalido. 8. Kako so pi.ie in pošilja denar vojnim njctnikotn. i). Kam se je treba obrniti, ako hočeJ o knkoiu vojaku krij i/.vedoti. Posebno pa jo ta koledar 5o prijtoročila vreden, ker ima oil koncu H raznih vzorcev, kako jo troba delali jiroinjo za iHzne podpore in pokojnine. Ker jo koledar namenjen za krščanske vojako, zato so koledarju pridsjane raxnc krasne molitve, ki so primerne za vojaka na bojiiSču, iu lopa slika božjega .Srca Jezu60VCf;s, kar bo naSini jannbom gotovo posebno ugajalo. Koledar ima 80 tiskanih strani iu ob konťíu je še zraven vezanejçrft 48 listov pralnega papirja za zapiske. Vezan je v močno platno. K vsakemu iztis\i jû pridejan 1 svinčnik. Stane jia 1 komad H poátaiuo vred Î krono, brez jioštnine 10 vin. uinoj. Denar za koledar se naj pošlje naprej iu sicer najbolj.io v znamkah, ker se potem v pismu vsaj lahko napiše, kaj si kdo naroči in na koga se naj poSlje, na poštno nakaznice )ia se /daj ne smo niS pisati ; vojaki iz bojišča pa naj poiljojo denar po vojnopoštni nakazniet, ker nimajo znamk pri rokab. .Slovenski vojaki! fiezito ]>o Kvojctu koledarju! Znanci in prijatelji! Naročite svojim vojakom la koledar na bojiSčo, da jim bo krajJi čas.
Somišljeniki, sezite pa Midi sami po tem koledarju, ker hodete ujegovo podučno članke potrebovali že zdaj med vojsko, pit tudi poznejo, ko so bo treba ]io-tceovati za razno pokojniuo in podporo. V koledarju najdete vse potrebno! Koledar se narnôa pod naslovom; „'J'rji o vina tiskarne sv. C iri Jtt v Mariboru, Koroška costa štev, 5,"
Drožbeni ottlic.
E 39(i/15
Dtte 20. septembra 1916 predpoludne ob 9. url bo ]iri C. kr, okrožnem sodiMu, v izbi st. iii na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nc-Iiremičnin :
iiomljiSk.i knjiga Gotna vas, vi. H. 30B polovica: Hiša z lopo in kapnieo in svinjakom ter njiva, (.'enilna vrednost SUOK. .Vajmaujíi ponudek 133 K.
Pod najuianjiini pouudkom se ne prodaje.
C kr. ckrajno sodišče v RudoHovem, odd. IV..
dne Itj. aviçUKtii 1H15,	59
Velika svota denarja
so zamore nak|jiičiti vaakoiiiiir, ki jiostaiie nas iiaroiiiiik, — Hrezplačna poja.snila pošilja: Srečkovno zastopstvo 13, Ljubljana.
JOS. BEROMANN,
LEKARNA v Rudolfovem,
^t;^ kupuje po najvišji ceni
= stupo (seme)
lisičjega
(glej podobo)
gorčično seme (ženof), : : : kamiBice : s s
in druga zdravilna zelišča iii cvetje.
-A.
§
4H-4-SÎ


&
PopoinoiQ varno noložcn denar. eMILNIGftie PiSeJILtllGI
/ii Kiiiidijo in okolico, reg. /adr. z iieoni. zavezo = V lîistiï^ïn doiiiii v Kiuidiji
aprejcma hranilne viof^e od vsaccga, ěo je njen ud ali iie, ter obrestuje po
4'
1-0-21
na leto t)rez odliitka rcntiir^a tiavka, katerega sama iz svojej^a plaiiiije.
« e # # • •