SLOVENSKI
nam
CELOVEC SREDA 17.FEB. 1988
Letnik XLI!I. Štev. 7 (2367)
Izhaja v Celovcu
Erscheinungsort
Klagenfurt
Poštni urad 9020
Celovec
Verlagspostamt
9020 Klagenfurt
Cena:7šll.
300 din
P. b. b.
Sodišče je kaznovaio obrekovalce
Je avstrijska viada za resen pogovor?
Danes, v sredo, bosta sprejela ministra Loschnak in Neisser delegacijo koroških Slovencev. Z njimi se hočeta, tako v pismenem vabilu, pogovoriti o slovenskem sporedu radija in televizije, slovenski trgovski akademiji, otroških vrtcih ter subvencijah za dejavnost slovenskih organizacij.
V pripravo na ta razgovor sta ZSO in NSKS v ponedeljek razpravljali o teh točkah na seji koordinacijskega odbora. V pogovoru
s SV je povedal tajnik ZSO dr. Marjan Sturm, da sta si osrednji organizaciji v teh vprašanjih enotni. Na vprašanje, ali bi pomenila pozitivna rešitev omenjenih zahtev tudi prejudic za zadržanje v splošni razpravi o šolstvu, pa je Sturm nedvoumno povedal: „Vi-deli bomo, ali je vlada pripravljena z nami razpravljati. Tudi če rešijo ta vprašanja v naše zadovoljstvo, pa ZSO ne bo pristala na nikakršno obliko ločevanja."

primorski
E"--*-'
K-^r=-

CMfačna zaAfara s/oivnsAv m/aiCm' /w	a&caA
»Za naše pravice!«

NsHHanN
Po ar?ma/M/ev/at-t/a j/dif/uAiA ^aAar pa	a&a/t
Samo Pahor naj bo izpuščen!
Namesto tolmača je prišla policija...
S3SE<S5S=a:!=ssSSK
V Trstu zaprti Stovenca
„Zveza slovenskih organizacij in koroški Slovenci smo solidarni s prizadevanji Slovencev v Italiji, da si tudi na javnih mestih izborite enakopravnost slovenskega jezika. Solidarnost izražamo tudi s priprtim prof. Samom Pahorjem" - tako v solidarnostni izjavi pravi predsednik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser. V Trstu so namreč italijanski policaji zaprli slovenskega profesorja Sama Pahorja. Dejstvo, kije razburilo slovensko in italijansko javnost. Mladinci so demonstrirali, široka javnost se je solidarizirala z njim. Več o tem na 6. in 7. strani.
Alojz Hoznar (slika zgoraj), katerega je Ingomar Pust v glasilu „Karntncr Landsmannschaft" dolžil, da je kot partizanski kuhar na Svinški planini skuhal v golaž žensko iz Železne Kaple (to je Pust trdil na podlagi nekega anonimnega pisma), je pred deželnim sodiščem s svojo tožbo uspel. Pust mora svoj članek popraviti, „Karntner Landsmannschaft" objaviti opravičilo, Pust pa poravnati vse stroške sodnega postopka. Sodišče je Alojzu Hoznarju pritrdilo v vseh točkah njegove tožbe, v odškodnino za žaljenje časti pa mu priznalo 5000 šilingov.
Vsekakor je to pomembna razsodba deželnega sodišča. Upati je, da se bodo tako nehala nadaljnja pod-tikavanja o grozodejstvih partizanov.
Šolstvo za koroške Stovence - sožitje aii ločevanje?
Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani (INV) je predstavil obširno publikacijo „Šolstvo za Slovence na Koroškem - sožitje ali ločevanje?", ki ni samo dokumentacija specifičnega problema, temveč brez dvoma nova spodbuda za nadaljnjo strokovno razpravo o tem vprašanju in njegovi pozitivni rešitvi.
Publikacija naj bi po besedah direktorja inštituta mag. Silva Devetaka in ob predsta-
vitvi navzočega ministra za kulturo Kavčiča bolj osvetila koroški šolski problem znotraj Slovenije in Jugoslavije, ter opozorila tudi evropsko javnost. Zaradi tega Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani tudi načrtuje, da bi to publikacijo (v skrajšani verziji in upoštevajoč najnovejši razvoj) izdal tudi v angleškem jeziku, da bi bila dostopna vsem strokovnjakom in politikom v Evropi.
Publikacija „Šolstvo za Slo-
vence na Koroškem - sožitje ali ločevanje?" (avtorji: Silvo Devetak, Majda Šulc in Boris Jesih) je nastala v želji, da bi na podlagi dokumentarnega gradiva prikazali celovito in objektivno podobo trenutne problematike dvojezičnega šolstva na Koroškem. Publikacija na 248 straneh objavlja celotno uradno dokumentacijo o tem vprašanju, mnenja in stališča obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev, odmeve v Avstriji s
posebnim poudarkom na tako, imenovanem koroškem pedagoškem modelu, stališča zveznih in republiških organov Jugoslavije in Slovenije, ter bogato kartografsko gradivo.
S to publikacijo je inštitut s svojimi strokovnimi sodelavci dosegel zastavljeni cilj, da je na enem mestu zbrana in strokovno obdelana celotna aktualna problematika dvojezičnega šolstva na Koroškem, (glej tudi stran 2).
PREBEMTE
na
strani
2	VVotfinderMaur predaval v Tinjah
3	Mednarodni obzornik
4	Gospodarski položaj na južnem Koroškem
5	Diese Woche im Slovenski vestnik
6	Poskusi ustrahovanja družine Novak
8	Prežihova plaketa za J. Messnerja
9	Pustne prireditve na južnem Koroškem
11	Ta teden na televiziji
12	Otvoritev olimpijskih iger 1988
Množični kiic: „Go, Kurti, go"
Na Dunaju je demonsfnra/o nad 6000 //udi za odstop tVa/d-
de/ma.	SMa. f. ScfieMander
„Samo če se bodo nehale polemike v Avstriji sami, bomo dosegli tudi mednarodno pomiritev situacije. Avstrija me potrebuje, zato bom ostal njen predsednik", tako se je pobahal avstrijski državni predsednik Kurt Waldheim v ponedeljkovem nagovoru narodu. Za njega samega torej očitno ne velja, kar je spoznala široka mednarodna javnost. Ugotovitev komisije zgodovinarjev, daje Waldheim vsaj lagal, ne bremeni samo predsednika osebno, temveč predvsem ugled naše države nasploh.
Tako je tudi razumljivo, da se gibanje, ki zahteva takojšen odstop Waldheima tudi v Avstriji iz dneva v dan širi. Demonstracija pred dunajsko opero je bila tudi demonstracija proti Wa!dheimu, v nedeljo pa se je nad 6000 ljudi udeležilo manifestacije za odstop Kurta Waldheima. Pred protestirajočo množico so med drugim spregovorili Erika Weinzierl, Alfred Hrdlicka, Susanne Theuber, Marie-Theres Kerschbaumer, Josef Haslinger in Freda Meissner-
Blau. Zgodovinarka Wein-zierl se je solidarizirala z mednarodno komisijo zgodovinarjev ter pozvala OVP, katere članica je že nad 25 let, naj se distancira od sv.ojega neznosnega predsedniškega kandidata. Nepričakovani višek je manifestacija dosegla z nastopom Rose Jochmann, priljubljene antifašistične aktivistke iz vrst socialistične organizacije borcev za svobo*-do. Dejala je, da Avstrija ne sme prepustiti predsedniškega mesta človeku, kije zlo nacističnega časa in trpljenje milijonov žrtev skušal izničiti z lažmi.
Po Waldheimovem govoru je predarlska organizacija SPO v deželnem zboru stavila zahtevo po odstopu. Že dan poprej pa je celo kancler Vra-nitzky v televizijskem pogovoru zagrozil z odstopom, v primeru, da bi razprava o osebi oziroma preteklosti predsednika še naprej tako močno bremenila politično delo. Klic po odstopu Wald-heima - z geslom „Go, Kurti, go" - se torej krepi! (preberite tudi stran 2 in 3).
dr.
MARJAMI
S7URMA
KOKOŠKF
SFMMTOM
//zzzz/er yc pred Arzz/-kzzzz zc/avz/, do y'e jo/.sko oreddev /z /c/zz /973 zzzz-czzrzz/ ..kozzzzzzzz.s/zčzzz č/zzzz /ez/zzzzyc deze/oe v/ode" /o seveda zzzz.s7z7 dr. Vojka Tz'jc/z/czyzz. A /zjzzrz/zzo.s/ /e rrddve zzz /reda pomede/ odroz/o-gzz/z. Mize po o o dp/cvd korojkz .s/odro/r;, /d
po.	s/zzvz'	vj/zkogczz* * v
j/zz/zo /zzč, če go /e do.sd-krzz/ poveže j popno/n „A;o/zzM/zz*zezzz".
Zd/ se or/, do se oedo-/er/, ko govorko o v/og/ Vzzz/j/rzzzzkzzrjkega kowz/ey'zz zo o d ro rod o <7voyezzč/zegzz jo/.s/vzz, oz/roroo o /ero, do ded ko/zzz7eyzz zo.s7edayeyo ..droge, vo/z7zzo/zzk/zč/ze c/Z/e" poj/zzžzzy'eyo p rov rego ,,/roroždego s;7;do-roo." V /ezzz kozz/ekj/zz po/ew /roeoo/e/o skzz-p/oo /7/od/vo /o /zekzz-/ere posomezrode. ,
.So o:	sode/oyeo:	v
ko/zzz7ey'zz že j/z'z*z /e/o /o .sroo/roo; /ode /zyove zo žod/ev v.sed č/ooov do/o/7eyo - /odo s/oveo-Jko do/ /od/ oeo/.sdo govoreč/7/ č/ooov /odo .soc/u//.s//č/ze /o/od/oe, ver.sd/7/ orgor//zoc/y, s/ro /; d o r.s d op o //7/čo o aevezorz/// zzz sevedo /od/ d/od/'voryev soy szzzo zod//yo /e/a vzo-y'err///o p/so/z z'zyove, rozrre pod//doczye do/ r/pr. .Se/z/z/pz/o, re/erz-ro/z, zrz/drrzzzro/z z/d.
K odfTzevf/o.s/z doro-.sdego so/.sdz^go vprošo-/zyo y'e v jzzjz' ov.s/rzy.sdz yov/zo.s/z Joj/z prepeva/ /odz doozz/e. Zo/o /odz oz zzod/yočye, do so doro-šdz z7zez/zyz že vedrzo z,sdo/z rzzožzzos/, do d z p/o/zz/z po zzye/rz, po rzye-govz/z vzd/zz/z č/orzz/z zzz go .sdo.sYz/z z/z.sdrez/z7zro/z. Do jo /o /o/zdo .s/orz/z se/e rzo pod/ogz /zyov rzedo/erz/z prez/.s/ovrzz-dov j/ove/zjde /zorodo e sdzzpoo.s/z. ye žo/o.s/oo. /7oroz7e .sz oe /o.s/z ozdodrjoego pred.s/ov-
oz.	s/vo /do/ /odz A*Ed oz pzcz/j/zzvzzzczz oorodoe jdopooj/z). &oo.s/z7ozro/ je ye, do d z przjpevo/ d o/zrao/7vz jdopoego dvoyezzčoego poodo/
/čoroido po//7zda ye že vedoo z'zvoyo/o /od-/zdo cepz/ve .S/oveoeev oo „dodre zo j/ode", oo ..doozoozj/e zo oedo/oo-ozj/e." A/z dodo zdoy oedo/erz do/e/z ove//ovz/z /o /od/zdo /odz zoo/roy oorodoe jdopooj/z?
"
Avstrijski ^bunker ' v dunajskem Hofburgu
Zgodov/oor/z JO zoeodo/ zod/y'očz'/z' dar /z/d/ čz'.s/<r/ /ze. Dedo/o o zadev/' „lVo/d-jvoy'e de/o /er preda//' poroedo. IVa/d/zez- /zezrrz" j /ero ozdador oz' zad//zzčeoa. /Vaj-roova srajca zoeoda oz ravoo drvava, veo- pro/oo.
Na Koroškem druga merila osnovnega prava?
Če naj bi bil spomin na leto 1938 smiseln, potem ne smemo drug drugega obtoževati in med sabo obračunavati, temveč se ozreti po tem, kaj smo se naučili, da se ne bi več ponovilo. Za to pa je potrebno, da ne ogrožamo skupnosti, kar se trenutno dogaja z nenehnimi škandali. Sodelovanje in sosedski odnosi naj končno preidejo od besed v dejanja in nenazadnje naj bi bila naša država šotor, v katerem ima vsak narod svoj kotiček. Uspeli pa bomo le tedaj, če bo vsak najprej začel razčiščevati pri sebi. S temi mislimi je Wolf in der Maur zaključil svoja razmišljanja v okviru predavanja „Veliki tabu" v Katoliškem domu prosvete v Tinjah. Opozoril je na mednarodno tolmačenje prava, da večina nima pravice etničnim manjšinam kovati zakone in ukrepe, ki jih le-te odklanjajo. Po njegovem mnenju koroški Slovenci še ničesar niso zahtevali, kar ne bi mogli utemeljiti. Manjšine pa uničuje tisti, kdor jih oblikuje proti njihovi volji, je dejal Wotf in der Maur. Da dva naroda lahko živita drug ob drugem, je odvisno tudi od tega, če znamo gledati preko svojih stališč. Namesto uresničitve „pedagoškega modela" je Wolf in der Maur predlagal splošno reformo pouka zgodovine.
Miha Pasterk
IGOR SCHELLANDER
Mednarodno komisija neopredeljenih zgodovinarjev p^ predsedstvom švicarskega vojnega zgodovinarja univ. prof. dr. Hansa Rudolfa Kurza je pretekli teden predstavila svoje poročilo avstrijski vladi, predsedniku Wal-dheimu ter javnosti. Kakor je bilo pričakovati, raziskave strokovnjakov niso privedle do novih ali senzacionalnih ugotovitev. Na podlagi do zdaj ocenjenega gradiva Wal-heimu ni mogoče očitati neposredne vpletenosti v vojne zločine. Vendar zgodovinarji v svojem poročilu izpostavljajo, da je bil takratni poročnik Kurt Wal-dheim o grozodejstvih Hitlerjevega wehrmachta na Balkanu (na osnovi pozicije v Lohrovem štabu) zelo dobro
obveščen in s tem tudi posredno soodgovoren.
Kaj ugotavlja komisija?
Komisija zgodovinarjev se je ukvarjala z vsem gradivom, ki ji je bilo na razpolago. Čeprav v sorazmeroma kratkem času svojega delovanja prav gotovo ni mogla izčrpati vseh informacij, kijih hranijo (ne samo) v jugoslovanskih vojnih arhivih, je vendarle poskusila s strokovnimi merili in analitičnimi sredstvi ugotoviti Waldheimovo' vojno pot (zlasti na Balkanu), njegovo funkcijo v okviru armadne skupine E ter njegovo vlogo v vojnem vrvežu. Waldheim je imel kot oficir nemškega wehrmachta važne funkcije v štabu zloglasnega (in po vojni na smrt obsojenega) generala Lohra. Poleg tega je opravljal funkcijo tol-
mača. Kot oficir je spremljal in izvajal dejavnosti hitlerjeve soldatske tako v zahodni Bosni, na Kozari, v Črni gori, v Solunu itd.
Zgodovinarji ugotavljajo, da je imel Waldheim tozadevno „globok in obsežen vpogled v razmere na frontah in posebej še na Balkanu." Dejstva nakazujejo, da je bil bivši nadporočnik po svoji funkciji in vlogi v štabu gotovo vse drugo kot pa drugorazredni „kanclijski oficir." Njegovo znanje, pravi poročilo komisije, ni obsegalo samo „taktična, strateška in administrativna navodila, temveč je vključevalo v nekaterih primerih dejanja in ukrepe, ki so bila v nasprotju z vojnim pravom in temelji človečnosti." O Waldheimu ni znano, da bi se bil kdaj takim dejanjem, ukrepom ali poveljem zoperstavil ali vsaj izognil (medtem ko proučeno gradivo v mnogih primerih dokumentira nasprotno zadržanje nekaterih drugih oficirjev). Tako komisija mednarodnih strokovnjakov v zaključnih besedah poročila sklepa: ..Waldheim je sodeloval pri protizakonitih dogajanjih ter tako olajšal njihovo izvrševanje."
Reakcije in posledice
Kolikor toliko kritična ocena zgodovinarjev Wal-dheima očitno ni vznemirila.
V svoji prvi izjavi k poročilu komisije je izrazil svoje zadoščenje nad tem, da je končno tudi uradno potrjeno, da ni bil vpleten v vojne zločine. Na kritične pripombe v poročilu ni odvrnil nič konkretne-
______^
Nova publikacija INV o šoistvu
IZ LJUBLJANE POROČA IVAN LUKAN
V okviru predstavitve nove publikacije o šolstvu za Slovence na Koroškem, na kateri so bili poleg strokovnjakov Inštituta za narodnostna vprašanja in slovenskega kulturnega ministra Kavčiča navzoči tudi strokovnjaki iz drugih evropskih držav, s strani Avstrije pa dr. Heinz Tichy od Urada zveznega kanclerja na Dunaju in generalni konzul v Ljubljani Kern, je zavzel stališče do šolskega vprašanja tudi tajnik ZSO dr. Marjan Sturm.
Poudaril je, da intelek-
tualna in strokovna Avstrija odklanjata	načrtovano
uvedbo ločevalnega modela oz. ločevalne tendence.
Dejal je, da tisti, ki so pred nekaj leti na Koroškem sprožili šolsko debato, v bistvu nimajo V vidiku samo šolsko vprašanje, ampak da prenesejo narodnostni konflikt spet v vasi in po tej poti prekinejo pozitiven proces sožitja zadnjih let. Menil je, da je v ozadju te politike tudi cilj dolgoročno izpodrezati korenine Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu, se pravi udarec
Dr. Heinz Tichy iz Urada zveznega kanclerja na Dunaju pa je o novi dokumentaciji povedal, daje iz nje namerjen tej šolski ustanovi koroških Slovencev, razvidna velika podpora mnogih Avstrijcev koroškim Slovencem, „kakršna bi bila pred desetimi ali petnajstimi leti popolnoma nemogoča." Ta široka podpora, po besedah Tichyja, tudi kaže, da je bilo delo slovenskih organizacij, medijev in dzugih organizacij učinkovito, ker se v Avstriji bolj odprto obravnava to vprašanje. Izraz te odprtosti so v publikaciji objavljeni številni protesti, manifestacije itd. Tichy, ki po lastnih bese-
dah ni prišel v Ljubljano, „da bi nekaj zagovarjal, najmanj še pedagoški model", je bil tudi mnenja, da bi se v šolskem vprašanju marsikaj drugače in bolj pozitivno razvijalo, če bi že prej obravnavali to vprašanje na strokovni ravni. Opozoril pa je na dejstvo, da v avstrijskem parlamentu ni vložen še noben zakonski predlog o novi ureditvi šolstva. Kot strokovnjak sem za to, da bi se znanost še močneje vključila v reševanje tega problema. Važno pa je tudi, da se v tem vprašanju upoštevata tudi stališče slovenskih organizacij in da ne pridemo pod „časovni pritisk", je zaključil dr. Tichy.
Č/an/ mednarodne zgodovinske kom/'s/)'e na pod na tiskovno konferenco.
15. maja: umik iz Afganistana
Mihail Gorbačov, centralni sekretar KPSZ, je v preteklem tednu obljubil možnost umika sovjetskih čet iz Afganistana. V posebnem sporazumu sta vladi v Moskvi in Kabulu določili, da se bo ta umik pričel že 15. maja tega leta. Realizacija načrta pa bo vsekakor odvisna še od poteka afganskopakistanskih razgovorov, napredovanja procesa umiritve in sprave v Afganistanu ter ukinitve poskusov vmešavanja ter podpiranja afganske gverile s strani ameriške vladne administracije. To sta izpostavila tako Gorbačov kakor afganistanski predsednik Najibullah. Umik naj bi nadzorovala OZN.
!zpadi bivšega itaiija: Viada ministra!	je razpuščena
ga, namesto tega jih je skušal izničiti: Ne vidi nobenega razloga za odstop.
Podobne so bile prve reakcije predsednika OVP Aloisa Mocka ter drugih Wa!dhei-movih zagovornikov. Ko so le-ti po predstavitvi poročila komisije videli poleg tega obremenilne negativne ocene Waldheimove vloge v balkanskem štabu ter očitke neiskrenosti, so pričeli komisijo ostro napadati, češ da je prekoračila (s strani avstrijske vlade) zastavljeno nalogo. S tem v zvezi postaja čedalje bolj jasno, s katere strani je prišla politična intervencija, ko je komisija sestavljala neko vmesno poročilo: med drugim je bilo tam najti tudi
I pasažo o „moralni soodgovornosti Waldheima za vojna grozodejstva. Po izjavi pred-
: sednika komisije Kurza, je neki član vlade „priporočal", naj to formulacijo črtajo.
Zvezni kancler Vranitzky je v svoji prvi izjavi po zasedanju ministrskega sveta skušal ostati stvaren in nevtralno lojalen. Vendar je bil kancler pred avstrijskim in mednarodnim tiskom sam, vicekan-cler in koalicijski partner Mock se - proti pričakovanju
^S=-.... ...................
- tiskovne konference ni udeležil. Sum, da je poročilo komisije imelo za posledico nesoglasje med koalicijskima partnerjema se medtem vse bolj potrjuje. Posamezni predstavniki in organizacije socialistične stranke so v preteklih dneh izrazili ogorčenje nad Waldheimovimi stališči ter izrecno zahtevah njegov odstop.
Edini avstrijski stranki, ki zahtevata takojšen odstop predsednika, so komunisti in zeleni. Predsednik Židovskega dokumentacijskega centra na Dunaju Simon Wie-senthal je dejal, daje bistvena vrednota demokracije resnica. Waldheim se je je na dolgo in široko izogibal, rešitev in izhod iz konflikta, ki ravno zdaj ob spominski obletnici čedalje bolj bremeni Avstrijo in vse njene prebivalce, mora zdaj najti Wal-dheim sam.
Negatvni meri se stopnjujejo
Negativno mnenje o Avstriji in njenem predsedniku -sodeč po odmevnih v mednarodnem tisku - se je po predstavitvi poročila komisije še stopnjevalo. Angleški tisk na
primer Waldheima odkrito imenuje lažnivca, izraelsko časopisje pa je od svoje vlade zahtevalo celo ukinitev stikov z Avstrijo ter njen bojkot in izolacijo v mednarodni javno-sti.
Afera Wa!dheim pa se ne odraža samo na političnem področju. Gospodarstveniki se vse bolj bojijo, da se bo poznalo tudi pri izvozu avstrijskih izdelkov predvsem na zahodni trg, od katerega je Avstrija močno odvisna. Vprašanje je, kako bo afera vplivala na turizem. Ogrožena je tudi mednarodna dejavnost. Na Dunaj skoraj več ne zahajajo tuji diplomatski predstavniki, ker se nočejo srečevati s takšnim avstrijskim predsednikom.
Rezidenca avstrijskega predsednika - dunajski Hof-burg - se medtem vedno bolj spreminja v bunker: predsednik Waldheim in njegovi pristaši so videti obkroženi, kritika domače in svetovne demokratične javnosti ne pojema, temveč se stopnjuje. Waldheim in njegovi na to odgovarjajo brezbrižno ali pa agresivno. Očitno se mislijo v svojem bunkerju braniti do zadnjega, sramotnega konca.
Kajinikov
Hanža
Če h' tov h vsačum' škandal' v Avstrij' kej puvet', h' pa najnicjn cavo stran nucu!
Sekt v operi
Za eno noč so spremenili dunajsko opero v prizorišče domala že perverzne ekshibicije: Kdo je kdo v Avstriji in v svetu. Milijonarji, sedanji in bodoči, politična in družbena prominenca - vsi so se spet prikazali v potrošniškem blišču in arogantnem samozadovoljstvu na tradicionalnem opernem plesu.
Medtem se je na ulicah pred opero zbralo nad 2000 demonstrantov, ki so - glede na restriktivno in nesocialno politiko vlade in naraščujoče breme za delovne ljudi ter nenazadnje v ogorčenju nad afero „Waldheim" - protestirali proti dragemu Spektaklu. Predsednik dunajske policije Bogi je to demonstracijo prepovedal. Organiza-
- kri na utici
torji so, skličujoč se na ustavno zagotovljeno pravico do svobodnega izražanja mnenja in protesta, kljub temu sklenili demonstrirati. Policija je nastopila z dva tisoč možmi, težko opremo in psi in sprovocirala nasilne spopade. Policijski avtomobil je povozil in težko ranil 25-letno demonstrantko. Osem udeležencev je bilo aretiranih, na desetine ranjenih (na strani policije so bili ranjeni trije).
Stroški za operni spektakel znašajo na desetine milijonov. Spričo vedno citiranih praznih državnih blagajn je operni ples za mali krog socialnih privilegirancev dejansko le še - provokacija ljudstva.
Karel Gruber, bivši avstrijski zunaji minister, pri katerem je kot sekretar pričel svojo politično kariero Kurt Waldheim, je grobo napadel mednarodno komisijo zgodovinarjev. Ni čuda, da je njihova ocena o Wald-heimu negativna, je dejal Gruber, saj naj bi komisijo sestavljali sami Waldhei-movi nasprotniki: eden daje socialist, ostali pa vsi Židje. Izjava je sprožila splošno ogorčenje. Medtem ko seje kancler Vranitzky jasno distanciral in se komisiji opravičil za te napade, so vidni predstavniki OVP skušali izjavo „starega moža", kakor ga je poimenovala podpredsednica parlamenta Marga Hubinek, omalovaževati.
Giovanni Goria, italijanski ministrski predsednik, je preteklo sredo napovedal svoj odstop. Vzrok ponovne vladne krize v Rimu (že devetinštiridesete po vrsti -) je bilo odklonilno stališče italijanskega parlamenta k proračunskemu osnutku demokristjanskega finančnega ministra. Šef vlade Goria je bil poprej v parlamentu že nekajkrat preglasovan, sedemkrat so parlamentarci glasovali tudi o zaupnici vladi. Njegov odstop je posebej prizadel Južne Tirolce, ki so ravno s to vlado v Rimu končno uspeli prodreti do skorajšnje dokončne in zadovoljive uveljavitve zadnjih odprtih določil tako imenovanega „južnotirolskega paketa".
P!enča: „Origma!a nisem videi!"
Dušan Plenča, zgodovinar, ki je pred kratkim še razburjal svet z dokumentom, ki naj bi dokazoval neposredno vpletenost oficirja Kurta Waldheima v deportacije civilistov na Kozari, je zdaj dokončno priznal, da niti nima originala niti ga ni sam kdajkoli videl. Posebna vladna komisija strokovnjakov in zgodovinarjev v Beogradu je pretekli teden omenjeni dokument nedvoumno označila kot ponarejenega. Proti krivcem so zdaj sprožili preiskavo.
Plenčev prijatelj Danko Vasovič je prodal kopijo spornega telegrama renomiranemu zahodno-nemškemu magazinu „Der Spiegel". Medtem pa se v jugoslovanskem časopisju nadaljuje vneta razprava o zadevi Waldheim in morebitnih skrivnostnih .jugoslovanskih" ozadjih. Mnogi strokovnjaki so s tem v zvezi izjavili, da bi bilo v domačih arhivih prav gotovo mogoče najti dovolj bremenilnega gradiva o sedanjem avstrijskem predsedniku.
ES svojih probiemov še ni rešiia
Helmut Kohl, zvezni kancler Zvezne republike Nemčije ter začasni predsednik sveta Evropske skupnosti, je na posebnem zasedanju državnih predsednikov članic Evropske skupnosti konec preteklega tedna v Bruslju uspel glede skupne agrarne politike posredovati kratkoročen kompromis.
Agrarna politika gospodarske skupnosti je bila v preteklih letih stalni kamen spotike med državami članicami: predvsem Velika Britanija kot uvoznik agrarnih produktov se vedno bolj brani doplačevati k agrarni
nadprodukciji drugih držav-članic; zahteva torej radikalno odpravo dosedanjega (agrarnega) subvencijskega sistema v ES, kar pa bi spet pomenilo masovni propad kmetov v državah ES; zlasti v Franciji in ZRN bi bile konservativne (vladne) stranke s tem ob tradicionalno plast volilcev.
Po večdnevnem prepiranju so se predsedniki držav ES zedinili za začasno spravo: ZRN jo bo na primer plačala z zvišano „čla-narino" (28 milijard šilingov več kot doslej). Problem sam pa s tem še nikakor ni rešen.
KOMENTAR
dr.
KRiS77J/tM4 SCRELDAA/OR/t
OROŽJE -OKOLJE'
M 7<? do/go ;cy<r, Aro )e v	A r.s;r;)7	pu;eAa/<:;
vroča ;iisA;;s;)7; o .s*;;;isi;; a/; ar.san.s/a pru<7;;Ac;)'e o rož/a a; so puiiuA; a; raeaedžcr/7 rovara orožja argaaaaa/ra/;'.' ,..5 pro;'zvodajo orožja je raogoče zas/až/a' /nre.sež-Ae, .s Aaferdra' /aAAo raz-Areraerarrio državao ;adas7r;jo, upoštevat; pa je /reda tud; a;aoga de/ovaa raes/a.
Torej; rioA/čA; ;z pro/zvodaje /a prodaje orožja aaj oaa'djo izgaAe apr. pr; pro;-zvodaj; jeA/a a/; tovornjakov ;'a ;raA;orjev. Zdaj je a;ačeA ;'z žaA/ja; zgoddo se je, pred čeraer so mnog; že do/go .svartii, namreč, da je pro;zvodaja orožja rad; go.spociarsAo aa trA/ii; aoga/; ;a da rad; /aa; de/ovaa mesta m.so v a ra a. /'održav/jeao podjerje „/Vor;'eara je pr;de/a/o tzgnAe v višin; s A o raj dveA m;7;)ar^. Po/eg Ar.se a ja nevtrai-no.sti in vpraš/jivo.sti prodaAc;je orožja ve/ja rad; za ro .srroAo zaAoa AoaAareace.* aa .sveta je ve/iAo raogočaejš;V; proizvajalcev orodja s;;; ra, A; .so v .sraaja ceaeje poaadd; .svoje proizvode, raAo da /1 v.srr;ja rad; iz ..go.spo-dar.sA;/; raz/ogov" nima aodeaega oprav;'č;7a za rovr.srao pro;'zvodajo.
O pro/de;;;a oae.s/a;-ževaaja oAo/ja in aaa-raaja gozdov se če.sro razpravi/a ,šara o iz v;d;'Aa eAo/ogije in poii-tiAe. D e ja as A o pa so rad; go.spddarsAe posledice ogroraaega pome-aa. Pred ArarA;ra o A ja v-/jeaa sr;;d;ja prav;, da je od 3,8 aadjoaa /;eArar-jev gozda v /S v.strij; 7 a;;/;joa pod vpiivon; raz/;'ča;A škodljiv;/; snovi. 60 % gozdov v oAoiici Daaaja a/; aa
deti/;, TorosAa je z 77 % do.s/ej še aa Ao/j-šea;.
Po7eg eAo/ošAii; po-siedie je rreAa zaradi šAode v aas7ed;;/;7; de.se-t/etjiA račaaad z večjo poaadAo /e.sa po nižji/; cenah in z začasao večjim povpraševaajea; po de/ovni siii, Aasaeje pa sp er z ;'zgaAo de/ova;7; mest, Ao se Ao zarad; Aoačao veadar/e izveden;/; aArepov s;7aac;ja gozdov morda sper ;zAo7jša7a. Pa rad; v rera pr;a;era Aodo srrošA; za odpravT/aaje ošAodova-aosr; gozdov znaša/; d do 4 ra;7;jarde š;7;agov.
Grad;ščaasAea; je režje, sreda/e a/; /až;'e nriza-
Južna Koroška: negotova bodočnost!
Gospodraski položaj na južnem Koroškem je slej ko prej negotov. V zadnjih tednih je javnost razburkala vest, da je tovarna Jungfer odpustila 28 delavcev, pa tudi problem Tovarne celuloze Obir na Rebrci še vedno ni rešen. Medtem pa se koroški politiki bahajo, da so baje koroške delavce podprli z nad 34 milijoni šilingov posebnih sredstev, ter da je bilo menda letos januarja na Koroškem število zaposlenih rekordno.
Da ostanemo pri bahavih trditvah: sicer drži, da je Koroška kot prva zvezna dežela sklenila tako imenovani zakon o podpori delavčevem da po tem zakonu nudi določene dodatke za urejanje gospodinjstev, delovanje vajeniških delavnic in da prispeva k voznim stroškom, toda zakon sam je že tako ozko formuliran, da ga lahko uresničujejo le redki. Razen tega je bila vlada v to tudi prisiljena, saj z gospodarskimi ukrepi ni bila v stanju zagotoviti izenačene gospodarske strukture. Še danes so močno občutne regionalne razlike, ki silijo mnogo delavcev, da se dnevno vozijo na delo v zelo oddaljene kraje.
Veselje nad rekordno zaposlenostjo v januarju pa je tudi le navidezno. Sicer drži, da je absolutno število v januarju zaposlednih za 518 višje od leta 1987, toda vzroke za to je kaj lahko najti: statistiki v prid je dejstvo, da sta bili letošnja jesen in zima zelo mili, zaradi česar predvsem gradbena podjetja svojih gradbišč niso opustila. Tako so letos iz statistike brezposelnih izločeni nekateri delavci gradbene stroke, ki sicer preko zimskih mesecev nimajo dela in so pri delovnem uradu prijavljeni kot brezposelni.
Dejstvo, da ni gotovo, ali bodo mogli ohraniti več sto delovnih mest ali ne še dosti bolj bremeni splošno situacijo na južnem Koroškem. Za tovarno Jungfer je znano, da je odpustila 28 zaposlenih, toda sledili bi jim lahko tudi ostali. Vzrok za to pa je v bistvu golo izsiljevanje vlade s strani podjetnika. Znano je namreč, da bi morala tovarna Jungfer investirati v zaščito okolja oziroma v odpravo nevarnih odpadkov. Izdatek za to investicijo pa si hoče Jungfer prihraniti, zato skuša izsiliti od deželne vlade, da bi ta pokrila stroške. Take grožnje z odpustitvijo delavcev ter s tem
povezano likvidacijo delovnih mest so bile v srednjem Rožu že nekajkrat uspešne...
Tudi v zadevi celulozarne na Rebrci skuša takoimeno-vani ekofond na Dunaju zavleči odobritev predloženega projekta. Tako je ministrica Flemmingova v avstrijskem parlamentu izjavila, da želijo dobiti od Obirja še dodatno dokumentacijo. Na drugi strani pa je po izjavi Flemmingove eko-fond tovarni celuloze v Magdalenu že odobril posojilo v višini 135 milijonov. Seveda pa ob tem ni znala utemeljiti, zakaj taka dvojna mera pri tovarnah iste stroke, posebno še sedaj, ko je sodna obravnava proti
enemu izmed prejšnjih vodij beljaške tovarne dokazala, da je ravnal protizakonito. Na tovarniške stroške si je namreč gradil lastno hišo. Toda poneverbe subvencij izjavnih sredstev, ki jih je zakrivil zadnji lastnik Papst, te prekrške še močno presegajo. Kje, gospa Flemmingova, pa ostajata čut in odgovornost za preživetje celotne regije? In kaj, če se bodo uresničile Leitgebove grožnje v Sinči vasi? Kaj, če se bo tudi tam število delovnih mest znižalo?
Prav v taki situaciji pa človeka tudi pozitivni iskrici ne moreta prav razveseliti: v Borovljah naj bi od jeseni 1988 dalje začelo obratovati podjetje Secar, ki bi proizvajalo predvsem breza-zbestne obloge za zavore. S tem naj bi dobilo v prvi fazi zaposlitev približno 20 ljudi. Sicer je to isto podjetje, ki naj bi se naselilo v Šentjakobu, pa so predvsem krajevni funkcionarji FP zagnali vik in krik. Pa tudi podjetje Crofta, ki se ukvarja s proizvodnjo delov za naprave za zaščito okolja, naj bi prišlo v Borovlje in ustvarilo 15 delovnih mest. Toda tudi če bo do teh dveh podjetij zares prišlo, bo to le kaplja na vroč kamen, saj so Borovlje, z njimi vred pa tudi cela regija od Apač pa do Šentjakoba, zgubile z zaprtjem nekdanje Kestag več sto delovnih mest. Tudi ne velja gledati primera Borovelj kot simptom -tokrat pozitivni - za celo južno Koroško. Ta ostaja slej ko prej industrijsko nerazvit predel.
Torej: rožnata prihodnost za južno Koroško še vedno ne napoveduje, prav zaradi tega še kako velja ohraniti vsaj danes obstoječa delovna mesta!
Andrej Mohar
Mtadi sociatisti za Obir!
Soc;a//sAčna m/adina Koroške se zaveda, da mora tovarna ce/u/oze Obir de/ova A naprej. Zato se zastopstvo socia/i-st/čne m/ad/ne /zreAa za finančno podporo Obirju, od zvezne v/ade pa zahteva, naj končno jasno izpove svoje namere.
1/ vprašanje nove ureditve dvojezičnega šo/stva je njen predsednik Kaiser meni/, da je sta/išče SM jasno že od /eta 1983. SM še zavzema za vrsto šo/sAid poizkusov, na osnovi katerih hi uredi/i dvojezično šo/stvo. Zavrača pa sfrem/jenja KAiD-ja in svobodnjakov, ki hoče/o zožiti vei/avnostno območje. Po Kaiser/e vem mnenju imamo v ce/otni razpravi opraviti z dvema ravnema.* prva je po/itična z oziroma na vo/itve, druga je pedagoška, obe pa sta si v medsebojnem nesk/ad/u. Mora/ pa je priznati, da SM v šo/skem vprašanju s svojim sta/iščem ni uspe/a prodreti v stranki.
Kaj nam bo prinesla davčna reforma
Čeprav si koalicijski stranki še nista edini o dokončni obliki predvidene davčne reforme, je večina bistvenih sprememb že več ali manj sklenjenih. Predvsem enotni sta si stranki v tistih vprašanjih, ki utrjujejo že itak prakticirano navado, da dobijo premožni še več, medtem ko tistim, ki imajo nižje dohodke - in to je pretežni del avstrijskega prebivalstva - naprtijo vedno nove dajatve.
Glavna sprememba je znižanje števila tarifnih stopenj od enajst na pet ter znižanje tarif samih. Medtem ko je znašala doslej najnižja tarifa 21% (pri letnem zaslužku do
50.00	šilingov), bo po novem znašala 10% in naj višja (za letne zaslužke preko 700.000 šilingov) 50%. Za zaslužke med 150.000 in 300.000 šilingi so doslej veljale tri tarife (150.000 - 200.000: 30%,
200.000	- 250.000: 45%,
250.000 - 300.000: 51%), medtem ko bo po reformi veljala samo ena tarifa, zanjo pa stopnja 32%.
Druga glavna sprememba bo odprava cele vrste davčnih izjem in ugodnosti, od pavšala za motorna vozila preko raznih posebnih in izrednih izdatkov do ugodnosti pri nadurah, ki bodo veljale samo še do pet nadur mesečno.
Za finančno ministrstvo bo reforma, kar se tiče davčnega izkupička, nevtralna, se pravi, da država ne bo zbrala več denarja iz davkov. Za finančne urade bo sprememba pomenila poenostavitev zaradi odprave velikega števila izjem. Davkoplačevalec bo na eni strani plačeval manj davka, na drugi strani pa bo deležen manj davčnih ugodnosti. V končnem efektu naj bi se razbremenili predvsem nižji in srednji zaslužki,
dejansko pa bo razkorak med dosedanjo procentno stopnjo obdavčenja in predvideno najbolj občuten pri visokih zaslužkih.
Neenotnost pri pogajanjih je v tem, da za izvedbo reforme obstaja „davčna luknja" šestih do osmih milijard
šilingov, ki bi jo SPO hotela pokriti predvsem z obdavčenjem od dohodkov kapitala, čemur pa se OVP z vso silo upira, ker bi to prizadelo predvsem premožne lastnike anonimnih „črnih" hranilnih knjižic in vrednostnih papirjev.
KOLIKO DAVKA BOMO PLAČEVALI PO REFORMI ?
-! "-i-f doslej
reformi
____________ PRIMERJAVA
DAVČNEGA BREMENA PRED IN
POVPREČNEGA PO REFORMI
§ § § ž § § S § S g ž g § § § g § § § § 3 g 3 g 3 g 3 g 3 g 3 g g 3 3 g g g g g
SLOVENSKi VESIMK
D!ESE WOCHE ^ D e s i e
)M	fUrunsere
deutschsprachigen
Leser/innen
Mi. 4995<J
SC7 -'2- 2 1
PARLAMENTSKORRESPONDENZ dcr BeHagcn M tkn Stčnognphtschtn froiokoikn
der NšUOMJfMM XVU. OtxUybMnpp$hode
A N F R A G E
.derAbgeordnetenHAUPT, Dr. HAIDER. HUBER

Die Unwissenheit von FP-Haider
F/nz/ger S/nn so/c/ier Anfragen des M;7//onen-Grunddes/Y-zers Ra/der /s7 d/e s/ersacd7e E/nsc/iuchferung s/on engag/er-fen i/V/ssenscdaff/em. Adn/Zcde t/ersucde daf Ra/der ja auch sc/ion fi/ns/cf?f//cd der Osferr. Re/<7oren^onferenz unfernom-men. /m ob/gen Fa// ze/gf er s/cb zudem nocb besonders un/nform/erf, daC Prof. Gsfeffner ke/ne Sfud/e uber d/e S/o-wenen /n Magenfdrf ersfe//f daf, sondern Dr. Franc Merkač. Prof. Gsfeffner daf /m Rabmen se/nerForscdungsfaf/gke/f an der Dn/vers/faf das Projekf m/fgefragen and m/fbefreuf daf and far d/ese Taf/gke/f ke/nen e/nz/gen Scd////ng erda/fen. Doppe/f pe/n//cb far Ra/der, wenn er n/cbf e/nma/ we/8, da6 d/e Befreaang andForderang w/ssenscbaff//cberArbe/fenza den Aafgaben and D/ensfpf//cbfen e/nes Dn/vers/fafsprofes-sors geboren. Das gebf wob/ /n Ba/ders Kopf n/cbf b/ne/n, da/? man aacb obne Ronorare engag/erfe Arbe/f macbf. IV/e aacb andere Med/en Ba/ders Aafragen bewerfen, gebf aas nebensfebendem Arf/ke/ dervor.
SORGEN
Jorg Haider, deutschsprachi-ger Wahikarntner mit Sinn fiirs Popuiare, macht sich Sorgen: Seit sich der Kiagenfurter Bur-germeister Leopoid Guggenber-ger in einer Ansprache vor dem Karntner Abwehrkampferbund dariiber bekiagt hat, daB seibst BundensdienststeHen bei Briefen nach Kiagenfurt zuweiien dem schonen deutschen Namen der Stadt deren siowenische Bezeich-nung „Celovec" hinzuftigen, kann der gebtirtige Oberosterrei-cher, der in Wien Karriere ge-macht hat, nicht mehr ruhig schiafen. „Warum wird", wiH Haider deshaib jetzt in einer schriftiichen pariamentarischen Anfrage von Bundeskanzier Franz Vranitzky wissen, ,.obwohi die Landeshauptstadt Kiagenfurt weder dem Gebiet ftir die zwei-sprachige Amtssprachenrege-iung noch dem Gebiet fiir das Minderheitenschu)wesen zuzu-rechnen ist, von Bundesdienst-steiien im Schriftverkehr die oben zitierte postaiische An-schriftformuiierung verwendet?" Und: „Sind Sie bereit, in Zukunft dafiir Sorge zu tragen, daB der Zusatz „Ceiovec" bei der postaii-schen Anschrift im Briefverkehr weggelassen wird, um nicht ein von der Karntner Bevoikerung abgetehntes Priijudiz ftir die Zukunft zu schaffen?" Uber das Prajudiz, das Haiders deutsch-karntner Freunde durch das Ab-reiBen zweisprachiger Ortstafein in Stidkarnten geschaffen haben, hat sich der groBe Biaue bisher -zumindest offentiich - noch keine Sorgen gemacht.
Aus: Wochenpresse, 15.1.1988
Dr. Tichy gegen eine Losung unter Zeitdruck — Neue Studie
„Das Schuiwesen der Sio-wenen in Karnten - Zusam-menieben oder Trennung?" heiBt eine Studie des Institu-tes ftir nationaie Fragen. Die Autoren der Studie, die in Ljubtjana vorgesteiit wurde, sind Siivo Devetak, Majda Šulc und Boris Jesih. Das Werk umfaBt 248 Seiten und versucht aufgrund des doku-mentarischen Materiais ein vohstandiges und objektives Biid der derzeitigen Probie-matik des zweisprachigen Sehuiwesens wiederzugeben. Mit dieser Pubiikation wurde das Ziei des Institutes fur nationaie Fragen erreicht, daB das gesamte wissenschaftii-che Materiai rund um die ak-tuelie Probiematik des zwei-sprachigen Schuiwesens zu-sammengefaSt ist. Ais soi-ches solite es auch einen Bei-trag zum wissenschaftiichen Diaiog darsteiien, weicher nur in einem toleranten poii-tischen Kiima mogiieh ist.
Bei der Prasentation der Pubiikation war neben den wissenschaftiichen Mitarbei-tern des Institutes und dem Kuiturminister S)oweniens Viadimir Kavčič, auch Dr. Heinz Tichy vom Bundeskaz-ieramt anwesend. In seiner Ansprache steiite Dr. Tichy fest, daB aus der Pubiikation
klar der Beitrag vieier Oster-reicher fur die Karntner Sio-wenen ersichtiich ist, was, so Tichy, vor zehn oder funf-zehn Jahren absoiut unmog-iich gewesen ware.
Nach den Worten Dr. Ti-chys zeigte diese breite Un-terstutzung, daB die Arbeit der siowenischen Organisa-tionen, Medien und anderer Organisationen erfoigreich war, da ganz Osterreich diese Frage viei offener behandie.
Tichy, der nach eigenen
Worten nicht nach Ljubijana gekommen ist, um etwas zu verteidigen, noch am aiierwe-nigsten das „Padagogenmo-deii", war der Meinung, daB sich so manches in der Schui-frage positiver entwickeit hatte, wenn man diese Frage schon fruher auf wissen-schaftiicher Ebene behandeit hatte.
Er machte auf die Tatsa-che aufmerksam, daB noch kein Antrag zur Neuregeiung des zweisprachigen Schuiwe-sens im osterreichischen Par-iament sei. Weiters sprach sich Tichy in Ljubijana auch gegen eine Losung unter Zeitdruck aus.
Protest gegen
das Veransta!tungsverbot
Seit dem Jahr 1972 wurden band/KKZ
aiie Ansuchen des Christii-chen	Kulturverbandes/
Krščanska kuiturna zveza um die Vermietung der Neuen Burg von Voikermarkt abge-iehnt. So zuietzt auch ftir die Veranstaitung „Koroška poje" am 6. 3. 1988.
Wahrend der Burgermei-ster in seinem Antwortbrief die Abiehnung mit keinem einzigen Wort begrtindet, war aus der Presseaussen-dung der Voikermarkter OVP-Gemeindeparteiieitung zu erfahren, der Grund sei eine Reihe bis heute nicht auf-geklarter Anschiage.
Der Christiiche Kuiturver-
steiit in einer Presseaussendung dazu fest, daraus konnte der Eindruck entstehen, daB der Verband fur diese Vorfaiie mitver-antwortiich sei. Eine derarti-ge Argumentation muB mit ailer Entschiedenheit zurtick-gewiesen werden, da sie in krassem Widerspruch zu den Grundsatzen eines Rechts-staates steht. Der Christiiche Kulturverband/KKZ sieht in der Abiehnung eine ekiatan-te Diskriminierung der sio-wenischen Voiksgruppe, ins-besondere auch der in der Stadtgemeinde Voikermarkt ansaBigen Karntner Siowe-nen.
LESERBRiEFE
Offener Brief
S. g. Herr Stichauner!
Bei einer politischen Aus-einandersetzung wie der so-genannten Minderheitenfra-ge gibt es naturlich kontro-verse Ansichten, und in der Hitze des Gefechtes kann naturlich mancher Ausrut-scher passieren, der gegen den Grundsatz eines fairen Journalismus verstoBt.
Die Art und VVeise aber, wie Sie, Herr Stichauner, Prof. Gstettner angreifen, ist kein "Ausrutscher" mehr, den man entschuldigen konnte. Denn Sie diffamie-ren in Ihren Glossen aufs gemeinste einen Men-schen, der offen zu seinen Uberzeugungen steht. Ich war entsetzt, gerade im Ge-denkjahr 1988 solche Tone zu horen.
Sie werfen Herrn Gstettner vor, „Faschist" zu sein und versuchen ihn mit einer Reihe von Ausdrucken ver-achtlich zu machen: „hin-terfotzigster Angriff auf das Land Karnten", „schran-kenloser Ehrgeiz", „uner-tragliche Arroganz", „pein-lich dummlich" - das sind nur ein paar der Ausdrucke aus Ihrem Repertoire.
Naturlich bleiben Sie je-den Beweis, ja jeden Beleg schuldig. Sie zitieren nicht einmal den Titel von Gstett-ners Buch „Zwanghaft deutsch?", auf das Sie sich angeblich beziehen. Ihre Leser haben also keine Chance, Ihre Behauptun-gen zu uberprufen.
Sie beschuldigen Gstettner, die „uberwaltigende Mehrheit der Karntner" (als deren Sprecer Sie sich of-fenbar fuhlen) „zu beleidi-gen", weil er fur die zwei-sprachige Schule eintritt. Ihrem Demokratieverstand-nis nach ist es also verbo-ten, fur seine Anschauun-gen zu werben und seine Vorschlage zu begrunden! War Ihrer Auffassung nach vielleicht auch die Karntner Landesregierung undemo-kratisch, als sie 1945 den zweisprachigen Unterricht einfuhrte und als Voraus-setzung fur ein friedliches Zusammenleben betrach-tete?
Sie treffen mit Ihren At-tacken einen Mann, der gerade nicht demagogisch auftritt, sondern Fakten bringt und Zusammenhan-ge aufdeckt. Sein Buch, das ich gelesen habe (Sie auch, Herr Stichauner?), ist bei al-lem Engagement doch im-mer besonnen. Gstettner bemuht sich, sachlich die Parolen zu vviderlegen, die deutschnationale Kreise immer als die ..Karntner Meinung" verkaufen wollen. Er miBt die gegenvvartige Behandlung der slovveni-schen Minderheit durch das offizielle Karnten an den MaBstaben der Demokra-tie. Es ist nicht seme Schuld, wenn dabei das offizielle Karnten schlecht vvegkommt.
Sie hatten auf seine Argumente eingehen kon-nen, hatten Ihren Lesern er-klaren konnen, worin Gstettner sich Ihrer Meinung nach irrt. Aber ali das tun Sie woh!weislich nicht. Lieber hetzen und verleum-den Sie. Ihnen geht es an-scheinend nicht um die Sa-che, sondern darum, einen mutigen Menschen, der sich exponiert hat, fertig zu machen.
Merken Sie denn nicht, Herr Stichauner, daB Sie damit das Klima in Karnten vergiften? Merken Sie denn nicht, daB gerade Sie sich der faschistischen Metho-den bedienen, die Sie Herrn Gstettner unterstellen?
VVerner Wintersteiner, Viiiach
„Ein Mode)! der Versohnung?"
Mit der Besturzung habe ich die Rede des Karntner Landeshauptmannes gelesen. Offensichtlich muB bei den Karntner Regierungs-stellen groBes Unbehagen uber das Bild entstanden sein, das man sich in Osterreich uber die Karntner Min-derheitenpolitik macht. Nicht anders ist es zu erklaren, daB mit groBem finanziellen Auf-wand diese Rede in den ver-schiedensten Tages- und VVochenzeitungen abge-druckt wurde. Es gibt oster-reichweit sicher keine Versu-che, das Bundesland Karnten in ein „nationa!es Eck" abzudrangen, denn aus dieser Ecke haben sich zahlrei-che Karntner seit dem Jahr 1938 gar nicht herausbe-wegt, man denke nur an die Existenz des Karntner Hei-matdienstes sowie diverse AuBerungen der Vertreter der Karntner OVP und FPO. Die Karntner SPO singt in diesem deutschnationalen Chor immer lauter mit. Mit seiner Drohung, die Karntner Bevoikerung - gemeint sind sowoh! die deutschnationalen Kreise dieser Bevoikerung zur Demonstration aufzurufen, tragt der Karntner Landeshauptmann nicht zur Versohnung, sondern zur Trennung bei.
Mag. Dr. Friedrich
Ede)mayer, Wien
Herrn Stichauner!
In unserer bisher geubten Geduld als einsprachige Karntnerinnen, die immer wieder mit Aufmerksamkeit und angebrachter Skepsis die Berichterstattung der hiesigen Medien zum Thema der zvveisprachigen Schule verfolgen, haben wir nun, mit Ihrer letztgestarteten Diffa-mierungskampagne gegen Univ. Prof. Dr. Peter Gstettner endgultig die Schmerz-grenze erreicht.
S. Trartnacher, L. Zetiacher, D. Moser.
<6 !7. februar !988
SLOVENSKI VESTNIK
SLOVENSKI VESTNIK
]7. februar 1988 7
TRtBUNA BRALCEV

/


Odprto pismo Griicu in Smoiieju!
Svojega pisma ne bom začela s spoštovana dr. Grilc in Smolie. Koroški politični dogodki in vajine izjave v zadnjem mesecu mi tega nikakor ne dopuščajo več. Pravzaprav se sprašujem, ali je sploh smiselno še kaj reči ali napisati o stvareh, ki se mi zdijo več kot na robu vsake pameti in poštenosti. Pravzaprav ne zaslužita drugega, kot en sam navaden človeški prezir. Ker pa se zavedam, da z molkom opravimo še manj, se mi zdi nujno, da vama končno povem, kaj mislim od 5. januarja 1988 dalje.
Navsezadnje, dragi Grilc, Vi, kot predsednik „največje slovenske organizacije" potemtakem govorite in nastopate tudi v mojem in v imenu moje družine.
In Vi, dragi Smolie, ste postali parlamentarec tudi z mojim glasom (samo še do naslednjih volitev).
Dragi Grilc, nekako sem že zdavnaj prej slutila, da z nami ne boste zdržali do konca. Moja slutnja se je začela uresničevati 5. januarja, ki je zame zdaleč hujša klofuta kakor 18. november sam. In nato vsi tisti Vaši bledolični in nedolžni izgovori, da so Vas rezali, izgovori na vmesno poročilo, da Vas nismo hoteli razumeti... Nazadnje, ko je bilo izgovorov še premalo, ste morali, kar se mi zdi za Vas tudi značilno, „ponuca-ti" še Feliksa VVieserja in Marjana Sturma, češ ta dva sta te številke že zdavnaj pred Vami izrekla. Kakšni preprosti in preenostavni, kakšni otroški in otročji izgovori. Vendar za njimi stoji menda mož „največje slovenske organizacije", Tischlerjev naslednik, politični pragmatik... In na zidu Mohorjeve hiše naslednje jutro IZDAJALEC... In po Vaši izjavi Haiderjevi psi, od katerih se še niste ločili, z Vašo izjavo se je našel še večji pogum in še večje koroško junaštvo. Ne samo, da mi je žal, da sem se iz prepričanja peljala z družino na Dunaj, pravzaprav mi je žal, da govorim z vami isti jezik.
Takoj za tem se je pojavila, dragi Smolie, Vaša kelovska klofuta, „enotna" izjava o zastrupljeni klimi, o tretji sili samozvancev...In po Vaši izjavi Stichaunerjevi „idioti" in še druge psovke, da človeka postane strah. V čem se pravzaprav razlikujete po besedišču, po stilu in nivoju od vseh teh žurna-listov? Moram Vam reči: na žalost, samo po jeziku!
Kdo so torej tisti znameniti razbijači akcijske enotnosti in tista tretja osrednja sila samozvancev, ki je prevzela absolutno politično pozicijo? Končno sta le znala odgovoriti:	ne
komite, temveč gotova skupina okrog kladivarjev, kakor pravite Vi, dr. Grilc. In Vi, Smolie, še bolj precizno: to sta „brata Messner", komunista, disidenta KP, ki nista postala nič... in želita participirati oblast med slov. organizacijama... med ljudmi pa nimata nobenega zaledja...
Dragi parlamentarec Smolie!
Ne samo, da je to stil obrekovanja, ki mi je znan izza najbolj mračnih gostilniških omizij, temveč ste končno našli dva črna kozla, ki sta vsega kriva, da z „enotnos-tjo" ne gre več naprej. Ne gre mi za zagovor kladivarjev ali „bratov Messner", temveč edinole za metodo vajinega prostaškega obrekovanja, ki me nehote spet spominja na najbolj vulgaren koroški žurnalizem.
Na koncu samo še to: Če vama, dragi Grilc in dragi Smolie, ustrezajo v vajinem političnem konceptu kakršnikoli sosveti, kompromisi, dogovori, številke, etc., zagovarjajta vse to v smislu vajinega političnega koncepta in ne poslužujta se zaradi svoje lastne politične negotovosti smešnih in banalnih izgovorov in dejanj.
Jožica Čertov-Drum)
K!ic domovine!
Majhen dodatek pismu Slovenskega prosvetnega društva „Zila". Vestnik 20. januarja 1988.
De//, cep/ s/fupn/ naroc/, pofem ga /ahko ukrof/š /n odv/adaš.
S/ara ang/eška /ak-f/ka.
Brez /af/n/ce - po domače.
Fd/nosf/ Skupna po// So//darnosZ/
Srez /eh /dea/ov je zguba, propad, un/čen/e.
Vsaka verska, svetovno - nazorska, ekonomska a// druga po/ je /adko raz//čna - samo naša za narod, mora b/t/ ena - skupna///
Koren, Tale
Kompromisar-jam za ušete!
Huspueda Smolija bi rad pobaral, od koga ima mandat in kdaj ga je dobil, da lahko zavzame stališče o sosvetu. Po mojem pač vendar le drži, da šiling ne smrdi.
Zdaj pa njemu od mene še en „rat", saj bandram že na 70 let horti: Naj se čim prej pvavat nauči, da se na prihodnjih volitvah ne utopi.
Če je pa že eden na vrsti bil, naj mu še drugi sledi: Huspuedu Grilcu, ki tak dobro marnvat zna, pa samo nekaj za prežinjat. Kaj je kompromis? Za nas Slovence pomeni kompromis ali „v'sat" ali pa „ustralan bit'." Vse pa vendar na „ti glihne pride." Po mojem je modriš' stoje umret', kakor pa kleče trpet'. Teh par vrstic si pa naj huspued nad post'! ubes'.
Kristl Lajčahar, Kotmara vas
To pismo sem poslal 4. februarja uredništvu „na-šega tednika" s prošnjo, da bi ga objavili. V ponedeljek navrh, torej na dan, ko „nt" dajo v tisk, pa sem po telefonu povprašal glavnega urednika Janka Kulmescha, ali bo pismo objavi! ali ne. Odgovor: „Ne!"-Jetotran-sparenca „nt"?
Za zaključek prosim bralce, da si o pravilnosti mojega pisma bralcev in o ravnanju „nt" sami ustvarijo svoje mnenje.
Kotmara vas, 11.2.1988 K.L.
Zgroziti smo se
Ker tako kot vi delamo z otroci, najbolj občutljivo tvarino na svetu, nas je ločitveni šolski model še posebej prizadel. Bevkova misel vodi tako vas kot nas, da v mladem človeku prebujamo ljubezen do materinščine.
Še bolj kot drugi smo se zgrozili ob gonji zoper dvojezičnost v vaših šolah, saj vemo, kakšne brazgotine bi to dejanje zapustilo v otroški duši. Brez dvojezičnosti bi usihali ljubezen do bližnjega, človeško dostojanstvo in prijateljstvo, stkano ob otroški igri. Zakaj ne bi mogla v isti zemlji uspevati lipa ob hrastu?
Radi bi vam povedali, kako smo ponosni na vas, ki ste zaradi svoje ljubezni do slovenskega jezika tako vztrajni, da ne dovolite, da bi zamrla slovenska govorica. Vemo, da boste znali braniti dediš čino svojih staršev, da ne boste klonili v boju za materino besedo. Prosvetni deiavci občine Cerknica
Opozorite uredništva!
Vsebina pisem bratcev ni nujno tudi mnenje uredništva. Izraža osebno mnenje piscev. Za to so v potni meri odgovorni avtorji sami Pisce naprošamo, da se pri dotžini člankov omejijo, sicer jih bomo morati krajšati.

!
'A*
.X '


- /
'A %^y***-w*

v. AA .f ^
Ljudje ne pišejo, kise bojijo javnost! in rdctj!
MIHA PASTERK
Prvo pismo bratcev z naslovom ..Achomitz ist zweispra-chig" (Zahomc je dvojezičen) je biio objavljeno 25. 2. 1976 v največjem koroškem dnevniku. Od takrat naprej sta Rezika in Gustav Novak iz Malenice objavila že nešteto pisem, v katerih sta izpovedala tudi svoje mnenje k perečim vprašanjem koroške stvarnosti, predvsem še v zvezi z dvojezičnostjo.
Na vprašanje, zakaj pišeta pisma bralcev, je Gustav Novak v pogovoru s SV odgovoril takole: „Osebno mislim, da naj ne bi v najbolj razširjen koroški dnevnik pisali pisma bralcev o koroških Slovencih samo nekateri starejši ljudje, ki žive v starem duhu in se še niso navadili demokracije, ter mislijo, da lahko stalno mešajo nacionalni strup in ga mečejo na šibkejšega. Torej na nas. Poleg tega me zanima politika. Ni mi vseeno, kaj se dogaja na Koroškem in v Avstriji."
Njegova žena Rezika (slika) pa je takoj dodala, da se „naši ljudje vse premalo oglašajo, čeprav se včasih pojavljajo resnično nesramni dogodki."
Prav zaradi tega se oba vedno °b**o je, če človek ve, s kom spet oglašata in sta mnenja, dabA opraviti. Toda, kaj storiti v morali Slovenci v veliko večji,^rnmh primerih, kar za
meri tudi javno izpovedati svoje^t) m Gustava Novaka ni več
mnenje. „Kako pa se v nemškem^adno? Tako sta imela
časopisu sicer lahko deklariyka že s telefonskimi klici, v ramo? Nikjer ne. Pisma bralcev	jima je bilo rečeno, naj
pa ljudje radi berejo", je dejala	v Jugoslavijo. Po tele-
gospa Novakova. Oba pa sta pre-^ je Novak še skušal z pričana, da se naši ljudje eno-, *erimi razpravljati, v postavno bojijo, da imajo strahjA anonimnih pisem niti te pred javnostjo in pred reakci- ^osti nimata, jami. Je domneva s strahonu,
upravičena ali je zgolj yanih imata nekaj pnme-izmišljotina?	' katerih pisci niso bili
Rezika in Gustav Novak f^esirani za stvarno razpišeta že nad deset let in pisma y Vsebina teh pisem so tudi hranita - pri pogovoru sta	psovke in še marsikaj,
imela na mizi cel kup zbranega	Slovencem ni neznano,
gradiva, od pisem bralcev do ^r samo potrjuje, da je po osebnih pisem. Vendar moti se, verziji !e molčeč državljan kdor misli, da so to navadna A** državljan. Kdor pa si pisma, kakršnih jih je človek p javno povedati svoje mne-vajen od svojih prijateljev. V jezove jezo večnovčerajšnjih glavnem so ta pisma reakcije na ^ačnjaških sil. pisma bralcev, ki jima jih ljudje ^
pošiljajo domov in ne na časopis, ^ebino lahko razberete tudi Do danes so se pismeno oglasili * faksimiliranega primerka, samo nasprotniki in zanimiva je ^ospetjima očitajo izdajstvo ugotovitev, da od podpisanih niti *^ke domovine; vendar so eno pismo ni iz dvojezičnega oze- ^edi teh pisem, kot je dejal mlja južne Koroške, pač pa iz yv Novak, „dokaz za pičlo raznih ostalih krajev. Gustav ^t in korajžo tistih, ki se Novak na nekatera pisma dva do ,^jo za „heimattreu" in se ne trikrat odgovori, če pa z dopi' niti z imeni podpisati."Pri-sniki ne pride na zeleno vejo, Aaže, da ure na Koroškem še dopisovanje prekine.	Poprej tečejo drugače.
SMa.* Pasferk
Rezika Novak
pred kupom zbranih prispevkov /n reakci/'.
Terja! pravico do siovenine - pristal v zaporu!
Prof. Pahor se je na začetku prejšnjega tedna podal na glavno tržaško pošto, kjer so ga karabinjerji na silo odstranili od poštnega okenca, ker je hotel vplačati v slovenščini izpolnjeno položnico, in ga nato odpeljali v zapor pod obtožbo motenja javne službe in upiranja javnemu funkcionarju. Prof. Pahor je na zaslišanju pri preiskovalnem sodniku zatrdil, da sploh ni oviral dela pred poštnim okencem in poudaril, da je izvajal le svojo ustavno pravico pri opravljanju državljanske dolžnosti..
Dogodek je vzbudil takojšnjo reakcijo v slovenskih krogih. Naslednjega dne so na tržaških ulicah demonstrirali dijaki slovenskih srednjih šol, njihovi profesorji, slovenski župani in najvišji predstavniki slovenskih organizacij. Pod geslom „Za naše pravice" so svojo solidarnost prof. Pahorju izrazili najprej pred koronejskimi zapori. Nato so se podali pred prostore deželne skupščine, kjer so prav istega dne potekali uradni pogovori med delegacijama skupščin Furlanije-Julijske krajine in SR
Slovenije. Delegacijo demon-pravic pripadnikov slo-strantov je nato po posredovanju narodnostne skupnosti in slovenskih svetovalcev Borisa A^nje njenih odprtih pro-Iskre (KP1) in Draga Štoke (Slo- yv.
venska skupnost) sprejel pod- ^ solidarnostni izjavi osrednje predsednik skupščine Claudio ^nske organizacije - Sloven-Tonel (KPI). Protestni sprevod kulturno-gospodarske zveze se je nato nadaljeval še do vladne pojasnjeno, kako je nastop palače. V njej je delegacijo spre- . Pahorja na poštnem uradu, jel namestnik vladnega komi' j K že ob neštetih priložnostih sarja Domenico Mazzurco, ki je dosledno upoštevanje pra-sicer izrazil svoje razumevanje za rabe slovenskega jezika, upravičene zahteve Slovencev ^ pripeljal do brutalnega do zakonske zaščite in uzakoni* žPPa sil javnega reda, ki so s tve rabe slovenskega jezika, v Pahorjem ravnale kot da bi tem konkretnem primeru pa bo Aa zločinca, ne pa za ugled-po njegovem mnenju moralo ^ slovenskega profesorja, ki odločati sodišče.	*^o let na svojstven in pogu-
^ način vztrajno opozarja na Tudi slovenske in Slovencem	da italijanska država
naklonjene organizacije so takoj ^arja ustavne pravice naše izrazile solidarnost priprtemu Pnosti.
prof. Pahorju. Dogodek je odje- ^etacija profesorja Pahorja knil v izvoljenih telesih, kjer so Adi značilna za odnos, ki ga v slovenski predstavniki vložili	trenutku doživlja naša
interpelacije	odgovornim Pnost z novimi vsakodnev-
oblastem. Odrazil pa se je tudi v Pritiski prav na rabo jezika s italijanskem parlamentu z inter- (Asi, da se nekatere že uve-pclacijama komunističnega se- J^ne pravice celo odvzema-natorja Stojana Spetiča in drugih o eni strani poslušamo gene-komunističnih poslancev. Skra- ^obljube, da se bodo vpraša-tka: Ustvarila se je široka demo- Paše skupnosti rešila, po kratična fronta, ki zahteva spoš- ^ strani doživljamo admi-
nistrativno izigravanje in celo policijski pregon, ki je v tem primeru prekoračil vse meje. Takšnih reakcij si demokratična država ne more privoščiti, posebno še, ker je sama kriva, da so naša vprašanja nerešena in do skrajnosti zanemarjena. Aretacija sama Pahorja je zgovoren primer, do česa lahko pride, če bodo država in njene institucije trmasto vztrajale pri dosedanji praksi, ki je nevredna demokratične in civilne družbe. S profesorjem Pahorjem je pod udarom celotna naša narodnostna skupnost, zaključuje izjava SKGZ, zato ogorčeno obsojamo to nezaslišano dejanje, ki nima nič skupnega z normalno prakso pri vzpostavljanju javnega reda. V tem duhu zahteva SKGZ takojšnjo izpustitev prof. Pahorja.
Prof. Samo Pahor je medtem še v zaporu, kjer bo ostal vse do torka, ko mu bo kazensko sodišče sodilo zaradi motenja javne službe in upiranja javnemu funkcionarju (izid obravnave ob uredniškem zaključku še ni bil znan).
Aleksander Sirk
Mtadinski dom stovenskega šolskega društva obvešča
Mladinski dom sprejema v svoje varstvo in vzgojo učence in učenke Zvezne gimnazije za Slovence in drugih srednjih šol. vajenke/vajence in študentke/študente. Vzgojitelji. večinoma domačini in absolventi slovenske gimnazije. z načrtno dejavnostjo prispevajo k utrjevanju narodne zavesti pripadnikov slovenske narodne skupnosti na Koroškem, k razumevanju med pripadniki obeh narodnih skupnosti na osnovah enakopravnosti ter k oblikovanju vsestransko razvite osebnosti za delo. osebno življenje in uspešno vključevanje v družbo.
Prijave za šolsko telo 1988/89 sprejema uprava Mladinskega	doma,
Miksehallee 4, 9(120 Celovec, tel. (0463) 35 6 51
Mesečna vzdrževalnim) za polno oskrbo znaša 1950 šil., za popoldansko bivanje v domu pa 825 šil.
Odhkovanje
Johann Lesjak, namestnik inšpektorja koroških carinarnic, je pred kratkim prejel od jugoslovanske carinske uprave posebno plaketo kot priznanje za njegovo dolgoletno uspešno sodelovanje pri izvrševanju meddržavnih poslov na področju carinjenja. Plaketo sta mu predala vodja carinskega urada Ljubljana dipl. polit. Franc Sablič, ter generalni konzul SFRJ v Celovcu Borut Miklavčič.
5 dni všo!i
Tudi v letošnjem letu se nadaljuje trend, da otroci hodijo samo še pet dni tedensko v šolo, se pravi, da imajo ob sobotah prosto. Kakor poroča deželni šolski svet, se je petdnevni pouk uveljavil zdaj že na 93 odstotkih šol, dočim so še pred dvema letoma hodili otroci na 14 odstotkih šol k pouku šest dni v tednu. Med okraji s 100-odstotnim petdnevnim poukom je tudi Velikovec.
Pešpot E-6 skozi Avstrijo je doiga
Slovensko prosvetno društvo ..Gorjanci" je vabiloi k Mežnarju na dia-predavanje o evropski pešpoti E-6 skozi Avstrijo. Predaval je znani slovenski popotnik, načelnik komisije za popotništvo pri Planinski zvezi Slovenije, Zoran Naprudnik. Le-ta je eden redkih, kije prehodil vso 2500 km dolgo pot od Jadrana do Vzhodnega morja.
Predavatelj je imel že pred leti podobno predavanje v Šetnjakobu v Rožu. Takrat nas je povedel po slovenskem delu evropske pešpoti, od Jadrana do Radelj ob avstrijski meji (okrog 250 km). Tokrat pa nas je popeljal po evropski pešpoti skoti Avstrijo. Ta je dolga okrog 600 km in se razteza od tromeje (Avstrija, ZRN, Češkoslovaška) do Radeljskega prelaza na avstrijsko-jugoslovanski meji. Povzpeti se je treba tudi na visoke gore, kot na primer na 2275 m visoki Hochschwab, ki je najvišja točka na tej poti, ter na nekoliko nižje vrhove Golice. Zoran Naprudnik pa nas ni presenetil samo z lepimi barvnimi fotografijami, marveč tudi s prijetnim pripovedovanjem o doživetjih na tej poti, predvsem pa je zanimivo, da se je zanjo odločil kot srčni bolnik po nasvetu zdravnika, da se mora mnogo gibati.
Vrtanje predora dobro napreduje
Delo pri graditvi Karavanškega predova dobro poteka. Pred dnevi so na jugoslovanski strani prevrtali že do globine 1718 metrov, to je do polovice dolžine svojega dela predora. To točko so dosegli nekaj dni pred predvidenim rokom.
V zadnjem času je delo sicer zelo zahtevno zaradi manj ugodne sestave kamenin, zato dnevno lahko napredujejo le 3 do 4 metre. Pričakujejo pa, da se bodo razmere še poslabšale, ker utegnejo naleteti na vodo in plin metan. Kljub temu predvidevajo, da bodo predorsko cev pod Karavan-
kami prebili v dogovorjenem času, to je do 12. avgusta prihodnjega leta.
Na avstrijski strani, kjer so začeli vrtati kasneje, so prišli 1300 metrov daleč. Na tem delu so geološke razmere precej ugodnejše, zato lahko dnevno napredujejo po 15 metrov. Skupno je tako sedaj izkopane nekaj nad tri kilometre predorske cevi, to je okoli 40 odstotkov celotne dolžine. Pojavilo se je tudi nekaj problemov v zvezi s finansiranjem del. Medtem pa je jugoslovanska vlada predor in avtocesto od Jesenice do Gevgelije uvrstila na prednostni seznam.
L. S.
Tudi !etos „pisate!ji ob meji"
3. mednarodno srečanje pisateljev ob meji (lani sta bila nagrajena Karl Markuš Gauss iz Salzburga in Rudi Šeligo, predsednik DSP) bo tokrat od21. do24. aprilavPortorožu. Srečanje bo v znamenju raznih tematskih težišč, med drugim o položaju etničnih skupnosti. Pravtako pa bo Obalna skupnost Italijanov, organizator srečanja, tudi tokrat podelila literarno nagrado in sicer za najboljši esej (največ 15 tipkanih strani) na temo ..Literatura in pisatelj ob meji" in za novelo. Natečaja se lahko udeležijo pisatelji, kritiki in esejisti. Besedila, ki niso bila objavljena pred 1. januarjem 1987, pa v treh izvodih sprejema: Obalna skupnost Italijanov v Kopru, Ulica OF 10, 66000 Koper, Slovenija, Jugoslavija. Rok za oddajo je 10. marec 1988. Letos pričakujejo nad 200 udeležencev.
Datum	Kraj	PR!RED!TVE	Priredite)}
četrtek	gostilna Kolleritsch KMEČKO POLJEDELJSTVO PRED		Sodatitas in
18.2.	v Dobrti vasi	UNtČEN JEM - KAJ JE TREBA STORiT!, DA SE	Kmečka gospodarska
19.30		TO PREPREČt? (nem.) Predava: inž. Josef VVitti	zadruga Dobrta vas
Petek	gostilna VVeidinger, SLOVENSKI VESTNIK- NOVA OBLIKA,		Dunajski
19.2.	1040 Dunaj	NOVAVSEBtNA	krožek
19.00c.t.			
Petek	Katoliški dom	ZAKASNELO SPOZNANJE? )nem.)	Sodatitas
19.2.	prosvete	O zadržanju cerkve teta 1938. tz cikta „Vetiki tabu".	
19.30	v Tinjah	Referent: dr. Kart-Heinz Frank), generatni vikar krške škofije.	
Sobota	Kamot	KRANJSK!-DIXIE-BAND	Jazz-ctub Cetovec
20.2.	Bahnhofstr.9,	Saksofonist Tone Janša s sedmimi moškimi z	
20.30	Cetovec	dixie-instrumenti in pevko Metko Stock. Vstopnina v predprodaji 70 šit., ob večerni btagajni 90 šit.	
Nedetja	Kutturnidom,	1938-1988: "PRIČE ČASA IZ	Stovensko prosvetno
21.2.	šentprimož	DOMAČEGA KRAJA PRIPOVEDUJEJO"	društvo Danica in
14.00		O postedicah zasedbe Avstrije in vojne bodo pripovedovati: Mitena Grobtacher (Škocijan), Georg Krasnik (Grabatja vas). Marija Picej (Šentprimož). Janko Urank (Cetovec), Ana Wutte (Rikarja vas) idr.	Stovensko prosvetno društvo Vinko Potjanec
Sreda	Katotiški dom	PRAVILNO OBREZOVANJE SADNIH DREVES	Sodalitas
24.2. 9.-16.00	prosvete v Tinjah	Predavatetj: Roman Ouendter. šentandraž	
Petek	Katoliški dom	SLOVENSKE PRIČE ČASA POROČAJ^	Sodatitas
26.2.	prosvete	tz cikta Predavanj ..Vetiki tabu".	
19.30	v Tinjah	Sodetujejo: ravn. Mirko Srienc. Etizabeta Morak. Katarina Petschnig, Janko Tomajer in dekan žpk. Kristo Srienc.	
26.3.	do 31.3.		POTOVANJE ZA MLADtNCE V SOVJETSKO ZVEZO (do 32 tet) Dunaj - Moskva - Leningrad - Dunaj (z tetatom) - cena: 6.200 šit. Prijave sprejema: prof. Štefan Pinter. tet: 04228/28874	
Petek	dvorana	„SVETA RUS! JA" - spominska prireditev ob	Katotiška prosveta
26.2.	Stomškovega	1000-tetnici ruske pravostavne cerkve.	in referat
19.00	doma. Cetovec	Predavata: prof. dr. Stanko Janežič (Pot ruskega krščanstva - od kneza Vtadimira do patriarha Pimena) in Janez Stanič (Potožaj retigije v današnji Sovjetski zvezi).	za izobražence
Sobota	Kulturni dom	..TOLMUN IN KAMEN "-..NICHTWAHR,	Stovensko prosvetno
27.2.	naBrnci	JOHANN!" -Tone Partljič.	društvo Dobrač
19.30		Komedija v dveh dejanjih. Režija: Peter Mititarov; na Brnci scena: Saša Kump. Janez Debevec: vodja predstave: Regina Wutti. igrajo: trena Černut, Hanzi Urschitz. Marija Horvath, Lojzi Gattob. Zofija Debevec, Marjan Gattob	
	farna dvorana.	..ANSCHLUSS - PRIKLJUČITEV"	Katotiško prosvetno
28.2.	Šmihet	Priče poročajo	društvo Šmihet
14.30			
Nedetja	Moderna gaterija	OGLED GORŠETOVE RAZSTAVE	Krščanska kutturna
28.2.	in Cankarjev dom.Ljubtjana	innatoob16.00:opernapredstava	zveza „BOR)S GODUNOV". Cena za prevoz in obe vstopnini 220 šit Odhod: Dobrta vas 11.30 (Sienčnik). Cetovec 12.15 (pred Mohorjevo), Kožentavra 12.30 (Mtečnik). Prijave sprejema do 22.2. KKZ (tet.: 0463/512528/23)	
Torek	Dvorana fresk.	VEČER KOMORNE GLASBE	Neues Musikforum
1.3. 19.30	BRGVetrinj	Deta Schuberta. Faureja in Debussyja; nastopajo: Vera Mtejnik (sopran). Mitoš Mtejnik (viotončeto). ErwinKropfitsch(k)avir).	
Sreda	v kteti	JAZZ S POLJSKE	NeuesMusik-
2.3. 20.00	BRGVetrinj	Janusz Munjak (saksofon) in Jarek Smietana (kitara)	forum Viktring
Petek	Katotiški dom	KONCERT - Ktavirski duo:	Sodatitas
4.3. 19.30	prosvete Tinje	Alenka,n,gor Deklev.	
Nedetja	Domagtasbe	KOROŠKA POJE	Krščanska kutturna
6.3.	vCelovcu	Nastopajo zbori iz Podjune in okotice. Cetovca ter	zveza
14.30		iz Gorice, Zabnic in z Raven na Koroškem.	
Nedetja	Detavska zbornica KOROŠKA POJE		Krščanska kutturna
13.3.	vBetjaku	Nastopajo zbori iz Roža. Kranja in Trsta	zveza
14 30			
RAZSTAVE
Kutturna taborna Pri Joktnu	Risbe sovjetskih mtadostnikov (Dušanbe) skupno z Avstrijsko-sovjetskim društvom 22.1.-8.3.
Gaterija Tinje	Razstava det DeskoskijaLjubča(akvareti in risbe)do19.2.
Gaterie des Stadthauses, Cetovec	Hommage a Andrš Masson - grafike do 28.2.
KRrntner Landesgaterie, Cetovec	Deta Christofa šubika, otvoritev 3.2., 19.00 do 28.2.
Gaterija Tinje	Likovna deta Branka Duha od 20.2. do 25.3.
OBtŠČtTEVSLOVENU!	
do 29.2. Narodni muzej, ANTičNI PORTRET V JUGOSLAVIJI
Trg osvoboditve. Razstava je odprta od torka do sobote od 10.00 do 18.00 Ljubljana	ob nedeljah od 10.00 do 13.00; ob ponedeljkih zaprto.
CT	izdajatelj in založnik: Zveza slovenskih organizacij na
Koroškem, 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16. Uredništvo \ 7 Tu	1^7 T T/ in uprava: 9020 Celovec, Tarviser Strahe 16, tel. (0 463) 51
V	43 00-30/31/32/33/34. teleks 42 20 86 ZSO. Glavni ured-
^ kV i *--*-* nik:	p Lukan; urednika: Andrej Kokot, Andrej Mohar.
Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava. Celovec - Borovlje. Zastopstvo za Jugoslavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/11, p.p. 171 61000 Ljubljana. Letna naročnina: 300 avstr, šilingov; za Jugoslavijo 12.000 dinarjev. Oglasi: 1/1 stran 12.000 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 900.000 dinarjev.
Prežihova piaketa J. Messnerju
Za slovenski kulturni praznik 8. februar je predsedstvo Kulturne skupnosti Ravne na Koroškem ob slavnostnem sporedu zasluženim kulturnim ustvarjalcem podelilo Prežihove plakete, najvišje občinsko priznanje. To odličje podeluje občina ustvarjalcem in kulturnikom,
SMa. Pasferk
Janko Messner
ki si posebej prizadevajo za kulturni razvoj v občini, priznanje pa je tudi izraz zvestobe kulturnemu poslanstvu.
Na slavnostni podelitvi v kulturnem domu v Črni je bil navzoč tudi koroški rojak prof. Janko Messner, kateremu je Kulturna skupnost Ravne podelila srebrno Prežihovo plaketo. Utemeljitev se glasi: „Profesor Janko Messner iz Celovca prejme srebrno Prežihovo plaketo za popularizacijo Prežihovih literarnih del. Janko Messner je doma iz Doba pri Pliberku. Sedem let je poučeval na ravenski gimnaziji. Takrat je zbral dragocena in pretresljiva pričevanja zapornikov v dravograjski mučilnici in jih izdal v brošuri Morišče Dravograd.
Med bivanjem na Ravnah se je seznanil s Prežihovim Vorancem, njegovim življenjem in delom. Pozneje je veliko storil
za njegovo popularizacijo. Leta 1963 je izdal svoj prevod Samorastnikov. V raznih avstrijskih časnikih je objavil tudi nekaj črtic iz Prežihovih Solzic. Poleg zbirke Samorastniki, ki predstavlja težak prevajalski zalogaj, je nemškogovo-rečim bralcem predstavil najžlahtnejše idejne in slogovne prvine Prežihove ustvarjalnosti.
Svoj odnos do Prežiha je prenašal tudi na dijake celovške gimnazije za Slovence, kar je pustilo za sabo vrsto še danes opaznih sadov."
Za uvod slavnostnega večera je zapel MePZ ..Muta" pod vodstvom Marije Pogorelčnikove, igralca Silvester Mihelčič in Ivo Ban pa sta zbranemu občinstvu posredovala nekaj misli velikih mojstrov slovenske besede.
Uredništvo SV prof. Janku Messnerju iskreno čestita.
1/ Že/ezm Kap// ;e nastopi/ /udi Ob/rs/d žensk/ ok/e/
SMa.Do/
Slovenski kulturni praznik
Pod geslom „Vse je pesem" je Slovensko prosvetno društvo „Zar-ja" priredilo proslavo ob letošnjem kulturnem prazniku v Železni Kapli. Že z uvodno pesmijo je mešani pevski zbor Zarje, pod vodstvom Joška Wrulicha, poudaril namen kulturnega praznika, ko je zapel Prešernovo Zdravljico, eno največjih kulturnih stvaritev slovenskega naroda. Z recitalom, ki ga je pod vodstvom Poldeja Zundra naštudirala igralska skupina, so predstavili stvaritve koroškega pesnika Andreja Kokota. Od filozofskih do preprosto čvrstih, od melanholičnih do kljubovalno optimističnih zvokov so segale strune poeta -vpete v celoto recitala. Nato je slavnostni govornik dr. Ludvik Karničar s svojim govorom prepri-
čal poslušalce, da se lahko trde,vsakodnevne problemske teme, ki nas še kako težijo, predstavijo in obravnajo na optimističen in privlačen način - popolnoma v skladu z geslom.
Dotaknil se je problema asimilacije, brezbrižnosti do materinega jezika, zanemarjanja knjig, poudari) je važnost nenehnega izobraževanja in prikazal razvoj slovenskega kulturnega življenja v mali občini Železna Kapla v zadnjih 120 letih. Ob nakazovanju problemov pa se je poslužil slikovitega jezika, polnega humorja in lepe preprostosti, in tako poslušalce pritegnil, da so mu pozorno sledili, se nasmejali in zamislili. Svoj govor je zaključil z ugotovitvijo, da je usoda našega naroda na Koro-
škem izključno v naših rokah: „Če se sam nočeš asimilirati, potem se tudi ne boš."
V nadaljnem sporedu je nastopil Obirski ženski oktet, ki je kot domači redni gost proslav slovenskega kulturnega praznika v Železni Kapli. Večer pa je zaključil Suški oktet pod vodstvom	Berteja
Logarja. Gostje iz Suhe so pokazali, kaj vse je možno doseči z vstrajnim delom in zdravo voljo. Zbrano občinstvo pa je ob koncu z bučnim aplavzom iztržilo še dodatno pesem in tako je ob koncu zazvenelo po dvorani:.,.„pa tuj če pravo ime so mi vzali, zavednosti mi vzat ne morejo..." To bi se morali zavedati predvsem tisti, ki stalno stresajo pesimizem naši bodočnosti.
SMa; Mohar
Na koncu so se vsi veselili
Pravo predstavo za pustno lahko za današnji čas šteli nedeljo si je izbrala igralska med plehko, brezizpovedno, skupina KPD Planina iz Sel, neaktualno besedilo, če ne bi ki je prav tega dne izvedla bil v njej skrit tudi dosti krstno uprizoritev v doma- močan posmeh človeški nava-čem farnem domu. Koliko di, ki je v besedilu izražena v smeha je bilo med gledalci! verzih: „Zato Slovenci, kjer
Igro „Kje je meja?" bi so že,/si radi skačejo v lase!"
Šeme - maske - pust
Že pokriva postni pepel pustne šeme in z njimi debeli četrtek na Bajdišah, pustni ples na Obirskem, otroško pustovanje v Šentprimožu,
Železni Kapli, Kotmari vasi, na Radišah in druge pustne prireditve in sprevode po naših krajih. Nešteto ljudi se je poveselilo — skritih pod masko in šminko - in si ob glasbi, krapih in pijači nabralo novih moči za dostikrat nič manj nore popustne Čase. Tudi Vi?	SfAa. tMeser
No, in prav na račun te trme igra tudi zaživi. Pa vendar si gledalec misli, da bi problem lahko rešili enostavno! Kje pa, če pa je stari Križ (Toni Olip) odločen, da je meja zemlje prav na tistem mestu, kjer je sosed Blaž Kraž (Ando Oraže) ne more priznati. Problem pa še zaostruje" Kraževa ljubezen do Križeve hčere (Klavdija Olip), tako da postane boj za mejo tudi boj za hčerino roko oziroma za prepoved poroke. In kakor je pač navada -predvsem v zadoščenje hvaležne publike v Selah — se mora zgodba dobro končati. Tudi tu pa znana rešitev: ženska prefriganost Križeve žene (Marija Mak) razkrinka hude namere Blaževega tekmeca (Heli Juch) za roko Polone in tako se „križemkraž" le še razvozlja in vse je dobro. Pustni krapi navrh so gotovo dobro teknili...	-ma
Pred objektivom: Piastika
Peter Paul Wip)inger raz- slika pred raznimi ozadji in večini plastike sam ne obliku-stavlja v galeriji kavarne v tako ustvarja iz predmeta za je, temveč ji pušča lastno Hiši umetnikov v Celovcu vsakdanjo rabo prave umet- dinamiko. S pogledom nav-izbor nove serije portretov:	niške kompozicije. Hkrati zgor pa ji odpira globino,
„p!astika." Gre za nič več kot daje plastiki tudi vrednost, ki vesoljnost, širino in umetni-za plastične vrečke, ki jih je višja od potrošniške. Po škoaplikativnost. g^Mo/iar
Prešernove nagrade za 1987 podeljene
Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so na slovesnosti v Cankarjevem domu podelili letošnje Prešernove nagrade kiparju in grafiku Janezu Boljki, pisatelju Andreju Hiengu in mezzosopranistki Marjani Lipovšek. V obrazložitvi za podelitev nagrade Janezu Boljki je med drugim rečeno: „Že dobre četrt stoletja dolga ustvarjalna pot Janeza Boljka, umetnika, ki nosi v sebi vse značilnosti inovatorja, ki presega tradicijo svojega ožjega prostora, je danes še vedno odprta. Odprta v trajanje zrelega obdobja, ki ga je Boljka dosegel v obeh medijih: kiparstvu in grafiki."
Podelitev nagrade Andreju Hiengu je komisija obrazložila med drugim s tem: „Pripovednik, dramatik in režiser Andrej Hieng je več kot tri desetletja opa-
zno navzoč v slovenski literaturi. Njegove novele, romani, drame, radijske in televijske igre izhajajo iz najboljše tradicije psihološkega realizma, ko upodablja tragične, dostikrat v grotesko sprevračajoče so usode posameznika v primežu laž' nih vrtoglavic in hkrati v kolesnicah družbenih dogajanj in časov."
„Marjana Lipovšek sodi danes v svetovni vrh vokalnih interpretov opernega in koncertnega repertoarja. Njeni dosežki se merijo z uspehi zvenečih imen svetovne glasbene kulture, sodelovanje v največjih opernih hišah po Nemčiji, Avstriji in Italiji, nastopi na pomembnih festivalih in z vrhunskimi orkestri pričajo o prodoru med najbolj iskane svetovne umetnike", je uvodoma zapisano v obrazložitvi za nagrado Marjani Lipovškovi.
Dob/fn/k/ Prešernove nagrade.* Boljka, Hieng, Lipovšek
Bo Zdravica nova slovenska himna?
Bo Prešernova Zdravica, ob vsaki slovesnosti zapeta, kmalu tudi uradno slovenska himna? Konkretno pobudo za to je na slovenskem kulturnem prazniku izrekel predsednik RK SZDL Slovenije Jože Smolle. O recitacijškem maratonu pred Prešernovim spomenikom na ljubljanskem Tromostovju je sporočil, da bo dal pobudo, naj bi v RK SZDL pripravili predlog, po katerem bi Prešer-
novo Zdravico razglasili za slovensko himno.
Neglede na končni izid pa je Zdravica že sedaj naša himna, kajti ta pesem, in ne kakšna druga, bo naša svečana vodnica brez političnih in ideoloških parol, brez prepričevanj in dolgih razprav. Kljub državnim mejam Zdravica povezuje po vsem svetu živeče Slovence, v smislu Prešernove misli: „Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan,..."
Turrinijev film pod cenzuro ORF
Kako hitro je v Avstriji konec svobode in se vključi cenzura, nam najbolj zgovorno dokazuje primer avstrijske radiotelevizije. Pred nekaj tedni je namreč ORF s cenzuro hotela poseči v filmsko delo avstrijskih pisateljev Petra Turri-nija in Rudija Palle. „Vaba" (Die Verlockung) je en del celotnega cikla iz „zgodbe o delavstvu" (Arbeitersaga). Kamen spotike: omenjen je neki vodja sindikata, ki naj bi bil naščuval razbijače proti stavkajočim delavcem.
Cenzuro televizijske hiše
je povzročila napoved nekdanjega predsednika sindikata Olaha, kije za primer, če bo v filmu omenjen, grozil z odredbami. Olah v filmu sicer ni omenjen, avstrijska radiotelevizija pa je kljub temu nesramno posegla v umetniško svobodo avtorja Turrinija in režiserja Dieterja Bernerja.
Omenjeni primer pa je le eden izmed vrste poskusov, da bi preprečili Turrinijevo „zgodobo o delavstvu" in jo s tem širšemu občinstvu onemogočili spoznati.
DEV!ZE/VALUTE
Devizni tečaji 15.2.1988
	Nakup	Prodaja
us $	11.954	12.054
can $	9.42	9.52
angl. E	20.77	21.03
irl	18.55	18.81
sfr	853.05	855.45
bfr	33.51	33.71
ff	207.16	209.04
hfl	624.66	627.54
dm	701.03	703.87
lit	0.946	0.964
dkr	183.35	184.75
nkr	184.77	186.23
skr	196.29	198.31
fmk	288.50	290.90
esc	8.43	8.79
ptas	10.34	10.50
yen	9.213	9.243
Posreduje
Zveza/Bank
Valutni tečaji 15.2.1988
din
us $
can$
angl.C
irl
sfr
bfr
ff
hfl
dm
lit
d kr
nkr
skr
fmk
esc
ptas
yen
060
11.70
920
20.40
18.20
845.00 32.80
203.00
617.50 693.60
0.925
178.50
180.50
191.50
282.50 8.10
10.15
8.95
0.90
12.30
9.80
21.60
19.20
865.00 34.00
213.00
633.50
710.00 0.975
185.50
187.50
198.50
293.50 9.30
10.85
9.25
1 10 18 28 35 45 (19)
brez jamstva!
2XXX1X2X1XXX
brez jamstva!
Križanka, poina avtomobilskih izumiteljev
avtor avantgardnih, iracionaiističnih iger in dram (Eugene, „Piešasta pevka"), 10. vaijasta posoda za hranjenje plinov ah tekočin pod visokim pritiskom, 12. nekdanja dolžinska mera (pribiižno dvajset centimetrov), 13. pripomoček za čiščenje tal,14. angleška grofija na jugovzhodu države, 15. nogometni klub iz Milana, uspešen v mednarodnih tekmovanjih, 16. prebivalci evropske otočne države, 17. jutranja zarja; tudi žensko ime, 18. postava, život.
NAVPIČNO: 1. nemški inženir, ki je v ietih od 1883 in 1885 razvil prvi avtomobilski motor z visokimi obrati,
2. na zemljevidih črta, ki veže kraje z enakim zračnim tlakom, 3. vulkan na Siciliji, 4. francoski zgodovinar (Henri); tudi francoska reka v Normandiji, 5. izvedenec za določeno področje, strokovnjak, 6. pravica do izkoriščanja tujega patenta, 9. posnetek, kopija, 10. nemški inženir, ki je leta 1885 izdelal prvo uporabno motorno vozilo in kasneje ustanovil tovarno v Man-nheimu (Karl), 11. nemški inženir, ki je leta 1886 izumil po njem imenovan motor z notranjim izgorevanjem (Ni-kolaus), 13. avtomobilska oznaka Milana, 14. začimba za solato, ocet.
sestavil Jože Petelin
V križanki boste našli priimke štirih izumiteljev, ki so močno vplivali na razvoj avtomobilizma.
VODORAVNO: 1. nemški izumitelj, kije s sodelovanjem tovarn MAN in Krupp razvil vrsto motorja, ki se imenuje po njem; njegov motor je uporaben povsod, razen pri letalih (Rudolf, leta 1913 je utonil med prevozom preko Rokavskega preliva v Anglijo). 7. najmočnejše med mehiškimi indijanskimi plemeni njihovo državo so uničili priseljeni Španci. 8. francoski dramatik romunskega rodu,
Rešitev iz zadnje števiike
/			/2	A		A	A/	A		
/v	/3?						4?	o	4?	(/
L	E	/	C	A		T			A	
	<4?	?		L	o	^7	A'	<L		*
T	*	<4	/v	/		4	<?	O	*	4
				/3?		4?	4?	1/		%
č	%	ir	*	4			T	/		A
		E		L			4?	V		rC
/M		/7		4		l/	c	E*		
		-4		/	/L	A		1/		Č
A	o		A	M	(9	%		4?	/	4

TEDENSKI HOROSKOP
LEV (23. 7.-23. 8.)
Marsikaj veste o življenju, vendar še kar naprej delate iste napake. Napravite odločilni preobrat, sicer pa imajo tudi sanje svojo ceno. Vaša srečna številka je oseminštirideset.
DEVICA (24.8.-23. 9.)
Našli boste rešitev iz dvomov, ki vas mučijo. Morda bo pri tem nekoliko ranjen vaš ponos, vendar je to še vedno bolje, kot da ribarite v kalnem. Prijetno sporočilo.
Vaša srečna številka je dvaintrideset.
TEHTNICA (24.9.-23.10.)
Ni vedno nujno, da vse temeljito premislite, sicer se lahko zgodi, da sploh ne boste zares srečni. Neka oseba že komaj čaka, da tvegate in se ji predate. Vaša srečna številka je pet.
ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.)
Naredite, kar mislite, da je prav. Z vašim skomiganjem z rameni greste nekaterim na živce. Malo več ognja od vas čaka zlasti oseba, za katero vam ni vseeno.
STRELEC (23.11.-21.12.)
Nevarno je na slepo ljubiti ali sovražiti, lahko izgubite oblast nad seboj. Raje se odločite za odkrit pogovor; razbremenili se boste, ugoden odmev pa bo tudi od drugod.
KOZOROG (22.12.-20.1.)
Očitno je, da včasih zajemate življenje s preveliko žlico, s čimer si nemalokrat nakopljete kopico problemov. Umirite se, iščite lepoto in srečo v drobnih radostih; tako se boste večkrat smejali. Vaša srečna številka je tri. VODNAR (21.1.-18.2.)
Ne predajajte se razvadi, ki ruši vašo pesniško naravo! Le tako bodo lahko začutili vaš blagodejni vpliv vsi, ki vas imajo radi, in ne bodo v skrbeh za vaše zdravje.
RIBI (19.2.-20.3.)
Vse, kar počnete, delajte z elanom, če hočete, da se bodo stvari v tem tednu dobro odvijale. Zlasti čaka na to oseba, ki vas želi prebuditi in navezati nase.
OVEN (21.3.-20.4.)
Ne trepetajte preveč, če vam kaj ne gre po planu! Vsakdanje življenje terja hitre preok-rete, sicer lahko zaidete v težave. Le zakaj bi si jih nakopali, ko se jim lahko izognete.
Vaša srečna številka je petnajst.
BIK (21.4.-21.5.)
Teoretično imate svoje cilje zamišljene, vendar bodite dovolj odločni tudi pri izpeljavi. Ne bodite kot strt ptič v zaprtem prostoru!
Vaša srečna številka je dvajset.
DVOJČKA (22.5.-21.6.)
1 J H Resnica obstaja - pa če verjamete ali ne. f T H Ogromno je odvisno od spleta okoliščin, ki so vam zaradi vaše samoljubnosti uganka. Potrudite se. da jih boste razvozlali. Vaša srečna številka je petdeset.
RAK (22.6.-22. 7.)
Ne zlagajte reči, o katerih nimate pojma. Izkoristite svojo duhovno moč; to je nedvomno tisto, kar vam bo dalo samozavest, ne pa blef. Vaša srečna številka je petindvajset.
Zvezna gimnazija za Siovence v Ceiovcu
OBJAVA
Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu sporoča:
1.	Po posebnem odloku Zveznega ministrstva za pouk, umetnost in šport naj prijavijo starši svoje otroke, ki jih želijo dati v šolskem letu 1988/89 na gimnazijo, takoj po končanem prvem semestru tega šolskega leta, v času od 8. do 26. 2. 1988, ravnateljstvu Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Uradne ure so dnevno od 7.30 do 16.00, ob petkih do 13.00. Ob prijavi za sprejem je treba ravnateljstvu predložiti spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva.
2.	Sprejemne izpite bo treba prijavljenemu učencu opravljati le v izjemnih primerih in sicer iz slovenščine, nemščine in matematike.Odločilno bo letno spričevalo. Termin za sprejemne izpite: sreda 6. julija 1988.
3.	Konec maja 1988 bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu.
4.	Zakasnele prijave bodo v izjemnih primerih še možne s posebnim dovoljenjem Deželnega šolskega sveta.
5.	Za vstop v višje razrede veljajo podobna pravila. V tem primeru je priporočljiv razgovor z ravnateljem. Prestop iz glavne šole v gimnazijo je možen.
Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa se pismeno obrnete na naslov: Zvezna gimnazija za Slovence, Prof.-Janežič-Pl. l,9020Kla-genfurt/ Celovec.
ravnatetj: dr. Reginald Vospernik l.r.
- KAROLINA KOLMANIČ -	.
Izzvenela je pesem
„Vera, čestitam ti. O podrobnostih po praznikih. Se strinjaš?"
„Hvaia! Vem, da so bile napake, tudi padli smo za cel ton. Zapreka pa je le premagana", se je sproščeno smehljala.
Po proslavi ni bilo več pouka. Vsi so se kar hitro odpravili domov. Vera in Irena, ki sta imeli skupno pot in jima je le poredko uspelo iti skupaj, sta veselo kramljali. Ob Tonini hiši je Vero prešinilo, da bi Ireno, domačinko, kaj več o njej vprašala. Že je hotela spregovoriti, ko je zagledala pred domačo hišo dolg siv avtomobil, neznane znamke in mariborske registracije.
„Obisk imate", pomenljivo de Irena.
„Tašča se odpravlja na morje. Menda je prišla kolegica.,,
„Dobro se je domislila. Zdaj, ko ima preskrbljenega sina, si lahko privošči. Prej ga nikoli ni pustila doma."
„Še danes skrbi, ampak za oba."
Irena ubira pot proti vasi; Vera se napoti v hišo. Na hodniku obstane. Na obešalniku visi svetel balonski plašč.
Vstopi v sprejemnico in pozdravi:
„Dober dan!" in se zastrmi v sivolasega moža.
„0 Vera, ti si pa zgodnja. Ravno prav. Lahko skupaj kosimo."
„Naj še kaj pomagam? Danes imam končno več časa."
..Najprej: to je moj znanec, pravzaprav je prijateljičin mož... Pome je prišel, potem se skupaj odpeljemo. In to je naša snaha", je hitro spravljala iz sebe nekoliko delikatno besedilo.
„Kar sedita. Bom jaz servirala", se ponudi Vera, ki ji je zaradi prezgodnjega prihoda domov še bolj tesno kot tašči.
Po izdatnem kosilu je tašča s prijateljem odšla. Preden je sedla v avto, je še naročila:
..Skrbita zase. Tudi živali ne pozabita... Morda pridem kak dan po praznikih."
„Če bo ugodno vreme in dobra družba, kar ostani. Doma bo vse v redu. Srečno!"
Z rahlim nasmeškom je božala Pufija, ki je žalostno buljil za gospodinjo. Potre-
pljala ga je po črnem kožuhu, rekoč:
„Pufi, kaže, da pri gospe nisi več na prednostnem spisku. Kar mene se drži. Jaz nisem več na novo zaljubljena."
Res ji je zvesto sledil vse do kuhinjskih vrat, kjer mu je postregla z obilnimi ostanki kosila.
Bi to vožnjo in dopust pripisala nedolžnemu prijateljstvu ali je to prebujanje „cvetja v jeseni."
Tašča si jih je nabrala že petinpetdeset. Se pri teh letih lahko še tudi zagledaš? Zanimivo, kako se človeški pogledi na svet spreminjajo. Ko si otrok, se hrepeneče oziraš proti številu osemnajst. Dosežeš to, uvidiš, da ni nič posebnega, ljubezen je sicer v ospredju, vendar je zaradi obilice dela in skrbi z zunanjostjo nasilno zatrta. Če se ti le vmes utrne misel na petdeset let, so to starci, pozabljivi, sitni, nestrpni. Nenadoma si potisnjen v to novo sredino.
(rM/<? prrTtodn/ič)
TV AVSTR! JA 1
TV AVSTR! JA 2
TV LJUBLJANA
VTE!V!TEDNUNATELEV!Z!J!

10.00 Proces-film;13.05 Arhitektura na razpotju; 16.30 Lutkovna igra; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Risanka; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Slike iz Avstrije; 18.30 Pepei-nica umetikov; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Zgodba redovnice-film; 22.40 Aktualno; 22.45 Barabas-film.
12.55 Klub seniorjev; 16.30 Oddaja za najmlajše; 17.10 Ivanhoe - risanka; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Slike iz Avstrije; 18.30 Hartova-serija; 19.30 Čas v sliki- znanje aktualno - kulturni žurnal; 20.15 Glasbeni paviljon; 21.45 Loto; 22.22 Morilca so umorili; 23.50 Mr. Moto in mornarica.
16.55 Poročila za otroke; 17.05 Calimero - risanka;17.30 Širom sveta; 18.00 Slike iz Avstrije; 18.30 Hartova-serija; 19.30 Čas v sliki - kulturni žurnal; 20.15 Nerešeni kriminalni primeri; 21.20 Anekdote po notah; 22.05 Dežela tisočerih pustolovščin; 0.05 Umor v tovarni šam-panjca.
16.00 Otroška diskoteka; 16.55 Poročila za otroke; 17.30 Pet prijateljev - serija; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi -družinska oddaja; 18.30 Veselo v soboto; 19.00 Čas v sliki-znanje aktualno - kulturni žurnal; 20.15 Pustolovščine grofa Bobija - film; 21.55 Brockov zadnji nalog; 0.00 Same ničle.
15.50 Poročila za otroke; 16.00 Risanka; 16.25 Ena, dva, tri; 17.15 Klub seniorjev; 18.00 Mladinska oddaja; 18.25 Poglej in ugani; 18.30 Avstrijska hitpa-rada; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Bugsy Malone; 21.45 Kako vam je po volji? - spekter; 22.30 Prvi grehi so najlepši; 0.10Chikago1930.
16.55 Poročila za otroke; 17.05 Risanka; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Slike iz Avstrije: 18.30 Hartova-serija; 19.30 Časvsliki-kulturni žurnal; 20.15 Pustolovščine Sherlocka Holmesa -film; 21.08 Mojstri kuhajo; 21.15 Mike Hammer; 22.00 Rože iz Dan-zinga; 23.35 Columbo.
16.55 Poročila za otroke; 17.05 Ostržek - risanka; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Alf -nova serija; 18.30 Hartova; 19.30 čas v sliki -kulturni žurnal; 20.15 No, no-spodrsljaji iz filmskega sveta; 21.07 Ellis Island - serija; 21.55 Superflip; 22.22 Tisoč oči dr. Mabuseja; 0.05 High Chaparral.
6.00 Olimpijada non-stop; 16.30 Olimpijada; 18.30 Olimpijski studio; 19.00 Časvsliki-znanje aktualno; 19.30 Olimpijada; 20.15 Equalizer; 21.00 Pogledi s strani -iz družbenega življenja v Avstriji; 21.05 Olimpijada - med drugim hokej na ledu: Avstrija - Zvezna republika Nemčija.
6.00	Olimpijada non-stop;
16.00	Wurlitzer; 17.15 Kelti;
18.00	Pan optikum; 18.30 Olimpijski studio; 19.00 Čas v sliki - znanje aktualno; 19.30 Olimpijada -smuk ženske: 20.45 Dinastija - denverski klan; 21.30 Knjiga meseca; 22.22 Klub2;1.50Olimpijadami. dr. hokej: Kanada-Finska.
6.00 Olimpijada non-stop; 17.30 Olimpijada; 18.30 Olimpijski studio;19.00Časvsliki-aktualno znanje; 19.30 Olimpijada - sankanje; 19.57 Olimpijada - kombinacijski smuk, ženske; 20.45 Diagnoza; 21.30 Pogledi s strani; 21.55 Olimpijada - m. dr. hokej: Avstrija -ČSSSR.
6.00 Olimpijada non-stop; 13.15 Leteči Holandec-opera; 17.30 Za ljubitelje filmov; 18.00 Olimpijada - kombinacijski slalom, ženske; 20.12 Olimpijski studio; 20.50 Olimpijada - med drugim: 2. tek kombinacijskega slaloma, ženske, nordijsko smučanje - skoki, 90 m. hokej na ledu: Finska - Švedska.
16.00 Vabilo na ples; 18.00 Olimpijada-tek na smučeh; 18.25 Poglej in ugani; 18.30 Olimpijski studio; 18.55 Loto -žrebanje; 19.00 Čas v sliki; 19.30 Olimpijada - bob; 20.12 Olimpijski studio; 20.50 Olimpijada- hokej na ledu: Sovjetska zveza-ČSSR, Avstrija-Nor-veška.
6.00	Olimpijada non-stop;
16.00	VVurlitzer; 17.30 Olimpijada - tek na smučeh; 18.30 Olimpijski studio; 19.00 Čas v sliki - znanje aktualno; 19.30 Olimpijada - Super-G, ženske; 20.12 Šport v ponedeljek; 21.15 Šiling; 21.55 Olimpijada - mdr. hokej na ledu: Švedska -Kanada.
6.00	Olimpijada non-stop;
16.00	VVurlitzer; 17.15 Rudarstvo v Avstriji; 17.30 Orientacija; 18.30 Olimpijada; 19.00 Čas v sliki; 19.30 Olimpijada -biatlon; 20.12 Olimpijski studio;
21.00	Poglej in ugani; 21.07 Zunanjepolitični report; 21.55 Pogledi s strani; 22.22 Olimpijada - nordijska kombinacija.
9.45-12.00 in 15.30-0.50 Teletekst; 17.10 ZOI 88 - olimpijski studio; 17.20 Dnevni pregled; 18.10 Pokaži mi, kako; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.00 Vreme; 21.10 ZOI 88 -olimpijski studio; 21.25 Skoki 90 m; 0.05 Dnevni pregled; 0.35 Videostrani.
15.45 Videostrani; 16.00 ZOI 88 -olimpijski studio; 16.15 Hokej -SZ - ZDA; 18.30 Dnevni pregled; 19.00 Vreme; 19.01 Obzornik; 19.30 Dnevnik; 20.05 Tednik; 21.10 Na robu teme; 22.00 ZOI 88 - dnevni pregled; 22.30 Dnevnik; 22.45 Jubilejna teveteka; 0.15 Videostrani.
17.20 Dnevni pregled; 17.50 Grizli Adams; 18.15 Naši olimpijci; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.30 Dnevnik; 19.59 Zrcalo tedna; 20.20 Sever in jug; 21.10 Zmagoslavje zahodne civilizacije; 22.00 ZOI 88 - dnevni pregled; 22.35 Dnevnik; 22.50 Skanerji; 0.20 Videostrani.
17.15 ZOI 88-otimpijski studio; 17.25 Dnevni pregled; 17.55 Živalski svet - kačji pastir; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.30 Dnevnik; 19.59 Naš utrip; 20.20 Križ kraž; 20.45 Žrebanje 3X3; 22.00 ZOI 88-olimpijski studio; 0.30 Dnevni pregled; 1.00 Videostrani.
13.40 Ciklus Billya VVilderja -Sunset Boulevard; 15.25 Slovenci v zamejstvu; 15.55 ZOI 88 -oiimijski studio; 16.15 Dnevni pregled; 16.45 Kako zelena je bila moja dolina; 17.45 Ex libris; 18.45 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Vuk Kara-džič; 21.15 ZOI 88 - olimpijski studio; 23.15 Videostrani.
16.05 Videostrani; 16.20 Zrcalo tedna; Radovedni taček; 17.05 ZOt 88 - olimpijski studio; 17.45 Zlato jabolko in devet pavinj; 18.15 Boj za obstanek -Kako raste zelenjava; 18.45 Risanka: 19.30 Dnevnik; 20.05 Mistralova hči; 21.45 Dnevnik; 22.00 ZOI 88-olimpijski studio; 1.00 Videostrani.
16.05 Mozaik; 17.05 ZOI 88-olimpijskistudio; 17.20 Dnevni pregled;17.50 Pamet je boljša kot žamet; 18.00 Enajsta šola; 18.45 Risanka: 19.30 Dnevnik; 19.55 Vreme; 20.05 Vi ne poznate Martina; 21.00 Osmi dan; 21.40 Dnevnik; 21.55 ZOI 88; 22.00 Dnevni pregled; 22.30 Videostrani.
Sreda, 17.2.
Glasbeni spored Večerna: 21.00-22.00
Zvočno pismo Postne pesmi
četrtek, 18.2.
Rož-Podjuna-Zilja
Petek, 19.2.
Koroški liki (R. Vospernik) Jezikovni pogovor (J. Messner)
Sobota, 20.2.
Duhovni nagovor (žpk. C. Demšar) Voščila (D. Urschitz)
Nedetja, 21.2.
53 let za orglami: Apolonija Lesjak iz Goselne vasi.
Ponedetjek, 22.2.
Uspešnica meseca posnetek javnega izbora v Žvabeku
Torek, 23. 2.
Halo,prijatelji! Partnerski magazin
53 !et za orglami - Apo!onija Lesjak iz Goseine vasi
Nedelja, 21. 2. 1988
Pred kratkim je Apolonija Lesjak iz Goseine vasi praznovaia 71. rojstni dan, drugo ieto pa bo ztato poroko. Rodita se je teta 1917 v Stari Mettovi, z 18-imi teti pa je prišta v Gosetno vas in je od tedaj dalje, sedaj že 53 tet, organistka v Dobrti vasi. Apotonija Lesjak, organistka z dušo in tetesom, bo pripovedo-vata o svojem najtjubšem konjičku.
Uspešnica meseca - posnetek javnega izbora v Žvabeku
Ponedetjek, 22. 2. 1988
V ponedetjek boste tahko podoživeti drugi javni izbor popevke, uspešnice meseca na pustni prireditvi pri Luknerju v Žvabeku. Po izboru na gimnazijskem ptesu je na prvem mestu skupina Agropop s komadom Živete Slovenke, na drugem pa Martin Krpan s popevko To ni potitičen song. Postušatci naj razvrstijo tri popevke in jih na dopisnici poštjejo na nastov: ORF-stovenski spored, uspešnica meseca, Sponheimer-straBe 13, 9010 Celovec.
Usoda upornika Barabasa
Sreda, 17.2.1988, TV Al, 22.45 - Ko Pon-cij Pitat na zahtevo tjudstva spusti upornika Barabasa in namesto njega obsodi Jezusa, ta še ne dojame, kdo je namesto njega obsojen. Novi zločini pa Barabasa (Anthony Quinn) kaj kmaiu ponovno pripeljejo v zapor. Obsojen na dosmrtno ječo stopi na dolgo trnjevo pot, ki ga privede na Sicilijo in pred krvotočne gladiatorje rimske arene.
Peters Pop Show
Četrtek, 18.	2.
1988, TV LJ2,22.00-
Na sporedu bo zadnja izmed štirih odaj, ki so nastale tani decembra ob snemanju velikega rock koncerta v Dortmundu.
Zgodba
redovnice
Sreda, 17. 2. 1988, TV Al, 20.15 -
Gabrietle Van der Mal vstopi v redovniški red. Zaradi stroge discipline kaj kmalu začne dvomiti v smisel.
Če vas ščip!je v žeiodcu
Petek, 19. 2. 1988, TV A2, 20.45 - V
avstrijski zdravstveni statistiki zavzemajo obolenja želodca in črevesja tretje mesto. Vzroki so stres, napačna prehrana, alkohol in
nikotin in še marsikaj.
!V!ori!ci in šampanjec
Petek, 19. 2. 1988, TV Al, 0.05 - Lastniku velikega podjetja za proizvodnjo šampanjca hočejo podtakniti umor, ki ga ni zakrivil. Režija Clauda Chabrola obeta napet televizijski užitek.
Ku!tura in poiitika
Nedelja, 21.	2.
1988, TV Al, 21.45 -
Če vas zanima, kakšna je kulturna zavest vrhunskih politikov v Avstriji, si oglejte reportažo, v kateri bodo le-ti spregovorili o svoji kulturnosti.
Skanerp
Petek, 19. 2. 1988, TV LJ1, 22.50 - Cro-nenergov prvenec „Skanerji" je zbudil pri gledalcih in kritikih izjemno pozornost - ne le zaradi izvrstne tehnične popolnosti, ampak tudi zaradi avtorjeve sugestivne predstave nasilja, ki utegne obvladovati človeštvo kljub znanju in spodobnostim. Zvrst grozljivke, kombi-nirne z znanstveno fantastiko, je dvignjena na raven zahtevnejše zabave.
Prizadeti
moški
Ponedeljek, 22. 2. 1988, TV Al, 20.15 -
V oddaji dogodivščine Sherlocka Holmesa" ima znameniti detektiv tokrat opraviti s skrivnostnim prizadetim moškim. Oskrunjena je čast regimenta, saj je bil predstojnik James Barclay žrtev zahrbtnega umora.
Na McMahon-štadionu v Ca)garyju je bita najvetičastnejša otvoritev oiimpijade:
Hski o
S! OVE1N1SE!
VESTN!K
ŠPORT
Z/ttis/art o/ittipi/oJči! v Ca/gary/M nct/tovcJn/c rcArorJc.* it Jc/cžit/c .sc nn/vcč Jržra', /?a f;i J/ .sfrG.sAc/ zo /tr/pravo so M? Jo.s/c/ t;<rt/-v/ž/7.____________________________________
V soboto zvečer (po srednjeevropskem času) je bi! skoraj ves svet vsaj prek televizijskih ekranov priča otvoritvene svečanosti ietošnjih zimskih olimpijskih iger v Calgaryju (Kanada). Te 15. igre pa so že pred začetkom zašle v knjigo rekordov, saj so tako po denarnih sredstvih, ki so jih organizatorji vtaknili v ta projekt, kakor tudi po obsegu prenosov že pred samim začetkom prekosile vse dosedanje zimske olimpijade (glej tudi komendar spodaj).
Toda ostanimo pri športni strani: letošnje zimske olimi-jade se udeležuje rekordno število tekmovalcev, namreč 1789, ki prihajajo iz 57 držav. Ti športniki se bodo pomerili v 46 panogah, tako da bo Cal-gary zabeležil še dodaten rekord: olimijada bo prvič trajala 16 dni.
Otvoritvena svečanost pa je bila pravi barvni mozaik. Na McMahon-štadionu so otroci v pisanih jopičih pričarali gledalcem simbole športnih panog, v katerih se bodo tekmovalci pomerili v naslednjih dneh, izpustili so 45.000 balončkov v barvah olimijskih krogov, pa tudi
vkorakanje moštev vseh držav je bilo pravi barvni užitek. Točka je sledila točki, vse tja do nagovorov predsednika mednarodnega olimpijskega komiteja Samarancha in otvoritve, ki jo je opravila generalna guvernerkaJeanne Sauve. Višek otvoritve - in gotovo lepa gesta v spodbudo mladini - pa je bilo, ko je šele 12-letna Robyn Perry prižgala olimpijski ogenj.
Sicer pa so se zimske igre pričele z odpovedjo: smuk moških so morali v nedeljo zaradi hudega viharja preložiti vsaj za en dan. Več sreče so imeli s skakanjem na manjši skakalnici, ki ga je z ogromno prednostjo v svoj prid odločil Finec Matti Nykanen. Na drugem in tretjem mestu sta bila dva Čeho-slovaka:	Ploc in Malec.
Smolo so imeli jugoslovanski skakalci, saj je postal Miran Tepeš nehvaležno četrti, najboljši Avstrijec pa je bil šele sedemnajstletni Heinz Kut-tin, ki se je uvrstil na šesto mesto. Moški smuk, ki so ga izvedli v ponedeljek, je dobil Švicar Pirmin Zurbriggen. Za Avstrijce so ostala častna mesta: Stock (4.), Pfaffen-bichler(5.)	A. Mohar
Top-12 v Ljubljani
V hali Tivoli v Ljubljani so izvedli namiznoteniško poslastico: Evropski Top-12 moških in žensk. Čeprav so bile v bistvu vse igre zelo napete, favoriti turnirja tokrat niso pripustili prav nikakršnih presenečenj. Tako je pri moških zmagal Šved Jan Ove Waldner (slika desno) pred rojakom Perssonom in Poljakom Grubbo, pri ženskah pa Fljura Bulatova iz Sovjetske zveze pred Nizozemsko Vrie-sekoop in Nemko Nemesovo. Jugoslovanski predstavnici pa sta razočarali.
Rekordi...
Drž/, Ja .se o//tttp//aJc v Ca/gaty/M aJc/cža/c rcAforJtio ž/cuJo (fAr/icta/cc c. Drž/ pa far//, Ja pr/ /st/ o//mp//a J/ /gra prau ta A; o re/corJao v/ogo Jenar. .Skoraj w////arJo Jo/ar/eu so orgaa/zator/7 porab/// za pr/pra.uo, bbrat/ pa o//o;p/j.sA:e /gre proJa// ve//-Ar/ttt ttia/Jnac/otia/tt/tti A< o a cera o ra, AJ vp//va/'o taJ/ /at p o te Ar /a /at preao.se. /Vat' aa ap/touo /atcrucac//o .so spreatea/// ce/o otvor/tvea/ spore J. o pro/Jeta/b /a J/jaarev, Ar/ po ved/a/ že Jaae.s a/so Job/// tat/ oJž-AroJa/ae za .tt'o/o zeta//o, araJao ae sate b/t/govora. .S7až/)o aa/ /e /ob/or/. /Jo Jo ta J/ pr/preao.s/b pret/a-Jova// reb/ataa/ v/ožAa boareraov, a// pa s/ bojo šport /a Jo.sežAa teArtaova/cev /e že pr/bor/b svo/e pravo taesto?	-ma
Zahomški šoiani uspeii
Na avstrijskem prvenstvu naraščajnikov v smučarskih skokih so zahomški šolarji dokazali, da sodijo v avstrijski vrh. Tako je v skupini mlajših šolarjev zmagal Gtin-ter Kaiser, Krištof Knez pa je bil šesti, pri starejših šolarjih pa sta Manfred Schnabl in Tomaž Kuglitsch zasedla drugo oz. tretje mesto za Predarlčanom Beckom. Pripomniti je treba, da zmagovalec že tretje leto tekmuje v tej kategoriji, zahomška ska-
Smučanje: prvenstvo koroških novinarjev
Na koroškem prvenstvu novinarjev v smučanju je to nedeljo na tromeji pri Pod-kloštru zmagal Alois Loibne-ger (Kleine Zeitung) pred svojim redakcijskim kolegom Dieterjem Janzom in urednikom ORF Andreasom Plas-snigom. Glavni urednik Slovenskega vestnika Ivan P. Lukan je zasedel dobro osmo mesto in bil s tem najbolje uvrščeni glavni urednik. Lep uspeh pa je dosegel Lukanov sin Aleksander, ki je zmagal pri šolarjih.
kalca pa šele prvo. Le mladincem je nekoliko apodrsniio, saj niso osvojili nobene kolajne. Rausch je bil deveti, Moser trinajsti, Frank šestnajsti, Mirt Wicgele šestindvajseti, Zsvitter pa trideseti. Zahomčanom se pozna, da resno trenirajo.
Odlični pa so bili tudi mladi tekači na smučeh iz Podrož-ce, med njimi pa najboljši Jakob Graber. Pri mladincih 11 je postal prvak, v štafeti pa drugi.
SAK in Dobria vas v fina!u KFV-pokaia
SAK in Dobrla vas sta se v soboto kvalificirala v finalno kolo tekmovanja za koroški pokal v dvorani. Pri tem so predvsem igralci SAK-ja pokazali, da je treba z njimi računati tudi v finalu. Predvsem prva linija (Wolbl, Štern, Velik, Burger, Joviče-vič) je iznenadila, pa tudi ostali igralci so bili dobri. Predvsem je navdušil Wolbl, ki je kot vratar dosegel kar tri gole iz tekme - Gotovo svojstven uspeh in posebnost v nogometnih vrstah!
TERMtN!
t NOGOMET
Nedetja. 2). 2. t988: Finale
koroškega pokala v dvorani -sodeiujejo:	SAK, Rapid
Lienz. VSV/Beijak, Atus Borovlje. Dobrla vas. Arelec, Mostič, SCA Šentvid (športna hala Borovlje, 8.30).
2K3- ŠAH
Sobota. 20. 2. t988: SŠZ/ Posojilnica Celovec II - WSG Wietcrsdorf III (pri Korenu, Iš 'H').
NAMIZNI TENIS
Četrtek, t8.2.1988: Sele-mla-dinci - Borovlje (Mladinski dom. 18), KVG Celovec -NTK Celovec I (posebna šola Otoče, 19).
Petek, !9. 2. 1988: Sele 11 -Kotmara vas (farni dom. 19.30), Sele III - Treibach (farni dom. 19.30). Velikovec - Sele IV (šola Velikovec, 19.00).
Ponedeljek, 22. 2. t988: NTK
Celovec I - Podrožca (Mladinski dom, 19.00). NTK Celovec II - Modestus (Mladinski dom, 19).
Torek. 23. 2. t988: ČDK
Celovec - Selc II (ODK-cen-tcr. 19 tint
ŠAHOVSKA RUBRtKA
Šahovska naioga št.: 38
Christiansen - Korčnoj Reggin Emilija 1988
a b c d e f g h
Na diagramu jc pozicija, ki je nastala v omenjeni partiji
po 31. potezi črnega Dd3. Napadena bela trdnjava bo na tretji vrsti 32.Tb3 napadla črno damo in ogrozila oslabljenega črnega kralja.
Ali se lahko črni še kako reši pritiska belih figur, je tokrat naloga reševalcev, ki jih je potrebno spomniti, daje ..železni Viktor" veliki mojster zank in obrambe. Tudi tokrat bodo reševalci nagrajeni z novim spoznanjem, zato jih vabimo k reševanju ne pretežke naloge.
Rešitev naioge št.: 37
Maričeva s potc/o 30...d3! rešuje pozicijo, čeprav so pod udarom tri njene figure - ena
celo s šahom. Prosti kmet na d liniji je močnejši. Gaprinda-švilijeva se je odločila za nadaljevanje 3I.Sd8: d2 32. Tdl Lg5 33.Sc6 večji odpor bi bela nudila s potezo 33.f4, tako pa sledi:	33...Sh2:
34.Th! dlD: 35.Tdt: Sdl: 36.Sa7: Ec7 37.Sh5 Ec5 Tudi nastala končnica je izgubljena za belo. 38.a4 SI2: 39.KH Se4 40.a5 Sd6 in Gaprindašviti-jeva se je vdata!
..Naš tednik", je počastil v Globasnici v okviru plesa SAK svojega nogometaša leta: odlikovanje je dobil Arthur llanser. Čestitke!