52 Svet ptic Konferenca o selitvi ptic čez Jadran (The Adriatic Flyway Conference) Ulcinj, Bojana-Buna Delta // Damijan Denac Ni naključje, da je fundacija EuroNatur organizirala prvo konferenco o selitvenih poteh ptic čez Jadran prav v Ulcinju v Črni gori. Ulcinj s širšo okolico – Ulcinjski- mi solinami, delto Bojane in mokrišči na albanski strani – je namreč eno pomembnejših projektnih območij Eu- roNatur in prav v letošnjem letu so kot rezultat v letu 2003 pričetih inventarizacij, podkrepljenih z intenziv- nim naravovarstvenim delom, izdali dve pomembni knjižni deli za ta prostor – Načrt upravljanja za varstvo in trajnostno rabo Ulcinjskih solin in Oceno ekološkega pomena delte Bojane. Poleg tega so Ulcinjske soline in delta Bojane del pomembnega čezmejnega selitvenega koridorja ptic – samo v solinah se na selitvi lahko ustavi do 33.000 vodnih ptic v enem dnevu – in tudi zato je bilo konferenčno mesto izbrano nadvse posrečeno in strate- ško. Konferenco je 14. aprila v kulturnem domu odprl župan Ulcinja g. Gzim Hajdinaga, med gosti otvoritve pa niso manjkali niti nemški veleposlanik, črnogorski minister za turizem in okolje ter albanski minister za okolje, gozdarstvo in upravljanje z vodami. Ključni go- vorci uvodnega dela so bili predstavnik Ramsarske kon- vencije – Tobias Salathé, Bonske konvencije oz. AEWA (African Eurasian Waterfowl Agreement) – Bert Lenten, Sveta Evrope – Hervé Lethiér in BirdLife International – Fritz Hirt. Krona kulturno-umetniškega programa tega dela pa je bila projekcija filma Kawka produkcije Ambasadorji Črne gore, ki nikogar v dvorani ni pustila ravnodušnega in ga je občinstvo sprejelo z največjim navdušenjem. Dva delovna dneva konference sta minila na dopoldan- PREK MEJA skih plenarnih predavanjih in popoldanskih delavnicah oz. simpozijih. Predavatelji plenarnega dela prvega dne so bili Nicky Petkov, Joost Brouwer, Juan G. Navedo in Mike Smart, ki so na konkretnih primerih govorili večinoma o mednarodnem pomenu mokrišč v Evropi in severni Afriki za selitev ptic, tako z naravovarstvenega kot tudi socialnega in gospodarskega vidika. Teme de- lavnic popoldanskega dela so bile upravljanje s selitve- nimi potmi, inventarji mokrišč in ekološke mreže, loka- litete EMERALD, mednarodno pomembna območja za ptice (IBA), mreža kritičnih območij, monitoring selitve čez Jadransko morje, ornitološki turizem in turizem, ki ne pušča sledi (t.i. »Leave no Trace Tourism«). Večeri so bili namenjeni projekcijam filmov, med katerimi je še posebej izstopal film Ilhana Dervoviča o Livanjskem polju. Drugi dan je minil v znamenju predstavitev dela in rezultatov organizacije EuroNatur na tem območju. Ulrich Schwarz je predstavil metodologijo in rezultate kartiranja habitatov, Borut Štumberger in Peter Sackl pa rezultate monitoringa ptic. Plenarna predavanja je za- ključil Martin Schneider-Jacoby s pretresljivim predava- njem o problematiki lova ptic na Balkanu. Lov je v tem prostoru dejavnik, ki daleč najpomembneje kroji usodo selečih se ptic. Milijoni evrov, vloženi v dolgoročno var- stvo ogroženih selivk v srednji in zahodni Evropi, so v hipu izgubljeni v neskončnih nelegalnih lovskih poho- dih vseh možnih oblik in načinov – tudi najbolj nečlo- veških. Večina mokrišč na zahodnem Balkanu je kljub vsej primernosti za ptice povsem neuporabna oz. so za- nje velike ekološke pasti. Verjetnost, da ostanejo ptice žive, če se tam ustavijo, je zaradi intenzivnega lova do- mala enaka nič. Slovenska lovska zakonodaja in lovci so svetla izjema, ki jo lahko v vseh drugih državah zahod- nega Balkana le posnemajo in jo imajo za zgled. Trdimo lahko, da je lov na Hrvaškem, v Črni gori, Bosni in Her- cegovini in Albaniji ušel iz vseh pravnih in družbenih okvirov. Teme simpozijev popoldanskega dela drugega dne so bile obročkanje in najdbe, upravljanje z mokrišči, načrtovanje upravljanja, lov ptic in kriminal ter vetrne elektrarne. V sklopu obročkanje in najdbe je rezultate 1: Reglja (Anas querquedula) sodi med vrste, ki so na Balkanu pod naj- večjim lovskim pri- tiskom. Lovci imajo zanjo posebno ime - patka martovka. Ko se reglje, izmučene od naporne selitve, želijo ustaviti in spočiti na katerem od balkanskih mokrišč, jih tam za vsakim kritjem čakajo puškine cevi. To na sliki je na srečo pričakal objektiv. foto: Davorin Tome 1 //letnik 15, številka 02, junij 2009 53 študije repaljščic (Saxicola rubetra) na selitvi prav iz Ul- cinja izvrstno predstavila Urša Koce z Nacionalnega in- štituta za biologijo. Pomemben dogodek konference je bilo sprejetje Ulcinj- ske deklaracije, ki jo lahko morda vidimo kot začetek velikih pozitivnih sprememb na področju varstva ptic na tem območju. Simbolično najpomembnejši pa je bil morda tretji dan konference, ko je bila organizirana stro- kovna ekskurzija z ladjo po Skadarskem jezeru. Ladja, ki je peljala udeležence, je namreč prva, ki je na jezeru v zadnjih 40 letih iz Črne gore zaplula v Albanijo. Ptice ne poznajo meja med državami in pod njihovim pokro- viteljstvom je moč preseči tudi prenekatero politično mejo, postavljeno v preteklosti. Pri varstvu selivk je pre- seganje mej osnova, hkrati pa lahko tudi že cilj vseh pri- zadevanj. Ulcinjska deklaracija Mednarodna izjava o varstvu selivk čez Jadran Predgovor Ptice so del naravne dediščine in imajo izjemno ekonomsko, ekološko in kulturno vrednost. Po raziskavah BirdLife Inter- national in IUCN je obstoj več kot 11 % vseh vrst ptic na sve- tu ogrožen zaradi posegov človeka in globalnih sprememb. Posebno velik številčni upad je bil ugotovljen pri selivkah na dolge razdalje. Ptice selivke so naravna dediščina, ki ni v lasti enega naroda, ampak je med narodi deljena, zato je tudi odgo- vornost za njihovo varstvo deljena in odvisna od mednarodne- ga sodelovanja vzdolž selitvenih poti ptic. Med zasedanjem vrha trajnostnega razvoja v Johannesburgu leta 2002 so se vse navzoče države zavezale k zaustavitvi tre- nutnega upadanja biodiverzitete do leta 2010. Zaustavitev iz- ginjanja ptic selivk je pomemben del te zaveze. Samo če vsaka posamezna država prepozna svojo odgovornost za blaginjo ptic selivk in njihovih bivališč in zgolj če medseboj- no sodelujejo na odprt in pozitiven način tako, da premožnejši delijo znanje in vire tudi med manj premožne, bodo ustvarjene razmere , ko bo upad selitvenih vrst ptic mogoče zaustaviti. Besedilo deklaracije Spodnjo deklaracijo, ki jo imenujemo Ulcinjska deklaracija, je sprejelo 120 udeležencev prve konference Adriatic Flyway ki jo je organiziral EuroNatur v Ulcinju v Črni gori med 14. in 17. aprilom 2009. Udeleženci so predstavljali naravovarstvene inštitucije in organizacije iz vseh držav vzdolž vzhodne jadran- ske obale in njenega zaledja, ki je območje t.i. jadranske selit- vene poti ptic. Navzoči so bili uradni predstavniki naslednjih mednarodnih multilateralnih okoljskih dogovorov: Ramsarska konvencija o mokriščih, Konvencija o selilskih vrstah (CMS), Afriško-evra- zijski dogovor o selitvi vodnih ptic (AEWA) in Bernska kon- vencija sveta Evrope, predstavniki mednarodnih nevladnih organizacij Wetlands International in BirdLife International in predstavniki mednarodnih raziskovalnih in upravljavskih organizacij iz evropskih in severnoafriških držav. Navzoči(e) na konferenci: PREPOZNAVAJO pomen jadranske selitvene poti za ptice, ki se selijo med Evrazijo in Evropo, PREPOZNAVAJO, da število mnogih vrst, ki se selijo čez Jadran, upada in da se grožnje, ki so jim izpostavljene, nadaljujejo, PREPOZNAVAJO preteklo, trenutno in možno prihodnje de- gradiranje in izginjanje ključnih habitatov za selilske vrste, vključujoč mesta za postanke (stopover sites), ki so zanje bi- stvena za uspešno pot na prezimovališča in nazaj, SE ZAVEDAJO obveznosti, ki veljajo za države ob vzhodni ja- dranski obali in v zaledju in izhajajo iz Konvencije o biotski raznovrstnosti, Bernske konvencije, Konvencije o selilskih vr- stah in Ramsarske konvencije o mokriščih, SE ZAVEDAJO vrednosti, ki jo imajo seleče se ptice za trajnost- ni ekonomski, ekološki in kulturni razvoj, SE ZAVEDAJO vrednosti, ki jo imajo seleče se ptice kot kazalci stanja okolja in sprememb, SE ZAVEDAJO, da imajo trajnostni lovski pristopi in varstvo ptic kompatibilne cilje, SE ZAVEDAJO, da je v Evropi več kot 6 milijonov opazovalcev ptic in da zveza BirdLife International združuje več kot 2 mili- jona članov, SE ZAVEDAJO, da v državah, kjer je opazovanje ptic organizi- rano, le-to ustvarja do dvajsetkrat več ekonomskih aktivnosti kot lov ptic, kar pomeni več milijard evrov letno, SKRBI prihodnost selilskih vrst ptic, ki se selijo čez Jadran, in njihovih bivališč na selitvi, SKRBI blaginja ljudi, s katerimi si seleče se ptice delijo okolje, 2 in 3: Pomemben del populacije prepelic (Coturnix coturnix; na sliki 2) se iz afriških pre- zimovališč seli na srednjeevropska in vzhodnoevrop- ska gnezdišča čez Balkan. Na sliki 3 so vse domače in tuje najdbe pre- pelic na Balkanu (krog - mesto obročkanja, kvadrat - mesto najdbe, črta - direktna najdba). Slika izdelana na osnovi objavljenih obročkovalskih podatkov. foto: Janez Papež slika: Damijan Denac 2 3 54 Svet ptic IZ TUJEGA TISKA PREDLAGAJO, DA nacionalne vlade držav vzdolž vzhodne ja- dranske obale in zaledja, drugih evropskih držav in Evropske unije ter mednarodne nevladne organizacije naredijo vse, kar je v njihovi moči, da: 1. prilagodijo, kjer je treba, nacionalno zakonodajo, posebej zakonodajo načrtovanja rabe prostora tako, da bo uskla- jena z direktivo EU o varstvu ptic, habitatno direktivo in vodno direktivo, 2. si prizadevajo za učinkovito implementacijo in uveljavlja- nje takšne zakonodaje, 3. prepoznajo pomembno vlogo selilskih vrst ptic in nji- hovih habitatov v trajnostnem ekonomskem razvoju, ki vključuje vzpodbujanje ornitološkega turizma, 4. poskrbijo, da lov selilskih ptic poteka na trajnostni način, v skladu z direktivo EU o pticah in mednarodnimi obvez- nostmi, 5. odpravijo nelegalen lov in vzpostavijo stroga nelovna ob- močja z namenom zavarovati pomembna postajališča se- lečih se ptic, 6. zagotovijo, da nobena ubita ali ulovljena ptica vzdolž vzhodnega Jadrana ali v zaledju ne bo prepeljana v EU, 7. zagotovijo, da bodo v nacionalne strategije pridobivanja energije vključene obveze postavitev vetrnih elektrarn na mestih, določenih s kartami občutljivih območij premi- kov ptic, 8. opredelijo mokrišča, ki ustrezajo relevantnim kriterijem kot mokrišča mednarodnega pomena, 9. zaključijo identifikacijo IBA za vsa območja, ki izpolnjuje- jo kriterije, in uporabijo opredelitev IBA kot začetek legal- ne in učinkovite zaščite teh območij, 10. kjerkoli je to mogoče zavarujejo in renaturirajo preostala mokrišča vzdolž jadranske obale s promocijo integrirane- ga upravljanja rek in morskih mokrišč, 11. pospešujejo čezmejno sodelovanje za varstvo selečih se vrst ptic vzdolž jadranske obale na vladnem in nevladnem nivoju, 12. prepoznajo in podprejo vlogo nacionalnih in mednarod- nih nevladnih organizacij pri varstvu selečih se ptic in nji- hovih habitatov v vzhodno jadranski regiji, 13. pomagajo pri razvoju nacionalnih nevladnih organizacij, zavezanih varstvu ptic, s pomočjo pri organizaciji, zbira- nju in širjenju strokovnega znanja in pri odnosih z jav- nostjo, 14. kjer je to primerno, spodbudijo države, da ratificirajo CMS in/ali ustrezne dogovore kot pomembne instrumente za 4: Konference so izvrstna priložnost za izmenjavanje izkušenj in nave- zovanje stikov. Na posnetku bosanski kolegi ornitologi in naravovarstve- niki. Od leve proti desni: Mirko Šarac, Dražen Kotrošan, Ilhan Dervovič in Dejan Kulijer. foto: Borut Štumberger 1: Poljsko cestno podjetje je pod prejšnjo vlado označilo odsek za novo baltiško cesto skozi gozd Augustow, ki je območje Natura 2000 in vključuje edinstveno dolino Rospuda. Ta je pomembno gnezdišče divjega petelina (Tetrao urogallus) in drugih ptic. foto: Janez Papež 4 ¬ Poljsko sodišče je razveljavilo okoljsko privolitev za poseg v mokrišče Rospuda // prevod Petra Vrh Vrezec BirdLife se je razveselil odločitve Regionalnega izvršilnega sodišča v Varšavi, ki je razveljavilo dovoljenje za graditev obvoznice Augustow v severovzhodnem delu Poljske. Graditev ceste je namreč naravovarstveno problematična, saj posega na občutljivo in pomembno območje. Poljsko cestno podjetje je pod prejšnjo vlado označilo odsek za novo baltiško cesto skozi gozd Augustow, ki je območje Natura 2000 in vključuje edinstveno dolino Rospuda. Ta je pomembno gnezdišče malega klinkača (Aquilla pomarina), belorepca (Haliaeetus albicilla) in divjega petelina (Tetrao urogallus), tod pa živita tudi ris (Lynx lynx) in volk (Canis lupus). Evropska komisija je predala primer Evropskemu sodišču zaradi kršitve zahtev Habitatne direktive EU. Novi poljski okoljski minister, Maciej Nowicki, je povedal, da bo Poljska primer verjetno izgubila. Izvirni članek: BirdLife International (2008): World Birdwatch, March 2008: 6. 1 varstvo selečih se ptic vzdolž njihovih celotnih selitve- nih poti, še posebej Afriško-evrazijski dogovor o selečih se vodnih pticah (AEWA) in dogovor Migratory Raptors’ MoU, 15. vzpodbujajo okoljsko izobraževanje o selečih se pticah, njihovih bivališčih, njihovi vrednosti in nevarnostim, ki so jim izpostavljene, 16. zaprosijo EU in možne donorske države ter organizaci- je za podporo in uresničenje te deklaracije s finančno ali kakršnokoli drugo pomočjo. Sprejeli udeleženci prve konference Adriatic Flyway, 17. aprila 2009 v Ulcinju, Črna gora.