jtajvečja ixbera najboljših iz najcenejših vokoles . šiyaluihsl~ojev za rodbino obr W2Z2Z2SNM=2=Z;MZMW Ivan Sax in Ljubljana, Dunajska cesta 1 7 &*S=t,ASBMZSWMZMMSW5Z Jožef Steger, in dr. Adolf aum, c. kr . okr. šol. nadzornik v Imstu dvorni in sodni odvetnik na Dunaju, poslovni vodja društv a Ostem Verein geg . Trunksucht . Poslovenil i Cn?s, 40 vinariev. 1906. Vodilo: »Alkohol bolj opustoši nego kuga, lakota in vojska. " W. Gladstone . Tiskal Iv. Pr. Lampret v Kranju . 'Jedeh mladina o alkohol z 0 pitju in pijacah. Kdor se je spotil pri delu . ali kdor je pri toplem vremenu napravil dolgo pot, mora iz telesa izpuhtel o tekočino nadomestiti, če hoče telo krepko in zdrav o ohraniti. Čut, ki človeka opominja naj pije, se ime nuje žeja. Žejo ugasi edino le voda in sicer v vsak i pijači, ki jo zaužijemo, edino le voda . Ce primešam o vodi vina, ali če pijemo pivo ali vino brez vode, na m gasi žejo edino le voda, ki je v teh pijačah, pri piv u približno devet desetin . Nasprotno pa provzročajo drug e snovi, ki so v teh pijačah, žgoče draženje, ki ga v njih nahajajoča voda ne uteši ; ridi tega so opojn e pijače tem manj sposobne utešiti žejo, čim močnejše so . Že od starodavnih časov ,sem se pri svečanih priložnostih uživa poleg obilnega obeda vino ali pivo . A tudi mnogi taki, ki ne žive ravno v izobilju, so se na vadili uživati te pijače pri vsakdanjih obedih, kar s e jim zdi zelo imenitno. Da, najmočnejša vseh opojnih pijač, žganje, katero so se naši ljudje pred mnogimi stoletji od Arabcev naučili pripravljati, ' je veljalo ko t čudovito krepčujoče, zdravilno sredstvo ter so ga zat o imenovali ž i vl j e n s k a voda, aqua vita, kakor ga še dandanes imenujejo Francozi . Ze od nekdaj je znano, da te pijače, čim več s e jih použije in čim močnejše so, privedejo človeka v e uso ooslati 3 br c ,.ora vede b1 .go o te sprejet i ,je se da tu i Vi podpirat e stinenéno med i cvenskim nrodo . Ako bla ovo sprejti o i... so erne za knji p e zapri , im azd-litev me d IDI, ovolit vso lati ? -4-4 4 ~÷ neko zoperno stanje, pijanost, v katerem človek tak o govori in ravna, da bi se trezen sramoval ali bal tako govoriti in ravnati . Že davno je znano, da prav lahko preveč pije, kdor se da zapeljati, da brezskrbno pije in da je navada preveč piti pogosto vzrok bolezni, mnogokrat tudi popolnega pogina človeka . Zdravniki , duhovniki in učitelji so že v starodavnih časih svarili pred opojnimi pijačami in jih marsikaterim, posebn o mladim ljudem, popolno prepovedali . Kljub temu pa je uživanje piva in žganja do naj novejšega časa skoro po vseh deželah redno in znatn o naraščalo ; v Avstriji se je uživanje žganja od l . 1889 do 1899 več kot podvojilo in uživanje piva od l . 1879 do 1899 skoro podvojilo. To naraščanje porabe piva in žganja se opaža povsod, kjer se velike tovarne pečajo s kuhanjem piva in žganja, kar donaša podjetniko m velik dobiček. Strahovite svote denarja se nalagajo v pivarnah in žganjarnah. Tisoče delavcev in stotine vodij , kemikov in tehnikov se peča z izdelovanjem opojni h pijač in razna podjetja tekmujejo med seboj, katero jih bode več prodalo. S točenjem in razprodajo n a drobno teh pijač si služi tisoče gostilničarjev in nji h uslužbencev svoj kruh in radi tega skušajo kolikor mogoče mnogo pijače prodati. Vsi ti, ki pri tem iščejo zaslužka in dobička in vsi, kateri so navajeni na t e pijače, ki so se jim toli priljubile, nočejo o njih škodljivosti ničesar slišati ter jih nadalje hvalijo in vsakemu ponujajo. Beda pa, ki nastane iz pijančevanja, je privedl a do tega, da so se v zadnjem času zdravniki in z a ljudstvo vneti ljudje pričeli temeljito baviti s prouča 5 vanjern vpliva opojnih pijač . S poizkusi na živalih, z opazovanji pri ljudeh se je dognalo, kakšne premernb e na- telesih provzroča po zaužitju snov, ki je v vseh teh pijačah in ki se imenuje alkohol ; zasledovalo se je , kako pogosto človek vsled pijančevanja izgubi telesn o in duševno zdravje, obuboža, učini kaznjiva dejanja ter sebe in svojo družino ugonobi . Kar se je pri teh opazovanjih dognalo, so dejstva , katera naj bi vsakdo poznal, kogar, skušnjava moti , zapasti vsaj deloma sedanjim pivskim navadam ali, k i je v nevarnosti, da vsled njih propade. In kdo je bolj izpostavljen tej nevarnosti, kako r naraščaj mladih ljudi, vi, ki nikakor ne morete dočakati, da bi odrastli šoli ter začeli živeti in v tako imenovanih živi jenskih nasladah kakor mogoče hitro starejš e dosegli, ako ne celo prekosili ? Kdo pa je tudi bolj sposoben in bolj poklica n premagati stare slabe navade in predsodke kako r mladina, ki še ni suženjsko vdana tem navadam i n ki je vedno pripravljena, posmehovati Se starodavnim navadam . Kakor hitro se bodete prepričali, da so to res le stare razvade in zmote, katerim se imajo opojne pijače za hvaliti za priljubljenost, lasi ne ugase žejo, ki telesa n e krepe in ne grejejo, in vsako leto tisoče oseb obol i radi njih, znori in obuboža, bodo gotovo mnogi izme d vas mladega ljudstva imeli toliko poguma in moči, da bodo obračunali s starimi razvadami in predsodki, kateri opojne pijače še dandanes negujejo. Sledeče naj vas pouči ; premišljujte in uravnajte svoje življenje po tem, Alkohol ali vinski cvet . Tako se imenuje snov, ki provzroča v pivu, vinu in sadnem moštu opojno učinkovanje. Ako je alkohol čist, je brezbarven, lažji kakor voda ter gori z višnjevkastim plamenom . Nastane pri kipenju snovi, ki imaj o v sebi sladkor kakor grozdni in sadni mošt ali slad (vzkaljen ječmen) ali iz katerih se napravlja sladkorn a snov, kakor iz krompirjeve moke Žgaiij e in drugih močnatih tvarin, katerim se prida kvasu . se pa nareja s kuhanjem, to se pravi, para, ki ima v sebi alkohol in ki se je napravila s segretjem, se ohladi in ko t tekočina prikaže. Pristno vino je prekipel grozdni sok . Pivo se dela iz prekipelega slada, žganje pa se dela v veliki h tovarnah, večinoma iz krompirja in žita, pa tudi i z sladkornega trsa (rum), iz grozdja (konjak), iz jago d (brinjevec, borovniČar), iz sadja (slivovec), iz riž a (arak) i. dr. Cisti alkohol je smrtonosen strup, ki majhne žival i v najkrajšem času umori ; ako pride v živalski ali človeški trup, prodre v stanice, iz katerih sestoji telo , tedaj živce, mišičje i. t. d. ter vkrni (ohromi) njih delavnost in sicer najprvo ono možganskih stanic . Profesor fizijologije, dr. G a u l e, pravi v nekem svojem predavanju : ,,Mislite si, da je vaše telo tvornica, v kateri v neštetih izbicah delajo pridna bitja, ki neprestano tka najfinejšo tkanino ; alkohol je enak si rovemu mladeniču, ki pridrvi v tvornico in ima ključ e do vseh izbic ter drvi v poslopju od izbice• do izbice ; tu razbije svetilko tam pokvari orodje, z eno besedo --->-4 7 - povsod moti delo . Seveda končno obvladajo tega mladeniča in ga vržejo črez prag, kjer pa obljubi, da b o drugi dan zopet prišel in to ponavljal . — Mari mislite , da bode v tej tvornici tkanina dobro izpadla? Ta tkanina, ki se naceja v ti tvornici, pa ni nič druzega, neg o naše lastno telo in ono naših potomcev . Pogosto so hipoma umrli celo ljudje, ki so bil i vajeni obilega zauživanja opojnih pijač, če so ga hitro zaužili večjo množino, n. pr. pri kakih stavah. Alkohol je vedno enako škodljiv, naj se zaužije v manj ali bol j močnih pijačah. En deciliter (1,10 1, desetina litra) srednje močnega vina ima skoro toliko te škodljive snovi v sebi, kakor 2 do 3 decilitre slabega piva al i kakor 1/4 do i/, decilitra (21/2 do 31/2centilitra) žganja to je 1 ali 1 1/2 navadnega žganjarskega kozarčka (štamperla). Vino torej preje vpijani kakor pivo ; nasprotno pa škoduje pivopivcem prevelika množina tekočine, k i jo mora telo zaužiti . Poprej se je mislilo, da, še dandanes se domnev a in tudi razširja mnenje, da so opojne pijače potrebne za prebavo, da telo grejejo, hranijo, krepe, da du h požive in življenjsko moč povečajo . — To ni resnica, kajti zdravniki so sledeče dognali : Pri bolestnih pojavih preobloženega želodca mal o alkohola v gotovih slučajih kot zdravilo mimogred e olajševalno vpliva, zdrav želodec pa prebavlja brez tega zdravila ; ljudje, ki imajo pa slab želodec si cel o škodujejo, ako pri jedi zaužijejo večjo množino teko čine, ker s tem razredčijo želodčne sokove, ki so potrebni za prebavo ; alkohol odtegne truplu potrebni kisik in pospešuje s tem tvorjenje tolšče, kar prav pogosto opazimo pri pijancih . Čim močnejša je opojna pijača, ki se zauživa, tem hitrejše začne vplivati na stanice želodčeve sleznice ter jih polagoma uniči . Na mesto uničenih stanic stopi manj vredno stanieevje . Na ta način nastane stalni želodčni katar pijancev, tak o uči profesor Weichselbaum v svojih predavanjih . Ako izvzamemo gotove - slučaje, v katerih na m služi alkohol kot zdravilo, je taisti prebavnim organom škodljiv, ako se ga uživa trajno . Cut toplote po zaužitju močnih opojnih pijač na stane vsled tega, ker alkohol razširi in omami tank e krvne žilice na koži ter zadržuje njih krčenje, vsle d česar pride več krvi na površje telesa ; to dokazuj e zardelost kože po zaužitju opojnih pijač in tudi dejstvo, da pijani poprej .zmrznejo nego trezni, ker se kri na površju preje ohladi . Alkohol priporočajo zdravniki pri mrzlici, da se toplina bolnika nekoliko zniža. Slavna potovalca na severni tečaj Weyprecht iz Avstrije i n Nansen iz Norveške soglašata v tem, da žganjepivc i hud severni mraz težje prenašajo nego drugi . — Al k o h o l torej n e greje ; alkohol ne daje telesu ne beljakovin, ne tolšče in tudi ne drugih redilnih snovi ter škoduje živcem mnogo več, kakor privaja telesu moči. Spoznan strup pač ne more nikdar biti hraniln o sredstvo, kar sta med drugimi obširno dokazala profesorja Maks Gruber v Monakovem in Kassowitz n a Dunaju. Na hranilnih snoveh ima čaša pive manj vrednosti, kakor košček sira za e n vina r. — Alkoho l torej ne hrani. Poizkusilo se je z mladimi ljudmi, ki so popili / litra vina ali l liter piva, učiti se na -parne sošte vati števila in računati na pamet ; takoj po zaužitju so računali nekoliko hitreje, kakor trezni, a čez nekaj u r so postajali njih računi vedno slabejši kakor oni treznih ; črkostavci so po zaužitju , 1, 0 litra vina delali 1/10 slabejše nego njih trezni tovariši, ne da bi bili to sam i opazili, mislili so celo, da hitrejše delajo. Tudi pri vzdiganje in vlečenje uteži je bilo po zaužitju majhni h množin vina slabejše, kot v treznosti, kar so dokazal i poizkusi. Alkohol torej slabi telo in duh, zatore j so delovali proti njemu, ga omejevali ali celo odpravili v vojski vojaški poveljniki, kakor n. pr. pruski kralj Viljem I., general grof Haeseler ob Renu, general a Galieni na Madagaskarju in Kitchener v južni Afriki . Uživanje opojnih pijač res učini, da se otožne misli za kratek čas pozabijo, 6no omami čut utrujenosti, lakote in enakih neprijetnih čutov, ki se pojavij o morebiti po trudapolnem delu v vročih ali mrzlo vlažni h prostorih . Kdor se pa navadi z opojnimi pijačami zboljševati svoje razpoloženje, potrebuje vedno večje množine, da to doseže, ker navada učinek oslabuje. Dasi misli, da je zmeren, je že davno preveč pil . Brezskrbnost, ki si jo s tem napravi, kmalu poviša njegov sebični čut in bolehav način ter provzroči, da pozabi ozire na druge in zanemarja dolžnosti, ki jih ima do druzih. Ko postane tak človek zopet trezen, izgubi kmalu pogum se zopet vzravnati ter se pogrezne, predno sam kaj zapazi o tem. — Alkohol je namreč tak kakor hinavsk, priliznjen prijatelj in takim prijateljem ne smemo niti toliko zaupati, kakor odkriti m sovražnikom. Profesor Maks Gruber pravi : »O alkoholu ne morerno nikdar dosti slabo misliti." — Alkohol 10 nikakor ne povečuje Življenske sile, temveč poviša l e mimogrede čut samostojnosti . ~1ot11j~ve posledice neprestanega nezmerneg a uživanja opojnih pijač . Enkratna pijanost, kakor tudi je zoperna in kater e naj bi se vsakdo zelo varoval, je razmeroma majhno zlo napram posledicam, ki jih ima skoro za vsaceg a neprestana navada čezmernega pitja . Take posledic e se pokažejo tudi pri ljudeh, katerih zunanjost nikdar ni razodevala pijanosti. Ce kdo opojne pijače pogosto uživa, predno so učinki zadnjega uživanja takih pija č poravnani, se polagoma prikažejo pri njem oni znaki , ki jih imenujemo alkoholizem ali bolestno pijančevanje . Ali se bodo preje ali pozneje (ali celo nikdar) pojavil i in kateri izmed mnogovrstnih učinkov se bodo pojavili pri posameznih, tega ne more nihče o sebi, težk o celo zdravnik o svojih bolnikih vnaprej določiti . Vsaj tudi zastrupljenje s svincem, ki se pogosto pojav i pri lončarjih in črkostavcih, različno učinkuje, včasi h takoj, včasih pozneje in smrtnonosno, včasih pa bre z vsacih posledic. Draženje želodčne sleznice po opojnih pijačah provzroča najčešče želodčni katar in želodčne otekline . Jetra najprvo otolste (sprijenje jeter), a se začno po gosto vsled sprijenja njih staničja krčiti ter prenehaj o s svojo delavnostjo z izločevanjem žolča, ki je za življenje potreben ter se strdijo (cirhosa jeter) s čime r se moti vsa menjava snovij v telesu. Srce vsled zaužitega alkohola hitreje in močneje bije, kmalu se po javi otolstenje srca, s čas'oma se poveča (razširjenje srca , Bierherz), k temu pride vnetica in končno nastop i mrtvoudnost in s to smrt. Pogosto nahajamo pri pijancih vnetje in skrčenj e ledvic, ki so za izločanje telesne vode neobhodno potrebne. Vsled neprestanega zauživanja alkohola ohol e mozgovi živci, kar provzroča tresenje pijancev (nem . „taterih”) in škodljivi vpliv pijančevanja na živce in tanke krvne žilice v možganih provzroči pogosto smrt vsle d otrpnjenja možganov. Ena tretjina do dve petini urnobolnih po blaznicah trpi na pijanski blaznosti ali n a takih boleznih možgan, ki so posledica zlorabe opojni h pijač. Razmeroma najmilejši posledici pitja vsled navade sta protin in revmatizem. Res so nekateri ljudje, ki dosežejo visoko staros t in se precej dobro počutijo kljub temu, da uživaj o mnogo- opojnih pijač. A to so ravno one redke, srečn e izjeme. Celo najumnejši zdravnik ne more o kom reči , da spada med te redke izjeme ; toliko manj pa more to presoditi navaden človek ali in koliko sme redn o piti, da ga prej ali slej ne bode napadlo kako zl o izmed onih, ki smo jih navedli. — V veseli domovin i piva, v Monakovem, umrje povprečno od 100 moški h po 7 vsled bolestnega spridenja srca in v 15 švicarskih mestih so našli, da vsaki deseti moški umrje na bolezni, ki je nastala vsled preobilega uživanja alkohola , ali pa katero je to uživanje pospeševalo . Vsled kužnih bolezni, pljučnice, jetike in ransk e mrzlice umro pijanci preje nego vzdržljivi in zmerni, kar se je opazovalo pri zadnji koleri v Hamburgu, v rusko-turški vojski in v angleški Indiji . — Neki 12 gleški zdravnik je rekel za časa kolere, da bi se moralo nad vsako žganjarno napisati : „Tu se prodaja kolera. ” Hujše nego na telo učinkuje alkohol na duh i n čuvstvovanje človeka. Opojne pijače se zauživajo, da bi se prišlo v dobro voljo, da bi se odgnala otožnost . Otožen in slabe volje je pa človek pogosto tedaj, če izprevidi, da je kaj zamudil, če je bil zanikaren ali nespameten, ali pa če vidi pred seboj napore in skrbi in se obenem boji, da jih ne bode mogel premagati . Kdor je iz tega vzroka slabe volje in ostane trezen , premišljuje, kako bi zamujeno nadomestil, posledic e nespametnega ravnanja in zanikarnosti odvrnil in s e bode morebiti po notranjem boju odločil, napore, skrbi in nevarnosti, ki mu jih nalaga njegov poklic ali druge njegove dolžnosti vzeti na rame . Kdor pa v nevolj i pograbi steklenico, ne bode tako storil. Začetkoma sicer izgine slaba volja že po zaužitju par kozarcev ; očitanje vesti, misli na predstoječa naporna in skrbi polna opravila izginjajo v mračni nejasnosti in s e končno popolnoma poizgube ; ako se slaba volja prežene na ta način, čuti človek neko gotovo brezskrbn o prijetnost, kateri se uda zavračajoč vsako opominjanje na pozabljeno. To učinkovanje pa polagoma oslabi pri onih, ki pijo iz navade tako, da je končno treba na mesto kozarcev popiti že steklenice. Kdor se je pa navadil v dosego zadovoljnosti s samim seboj in brez skrbne zadovoljnosti napiti se, pri tem neha vest opominjati na stremljenje postati boljši, pametnejši in go- rečnejši; z mislijo na to, kar je treba nadomestiti in dohiteti, poneha tudi vsako zavedanje dolžnosti s pred ---),-, 13 é<-- stavo truda in skrbi, ki jih je treba uporabiti, vsak o stremljenje in napredek. Pod vplivom pripite brezskrbnosti in zadovoljnosti s samim seboj izginejo polagoma vsi oziri do drugih, do blaginje družine, sodru gov in občnosti, oslabi sramežljivost, poizgube se vs i pomisleki, ki zadržujejo treznega, vdati se svoji m čutilom, pri skupnem delu, nedelaven stati na strani, sebe in druge izpostavljati nevarnostim in škodi , da, celo svojce prepustiti zanemarjenosti , bedi i n poginu. Kakor hitro je alkohol objel čute in razblinil samosvestnost, postane človek svoji okolici nevaren po svoj i živalski sirovosti . Kralj Aleksander Veliki je v pijanosti ubil svojeg a prijatelja izza mladih let, Klita, za katerim je potem bridko žaloval . Kralj Longobardov, Alboin, je v pijanosti prisilil svojo soprogo Rozamundo, da je pila i z črepinje svojega ubitega očeta Kunimunda, a padel je kot žrtev maščevanja, ki ga je izzvalo to grozodejstvo . Tudi nemški cesar Venceslav je izgubil vladarstvo, ker je bil vdan pijači . Kdo še ni slišal o slučajih, ko s o pijani spravili življenje drugih v nevarnost, so svojeg a bližnjega telesno poškodovali, da, celo usmrtili, n -e glede na ' huda žaljenja, katera so morali pretrpeti družinski člani in prijatelji vsled vpliva opojnih pijač . In koliko je onih, ki so si z alkoholom v prejšnji h letih napravljali dobro voljo ali si ž njim skušali večj o življensko moč pridobiti, ki potem končajo svoje bedn o življenje v slednji pijanosti, s katero so si napravil i žalostni pogum za samomor, ker so prepozno razkrinkal i hinavskega prijatelja ter so se vedno globokejše po grezali. Kolika nesreča je zadela posamezne družin e radi zanikarnosti pijanega železniškega čuvaja ali vlako vodje ! V jeseni 1898 je napadla kuga dva človeka, ki sta tudi umrla, ker sta se okužila z bacili kuge, ki s o jih za vednostna raziskavanja gojili v splošni bolnici n a Dunaju. Zanikarnost pijanega sluge je bila vzrok, da je milijonom prebivalcev Dunaja resno pretila kuga . Tako alkohol v onem, ki se mu je vdal, popolnoma zamori, spoznanje samega sebe, gospodstvo nad seboj, moč volje in čut dolžnosti, sramežljivosti i n nravnosti, da, vsako navadno previdnost ; on pokvar i značaj, posurovi čut in uniči družinsko življenje . Mnogo dobrih in nadarjenih poštenih in pridnih mož je z a vedno odtujil delu, družini, resnim narnenorn življenja , katerim so sicer poprej služili. Neštevilne so žrtve pijančevanja v raznih slojih človeške družbe, četud i je širšim krogom znanih razmeroma malo slučajev . Znano je, da so bili Indijanci severne Amerike i n afrikanski zamorski rodovi uničeni z „ognjeno vodo « , namreč z žganjem, katerega so jim Evropejci prinašali . — Zamorski poglavar Cetewajo se je postavil v bran , da bi se njegovim zamorcem »izžgali možgani” ! Od umobolnih, ki so v blaznicah, jih je mnog o vsled pijače zbolelo na umu, kakor je bilo poprej omenjeno. Padavico, duševno slabost, zločinska nagnenja, da, tudi bolestno nagnjenje po pijači nahajam o pogosto pri otrocih in vnukih ljudij, ki so bili pijač i vdani, tako, da pravi francozki zdravnik za blaznost , Legrain : »Dve tretjini vseh pijancev so potomci pijancev . " Večina teh nesrečnežev bi se bila rešila, ako bi se jih bilo dosti zgodaj poučilo, da se iz navade, ki se 15 smatra kot nedolžna, lahko razvije nagnjenje, katerem u se ne bodo mogli zoperstaviti ali, da so radi prirojen e telesne in duševne slabosti napram učinkom alkohol a občutljivejši kakor drugi . Za take je vsaka opojna pijača posebno nevarna ; oni se morajo strogo varovati vsake kaplje, ako hočejo, da ne bodo zapadli nesrečn i pijanosti, h kateri so že od rojstva nagnjeni . Od onih, ki so bili v letih 1895 in 1896 na Dunaju in v Korneuburgu obsojeni radi težke telesne poškodbe, je postala polovica, od onih, ki so bili radi zoperstavljanja napram oblastvom in redarjem , štiri petine zločincev vsled vpliva opojnih pijač . Policijska oblastva so dognala, da se tako na Dunaju, kakor tudi v nemških in švicarskih mesti h največ kaljenja miru in največ nasilstev pripeti v sobotah in. nedeljah. In zakaj? Ker se ta dva dneva mnogo več pije kakor druge dni . Angleški nadsodnik je rekel, da bi se lahko zaprlo devet desetin angleških ječ, če bi se posrečilo angleško ljudstvo vedno trezn o ohraniti. Sloveči angleški državnik Gladstone se je izrazil, da alkohol napravi večje opustošenje nego kuga , lakota in vojska skupaj . Alkohol in otroci . » Rak-rana našega časa je," pravi dunajski vseučiliščni profesor, dvorni svetnik Nothnagel, „da se daj e otrokom pri obedu vino in pivo,” in feldmaršal gro f Moltke je imenoval „naravnost zločinstvo” uporabljat i alkohol pri otrocih. Za nežne in občutljive otroške živce so že najmanjše količine zelo škodljive in posle 1 6 dice so pogosto za celo življenje otroka pogubonosne . Profesor Kassovitz, ki ima kot predstojnik dunajsk e otroške bolnice posebno veliko priložnosti opazovat i pojave bolezni pri otrocih in spoznavati učinkovanj e rednega uživanja tudi majhnih količin vina in piva na otroke, obsoja najostrejše vsako dajanje bodisi katere koli opojne pijače otrokom . Krči in božjast, motenj e teka, bolestno otekanje jeter, ki narastejo včasih d o neverjetne velikosti, razburjenje pri mrzlici (ki. drugače omaga), blaznost in smrt so se pogosto dognal e pri otrocih kot posledice uživanja alkohola. V svojem spisu ,Varujte otroke opojnih pijač " pravi doktor zdravilstva Mihael Schacherl : »Otroški možgani in živčevje so, kakor celo telo, neizrekljiv o nežni, občutljivi ter so šele v razvoju. Otroški možgani so v primeri z drugimi deli telesa mnogo bolj napol njeni s krvjo. Treba je le, da večje zdraženje bolj trdo potrka na duri delujočih možgan in že lahko nastanejo pogubonosne posledice. Ustrašenje, hipni vpliv nenavadnega zdraženja po močnem, kriku, hudem poku, politju z mrzlo vodo ali hipnem vzdramljenju iz spanj a lahko provzroči najhujše živčne napade, najhujši krč , ki se vgnezdi in nadleguje človeka daleč v mladenišk o in deviško starost . In ravno tako nenavadno razdraženj e možgan in živčevja provzroči strup alkohol. Alkohol vpliva na neugoden način na duševn o delovanje, sposobnost možgan, razumevanje in spomi n pri otrocih. — Dr. Schacherl se sklicuje v dokaz svoji h trditev na poizkuse, katere je imel dr . Kende priložnos t napraviti pri večjem številu otrok v bolnici za bolne --«)-4 17 i4- na živcih. Povsod se je pokazalo, da so se po zaužitju tudi najmanjših količin C/2 do 2 decilitrov) vina duševne zmožnosti pri otrocih zmanjšale . Pri 591 učencih in učenkah neke dunajske ljudsk e šole se je natančno opazovalo, da se oni otroci lažj e in rajše uče in imajo radi tega boljše uspehe, kateri ne dobe nikoli ali samo izjemoma vino ali pivo na sprotno pa je pri onih, ki dobe vsaki dan takih pija č ali pa še celo žganja . Zdravnik dr. Demme pripoveduje, da je neki. 10 1./2 leta stari deček, ki je použil vsaki dan 150—200 gramov vina, izgubil spomin, katerega je pa zopet dobil , ko ni dobival vina, a ga čez nekaj dni zopet izgubil, ko je použil 3 decilitre piva. Žalibog, da se često dogaja, da se daje otrokom pri slavnostih, ob sejmih, pri birmi i. t. d. toliko piva in vina, da se opijanijo, da se prigovarja mladeniče m in dekletom, naj se navadijo pijače, katere se še nis o privadili in to pogosto z utemeljevanjem, da se p o zaužitju mastnih jedi ne sme piti voda . -- Majhni otroci se v takem slučaju ne morejo braniti, večji pa, ki so bolje podučeni, pa bodo tako zahtevo odklonili , rekoč, da si bodo žejo utešili z vodo s tem bodo pri dobili pri pametnih na spoštovanju, nespametne pa bodo morebiti osramotili ali pa razjezili . Ako ni dobiti dobre vode ali mleka, ali če se hoč e ustom napraviti neškodljiv užitek, je priporočati posebno poleti v prvi vrsti kozarec naravne limonade , katero si lahko sami napravimo. Sok limone se iztisne v pol litra mrzle vode, ter se osladi s sladkorjem . Sedaj se sploh dobi v mnogih krajih neskipel sadni ali grozdn i 2 -D> 18 mošt, ki ima pomešan s kislo vodo ali tudi brez nje , izboren okus. Kakao, mlečna kava, čaj z mlekom al i limono so dobre gorke pijače, ki pri zmernem tud i vsakdanjem uživanju ne vplivajo škodljivo . Koliko velja alkohol ? Opojne pijače so najdražje za one, ki imajo najrnanj premoženja ; ne samo zato, ker je tu razlika v ceni za prodajo na drobno in debelo še mnogo večja , kakor pri drugih stvareh vsakdanje rabe (kdor kup i sodček piva v pivarni, plača manj, kakor pa če ga isto množino kupi po kozarcih od oštirja), ampak tudi i z sledečih razlogov : l .) Kdor ima dovolj, da se dobro hrani, lažje zope t poravna slabenje svojega zdravja in škodo, ki mu jo j e učinil alkohol. Praznemu želodcu alkohol najbolj škoduje. 2.) Kdor razpolaga z malo denarjem, prihrani trašk e zabave, ki mu jo nudi gostilna pri svojcih na potrebn i zdravi hrani, na stanarini ali na obleki in oškoduje na ta način najhujše lastno zdravje in zdravje svojcev. Koliko bolezni nastane vsled slabe obleke, mrzlega i n vlažnega stanovanja, radi tega ker stanuje mnog o ljudi v enem samem prostoru. Koliko ljudi umrje vsled nezadostne, slabe hranitve? Gotove snovi morajo biti v naši hrani v devoljni meri, da telesno moč ohranijo, to so : beljakovina, katero uživamo v mesu, mleku, siru, jajcih, rižu in kruhu, o g l i k o v i hidrati, glavna sestavina rastlinske hrane in m a še' ob a. .--,-> 1 9 V nastopni sliki se vidi, koliko se kupi za 40 viri. beljakovine ogljikovih hidratov in maščobe v siru, mleku, pivu, svinjskem u mesu in rižu. Za 40 vinarjev se dobi približno 1 kg vzhodno indijskega riža, v katerem je 12 krat toliko beljakovin e in '17 krat toliko ogljikovih hidratov kakor v 1 litr u piva, ki velja približno ravno toliko . V 20 dekagrami h svinjskega mesa je 6krat toliko beljakovine in poleg tega 75 gramov maščobe, ki v pivu popolno manjka . Sir ima največ beljakovine, v mleku se dobi od vsake snovi nekaj in vendar veljajo 3 litri mleka skoro toliko , kakor l liter piva, v katerem je manj kot polovica ogljikovih hidratov, prav malo beljakovine in prav ni č maščobe. Družina, ki izda na dan samo 40 vinarje v za pivo ali žganje, katero nima nobenih potrebnih redilnih snovi v sebi, vrže v 1 mesecu 12 kron proč, za katere bi dobila skoro 100 litrov mleka, približno 90 kilogramov navadnega in 60 kilogramov finega kruha , 30 kilogramov riža ali 60 kilogramov belega fižola (k i ima 1/5 beljakovine, 1/2 ogljikovih hidratov, ali pa bi si nakupila od vsakega teh živil toliko, da bi se primerno in prijetno hranila . V Avstriji se popije na leto okroglo 20 milijonov hektolitrov piva, 5 milijonov hektolitrov vina in 3 mi lijone hektolitrov žganja (s 33'12 odstotki alkokola) . Ako računamo 1 liter piva 30 vinarjev, 1 liter vin a 80 vinarjev in l liter žganja (40 malih kozarčkov p o T/2 d) 160 vinarjev, znaša letni izdatek na opojni h pijačah l 500 mili j o nov kron, torej samo 200 2* 'rf (.,, tl> a t-, ,=, -beljakovin e _ maščob e a ogljlkovlhhldrato v N «« alkohol a .. . . ... ..... .. .. ..... L., ogb hIdr c) alkohola cn milijonov manj nego so znašali leta 1902. vsi državni izdatki, ali 300 milijonov več kakor so znašali vsi direktni in indirektni davki s pristojbinami, državnim i dohodki 'od soli, tobaka in loterije. — Ako razdelimo teh 1500 milijonov na moške prebivalce v Avstriji, k i so nad 15 let stari, tedaj odpade na vsakega na leto okrogla svota 172 kron, torej na dan 48 vinarjev kot izdatek za opojne pijače . — Ako se primerjajo prejšnj a izvajanja z vrednosti živil, mora vsakdo priznati, da se je teh 48 vinarjev odtegnilo boljši uporabi, da bi s e z njimi tisoči bolje hranili ali oblačili, stanovali v boljši h stanovanjih ; vrhutega bi bile pa neštevilne družine obvarovane nesreč, ki jih je provzročil alkohol . Izračunalo se je, da bi se za 2500 milijonov, ki se v Nemčiji izdajo za opojne pijače nakupilo toliko pšenice (torej najboljšega žita za kruh), da bi vse ladij e celega nemškega brodovja mogle peljati komaj desetino tega žita in prav pravi dr.Helenius, da bi Nemci še bolje storili, če bi vrgli vse to žito v morje, kako r da izdajo tako grozovito veliko svoto za alkohol ; kajti prihranili bi si one velike troške, katere jim provzroč a vzdržavanje vsled uživanja alkohola obolelih, zblaznelih in hudodelcev, ki se nahajajo v bolnicah, blaznicah in jetnišnicah in dalje tudi oskrbovanje njih svojcev, ki si sami še ne morejo služiti kruha . Nevaren prijatelj . Povest za staro in mlado,. Spisal : Ferdinand Frank. Poslovenil : Trije tovarisi . Ivan Vesel, Artur Velikan in Mirko Mušica so bil i najboljši učenci najvišjega razreda ter neločljivi prijatelji . Prostega popoldne pozimi so z mnogimi drugim i učenci naredili velikanskega snežnega moža in Artur , največji' izmed vseh, bi mu moral zatakniti jelkov o vejico kot perjanico. Pri tem so ga kepali njegovi tovariši ; branil se je proti temu napadu, pa je pri ruvanju tako nesrečno padel na tla, da si je izvini l desno nogo. Po zdravnikovem naročilu je moral najmanj ose m dni mirno ležati v postelji . To je bila za živahneg a dečka strašna muka in koprneče se je veselil dan . za dnem obiska svojih dveh prijateljev. Ta dva sta se mnogo razgovarjala ž njim in st a obžalovala, da mora ravno sedaj zamujati pouk, ko poučuje gospod učitelj o človeškem telesu . Živahno s o razpravljali o tem in kmalu je Artur mnogo izvedel o d njih : kakšen je notranji ustroj človeškega telesa, kako prehajajo redilne snovi v kri in da je za zdravje potrebna primerna hrana, zadostno gibanje in zdravo spanje. Posebno sta naglašala, da gospod učitelj alkohola nič kaj ne ceni ter je učence zelo svaril pre d uživanjem opojnih pijač. Strme so slišali, da ima vsaka ,opojna pijača več ali manj strupa v sebi in da 26 <4 ima strahovite učinke. Pri tem je omenil Ivan, da je njegov oče ravnokar odpustil Krištofa iz službe, ker je začel celo med delom piti žganje. Samo enkrat je Ivan iz radovednosti pokusil žganje in tistih par kaplji c ga je na jeziku tako peklo, da jih je takoj izbljuval . Taka tekočina pač zasluži ime „ognjena voda” . „Ne bodi no tako neutnen!” pravi Artur smeje ; » če grem materi kaj kupit v prodajalno, mi da prodajalec vselej kozarček likerja. Ali ta je dober ; kar raz topi se na jeziku ! Kaj tako finega se že sme pokusiti . " Med tem je pa Mirko tiho sedel . Gotovo se je spominjal svojega strica, katerega vidi večkrat pijaneg a hoditi po mestnih ulicah . Tudi njegov oče, sicer vrl zidar, se ne brani kakega kozarčka in je že pogost o prišel ob sobotah pošteno nadelan domov. Artur pravi, da prav rad gleda pijance, ker s o tako smešni in je takrat vsaj kaj smehu . Ivan pa pravi, da se tako ne sme govoriti in da se mora pijaucu toliko izogniti, kolikor je le mogoče, ker pijane c ne ve kaj dela . Njegov oče sovraži vse pijance, ker so hudobni in nevarni ljudje. Pijan človek je vsega sla bega zmožen, on priseže po krivem, preklinja Boga , provzroči požar, psuje in muči ljudi ali jih pa cel o ubije. „Nekaj se mi ne dopada,” pravi Mirko, „in sicer to, ker zdravniki uboge živalice, kunce, morske prašičke in pse tako upijanijo, da poginejo .” — „Pojd i no”, odvrne Ivan, „to se zgodi samo zato, da se ljudem pokaže, da je alkohol v resnici strup .” — „Mi vendar nismo kunci!” poseže Mirko vmes . — „Popolnoma prav,” odvrne Ivan, »a mi imamo enake organe , kakor te živali : želodec, jetra, ledvice, srce itd. Alkohol -->-,, 2 7 vpliva na človeka ravno tako, kakor na žival . Je pač skoro popolnoma enako, sarno ta razlika je, da majhn a žival takoj pogine, med ' tem ko pijanec počasi mori samega sebe. Vse strupe skrbno zapirajo, volčjih črešenj in mušnic se vsi ljudje varujejo, žganje pa vlivaj o v sé, kakor bi bili brezumni . " „Stara Lenka poleg nas,” pravi Artur, pomoč i žužico svojega rejenčka v žganje, če je otrok nemire n in ko bi vidva videla, kako poželjivo jo potem maliče k oblizuje. Potem pa zaspi kakor polh in Lenka ima mi r pred njim." „Le pazi naj, da otrok ne bode neko č za vedno zaspal, kakor vpijanjen kunec,” pravi resno Ivan. — „Fej l” zakliče Mirko, »končajta vendar enkrat s temi grdobijami. Sedaj moram domu." — „Ako bodeš kaj videl Okorna, povej mu, da ga lepo pozdravljam. Kakor hitro bode moja noga zdrava, se bomo pa zopet kepali!” je vpil Artur. „Pozdrava ne morem sporočiti,” pravi Ivan žugaje s prstom, ker s e Okornu izogibljem na deset korakov ; bodemo raje prihodnji teden zopet naredili sneženega moža." „Pa pozdravi se,” reče Mirko pri slovesu -ter odhiti domov , da izdela nalogo za prihodnji dan. Volitev stanu. Hitro so tem trem tovarišem pretekla šolska let a in resno življenje se je imelo pričeti . Bilo je meseca julija, ko so mirno sedeli v vrtni lopi Ivanovega očeta, ki je imel tik pred mestom velik zelenjadni vrt . S tem, kar je dobil za pridelke vrta, je marljivi mož pošteno in pametno preživel svojo družino . 28 ‘e<.,- ,,V enem tednu smo prosti," zakliče veselo Ivan , „kaj bodeš ti potem začel, Artur?” — »Naš notar me bode v začetku meseca vsprejel kot pisarja in zelo se že tega veselim," odvrne ta. „Nehaj vendar,” meni Ivan, »cel, dan dolgočasne stvari prepisovati, to bi me-ni ne ugaialo." — „Tega pač ti ne razumeš,” zarež i Artur, » ni se mi treba tako truditi, kakor se drug i ljudje. Kmalu postanem pravi kancelist in vidva bodeta debelo gledala, kako fin gospod bom lahko po stal!" — Ivan pa veselo reče : „Jaz postanem vrtna r kakor moj oče, potem lahko tako živim, kakor nam j e priporočal gospod učitelj : mnogo gibanja v prostem zraku, ponoči dobro spanje in mnogo menjave pri delu . . .” „Ti si pravi dolgočasnež,” seže Artur razburjeno v besedo, „niti trohice častiželjnosti ni v tebi . In kaj pa s teboj, Mirko?” — „Jaz ostanem pri tem , da se izučim za ključavničarja in strojnika,” reče Mirk o mirno, „tu je še najboljšega pričakovati.” Artur je zaničljivo zmigal z ramama . Naenkrat se je zaslišalo s ceste hripavo petje i n glasen prepir. Iz nasproti stoječe žganjarne sta s e prigugala dva pijanca, držala sta se za podpazduh o ter kolovratila po široki cesti zdaj na levo, zdaj na desno. Artur se mogel vzdržati smeha, ker sta se mu tako smešna zdela. Kar je začel eden zopet peti s hripavim glasom, iztrgal se je s si% od svojega spremljevalca in nato se je začelo glasno rjovenje i n zabavljanje, da so si mogli dečki ob plotu ušesa mašiti. Cez nekaj časa je žganjarskima bratcema odreke l glas, objela sta se okolu vratu ter pričela jokati. Miroslav je zardel sramote, ker je v enem pijancev spo 29 znal svojega strica Karola. Ta je hipoma izgubil ravnotežje ter se je zvalil v cestni jarek. Njegov spremljevalec ga je hotel držati , a se je zadel z glavo o b drevo ter si prebil čelo, da se mu je kri pocedila p o nosu. Končno se je še ta zvalil v cestni jarek, kjer sta oba obležala. Jeze in sramote tresoč, se je obrnil Mirko od groznega prizora . » Uboga teta," je vzdihnil tihoma , » ona gotovo čaka doma z otroci na zapiti denar! Kolikokrat sem ji moral že nesti hleb kruha, ako niso imeli ničesar jesti ; in pozimi pridejo ubogi otroci k nam, da se nekoliko pogrejejo . O to je sramota z a celo našo družino ; skoraj si ne upam na ulico! " Ko so se vrnili v vrtno lopo, je rekel Ivan : „No, Artur, ali še ne verjameš, da je žganje strup? Gospo d učitelj ima prav, da zahteva, da mu obljubimo pre d 20. letom žganja se ne dotakniti .” „A kaj”, se je zasmejal Artur, » ta ima vedno kaj posebnega, on n e bode sveta predrugačil. Sploh pa to ni nič hudega , če se popije čašo vina ali piva ; tega se pač ljudem ne more prepovedati in škoduje to gotovo nič!" » Popolno prav," je rekel Mirko, „a kdor se navadi pit i mnogo vina in piva, težko ostane pri tem ; tak se pote m loti tudi žganja in žganjcpitje, je velika napaka. Meni se vselej gabi, ko stric stopi k nam v sobo. Vedno mu diši tako ostudno iz ust ; tudi njegova obleka diši po žganju in vselej se mu izmuznem, če me hoče objemati. Fej!” — »Jako ste fini," se roga Artur, „ v osmih dneh me ne briga učitelj prav nič več, njegovi h pridig sem že davno sit. Notarjevi pisarji gredo vsak dan v gostilno »Pri Kroni” in moral bi se jih srarno 30 vati, če bi rekel : Jaz ne smem k varn sesti, ob ljubil sem učitelju, da bom pil le vodo ; to bi bilo preneumno." „Stori, kar hočeš,” je mirno odvrnil Ivan, „zastrupi se tvojim pisarjem na ljubo, meni j e to pač vseeno!” „Nehajta vendar že enkrat!” je po segel Mirko v besedo, „igrajmó se rajše nekoliko pred hišo, da pridemo na druge misli! ” V mladeniški dobi . Iz Arturja so se takoj prve dni norčevali njegov i tovariši radi njegovega treznega življenja. To se mu je zdelo preneumno. „Saj vendar nisem šolarček,” s i je mislil, »in s svojim denarjem lahko storim, kar hočem ." V pričetku je naročil „Pri Kroni” samo kozarec kave. A kmalu mu je bilo predolgočasno, če je igral biljar ali gledal igro s kartami, privoščil si j e kozarec piva in končno še mal kozarček žganja, da s e potlači pivo, kakor menijo gostje . Gospodje v posebn i sobi tudi tako delajo, gospod župan, gospod notar , gospod zdravnik itd . ; naš pisarček se je začel čutit i „mladega gospoda”, torej se ni mogel pustiti osmešit i z vedno kavo. Saj so mu vendar njegovi tovariši v pisarni stokrat rekli; da je stara babnica, „koietarica” . Hotel jim je pokazati, da tudi kaj prenese. Pri svojem delu se ni nič kaj požuril, pri tem je pogosto misli l na igro pri biljardu ali kartah in na slabe šale, ki s o jih zbijali gostje ter je tako vsaki dan že vnaprej uživa l veselje pivnice. Med tem je Ivan Vesel cel dan pridno delal n a vrtu. Ako je zjutraj zgodaj s svojo košaro polno ze 31 'i-<--. lenjadi šel mimo ključavničarske delavnice gospod a Fernava, kjer se je učil njegov prijatelj Mirko, tedaj ga je prijazno pozdravil, ker tudi ta ni imel dosti čas a ozirati se . Ivan in Mirko sta redno obiskovala obrtno nada ljevalno šolo, kjer sta pod vodstvom spretnega učitelj a poglobila svoje znanje. Ta jima je podrobno razlaga l o ustroju človeškega telesa in jima je s pomočjo zat o napravljene svetilke kazal notranje dele (organe) človeškega telesa. Nista se ravno malo začudila, ko sta slišala, da se srce poveča vsled vedrega in obileg a zauživanja piva, da se močno otolsti in odpove končn o svojo delavnost tako, da v Monakovem približno skor o vsak deseti mož boleha na spridenju srca . S strahom sta slišala, da trpi Želodec pivcev trajno na vnetj u želodca, kar provzroča težje predavan je jedil, da s e jetra potrdijo, s čimer se ovira izločanje žolca i n prebava, da se skrčijo le d v i c e ter postanejo nesposobne izločati vodo, da tudi v možgane sili kri , vsled česar nastane glavobol, omotica, mrtvoud in po gosto celo duševne bolezni (pijanska norost). Na ta način sta se oba prepričala, da alkohol, če se ga uživa neprestano in v obilni meri, nežne dele telesa polagom a predrugači in uniči, da postane pijanec svoj lastni grobokop . Tako je hitro preteklo nekaj let, mlada človek a sta si nabrala koristnih naukov, a sta pri tem ostal a vesela in otroško poštena, ne da bi obiskovala gostilne. Pogosto sta prijatelja vabila tudi Arturja, na j hodi k predavanjem gospoda učitelja, a sta slabo na letela. „Sitna starčka”, je zarenčal nad njima, ,,ne po 32 i-<-, slu§ajta vendar neumnosti, ki vam jih učitelj pripove duje! Jaz že sam dobro vem, kaj mi je storiti . " Prišel je čas, da so bili prijatelji potrjeni k vojakom. A kakor vse v življenju, tako Artur tudi tega ni smatral resno. Ko je bila njegova usoda odločena , pridružil se je tropi mladih ljudi, ki so si okinčali klobuke s cvetlicami. Novaki so se najprvo napili, da so postali pogumni, potem so prepevaje in vriskaj e hodili po ulicah, so zopet pili in ko niso bili več pri pravi pameti, so podirali ograje, pobijali okna i . t. d. Seveda je Artur povsod navdušeno sodeloval in se je končno tako upijanil, da so ga morali tovariši nest i domov, kjer se je oblečen in obut vrgel na postelj o in kakor klada spal do drugega dne opoldne. Pokazal je svojim drugom v pisarni, kaj zna . Ivan pa je šel mirno domov ter je obžaloval, d a bode njegov stari oče moral nositi vso butaro dela . Najbolj žalosten izmed vseh pa je bil Mirko. Njegovega pijači udanega strica je zadel mrtvoud in pusti l je družino v veliki bedi. Mirko jo je podpiral, sedaj pa, ko bode pri vojakih, bode sam potreboval pomoči . Tudi doma mu ni vse ugajalo. Njegov oče, ki je bi l zidar, je sicer poprej zmerno pil in je popil vsak da n k večjem le po dva kozarčka žganja, da se je » pokrepčal", kakor se je sam izrazil . Sedaj se je pa pijači vedno bolj udajal in posledice so se že začel e kazati. Stavbinski mojster, pri katerem je bil uslužben , ga je večkrat pijanega zalotil ; oče je pričel površn o delati in radi tega se mu je .zmanjšala plača. Stari Mušica se je radi tega napil od jeze, se sprl s stavbinskim mojstrom, ki ga je isti trenotek odpustil iz —> 33 ~<-, službe. Vstopil je drugje v službo kot navaden dnina r zaslužil je malo, a je ob sobotah še manj prinaša l domov. Pričel se je v družini kreg in prepir, žena i n mali otroci so jokali, Mirko pa je moral pomagati s tem, kar je .prihranil . Tega je bilo sedaj konec . Mirko je moral z doma, ker ga je klical cesar . Pri vojakih. Najbolj je goljufalo vojaško življenje Arturja. Sanjaril je, da bode kot popasen jezdec predstavljal ime nitnega gospoda. A varal se je bridko. Skromno je moral ubogati in vsako grajo tiho pogoltniti, kar g a je najbolj jezilo. Dan za dnem stroga služba in veliki napori, to mu je sčasoma postalo neznosno. Utrujen po službi in slabe volje je večkrat, kot je bilo treba , pohitel v vojaško gostilno ter izplakoval svojo jezo z žganjem, katerega je kozarec za kozarcem vlival v se . Uganjal je razne burke in pripovedoval vsakovrstn e neumnosti, prepiral se s tovariši in se pogosto popolnoma pijan prigugal na svojo slamnico. Mnogokrat je moral neprostovoljno zamenjati slamnico s trdi m ležiščem v zaporu, ker je bil v službi malomaren, ali pa, ker se je zoperstavljal svojim predstojnikom, al i pa prišel šele po mirozovu domov. S silno nevoljo j e pričakoval, da sleče vojaško suknjo . Komaj je priše l iz vojašnice, se je pridružil nekaterim pijanim bratce m in šli so iz gostilne v gostilno . Da se je ta slavnos t dostojno zaključila, je Artur stavil, da bode izpil dese t kozarčkov žganja z jajčnimi rumenjaki, katero pijač o imenujejo „nogolorn”. Dobil je stavo. A njegovo stanje 3 34 i<--, je bilo nepopisno. Nič več ni vedel, kje je in njegovi pijani tovariši so ga pustili obležati pred nekimi vežnimi vrati ; za slovo pa mu je še vsak dal brco. Zato pa je »gospod" Artur prišel na prav cen način domov, namreč — po odgonu . Ivan pa cel čas, kar je bil pri vojakih, ni šel v gostilno, potrpežljivo je prenašal zabavljice svojih tovarišev, ki so ga nazivali. „vodni hrošč” . Vsaj je do- el pri vojakih marsikak grozni prizor, kar ga je š e bolj utrdilo v njegovem sklepu : ostati z m e r e n i n vzdržen. Nekega večera je prišlo več vojakov pijanih v vojašnico. Nekateri so pričeli pri vhodu glasno prepevati . Kar stopi prednje častnik ter jirn zapove molčati . Vsi so ubogali razen nekega novinca, ki se je porogljiv o posmehoval ter na ukor častnika izustil nekaj zabavljic. Castnik je hotel popolno pijanega zagrabiti za vra t ter ga odpeljati v zapor. Novinec se je ves besen iz trgal častniku ter mu dal krepko zaušnico . Ko so tovariši to videli, so se hipoma streznili, so obledeli in se molče splazili v svoje spalnice. Prešeren vojak bi moral biti ustreljen radi tega hudega pregrešk a zoper vojaški red . Upoštevali so pa njegovo mladost in popolno pijanost ter ga v toliko pomilostili, d a je bil obsojen le na tri leta zapora na trdnjavi ter j e moral taista po prestani kazni še doslužiti . Njegov oče , ubog kmetovalec, je doma zaman čakal na povratek svojega sina, ki naj bi podpiral starega očeta ; in kdo ve, kaj je iz njega postalo. Nekoč je bobnar sred i noči zatrobil alarm ; v mestu je nastal velik požar i n vojaki so morali na pomoč. Pri tej priložnosti se je ----> 35 Ivan posebno odlikoval. Premišljeni in mirni mož je tvegaje lastno življenje rešil iz goreče hiše dva otrok a in njih babico. Drugega dne se je izvedelo, da je pijan delavec povzročil požar . Prišel je z dežele popolnoma pijan domov, se hotel vleči, a je padel z gorečo svečo v roki . Ko so odpravljali razvaline zgorel e hiše, našli so ga pod njimi mrtvega, napol zgorelega. Ivan je prejel za svojo srčnost od polkovnika pohvaln o pismeno priznanje in častno darilo v zlatu . Vedno mu je stopala pred oči strašna podoba napol sežganega pijanca, ki je s svojo strastjo povzročil nesrečo. Prisegel je sam pri sebi, da se za celo življenje odpov e opojnim pijačam. Kako vesel je bil, ko so minula vo jaška leta sedaj je mogel zopet k svojirn starim roditeljem nazaj ter zamenjati puško z lopato ! Prihodnjo nedeljo so sedeli zopet vsi trije prijatelji izza mladih let skupaj v lopici ; imeli so si mnog o dopovedati. Mirko je bil že dve leti doma, kajti njego v oče je nepričakovano in na strahovit naičin umrl. Nekega jutra je popil več kozarčkov žganja . Radi tega , ker se je sumljivo opotekal, mu niso pustili nesti polne posode malte po lestvici . A očka je postal osoren ter je zatrjeval, da je bolj trezen, kakor vsi drugi ; oprtal si je posodo. Začetkoma je šlo še dosti dobro . Ko pa je bil že v višini ter hotel stopiti z Jestvine prečnic e na desko, mu je izpodletelo ter je padel v globino ; zadel je z glavo nesrečno ob rob posode za malto ter je bil v hipu mrtev . Vsled tega so Mirkota oprostil i vojaščine, ker je moral sedaj skrbeti za svojo mater, brate in sestre . S podvojenim veseljem je pričel de lati ter se tako odlikoval, da je dobil službo poslovodje . 3*x' i< Mirko je prišel na vrhunec ter je snoval načrte za prihodnjost. — Artur pa je bil tudi ta dan kakor vedno , najzgovornejši izmed vseh. Slikal je svoje življenj e pri vojakih z najsvetlejšimi barvami ter se pri te m tako debelo lagal, da sta druga dva za njegovim hrbtom pogosto namigavala . Saj sta poznala starega bahača in sta mu pustila veljati, četudi stari vrtnar odgonca ni nič kaj prijazno sprejel . To je bilo njihovo zadnje snidenje, kajti sedaj so se njihova pota ločila . Delo alkohola. Videlo se je, da bode Arturja nesreča tudi še nadalje zasledovala. Stari notar je umrl in pri njegovem nasledniku so bile že vse službe oddane . Arturju se je končno posrečilo dobiti pri nekem trgovcu službo pisarja. Njegova začetna plača je bila zelo majhna in Artur je bil prisiljen stanovati pri svojem očetu, ki j e bil poduradnik pri železnici . Ta je moral začetkom a podpirati celo svojega „gospoda sina”, vendar je upal na boljše čase. Ali, kakor je bilo videti, bode oče zastonj čakal, kajti Artur se ni mogel odvaditi, da ne b i šel danzadnem v gostilno in kavarno . Ker je bil p o svojih mislih „gospod”, se mu pač ni spodobilo piti navadno žganje, kakor je delal pri vojakih. Pil je tore j vino in likerje, pridno kvartal, in včasih celo z ljudmi dvomljive vrednosti . Ti vsakdanji izdatki so se seved a pomnožili in prišlo je do tega, da večinoma vsaki mesec 15. ni imel niti vinarja več v žepu . Neprenehom a si je izposojeval pri svoji ubogi materi denar ; ta je očetu marsikaj prikrila in je sama včasih trpela lakoto, --->-.: 87 K da je njen „gospod” sin mogel v gostilno . Artur je tudi včasih slabo jedel ; kaj čuda, da si je želodec popolnoma pokvaril . Vsako jutro je zelo kašljal, ker po gostilnah je navadno slab zrak ; škodovalo mu je tudi neprestano sedenje in razburjanje pri igri . Ce je bral, so ga pogosto bolele oči, in če je zgodaj vstal, ga j e napadala nekaka omotica . Nekega dne je Artur srečal svojega prijatelj a Ivana, ki je na hrbtu nesel zelenjad na trg . Artur je tiščal roke v žepe ter ponosno rožljal z denarjem, k i ga je priigral. Preeul je celo nhč ter je bil silno razposajeno razpoložen. Potrkal je zaupljivo Ivanu po ramenih ter rekel : „Vendar te enkrat vidim, ti krt ; ti se boš popolno pobebil, če boš vedno ril po zemlji . Kdo bi mogel verjeti, da si bil nekoč tako lep dečko!” Gledal je nekako ponosno na svojega prijatelja, ki j e sklonjen stal pred njim . Ivan pa mu je mirno odgovoril : „Naj bi le drugi ljudje pazili na sebe, da ne bodo postali bebasti . Ali se nič več ne spominjaš, ka j smo obljubili gospodu učitelju?” Nato pa zavpij e osorno Artur : „Ti me smatraš še vedno za neumnega , šolarčka ? Ali sem mari pijanec..? Caša piva ali kozarče k žganja ni še nikomur škodovalo ; vi, ki vedno le vodo pijete, morate postati bebci!” — Ivan je zmajal z ramama. „Noben odgovor je tudi odgovor ; tega že ima!” si je žalostno mislil ter šel na trg . Dasi je Artur mislil, da zmerno pije, vendar s o se vedno bolj in bolj prikazovale na njem posledice tega „zrnernega” pitja . Pogosto je bil čez dan čemeren in malobeseden, . osobito tedaj, če ni imel sreče pri igri . Potem se je potolažil če je po svoji navadi spil 38 K-. merico vina ali piva ter nato še kozarček konjaka al i likerja. Mislil je : boljše žganje nič ne škoduje. Ni se več sporninjal besedi učiteljevih, da žlička konjakoveg a izvlečka (snovi, iz katere se navadno nareja konjak ) umori človeka in da večina konjaka, ki ga dajo bolnikom in otrokom kot rešitelja življenja, vina niti videl a ni, ker je narejena iz repe in krompirja . — Kaj je postalo iz prejšnjega, nekoč tako živahnega in zel o nadarjenega dečka! Kakor starček se je plazil okol u in rnnogokrat je pozabil naročila, ki mu jih je da l njegov gospodar. Da je spisal navadno trgovsko pismo , je včasih potreboval celo uro in pri soštevanju je bil o kupe napak. Končno je prišlo do mučnih prizorov med njim in gospodarjem, ki je končno odslovil Arturja. Vstopil je sicer v drugo službo, a ostalo je pr i starem. Ako je bil grajan, se je opravičeval s tem, d a je bolan. Artur je bil tudi v resnici bolan, kajti alkoho l ga je zastrupil njegovo prebavanje je bilo slabo, možgani razdraženi, duh omračen in volja oslabela . Cele noči ni mogel spati, stokajoč se je valjal po postelj i končno zgrabil za steklenico žganja, da bi urnetn o izsilil spanje. Pogosto-je ponoči skočil kviško ter vpil , da ga preganjajo podgane ; zdelo se mu je, da jih vid i pred seboj mrgoleti, dokler ni prihitela njegova mati , ter ga pomirila. Poklicali so zdravnika, ki je takoj spoznal, da j e Artur zelo obolel, da ima, kakor vsi pijanci, ne sam o eno, ampak več bolezni . Rekel je, da mu drugače ni pomoči, ako se opojnim pijačam popolnoma ne od reče. Nekaj dni se je Artur zdržal, a pričelo ga je žgati v grlu in noči v katerih ni mogel spati, so ga pripravile zopet do tega, da je prijel zopet za steklenico žganja. Mislil si je : „Sedaj je itak vseeno, rešitve itak ne morem pričakovati .” A vedno bolj je propadal . On, ki je bil poprej tako ponosen, je izgubil vsak ču t poštenja in se ni sramoval prosjačiti pri svojih so učencih ; vsaki vinar, ki ga je dobil, je takoj nesel v žganjarno. Ljudje so ga vobče imenovali „žganjarskega pisarčka” in njegovi prijatelji so z grozo opazovali , kako daleč je zabredel. Poglejmo, kako se je pa godilo ostalima v njihovem poklicu! Ivan se je po preteku svojih vojaški h let z dvojno gorečnostjo posvetil vrtnarstvu, kakor b i hotel nadomestiti izgubljeni čas. Obiskoval je druge vrtnarje ter proučeval vrtnarstvo tako, da je kmal u imel daleč na okolu najlepšo zelenjad in najlepše cvetice. Svojega prepričanja se je trdno držal. Popolno se je zdržal opojnih pijač in posrečilo se mu je, odvadit i tudi svoje delavce pijančevanja, dasi so bili vsi bre z izjeme navajeni vsak dan piti pivo ali žganje . Zvečer je sedel v vrtni lopici, ob zimskih večerih je popil čaš o čaja brez ruma, da bi se ogrel . Njegova pridnost, njegova spretnost in njegovo zmerno življenje so provzročili, da je imel v nekaj letih lepo svotico v .hranilnici in da je mogel delati daljnje načrte za bodočnost. V zadnjem času je Ivan redkokdaj videl svojega prijatelja Mirka, kajti oba sta imela mnogo posla . 'Kako je bil Ivan veselo iznenaden, ko je dobil od Mirk a dopisnico, na kateri mu ta naznanja, da ga bo obiskal ! Kakor nekdaj sta tudi sedaj sedela v lopici in Mirk o je pripovedoval Ivanu, da je bil zadnji čas zelo vpre 40 * žen. Dovršil je na državni obrtni šoli v sosednjem mestu risarski tečaj in je marsikatero noč prečili pri risanju in učenju . Razmotrival je o marsikaterem načrtu , kako izboljšati stroje ; končno se mu je posrečilo. Ravnokar je dal patentirati imenitno iznajdbo ter se je zvezal z bogatim podjetnikom . Kako je strmel Ivan nad tem, kar je slišal, še bolj pa nad tem, ko mu je Mirko na tihem povedal, da š e misli ženiti in naj Ivan govori zanj pri svoji sestr i Stefani ji, ker jo hoče zasnubiti . Stari vrtnar in njegov a žena sta bila ponosna imeti tako vrlega moža za zeta , tudi Ivanova sestra je privolila v to in že čez nekaj tednov se je vršila svatba v najožjem krogu družine . Res ni bilo na svatovski mizi ne vina, ne likerjev, ka r je pa Ivan opravičeval . Rekel je : „Ljudje trkajo in s i napivajo pri krstih, svatbah in pogrebščinah, o godovih , na Silvestrovo itd . : „Na zdravje!” V resnici pa drug drugega zastrupljajo ; tega pač ne more noben kristjan zagovarjati. Ali ni brezpametno, mladega črvička po krstu polivati z alkoholom in takorekoč želeti : ,,Naj bi malemu énkrat tudi tako dišalo kakor nam! Ali n i brezpametno pri pogrebščinah poplakovati solze žalost i s potoki alkohola , pri čemer si vsakdo misli : „Ubogi mrtvec ne more več piti! Hvala Bogu, nam še diši eri kozarček, torej le pridno pijmo, dokler mogoče!” D a bi pa morebiti umrli še vedno živel, če ne bi bil toliko ljubil strupenega alkohola, na to pač nihče n e misli. -- Veselje na Mirkovi svatbi je pokvaril neljub pripetljaj. Ravno med obedom se je prigugal v sob o Artur ter je jecljaje čestital. Ubožec je izgledal prav slabo njegov obraz, poln rdečih lis in mozolov, in njegova raztrgana obleka so s strahom navdale goste. Kljub temu ga je povabil Ivan, naj prisede ; Artur se pa ni nič kaj dobro počutil ter je kmalu odšel. Ivan mu je pri odhodu stisnil krono v roko ; krčevito je zagrabil Artur za denar ter hitro izginil v bližnjo žganjarno. Ivan je ta dan zadnjikrat videl Arturja, ki se je ne kaj časa potikal, popivajoč po mestecu, in potem izgini l brez sledu. Za gotovo se sme reči, da je bedno poginil ; kje je poginil, se ni moglo dognati . Morebiti j e zmrznil v kakem skednju ali je padel v vodo (pravzaprav čudna smrt za pijanca), ali pa umrl vsled pijanske norosti v kaki bolnici ali blaznici . Nekateri so sicer zatrjevali, da je Artur potome c pijanske rodbine ter so ga s tem opravičevali, da je to napako podedoval, kar trdijo zdravniki o otroci h umobolnih in jetičnih, da je smatrati nagnjenje k pijančevanju in občutljivost njega vplivanja kot podedovano bolezen . Zdravniki vedo v resnici povedati o mnogih žalostnih izgledih take podedovane strasti i n gotovo je tudi, da si pijanec toliko večjo odgovornos t naprti, če pomisli, da on ne vpliva samo s slabi m zgledom, ki ga daje svojim otrokom, ampak jim zapusti kot dedščino strast, radi katere ga bodo morebiti še preklinjali. Cetudi bi bilo ubogemu Arturju v njegovi mladosti težje kot drugim varovati se hudeg a duha, ako bi bil vedel, kako strogo se mora ravno on, ki je podedoval to lastnost, varovati in da bi ga le popolna vzdržnost opojnih pijač mogla rešiti, bi bi l pač lahko v mlajših letih imel toliko gospodstva nad 42 seboj in toliko poguma, da bi bil kljuboval zasramovanju gostilniških prijateljev ter bi bil vsled svoje na darjenosti postal vrl in srečen človek . Dragi prijatelji, imejte vedno pred očmi usod o tega nadarjenega, v mladosti za vse dobro sprejemljivega toda napuhnjenega, bahalastega, pošteno del o zaničujočega človeka ! V vili ,IlYluslca ‘ Mirkovo podjetje je menda stalo pod posebno srečno zvezdo. Njegovo ime je bilo na jako dobrem glasu. Kmalu je opustil malo delarno v mestu ter si sezidal v predmestju velikansko tovarno za stroje. Ivan ni nič kaj rad obiskoval svojega svaka, ker se ni ni č kaj dobro počutil v tem hrupu . Pogosto si je mislil : „Dako je mogoče človeku vse pregledati? Vseeno m i je ljubši moj vrt l” Mirko je začel precej razkošno živeti in v vili „Mušica”, kjer je sedaj stanoval, so bile večkrat v tednu velike družbe in imenitne pojedine . Od daleč in blizu so radi prihajali ljudje, osobito podjetniki . Ivan pa je kratkomalo vsako vabilo odklonil . Rekel je : „Preprost vrtnar sem in ne spadam v va š krog ; jaz nič ne umeril o vaših načrtih . Vina tudi ne pijem, kaj naj bi torej počel v vaši družbi?” — Mirk o je te besede smatral za grajo ter je odgovoril : „Tega ti seveda ne razumeš . Gospodom, ki moje podjetje cenijo in podpirajo, vendar ne morem postreči z vodo ; to bi bilo naravnost smešno. Svet zahteva šampanjca, to spada k moji kupčiji .” — „Zal, da sern tako neumen, ” odvrne Ivan mirno kakor vedno, „zatorej me pusti, kakršen sem!” S temi besedami je bila stvar končana . —> 43 Ivan se ni nič za to brigal, da e teklo pri Kirku v potokih vino po 10 do 20 kron steklenica, da se j e po nepotrebnem najdražje žganje tratilo. Mislil si je samo : „To spada h kupčiji ; kar spada k mojem poslu , to sam vem.” Mirku ni prišlo na um, da tudi pitj e šampanjca ali finega žganja lahko postane nevarno . Pijanstvu udave delavce je takoj odpustil ; da pa sam popiva, na to ni mislil. Mislil je, kar delajo brez po misleka tako vrli in čislani ljudje, kakor so njegov i gostje, to se sme delati brez nevarnosti . Vsak večer je sedel zadovoljno v svojem, s svilo preblazinjenern naslonjaču, s prekrižanimi nogami, kadil je najfinejš e smodke, se zabaval s svojimi gosti, ali pa je različne stvari premišljeval . Dobro mu je delo, če se je svoji h skrbi vsak dan za nekaj ur otresel in k temu mu je pripomogel njegov prijatelj alkohol prav pošteno. On ni opazil in ni hotel opaziti, kako čemeren je vstal vsako jutro po svečani pojedini, kako mu je bilo v sencih in kako mu je šumelo po ušesih . Kakor vsem pivcem, zdel se mu je »maček" čisto naraven, ker spada nekako k rednemu življenju: in ki mine brez vsakih posledic. Nikoli ni razmišljeval o usodi svo jega očeta in strica, saj je bil daleč na okoli znan ko t energičen in soliden podjetnik. A zadnji čas se mu je marsikaj čudno zdelo. Nekega dne reče svoji ženi, kateri to življenje že dlj e časa ni ugajalo : „Ne vem, kako to, zvon danes tak o čudno doni .” — „Si li morda bolan, ali pa imaš preve č skrbi,” odvrne mu ta sočutno. „O, ne,” ji odgovori Mirko, ,,morebiti je pomladni zrak, ki 'me je tako prevzel. Skrbi sem itak vedno dosti imel, četudi ne to --a 44 .‹-.- like kakor sedaj ." — A skrbi so se kmalu pomnožile . Treba je bilo izplačati večje svote, katerih dohodki niso pokrili. Mirko ni vedel, kje bi vzel denar. Pogosto je sedel uro za uro pri pisalni mizi, glavo podpiral z rokama ter premišljeval. Par kozarcev šampanjca mu je včasih toliko pomagalo, da je pozabi l na skrbi . A drugo jutro so se pojavile z dvojno silo ; kmalu je moral obrt omejiti in nekaj delavcev od pustiti. „Tako ne poj de več dolgo, pravi nekega večera, priti moram na jasno!” Hotel je iti v pisarno, da bi se natančno prepričal o pravem položaju svojih razpoložljivih sredstev in svojih dolgov. Ko je vstal, se je sumljivo opotekal. Naredil je par korakov, hote l prijeti za kljuko — a prijelo ga je in zgrudil se je n a gladka tla. Postal je nezavesten. V tem hipu je prihitel sluga, hitro poklical ženo in kmalu je prišel tud i zvesti hišni zdravnik dr. Mah. Plakaje ga je prosila gospa tovarnarjeva, naj ji vendar pove, kaj je Mirku. „Nič hudega,” je odgovoril dr. Mah pomirjajoče, „vsaj nevarnosti ni nobene. Hudo razburjenje, naval krvi v glavo, majhen napad, vse to bode kmalu boljše . Popolen mir in mrzle obkladke na tilnik, a nobene kapljice vina ali konjaka l” Drugo jutro je zdravnik zope t prišel in je našel gospoda Mušico že pri polni zavesti . Bil je že toliko dobre volje, da se je pošalil : „Takega mačka pa še ne, in radi tega imate še Vi pota!” A zdravnik, ki ni bil tega mnenja, je odvrnil : ,,Pred vsem proč s šalo , gospod tovarnar , moram Vam natočiti čist e vode! Vi ste z alkoholom popolnoma zastrupljeni ; ako bodete še tako nadaljevali, pride mrtvotid in po Vas -*i 45 i-<- bo! To so moje prve in zadnje besede!" — dragi prijatelj," je odgovoril Mušica skoraj razžaljen, „tnari mislite, da sem pijanec?” — „Da, to ste , rečem,” mu je odvrnil zdravnik, „in kakor se mi zdi, se Vam to niti ne sanja — in celo velik pijanec ste . Le pomislite, ali se niste v zadnjem času večkrat počutili slabo?” — „To je že res,” je odgovoril Mušica , „a da se prežene mačka, zato pač ni treba zdravnika . ” „Kakor vidite, ga je vendar treba,” je resno odgovoril dr. Mah; „kajti vsak maček nekaj vpliva na človeka in tega vpliva pivci ne čutijo, ker zopet pijo . Ti vplivi se množe, dokler pijanec ne oboli . Pred vsem se ne smete dotakniti nobene opojne pijače, to Va m najstrožje zapovem in ako ne bodete ubogali, sem danes zadnjikrat ` pri Vas kljub temu , da sem Va š prijatelj .” Mirko je skremžil obraz, ko je odšel zdravnik, i n je hotel pozvoniti, da bi mu prinesli kozarček konjaka , ker mu je bilo v resnici slabo. A pomislil je nekolik o — ter izpustil zvonec. Prišlo mu je na misel, kaj je slišal kot deček od svojega učitelja . Zmaga je bila njegova, premagal je samega sebe. Ko je bil nekega naslednjega pomladanskega dne Mirko na vrtu svoj e vile, je dobila njegova žena vest, da je takoj plačati večjo svoto. Svojemu možu ni smela ničesar povedati , ker je zdravnik strogo prepovedal, ga razburjati. K sreči ji je prišla rešilna misel . „Ivan,” zakliče, „zakaj nisem takoj mislila nanj? On mi lahko pomaga in m i bode pomagal.” In res je Ivan pomagal. Ko ga je poklicala sestra na pomoč, je hitel neopažen v tovarn o in se je kmalu s pomočjo knjigovodje prepričal, da je -->E :~o- vse zakrivilo zmedeno vodstvo tovarne . Hitro je po plačal nekaj nujnih terjatev, najel spretnega pravnika , ki je izterjal že davno zapadle terjatve in v 14 dne h se je izkazalo, da se obrat, četudi nekoliko omejen , lahko še vzdrži . O vsem tem pa Mirko ni ničesar vedel, ker je bil vsled zdravnikove odredbe v bližnjem kopališču . Tega dne se je imel vrniti, in kakšno iznenadenje! Ko j e pridrdral voz, da bi ga odpeljal proti domu, kdo m u je skočil nasproti? Njegov svak Ivan ter se mu j e oklenil okolu vratu in ga strastno poljuboval . Mirko je bil kakor omamljen, ni vedel, kaj naj vse to pomeni . Neumljive so mu bile tudi besede Ivanove : „Sedaj šele sem si zopet osvojil svojega svaka in zvestega prijatelja izza mladih let! ” Med potoma domov se je vse pojasnilo in Mirk o je hvaležno stiskajoč Ivanu roko rekel : ,,Prav si imel ; di alkohol ne bode nič več delal za mene, on del a drago in slabo. Čudno bi bilo, da bi moja obrt ne mogla brez tega čudnega prijatelja prospevati . In krasno je šlo tudi brez šampanjca in konjak a in brez velikih večernih družb. Nekateri trgovski prijatelji in zajedavci so mislili : Mušica je šel med častilc e vode ; škoda, da ne napravlja nič več pojedin in da s e da voditi zabitemu vrtnarju . A Mirko ni hotel o vse m tem nič več slišati. Nasprotno, bil je prepričan, da je preprosti Ivan boljši računar, kakor on in marsikateri knjigovodja. Od sedaj dalje je ostal Mirko zvest načelu : treznost in zmernost sta boljša prijatelja nego alkohol . Res nama ne zakrivata skrbi in britkosti življenja h. —>-~ 47 kor oni, zato nas pa pošteno, a resno opominjata na to, kar je potreba k pravi sreči . Zopet v vrtni lopi. Dve leti sta pretekli od tega . Ivan je zopet sedel v lopici in pri njem nekateri znanci in prijatelji družine. Ivan je sedaj svoj lastni gospodar, kupil je hiš o in vrt ter je svoje posestvo znatno povečal . . Dobri znanci govore najrajši o minulih časih i n oče Fernau začne slučajno govoriti o Arturju . » Škoda mladega človeka," je rekel, „kdo bi bil mislil, da bod e tako žalostno poginil.” „Res, škoda zanj,” je rekel Ivan, „bil je dober tovariš res je že v mladosti bi l zelo lahkomiseln, prehitro se je hotel kot gospod ponašati.” „Tako naredi alkohol z vsakim,” je odvrni l stari učitelj, „on pokvari čut, naredi človeka prevzet nega in lenega, ali ga pa uspava v nekako navidezn o dobro stanje, dokler ga nima popolno v svojih krempljih.” „Žal, da pijančevanje vpliva okužujoče, ker drugače se ne bi bilo v zadnjih letih tako razširilo,” j e rekel Ivan. ,,Pred vsem morajo izginiti slabi zgledi i n vrhutega se morajo mladini odpreti oči. Nepoboljšljive pijance je treba zapreti v zavetišča za pijance, kajt i taki ljudje so zelo bolni in vrhutega vobče nevarni . Kaj pomagajo vsi dobri nauki, če žive te kužne rast line med nami! Splošno zastrupljenje z alkoholom s e vedno bolj širi, ljudstvo postaja vedno revnejše i n ubožnejše. Toži se, da gre ljudem vedno slabejše. Ali se je temu čuditi? Dandanes nosi vsak hlapec steklenico žganja v žepu, v pivnicah gostov kar mrgoli, po —)=-i 48 .--. sebno ob sobotah in nedeljah in že zjutraj navsezgodaj se gode v žganjarnah take stvari, da se Bogu usmili . Žganjepitje razdira družinsko življenje, žene in otroc i trpe lakoto in zmrzujejo ; sočutje, vera v Boga in čednost so prazne besede, kratko rečeno : alkohol bode vse uničil. Ali ne napravi neizmerno popivanje človeka , da je slabejši kot živina . Da je človek pijan do brezzavesti, se ne smatra nič več kot prestopek, ne ko t sramotno dejanje, da, nekateri ljudje so celo ponosni na to." Nato je odvrnil učitelj : „Jaz to pripisujem nevednosti širših slojev ; mnogi ljudje mislijo, da je pivo redilno, a ne pomislijo, da košček kruha za 2 vinarj a bolj redi, nego„ cel liter piva za 40 vinarjev. Potem so pa še zdravniki, — prosim, oprostite gospod zdravnik, ki pivo priporočajo kot tekoč kruh ter otrokom i n bolnikom predpisujejo konjak kot krepilno sredstvo . ” Zdravnik pa odvrne : „To je res ; tudi jaz sem tako delal pred nekaj leti, ko sem pa bral o zadnjem zborovanju proti pijančevanju, ki je bil na Dunaju l . 1901 . , se mi je zdanilo. Vsi spretni strokovnjaki so bili ene misli : Alkohol ni sredstvo, ki krepi, osve žuje in hrani, ampak tako, ki človeka na reja neumnega, ga slabi in hujša. Vse dobro, kar se mu pripisuje, je le prevara, alkohol je priliznjenec in slepar, ki tudi pametne ljudi slepi tolik o časa, da je prepozno . Kratko rečeno : On je nevaren strup, dosti nevarnejši kakor drugi strupovi, ker s e ga n e bojim o.” — »To je pretirano," pravi stari Fernau, ,,že 60 let je, odkar pijem vsako dopoldn e osminko z vodo pomešanega vina in zvečer vrček lahkega piva, a me še nikoli ni bolela glava in tudi 49 drugih težav nisem imel. Tega nedolžnega veselja si, ne pustim vzeti." „Tega tudi ne nameravam,” odvrne doktor Mah, „a vsi ljudje niso taki kot Vi .” „Vi, ljubi gospod Fernau, si ugasite samo žejo. Največ ljudi p a pije čez mero in to je nenaravno. Ako sta grlo in želodec razdražena, zahteva pijanec ostrejše pijače .” -„ Jaz ostanem pri tem," je rekel Ivan, „dobra voda i z vodnjaka je najnaravnejša in najzdravejša pijača za vs e ljudi, čaj ali malinčen sok tudi zadostujeta za okrepljenje in ohlajenje, in dokler se varujem piti eno čašo piva ali vina, toliko časa nisem v nevarnosti, da pije m drugo in tako dalje, več kakor je dobro in kakor je proti moji volji . Kratko rečeno, jaz ostanem vodi zvest , to ohrani mojo glavo čisto ; rajše bi umrl, kakor živel v neprestani pijanosti .” Mirko je pritrjevalno stisnil roko svojemu svaku, ne da bi kaj rekel . Nato so si podali roke ter se razšli ti vrli ljudje ; poslovili so se brez kletvine in brez solz in brez obje rnanja, kakor to delajo pijančki. In ko je priplavala luna, ta mili nebeški sel izz a gora, so padali njeni mili žarki na dva pijanca, ki st a ravnokar prišla iz žganjarne ter klela in opotekaje s e šla po cesti . Pač si je mislila : „Kako otročje stvari s o vendar ti ljudje! Bahajo se s svojo božjo pametjo, a obenem se ponižujejo k živalim . Nič več ni lepo doli na zemlji!” Njeni žarki so padali v prijazno izbico ter oblil i rožnatordeče obrazke otrok, ki so sladko in srečn o spali v svojih posteljah. Zadovoljno smehljajoča mati 4 50 ,< -e še pridno šivala, oče pa je ravnokar pazljivo prebral kratko povest. „Vendar rnora biti resnično, da je žganj e strup,” je rekel sam pri sebi ter je potem dolg o razmišljeval . Luna se je smehljala in izginila za oblaki. Ne obupaj, blaga luna, postalo bode že boljše na svetu ! Bog daj Sklep. Razkrili smo alkohol, ki se laska kot tolažnik i n razveseljevalec, kot nevarnega sovražnika zdravju, nravnosti in blagostanju. — Raztrgajmo temu hinavskemu prijatelju in zavratnemu sovražniku krinko 'raz obra z pred vselili onimi, ki se še niso naučili biti proti njemu nezaupr]i in opozorimo vsacega, ki ga še n e pozna, na žrtve, ki jih ta demon zahteva vsaki dan i n vsako uro in od katerih je skoro vsakemu ena ali druga znana! Bojujmo se proti njemu z besedo in izgledom ! Kdor se pa še ni. navadil rednega vživanja alkohola — kar bode pri mladih ljudeh še pogosto najti -ta naj se varuje pred vsem, da se tega ne navadi ! kajti mnogo lažje je, nikoli prijeti za kozarec, kakor pa nikoli se dati zapeljati, da bi pili črez potrtbo. En kozarec ostane redko edini . Kolikor mlajši je človek, toliko škodljivejša je razburjajoča pijača, toliko lažje se pa tudi odtegne slabi m navadam . Kdor, ne oziraje se na šaljive ali pikre opazke drugih, opojne pijače popolno odkloni, vpliv a dobrodejno na celo svojo okolico, ne da bi izgubljal besedi. --->4 5 2 Ako hočemo, da bode novo, kar pričakujemo o d prihodnjosti, boljše, ne srne mladina iskati v gostil n škem življenju z njegovim nepravim brbljanjem i n širokoustenjem, zbadanjem in kletvino, svoje sarnozadovoljnosti, ampak mora imeti vedro glavo, čisto i n sočutno srce, veselo in krepko voljo, da to prihodnjost pribori . Poskusite n priporočajte izdelke hiai1I 4 Otroci lekarnarja Trnkóczyja Ljubljani in tisoč drugih je bil o izrejénih z doktor plo Trnkóczyjevirn sladnim čajem (ne s kavo) , ki se imenuje A e neprekosljiva pijača a otroke odraščene bolne itd. Dobiva se edino v lekarn i Tiiik y 1 zavoj 40 vin . ; po pošti najmanj 5 zavojev z I ,/, kg vsebine 3 krone s poštnine in zavojetn vred . (z= Prodajalnicz i~~o'~ov ih oblek Jub jasi, Prešernove ulice št. 9 zraven pošte. O1ee za mošK e po najnižji ceni v vsaki velikosti. Haveioke W,4 za jesen in zimo od 6 Id . navzgor. Za ženske : Jope, pelerine m pašče v modnih barvah po čudovit o nizkih cenah. ~5''W'2liLW2L%'2W2'L%:2 Otiči zavod K. Pal Lji11jaa, Jurčičev trg priporoča forske ~p~ra~e in vse fotografijo zadevajoče potrebščine. dUOrp priporoča 5uojo bogato h a l o g o I .ii ub~j a l')č7) nodr)(zga ir~ gvi blag a po reb5cir-) 3a irojač'e ir) ŠiLiij2 ajrijc2 cere! Jčr)a po$t b Seiiri g r ovec z usnjem na drobno in debelo brana, trg št. 1 priporoča slav . šolskim vodstvom za tla v šolskih sobah dosedaj najboljše, prosto bencina, smole , petroleja ter kislin brez konkurence, brez vsakega duha po najniž ih cenah : k 80 vin. več po 70 vin. Pri nakupu večje množine še ceneje. V vseh ljubljanskih šolah rabljeno največjo zadooljnost. Patentirano nepl omočljivo mazilo td .ijaste pete najboljše kakoosti. za po(,rnen e rjavih čevljev, usnja I Motorkolesa in avto mobili prvih tvrdk . — Zavod za ponikljevanj e in pobakrovanje . — Me hanična delavnica . Nožarstvo, brušenje, likanj e — Zavod, za popravljanje. — Sivalni stroji vseh sistemov in za vsa k poklic. — Izdelki prvi h tovarn . alta Mestni Trgovina gumijevim blagom . Špecialiteta : Tehnični, kirurgičn i gumijevi predmeti in gumijaste drobnarije. — Vsi predmeti za bolniško strežbo . — Cevi iz konopnine za točenje vina, piva i n za gasilce. – Namizni prti iz gu mija. Preproge za stene in gumi trakovi za cepljenje trt . — Pnev matične cevi in cevi za zrak prv e kakovosti. Izdelovanje in popravljan e bicilov. Ustanovljen o 1837 . MIT Velika založna trgovina s papirjem in vsemi pisar niškimi potrebščinami z a urade, šole i. t. d . Velika lastna zaloga mašnih i n pripovestnih knjig . Ustanovljeno 1837 . EE Stara renornirana galan erijska knjigoveznica . Vezava vsakovrstnih knjig , priznano solidno in trpež no delo po najnižj i ceni . Šolskim vodstvorn pri večjih partijah knjig za knji ž nice zelo nizke cene. priporoča nastopn e knjige za mladino : Pisanice. Pesmi za mladino. Zl. Oton Zupančič. Kartonirane 80 vi n Medvedji lov. Cukova gostija. Povesti. Spisal J . Brinar. Kartonirano 80 v . Na rakovo nogo. Povest. Spisal Ivo Trošt. Kartonirano 80 vin . Roza Jelodvorska. Povest. Sp. Krištof Schmidt . S 6 koloriranimi podobami , lično vezano 2 K . Nove pravljice iz tisoč in ena noč . S kol . slikami . lično vezano 2 K . Zoologijski atlant. Sest. H. Leutemann. Slovenski mladini razložil A . Pavli n 24 tabel s 255 kolor. slikami in 5 7 stranmi besedila . Trdo vezano 6 K. Dobri otroci . Kolor . slike s pesmicami. Za najnežnejšo mladino . Cena 24 v . Naše domače živali. Kol. slike iz dom . živalstva brez besedila . Broš . 40 v . Drobiž v pod. Cena navadni izd. 40 v . Drobiž v podobah . Leporello-izd . Slik e so napete na močni lepenki s plat . hrbti ; na eni strani ,Drobiž‘, na drugi pa ,Naše dom .,živ?li‘. Cena K 1 50. Noetova barka. Zivalstvo v podobah s pesni.. Kol. izdaja . Cena K 1 .50 Sladki orehi . Račun . primeri v slikah i n pestu . Cena kol . in kart . izdaji K 1 . 60. Tovarna barv Gabrijel Gorski d Krakov — Zwierzynieo Oljnate barve za umetnik e kasete z bar- in v dekorac . svrhe, akva-varni za šolo in za slikarje , relne barve za umetnike, slikarsko platno, čopiči , din. vodne barve za šol o palete, raznobarv. kreda , z znamko „zvezda”, tuš , tuš v kosčekih in vse dru tekoči, črn in drugih barv, ge potrebščine za tekoči gumi - arabikum . slikarstvo . Dobiva se pri vseh trgovcih z barvami in papirjem . Vzorce za poskušnjo pošljem gg . umetnikom in stro kovnim učiteljem brezplačno n poštnine prosto . Trgovina z železnino ju b ana Valentin Golob O Zaloga štedilnikov, peč i kuhinj. posode in orodja vsake vrste. Dalje stavbinske železnine, strešnega kleja, cement a in velika izmera nagrobnih križev ter poljedelskih strojev. Slav. šolskim vodstvorn se priporoča za dobavljanj e najfinejšega vrtnarskega orodja. Fr, Breskvar v Ljubljan i Filipov dvorec, poleg fran c mosta (a vodo) ~' VY se priporoča visokočastiti duhov\ še'ni in slav. učiteljstvu v izdelovanje vsakovrst. knjigoveški h del ; večje šolske knjižnice p o nizki ceni. Dalje tisk trakov za društva, vezanje ,Natičnih` knji g po najboljšem sistemu ohlapnega odpiranja. Dela v partijah. Vložne knjižice za posojiln ice itd. po tovarniških cenah . n Leben nozar Priporoča svojo veliko zalogo Izvršuje vsakršna nova del a raznih jeklenih predmetov : in popravila v popolno movsakovrstnih žepnih, vrtnar-derni brusarni ter mu je skih, kuhinjskih in namizni h mogoče vsa tozadevna naronožev ; najfinejših britev, ška -čila izvrševati najtočnejše in rij, aparatov za lase in vse h najboljše po najnižjih cenah . v njegovo stroko spadajoči h Na željo ponikljuje vsakovrstn e izdelkov . predmete v last . poniklovalnici . 6 Električna gonilna moč . Slavnim šolskim vodstvom priporoča popolne zbirk e vrtnarskega orodja iz najfinejšega angleškega jekla . V neposredni bližini c . kr. gletv. pošte, hotel a „Pri Slonu” in hotela „Stadt Wien” . mduúklu~uo in bul o l« za Isakol~ stno s (štofe) za moške obleke . površnike in zimske suknje, poletni in zimski lodni, sukno , triko in gradi za požarne branibe. Fino sukno za talarje, salonske obleke i . t. d. l zaloga modnega blaga za zetu'« obleke, svilnatih. in volnenih rut, šerp, po sebno tudi perilnega blaga, (kotenina i n platno) najboljših vrst, po najnižji ceni . Vsak naj si ogleda pred nakupom bogato zalogo v združeni novi trgovini, kjer se nahaj a tudi trgovina na debelo v popolnoma n a novo urejenih, lepih, svitlih prostorih v l ., 2 . in 3. nadstropju, katera se priporoča vsem trgov cem. Kdor pa nima priložnosti, da pride sa m v Ljubljano, naj zahteva vzorce, katere razpošiljam zastonj . Krojačem in šiviljam, ki stržij o več blaga, priporočam, naj si naroče vzorčn e knjige, katere pošljem poštnine prosto in zastonj . ) Grobelnik. 1jaska lastni hiši Prešernovih ulicah št. 3 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 . do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne, jih obrestuje po 4'/, ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakeg a pol leta h kapitalu . Rentni davek od vloženih obrest i plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunal a vlagcjeljem . Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervneg a zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo . Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hraniln. tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varvancev . N Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti i n potom c. krd poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 4'/, o io na leto . Z obrestmi vred pa plač a vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti i n to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala . Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa, želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred, n . pr. v N< 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6°/, izposojeneg a kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano svoj dolgtudi poprej poplačati . — Posoja se tudi na menic e in na vrednostne papirje . a%7a%MIMI'MlrirMW.ArtrO dr a naznanja, da se nahaja na Turjaškem trgu st . 4 v prvem nadstropju 31jegov iiii o zdr ayili i zavod, v katerem se zdravi : raznovrstno skrivljenj e hrbtnice, izbočen hrbet, neenake rame, neenak a ledja i. t. d. Telovadijo tudi zdravi otroci, da se pri njih ubranij o taka pohabljenja . (Proste vaje in vaje na aparatih . ) Masai~' a za odrasle. Vse to se izvršuje pod osebnim nadzorstvom dr. Oraina , ki daje pojasnila ob svojih ordinacijskih urah od 9. do 10. ure dop. In od 2. do 3. pop. olfovih ulicah 12 nadstropje. Tiskal IV. Pr. v Kranju . pr ~iiIjaska kred hm huka v Ljubljani NIL glavnica 2,000 000 K. — Rgzervii zaklad 200 .000 K se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče transakcije, katere je pripravljena najkulantneje izvršiti . Denarne vloge sprejema na knjižice in v teko čem računu ter jih obrestuje po 4 od sto . Čekovne račune otvarja tvrdkam, katere lahko poljubno razpolagajo s čeki o svojem "imetju . Sprejem a Naročila na vrednostne papirje, preskrbuj e Nakup in prodajo vseh vrst rent, zastavnih pi sem, prijoritet, delnic in srečk . Pri nakupu vrednostni h papirjev za Vojaške Ženitninske kavcije se ozira v prv i vrsti na kolikor mogoče visoko obrestovanje in preskrbuje vse tozadevne manipulacije . Predujme na vrednostne papirje daje proti primernim obrestim ; sprejema . Borzna naročila za dunajsko, praško tržaško i n inozemske borze, katere najkulantneje izvršuje. Eskomptuje in vnovčuje menice, kakor tudi nakaznice na vsa mesta. Stavbene kredite dovoljuje pod ugodnimi pogoj i Zavaruje srečke in druge vrednostne papirj e proti kurzni izgubi pri izžrebanju. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Sprejema v Depot in oskrbo vrednostne papirje . Prodaja večj e Srečke na tekoči račun ; v tem slučaju vloži kupovalec na račun 20 do 30 od sto kurzne cene i n ostanek pa lahko odplačuje v poljubnih obrokih . Izvršuje najkulantnej e Izplačila za vsa tu- in inozemska mesta . Blagovni oddelek se peča s prodajo sladkorja . Vsa vprašanja se rešujejo z obratno pošto. Ravnateljstvo. Podružnica v Spljetu in Celovcu. z za (reje Knanju) priporoča svojo največjo zalogo švicarskih ur, kako r zlatih, srebrnih in nikelnastih, dalje prstanov i n uhanov z briljanti, verižic, obeskov in okrasko v iz zlata in srebra i . t . d ., v največji izberi in naj nižjih cenah . Ker razpošiljam svoje blago po cele m svetu in le za gotovi denar, mi je radi ogromneg a prometa mogoče po jako nizki ceni prodajati . — Velik nov cenovnik zastonj poštnine prosto . Največja Najnižj e uhan. cene. t i Po uso Vam poslati br c mor a I vedeti o alk o s pro c-bi e , ;le tudi VI z) i s te tir gib a je ec slaven. n - Aro ovo so imerne za Iz e zupn , im razil-litev med á' ol 131 , vlite vp Ljub tnl F~.Gartner .