KATOLISK CEKKVEN LIST,
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za ."-etert leta 1 eld. 30 kr V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za četert leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XXXIV.
V Ljubljani, 1. mal. serp. 1881.
List 26.
Od Save slovenske.
(Spomenik do slovanskih romarjev v Rim.)
Kaj mi danes, struna ti, Nekako otožno odmevaš? Mar ne veš, kaj se godi, Kakšen slavni čin opevaš? Ni li danes jasen dan Naše tožne zgodovine, Ko je doli v Rimu zbran Odposlan iz domovine Dični zbor odličnih glav Krog očeta kristijanstva, Da izroča mu pozdrav In zahvalo od Slovanstva, Ker je v krono zopet dal Nov Cirilu iu Metodu Kamen dragocen, svitdl Na veselje vsemu rodu; In ki serčno prosi ga, Naj Slovanom on bo oče, Naj svoj blagoslov jim di, Boga za-nje moli vroče.
O zares, preslavni dan! Ali v serce nekaj seče Rod slovanski, v duhu zbran, In poslance — tam klečeče — Silno silno nas boli ln do dna nas duše peče: Kar nam slave dan greni, Komaj jezik moj izreče. Gosli vergel bi na tla, Cez vas jokal, sini Slave, In potoke res solzd Z vali mešal bistre Save: Ni jih ne na rimski dvor Z Bosne in Hercegovine, *) Od Balkana, s Černih gor,
*) S tem ne bodi rečeno, da iz teh krajev ni nič za-Btopnikov, temuč da večina ondod še ni zedinjena z Rimom.
Niti iz ruske carevine. Oj Slovani, narod moj, Kakor za nesreče rojen! Ni edin več jezik tvoj, Sam na več si vej razdvojen, Oh, razdvojen na serceh: Brat nad brata se vzdiguje, In nasprotnikom za smeh Z njimi se celo zvezuje! Rane te bi še prestal, Še zacelil bi jih s časom, Ko bi zvezan bil ostal Rod moj z ene vere pasom. Ali vtergana je vez: Slovan ene vere nima, Vtergal jo je čez in čez Serd razkolnikov do Rima. Koliko košatih vej Naše steblo je imelo, Kako krepko je naprej Se razvijati hitelo! Kar zaeeje mož ohčl, Slavohlčp, od Carigrada Seme, ki vzrodi razkčl — Vzrok slovanskega propada! Zdaj na tleh leži, gnjijo Ločene od stebla veje; Solza sili mu v oko, Kdor poterte veje šteje. Ni jih toraj v Rim na zbor Z Bosne in Hercegovine, Od Balkana, s Cernih gor, Niti iz ruske carevine. Toda le glasn6 zapoj, Struna moja, in odmevaj, Mili rod slovenski moj Z upora živi, se ogrevaj: Doba zlata pride še, Ko na slavnem rimskem dvoru Ves moj narod zbere se, V poslanikov lepem zboru, Ko razkolništva bo strup Veržen ven iz domovine; Da, gotovo enkrat skup Sprejme Rim slovanske sine.
V	Rimu krepčaj se na pot
V	misijon, škofa Djakovara! Ti iatergal boš iz zm6t Plemena slovanska stara.
Kot je zmagal Makabej, Vzet od angelov na sredo, Zmagoval boš ti odslej, S svojo čudežno besedo; Brata pa Ciril, Metod Stala bota ti na strani; Daj, ki ljubiš ti svoj rod, Daj, na slavno vojsko vstani! Z dušnim bojem probudiš Brate, druge še vtadike; Z njimi sklenjen priboriš Zmage slavne in velike. Bojni ogenj vzplameni
V	tisoč mašnikib Gospoda, Vsak za vami v boj biti Za edinost versko roda. Drugi vzdignemo oči, Roke, serca, glas k Očetu, Koder narod nam živi,
V	naših zemljah in po svetu: Milostnega, o Gospod, Našemu se rodu skaži,
Z eno vero celi rod Kmali kmali nam oblaži!
Večni Bog, ki stvaril nas Mnogo kakor listja, trave, Vslišal bo molitve glas, Združil v veri sine Slave!
Surtum.
Sveto teto pa motite v in bratovšine.
(Dalje.)
Verska resnica je, da zamoremo vernim dušam v vicah veliko pomagati z molitvijo, postom, milošnjo, z odpustki, ss. obhajili in drugimi deli, zlasti še z daritvijo sv. maše; verska resnica je nadalje, da ima združena molitev, kar je ravno v bratovšinah, še večjo moč, kakor molitev posameznih. Iz tega pač moramo sklepati, da se z bratovšinami za duše v vicah vernim dušam silno veliko pomaga, ker se po tej poti silno veliko za nje moli, veliko miiošnje daje, veliko zatajuje, veliko odpustkov, ss. Obhajil in ss. maš za-nje daruje, ktere darove duhovnega usmiljenja, darovane vernim dušam v prid, Bog z naj večjo dopadljivostjo sprejčma.
Po besedah Jezusovih že kozarec merzle vode, ki se komu iz dobrega serca da, brez plačila ne ostane; koliko večje plačilo bo Bog dal enkrat še le tistim, ki rešujejo iz vic terpeče duše, ktere on neizrečeno ljubi. Bog sam bo njih plačevavec, rešene duše pa njih naj bolj goreče besednice v sedanjem in prihodnjem življenji.
Od svete Kolete je brati, da je ob njeni smerti cela truma izvoljenih k njej prišla, ki so jo v nebesa spremili. In kdo so bili ti izvoljeni? Po sv. Koleti iz vic re:ene duše so biie. Ona je namreč prav veliko za duše v vicah delala, pa tudi pripomogla, da so tudi drugi za-nje veliko mo.ili in ss. obhajila za-nje darovali. Iz hvaležnosti so ji toraj ob njeni smertni uri taki rešeni pr:šli naproti.
Sv. Tomaž Kempčan pripoveduje od sv. Lidvine, da je v svoji bolezni celih štir ta trideset let silno veliko terpela, vse terpljenje za duše v vicah darovala, imela ž njimi naj večje usmiljenje, ter je kar mogoče
veliko za nje molila in dobrih del opravljala. Še več, storila je celó junaški sklep, da bi, ako bi ji bilo pri-
Sušeno, svoje neznansko terpljenje za reševanje ubozih uš do sodnjega dneva raji prenašala, kakor da bi bila precej v nebesa vzeta. V plačilo za njeno velikodušno ljubezen ji je Bog to milost dodelil, da je veliko duš iz vic rešila, kar se je zgodilo posebno ob večjih praznikih; rešila je vse njej znane duše, duše svojih staršev in znancev do devetega kolena ali rodu.
Kako da so vérne duše v vicah svojim dobrotnikom hvaležne, kako da njim pridejo s svojo priprošnjo v vsakoverstnih dušnih in telesmh potrebah na pomoč, kako one sprosijo temu ozdravljenje, drugemu spreobernjenje, tretjemu rešenje iz kake dušne ali telesne nevarnosti, sile, — četertemu srečno zadnjo uro itd., pričujejo mnogoteri zgledi in prigodbe, ki se med drugim nabajajo v bukvah „Pomoč dušam v vicah",*) kjer so tudi prelepi nauki zastran vérnih duš, in navodi pa molitve, po kterih se njim dá pomagati. Zlasti prijatlom vérnih duš v vicah naj bo priporočeno, da si jih omislijo ; prepričali se bodo, da so silno lepe in podučljive, pa ginljive zlasti tudi zavolj prigodb. Lepe reči o dušah v vicah in njih mogočnih priprošnjah se nahajajo v nemškem časniku za duše v vicah „St Benedikts-Stimmen", ki izhaja vsak mesec v benediktinskem samostanu v „Lambach, Ober Oesterreich". **) Pisavec teh verstic sam se je že mnogokrat prepričal, kako mogočne besednice so one v prav vsih dušnih in telesnih zadevah, kako se je po tej poti tudi velikrat kaka terdovratna duša spreobernila, zlasti po odpustkih in ss. Obhajilih, ki so se iz tega namena za duše v vicah darovale, da bi one potem molile za njeno spreobernjenje. Priporo čevanje v bratovšine za duše v vicah ima v tej zadevi še posebno moč, vpisovanje v take bratovšine je velikrat prav očiten dokaz. Veliko moč imajo tudi raznotere pobožnosti za duše v vicah. V večje pojasnjenje sledi tu nekaj zgledov.
V omenjenih „St. Benedikts-Stimmen" je bilo pred nekaj leti brati, da je nedavno na Nemškem goreč duhoven pastir in velik prijatelj vérnih duš dobil prav razberzdano faro v oskerbljevanje. Vse je poskusil, da bi čezdalje hujši in rastejoči hudobiji v okom prišel. Pa ves trud je bil skoraj popolnoma zastonj. Kaj mu je početi? Oberne se do vérnih duš v vicah, začne opravljati mesca listopada „zadušnice" ali pobožnost za duše v vicah. In glejte! farmam, ki so do zdaj še ob nedeljah in zapovedanih praznik h za božjo službo zmenili niso, začeli so ob delavnikih k zadušnicam hoditi, prejemati ss. zakramente. Hitro se je v fari dosti na boljše obernilo, ljudje so se začeli spreobračati, pot pregrehe zapušati in keršansko živeti.
(Dalje sledi.)
Prljatetfi in toiainihi Jezusovega presv• Serca•
[Za praznik l. 1881.)
Po obilnosti bolečin v mojem sercu so tolažbe tvoje razveseljevale mojo dušo. (Ps. 93. 19.)
Sv. Janez Kerstnik, kterega rojstni dan ravno danes obhajamo, je nekdaj ob reki Jordanu kerščeval, ljudi
*) Dobivajo se v katoliški bukvami v Ljubljani, v platnu vezane veljajo 65 sld., na pol v usnju 70 sld., vse v usnju 75 sld.
**) Cena na leto 70 sld.; izhaja vsak mesec in obsega vsak pot 32 strani.
k pokori opominjal in pripravljal za prihod Gospodov. Od dne do dne je prihajalo več ljudi k njemu; od blizo in daleč, iz mest in vasi so hiteli k Jordanu, da bi poslušali njegove goreče pridige in sprejeli tam kerst pokore. Izmed vseh stanov je videl sv. Janez okrog sebe zbrane obilne množice raznoverstnih romarjev skor brez števila.
Pa kaj menite, je bil li prerok Božji vesel teh brezštevilnih množic? jih je li hvalil iu povzdigoval? Ne pohvaliti, marveč posvariti jih je moral. Z resnobnim glasom jim je zaklical: „V sredi med vami stoji, ki ga vi ne poznate!" Kakor bi jim hotel reči: O nespametno in preslepljeno ljudstvo — med vami je že 4000 lét pričakovani Mesija, med vami je vaš Odrešenik vaš Zveličar, vaš Kralj! Ali ste slepi, da ga ne spoznate? ali imate ledene, ali imate kamnate serca, daga nočete sprejeti, nočete častiti, nočete ljubiti?! Kako da ste tako zbegani in se name ozirate: Glejte Jagnje Božje, ktero odjemlje grehe sveta!
Enako bi se moral sv. Janez pritoževati, ko bi med sedanjim svetom živel in pridigoval: „V sredi med vami ie Jezus, in vi ga ne poznate!"
Po celem svetu je zdaj razširjena sv. katoliška Cerkev, povsod ima Jezus svoj božji sedež v naj svetejšem Zakramentu. Pa koliko je še sedaj nejevernikov — ajdov, ki Jezusa Čisto nič ne poznajo! Med te bi se najpred vstopil in jim zaklical: „O nesrečni narodi, ali morete še tako preslepljeni ostati; krog in krog med vami so katoličani in med njimi je Jezus, in vendar se ne potrudite, da bi ga spoznali: v sredi med vami je On, ki ima naj boljše Serce, vi pa lesene in kameoite malike molite!" — Stopil bi med jude in klical bi: „V Bredi med vami je Jezus, in vi ga ne poznate, ga terdo-vratno zametujete, kakor so ga nekdaj zavergli vaši predniki: oh v sredi med vami je tisto božje Serce, ki
ie nekdaj tolikanj ljubilo vaš rod, vi pa druzega priča-:ujete!?' — Še bolj žalosten bi bil, ko bi se ooernil do nesrečnih odpadnikov, ki so kerščeni na Jezusovo ime, ki se tudi kakor mi zaznamnujejo z njegovim znamenjem, sv. križem, in vendar ga krivoversko zaničujejo ter sovražijo njegovo Cerkev, kjer noč in dan čuje njegovo presveto Serce. „Oh krivoverci — tako bi jim klical — vi ste lahkomišeljno zapustili pravo Cerkev in ne nehate žaliti najboljšega Serca! Med vami je Jezus, in vi ga ne spoznate. — In vi razkolniki, ki ste od blagih svetnikov, priserčnih ljub'jencev Jezusovih sv. Cirila in Metoda, sprejeli čisto sv. vero, kako morete še slepi ostati, da ne poznate Jezusa, ki je v sredi med vami, pri vsih vaših bratih, ki so zvesti ostali sv. katoliški Cerkvi!"
Naj bolj žalosten pa bi bil slabih katoličanov — onih, ki so merzli do njega, se nič ne zmenijo zanj, kakor bi ga ne bilo med njimi; ga nikoli ne obiščejo v presv. Rešnjem Telesu, ga nočejo sprejemati pri sv. obhajilu; če ga kdo žali, se ne potegujejo za njegovo čast, ampak ga celó z neverniki in krivoverci pomagajo tajiti in zaničevati in — oh strašno — še med boljšimi se sem ter tje dobijo izdajalci, ki se prederznejo celó
v	smertnem grehu v nevredno serce ga sprejeti pri sv. obhajilu — o kolika nehvaležnost! O vém, da slabim katoličanom bi še ojstreje zagermel sv. Janez, kakor nekdaj farizejem: „Kačji rod — bi jim rekel — ali ste obsedeni; v sredi med vami je tisto Serce, ki vas tolikanj ljubi, — med vsemi ljudmi na zemlji naj bolj ljubi,
vi	pa se ne zmenite zanj, ga celó žalite, zaničujete, o gorjé vam! že je nastavljena sekira....
Zares hudo mora boleti taka mlačnost in nehvaležnost najsvetejše Serce Jezusovo in ne bomo se več čudili, da je hotel za svoje presv. Serce imeti tako podobo, da je naročil svoji služabnici Marjeti, naj bo na
podobi njegovo Serce ovito s ternjovo krono, s široko rano, iz ktere tečejo zadnje kaplje kervi, da naj bo na verbu križ zasajen. Vse to pomeni nezmerne britkosti, ki jih je Jesusovo premilo Serce nekdaj na zemlji — slasti veliki teden — terpelo, ktere mora pa še zdaj terpeti od nehvaležnih sovražnikov svojih.
Vendar to sem vam že v prejšnjih letih razlagal, zato bi rad danes obernil vaše oči in misli na nekaj druzega, kar se tudi večkrat vidi na podobi Jezusovega Serca. Videl sem že namreč na podobah poleg Jezusovega Serca bele golobčeke namalane; eden pipi je in izdira ternje iz Jezusovega Serca, eden ima naslonjen kljunček na njegovo rano, kakor bi hotel ohladiti njegovo pekočo bolečino, eden je privezan z verigo na njegov križ, kakor bi hotel križ odvzeti; eden lovi v kljunček kervave kaplje, ki tečejo iz njegove rane, še drugi se bližajo, da bi kako drugač tolažili užaljeno Serce božje.
Glejte, le-ti beli golobčeki okrog Jezusovega Serca pomenijo one pobožne duše, ki poznajo Jezusa in njegovo milo Serce, le-ti golobčeki pomenijo ona blaga serca človeška, ki ljubijo in častijo naj ljubeznjivše Serce Jezusovo — to so prijatelji iu tolažmki Jezusovega Sercs. In tacih tolažnikov in prijateljev vam hočem danes nekoliko našteti v ta namen, da bi tudi vi vsi se jim pridružili in ljubili iz vse moči Jezusovo naj svetej še Serce. — —
Jezus Kristus se je zato včlovečil in je prišel na svet, da je v človeški podobi mogel terpeti. in terpel je res nezmčrne britkosti in bolečine ves čas svojega življenja, od mraza v terdih jaslicah do zadnjega smertnega zdihljeja na križi — o koliko terpljenja! Terpel je na duši in terpel na telesu; pa vse to dušno in telesno terpljenje imelo je svoje središče v sercu: Serce je naj več terpelo! V hlevcu je terpel mraz po vsem životu, a čutilo ga je naj bolj njegovo Serce; po obrazu so ga tepli, v lice mu pljuvali, a žaljeno je bilo naj bolj njegovo Serce; ternje ga je zbadalo v glavo, pa čutiio ga je še bolj serce; ves život je bil raztepen in ranjen, a velikost bolečine je bila v Sercu; bolele so ga na križi prebodene roke in nog", pekle so ga suhe usta, a še bolj ga je peklo užaljeno Serce, da je v ne-zmčrni britkosti zdihoval: „Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil ?" Tedaj presveto Serce je bilo tisto središče, kjer se je združevala vsa bolečina — in ko je že po vsem životu in po vsih udih terpljenje nehalo, prebodeno mu je bilo s sulico še Serce!
Pa prišlo je jutro velikonočne nedelje — Jezus je veličastno iz groba vstal. Vse telo je bilo spremenjeno, vse bliščeče, nikjer nobene bolečine več: veselje in radost se razliva po vsem telesu.
Gotovo naj bolj pa je bilo razveseljeno njegovo naj svetejše Serce; v Sercu se je zdaj združevala sladkost vsega veselja, kakor nekdaj grenkost vsih bolečin. Cez 40 dni potem je šel Zveličar tudi s človeško na* toro — tedaj 8 svojim božjim Sercem v nebesa. Oe že sv. Pavel pravi o slehernem Človeku, ki se zveliča, da bo njegovo oko gledalo v raji toliko lepoto, kakoršne na tem svetu še ni videlo nobeno oko, da bo njegovo uho poslušalo radosti, kakoršnih še nobeno pozemeljsko uho ni slišalo, — da bo čutilo že navadno človeško serce ko pride gori, toiiko radost, kakoršne na tem svetu nobeno serce ni zmožno čutiti: kaj hočem reči še le o Jezusovem naj svetejšem božjem Sercu? Reči moram le toliko: v Jezusovem Sercu je bilo zdaj združeno nebeško veselje, nebeška — božja radost! Na desnici Boga Očeta vživa božje Serce Jezuiovo slavo trojedinega Boga; Marija prečista Devica in sv. Jožef ga častita, angeljske trume mu pojejo slavo in vsi svetniki in svetnice ga poveličujejo, zlasti trume izvoljenih devic, ki
mu naj bliže naj lepšo pesem prepevajo! Gledé na to nepopisljivo nebeško, božje veselje pred vsem veljajo Jezusovemu Sercu besede: „Po obilnosti bolečin v mojem sercu tolažbe tvoje razveseljujejo mojo dušo."
Kje so pa na zemlji tolažniki Jezusovega presv. Serca? Vsih pač ne morem našteti, le nekterin naj omenim.
1.	N ai pred imenujem apostoljstvo molitve. Ta molitvena družba se je pred kakimi 40 leti pričela na Francoskem in od cerkve večkrat poterjena in priporočena se je silno hitro širila po vseh deželah to stran m ono stran morja. Povsod pa se je širilo s to družbo tudi češčenje presv. Serca. Kajti družniki te družbe nimajo druge dolžnosti, kakor to, da vsaki dan vsaj po enkrat dober namen naredijo, ter vse svoje misli, želje, besede, dela in terjpljenja z namenom božjega Serca Jezusovega in ž njim v zvezi darujejo nebeškemu Očetu.
In kdor je ud apostoljstva, je tudi ob enem ud velike bratovščine Jezusovega Serca, če moli očenaš, češčenamarijo in apostoljsko vero s pristavkom : „O pre-sladko Serce Jezusovo, daj, da te čedalje bolj in bolj ljubim !"
Malo bratovščin je tako razširjenih, kakor ta, ki šteje svojih udov že na milijone. Kolika tolažba je to za Jezusovo Serce! Jezus je nekdaj v življenji mnogokrat priporočal dober namen, in kedar je kaj posebno zaslužljivega priporočal aposteljnom, je pristavljal besedo „v mojem imenu".
Farizeji eo ga naj bolj s tem žalili, da pri svojih dobrih delih niso imeli pravega namena. Nasproti pa je vsakemu obljubljal, da bo imel gotovo plačilo, če tudi kaj malega stori zavoljo njega. „Kozarec merzle vode, ki jo daste v mojem imenu, ne bo brez plačila", je učil. Kaj bo to, natočiti pri studencu kozarec hladne vode in aati komu? Vsak otrok lahko to stori. In vendar je to pri Jezusu toliko cenjeno. Kako mora še le njegovemu presvetemu Sercu prijetno biti, ko vidi, da na milijone katoliških sere se vsak dan združuje ž njim ter iz ljubezni do njega opravlja vsa svoja mala in velika, lahka in težka opravila! Radostno kliče zvečer iz tabernakeljna takim vnetim prijateljem svojim, ki so celi dan iz ljubezni do njega delali: „Po obilnosti bolečin v mojem Sercu so tolažbe vaše razveseljevale mojo dušo!"
2.	Kakih 20 let pozneje se je bila osnovala tudi na Francoskem priserčna pobožnost, ki je znana po imenu „častna straža Jezusovega Serca". Tudi ta pobožnost ima silno lep namen. — Posvetni vladarji in oblastniki imajo svoje straže, ki noč in dan čujejo in stražijo pred njihovim stanovanjem: kolikanj bolj se poda Kral:u vsih kraljev taka ČujoČa straža pred njegovim stanovanjem, pred tabernakelj nom ! — To so čutile teke pobožne device na Francoskem in so se med seboj dogovorile, da hočejo prostovoljno prevzeti stražo pred Sercem Jezusovim in se v tem častnem poslu od ure do ure verstiti. Posnemati so hotele Marijo in sv. Janeza, ki sta zvesto stala pod križem na Kalvariji, ko
i'e bil od druzih zapuščen ; posnemati so tudi hotele ne-leske duhove, ki brez prenehanja Častijo in slavijo Serce Jezusovo. Straža ta je takole vravnana:
Vsakemu udu je odločena vsak dan po ena ura, da straži pred stanovanjem božjega Serca Jezusovega. V ta namen pa ni treba zares v cerkev pred tabernakelj iti, temuč zadosti je le v mislih iti pred sv. Rešnje Telo s terdniin namenom celo uro božjemu Sercu posvetiti in zat<» \se misli in želje, besede in dela, V8e stopinje, lahke in težavne, darovati v njegovo čast, v njegovo veselje in tolažbo kakor v zadostenje za ostudno ne-hvaležnost, s ktero ga ljudje žalijo, znabiti ravno tisto uro. Ta prelepi namei» naj vsak ud med svojo uro mno-
gokrat ponavlja, pogostokrat s priserčnimi zdihljeji Jezusa počasti, in sploh celo uro, kar se more, veliko na Jezusovo Serce misli, sicer pa čisto brez priderževanja izveršuje svoja navadna opravila, kakoršna koli. — Da bi ta častna straža bila Jezusovemu presv. Sercu še bolj všeč, jemljejo pobožni stražniki na pomoč še druge zaveznike, o kterih vejo, da Jezusovo Serce nad vse ljubijo in mu z naj večim veseljem strežejo. Kteri stražijo pervo uro, vzemo saboj Marijo prečisto Devico, ki je že sicer višja povelj niča celi straži, in jo prosijo, naj
{'im pomaga, da bodo prav opravljali svojo službo; enako tličeio na pomoč Jezusovega ljubljenca — sv. Jožefa oni, ki stražijo drugo uro; kteri stražijo ob tretji uri se združijo v duhu z vsemi pravičnimi na zemlji; in za druzih devet ur ei vzemo posamezni stražniki po versti enega izmed devet korov angeljev.
Kako všeč je Jezusovemu presv. Sercu taka straža, že lahko iz tega razvidimo, kako je bilo užaljeno na Oljski gori, ker ni bilo nikogar, da bi bil čul ž njim, med tem ko so njegovi sovražniki bili tako čujoči zoper njega. Kolika tolažba mu mora biti, ako se v duhu pred njim zbira na tisoče in tisoče častivcev vsako uro po dnevi in po noči; kajti če tudi bi stražniki stražili le po dnevi, jih vendar pride veliko število na versto tudi vsako uro po noči, ker je ta družba razširjena tudi un-stran sveta, kodar je takrat dan, ko je pri nas noč. Gotovo slehernemu, ki je dobro doveršil svojo uro, veselo kliče iz tabernakeljna: „Po obilnosti bolečin v mojem Sercu so tolažbe tvoje razveseljevale mojo dušo!"
(Konec sledi.)
Trojna božja pol
s svetimi stopnjicami na Kranjskem.
IV. Molitve in premišljevanja pri obiskovanji ss. Stopnjic.
(Dalje.)
VIII. Stopnjica.
Hvaljen bodi Jezns Kristus, in češena njegova pre-žalostna Mati Marija!
Jezus gre k Jordanu, in se da (am kerstiti. Uči me s tem, da le ss. zakramenti me za morejo grehov oprati tako, da dopadem Očetu.
Daljno premišljevanje.
Ti, Gospod! greš k Jordanu, daš se tam kerstiti Janezu. Odpro se pervikrat nebesa, da se zasliši z njih pomenljivi glas: „Ta je moj ljubi Sin, nad kterim imam dopadajenje." Le od tiste dobe, kar vidi Oče Tebe stati v versti nas grešnikov, se je odmaknil tisti zapah, ki nam je zapiral vrata nebeške. Ti sam, Davidov Sin, odpahnil si ga po svoji pokoršini. Glej tudi na-me zdaj, da me omiješ mojih grehov z močjo svojih ss. zakramentov, da tudi jaz dopadem Tebi in Tvojemu Očetu. Amen.
Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Očetu i. t. d.
Prosite za me vsi svetniki i. t. d.
IX. Stopnjica.
Hvaljen bodi Jezus Kristus, in češena njegova pre-žalostna Mati Marija!
Jezns gre v puščavo, tam se posti in je trikrat skušan, ter meni zadobi pomoč, da zadušim v sebi kal grešnega poželenja.
Daljno premišljevanje.
Sv. Duh pelje Te, o Jezus, v puščavo, da se postiš tam 40 dni in 40 noči in se pripravljaš, da se potem
očitno svetu pokažeš, kakor od Boga poslanega Učenika in Odrešenika. Pa tudi satan gre za Teboj, se prederzne trikrat skušati Tebe, samo Svetost! Ali Tvoje božja moč ga je premagala vse trikrat Uzel si mu po svojem ostu, po svoji sveti molitvi tisto pravico do človeka, teri je bil Adam zapadel ko je radovoljno jedel prepovedani sad. Zato spoznam in terdim zdaj in vselej, da si Ti moj Odrešenik; Ti me varuj napadov hudobnega duha, Ti me otmi pogubljenja. Kličem tedaj ponižno: Ti neskončni Dobrotnik in Bog! posvečuj in očisti me, ker me je omadeževal skušnjavec; odpusti mi veliko zadolženje moje. Ti presveta moč nebeška! varuj me vselej skušnjdv hudobnega duha, in zateri v meni spačeno kal grešnega poželenja. Amen.
Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Očetu i. t. d.
Prosite za-me vsi svetniki i. t. d.
X. Stopnjica.
Hvaljen bodi Jezus Kristus, in ccšcna njegova pre-žaloslna Mati Marija!
Jezns gre na goro, tam moli in si izvoli aposteljne, ter me vabi s tem, da naj ntolioi v duhu in resnici za sv. očeta papeža, za škofe iu mašnifce svete Cerkve katoliške.
Daljno premišljevanje.
Šel si molit na goro, o Gospod! predno si izvolil dvanajstere aposteljne ter jim rekel: „Niste vi mene izvolili, ampak jaz sem vas izvolil, da greste in sad obrodite in da sad ostane vaš. Kdor vas posluša, mene posluša; in kdor vas zaničuje mene zaničuje. Kdor pa mene zaničuje, zaničuje njega, kteri je mene poslal. Vi ste moji prijatelji, ako storite, kar vam jaz zapovedujem; prosite toraj, kar koli hočete, in dalo se vam bode." O prelepe obljube, dane aposteljnom, pa tudi meni! Veliko jih ni hotlo poslušati tvojih aposteljnov, o Gospod, ker sovražili so Tebe in tvojo sveto vero, in jo še sovražijo; ti so zdaj nejeverci; drugi se sami sebi zde modre nad tvojo sveto Cerkev, o Jezus! tisti so zdaj krivoverci, napuhnjeni in prevzetni; ali vsi ti so odločeni v sodbo. Vse drugač upanje pa sveti meni, ker se deržim svete, katoliške Cerkve. Gospod, razsvetljuj me, da v duhu in resnici molim za papeža, za škofe in maš-nike, da njih glas rad poslušam in živim stanovitno po njih naukih, ter se po njih tudi zveličam. Amen.
Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Očetu i. t. d.
Prosite za-me vsi svetniki i. t d.
(Kristjan! zdaj imaš pred seboj enajsto stopnjk-o; vdelane so vanjo svetinje sv. Križa, poljubi toraj pervič stopnjic-o, potlej pa svetinjo in poklekni na-njo.)
XI, Stopnjica.
Hvaljen bodi Jezus Kristus, in cešeua njegova nre-žalostna Mali Marija!
Jezus hodi po judovski deželi iu oci, da moramo terdno vanj veroiati, ce se hočemo zveličati.
Daljno premišljevanje.
Po judovski deželi hodil si, o Jezus! od kraja do kraja, prihajal v njih shodnice, si tam podučeval jude, prehodil gore in doline, obiskoval vasi, terge in mesta, ter si ozdravljal bolnike, tolažil žalostne, učil nevedne, pa kazal vsim pravo pot v nebesa, in poslednjič si za nas izdihnil svojo dušo na križu. PočeŠen tavžentkrat bodi, o sv. Križ! na kterem je Jezus mojo dušo pogubljenja odrešil. Pa koliko jih je bilo, ki niso verovali v Te, Te niso sprejemali, Te ne poslušali, oh, celo za-vergli so Te! O Gospod, kdor pozna Tebe, groza ga je od Tebe le trenutek se ločiti; kdor Te pa ne poznd,
trohni v svoji smertni bolezni in pogrezne se v večno temo. Zakaj brez Tebe se ne more nič storiti, kar bi pomagalo človeku v zveličanje. O rešenik moje duše! pomagaj mi, da prav spoznam, kako potrebno mi je, da se Tebe oklenem na tem svetu tako terdno, da se več ne ločim od Tebe — ne v tem ne v prihodnjem življenji. Amen.
Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Očetu i. t. d.
Prosite za-me vsi svetniki i. t. d.
(Dalje sledi.)
Mz ¿M/en/a Jttamricija Tomana.
XV. Stan ostalih jetnikov.
(Dalje.)
Dnevni red, kterega sva si bila s tovaršem napravila in ga 10 let spolnovala, bil je ta-le: Ob petih sva zapustila postelj, ki je bila pa silno terda; jaz sem potem hitro napravil pipo braziljskega tabaka (ko zdravilo), da sem se izpljuval, med tem pa sem kuhal na svetil-niči kavo. lemu je sledila ura premišljevanja. Na to je vzel vsak svoje delo v roke. Imela sva večidel krojaške dela. Bele obleke nam je bilo v ječi veliko treba, da so se pred merčesom bol) mogli varovati. Po devetih so nastopile razne pobožne opravila do enajstih, ob kterem času je bilo kosilo. Po kosilu obiskovanje s< bratov, če so po milosti vrata pustili odperte; ako ne, pravi dalje, sva se med seboj razgovarjala ali pa po našem načinu s pišalko. Do dveh sva počivala. Ko sva brevir odmolila, vsa delala do časa, da se smejo večernice ob-moliti. Po opravljenih večernicah sva take svete bukve čitala, ali kaj iz sv. pisma, in pa delala do osmih, ob kteri uri so nam večerjo dali. Med večerjo so nam dečki ječe malo počedili; kadar smo pa odvečerjali, so vrata dobro zaperli in mi dva sva po spraševanji vesti Bogu se priporočila in šla k počitku.
Večkrat sem ječe premenil z namenom, da bom svoje bolezni ozkopersnosti se odkrižal .. V zadnji ječi, v kteri sem 10 let bil, je neki jezuit luknjo v zid naredil, ki nam je (k zdravju) veliko koristila. Zakrili smo jo z obešeno tablo, in nihče ni nikdar sumil, da bi skoz pol sežnja debel zid se luknja naredila. Pa tudi pri durih smo imeli luknjo, skoz ktero smo marsikaj dobivali in oddajali. Imeli smo še dobro izurjene mačke, ki so pisemca okoli nosile od ječe do ječe. Teh živali smo tim bolj potrebovali, da so nas obvarovale in oče-dile pred velikim številom miši, ktere so jezuitom, ko so bili zaperti v terdnjavi Almeida, vse poškodovale in so bile celo tako prederzne, da so se med jedjo na mizo upale.
Dečki, ki so nam stregli, bili so tudi na naši strani. Dajali smo jim pisma, preskerbeli so nam kako reč, pa so nas tudi goljufovali; morali smo pa tiho biti. Kteri-krat se je primerilo, da so jih preiskali, pa niso nikdar nič našli, ker vselej smo pisali s številkami ali pa v gerškem jeziku. Dobivali smo tudi, se ve, da skrivaj, „Španjskega Merkurja", časopis, ki je izhajal vsak mesec po enkrat. Veliko smo naših podzemeljskih ječah zvedili, kaj se od zunaj po svetu godi. Skoraj vsaki mesec smo žalostni slišali, da se družba Jezusova zdaj tu, zdaj tam preganja, in da se posebno na to dela, da bi jo papež popolnoma odpravili.
(Dalje nasl.)
Vijolica im pav,
ali:
Blaga ponižnost in pošastni napuh.
(Dalje.)
Hudobijo, pregreho, zlobnost moramo sovražiti in zaničevati, nikdar pa ne osebe gresnikove. Ne zaničujmo toraj nesrečnikov, ki so se zgubili s prave poti, ne onih, ki so na dubu ali na telesu slabi, pohabljeni. Vedno nam bodi pred očmi resnica, da smo si vsi bratje, da je nam vsem enak namen, večno zveličanje. To misel in resnico spolnujmo tudi v djanji. Naš Zveličar o tem tako lepo uči, rekoč : „Učite se od mene, ker sem ker-Btak in iz serca ponižen. ' O, da bi se vsi ravnali po tem nauku! Silni prepadi, globoki brezni, ki prêté rodu človeškemu pogin, bi zginoli kmalu s sveta; plemenita duhovna ljubezen pa bi vezala ljudi v prijateljstvu med seboj; zemlja bi bila zarija sreče, ki bi oznanjevala solnce večnega veselja!
Gorje pa, da je resnica svetu tako tuja! Zopet je gerdi napuh, ki dela razdor med ljudmi. Kdor se povzdiguje prevzetno nad druge, on tudi ne spolnuje dolžnosti, ktero ima do Boga : njegovo serce okameni, ter ni več pristopno plemenitemu čutu kerščanskega usmiljenja. Mogoče, da verže prevzetnež ubogemu miloščino, zato, da se ga odkriža. Zasluženja nima za to, ker namen ni pri njem blag. Ko bi tak terdoserčnež videl v serce revežu, vedel bi, kako grenâk je kruh, kterega mu veržeš z nejevoljo, da se odtegne. Kaj pač je nasledek tacega ravnanja? Kaj doseže silovit gospodar pri svojih podložnih? Človeško serce ni kamen; zato živo čuti podložni svoje zaničevanje, v njem se zbuja sovraštvo, škodoželjnost do bogatašev, do terdoserčnih gospodarjev. Žalostno je, da imamo ravno današnje dni toliko in tako strahovitih izgledov za take dogodbe.
Zaničevati toraj svojega bližnjega nam je prepovedano; pa ne smemo mu tudi zavidati njegovih prirojenih in pridobljenih zmožnosti, — nasproti moramo se jih veseliti.
Bog odloči vsakemu človeku določeno mesto v družbi človeški, in določen poklic, v kterem naj deluje za občni blagor. Zaradi tega podeli tudi slehernemu darove in zmožnosti, ki so potrebne, da človek spolnuje dolžnosti svoje. Volja Božja je pa, da mi svoje sile z vajo in trudom vedno vterjajmo, ter da tem ložej in vspešneje zadostujemo svoji nalogi, iz tega sprevidi lahko vsak, da ne smemo nikomur zavidati zmožnosti in prednosti, ne prirojenih in ne pridobljenih, ker bi se sicer ustavljali volji Božji, česar pa storiti nikdar ne smemo. Veseliti se jih moramo, ker le s tem pripoznamo vdanost svojo v voijo Božjo. Težko je sicer to, ker je natora človeška tako pokvarjena, a z milostjo božjo premagamo lahko tudi hudobno svoje nagnjenje. Veseliti se nam je toraj prednosti bližnjega svojega, pa treba jih tudi očitno v besedi in v djanji pripoznavati : čast in veljava bližnjega bodi nam sveta! Treba je premagovanja in zatajevanja, da dospemo do tega, a to nam je storiti, če hočemo biti ponižni. Vsak čuti v sebi, kako mu dobro dé. ako govoré o njem pohvalno; človek se tako rad ziblje v samoljubji; povsod bil bi rad pervi, povsod bodi njegovo mnenje odločilno! Oj poznamo te, prevzetno serce človeško ! To vgaja sicer po-čutnemu človeku, a plemenitejši del njegov se temu ustavlja. Kdor hoče biti sam svoj gospod, naj se naj-pervo nauči sebi gospodovati ; to pa je silno težko. Lepi izgledi bližnjih njegovih ga v tem vspešno podpirajo; z veseljem naj toraj priznava očitne prednosti svojega bližnjega; strupeni gad zivisti naj mu ne ostrupuje serca. Kerščanska ljubezen, vresničena s ponižnostjo kerščan-
sko, bodi terdna vez človeškemu rodu! Še enkrat toraj naj ponovimo opomin Zveličarjev: „Učite se od mene, ker jaz sem krotak in iz serca ponižen!"
(Konec nasl.)
Ogled po Slovenskem In dopisi.
Iz Ljnbljane, 27. rožn. (Slovanski romarji v Ljub-Ijani.) V ponedeljek o Va^» kakor je bilo napovedano, je dospel vfilik&aski vlak, ki je pripeljal okoli 700 slovanskih romarjev, naj več Poljcev, Rusinov in Čehov — iz vsih. stanov. Ko je vlak obstal, je predsednik tukajšne katoliške družbe preč. g. dr. Ant. Jarc romarje z navdušenim kratkim nagovorom pozdravil, jim zaklical Slava! jim srečo vošil tudi za nadaljno romanje v sveto mesto in pred sv. Očeta.
Nato pa se je pričelo navdušenje, ktero popisati bi se zastonj kdo trudil, — kaj tacega mora človek le sam viditi in slišati, da si more pravo^misliti. Pervi je odgovoril praški preč. kanonik gospod Studeč z nezmerno navdušenostjo in potem še nekteri drugi. NapTrrwhtlo se jim je dalje, da zdaj gredo v mesto in bodp ondi romarji pri sv. maši. V dnlgi vgrfjt' se tedaj/^Jmjgjo sk_oz_mesto v ŠenklavŠko cerkev, ktera je v trSTratku napolnjena od romarjev in.domačega občinstva." Maše-valo Je več gg. duhovnovT odeja romarjev je izverstno orgljal, drugi so peli v češko-slovanskem jeziku. Kteri domačih so bili pričujoči, ne morejo prehvaliti, s kako posebno pobožnostjo in dostojnostjo so se ti Slovani obnašali, kako ginljivo peli. Potem jim je eden njih duhovnov nektere besede v spodbudo spregovoril in poslednjič so jim rusinski nadškof Serabratovič podelili sv. blagoslov, ter so se vernili nazaj na kolodvor, kjer je bil obed za vso veliko množico.
Med tem, ko so bili daljni romarji v mestu pri sv. maši, so se tudi naši domači, na pot odmenjeni, bili že zbrali na kolodvoru, zraven teh pa toliko druzih Ljubljančanov, tudi jz naj odiičniših stanov, da je bilo vse napolnjeno. Opomnjeno bocli tukaj,"~cla v Senklavžu so sprejeli popotnike milg. stolni prošt Jožef Zupan, na kolodvoru je bil med drugimi (vitez^dr. J. Bleiweis in več druzih poslancev in odličnih mčz, gospej itd. Z veliko pohvalo se mora opomniti, da čitalniški pevci in „Sokoli" so gftstitljivi sprejem neizrečeno povzdignili.
Pevci so že pred kosilom v gostilnih sobah naše slovanske brate s svojim mogočnim petjem razveseljevali. Bilo jihje^ namreč nekaj ostalo na kolodvoru. Med kosilom in po kosilu pa so se verstili govori popotnikov in petje domačih, v ktero poslednje so tudi popotniki kaj prijetno segali, in vstalo je toliko zedinjeno navdušenje, aa popisovanje ostane le senca proti resnici. Skoda, da je bilo začelo deževati ravno o prihodu romarjev, ter se ni mogla razvijati množica zastdv in priprav na vertu, veršili so se omenjeni prizori le po notranjih ko-lodvornih prostorih, in je večina popotju&OV^ledala iz vozov, vendar splošna navdušenost je, bi djal, podnebje nekako premagala, ter se ni nihče zmenil za vreme in deževanje, ker vse je bilo v vzajemno veselje vtoplje-vano. Se dolgo potem, ko bo bili potniki v vozovih, je to skazovanje terpelo še nadalje in med naj priserčni-šim nasprotnim pozdravljanjem in klici se je 10 minut pred poldnem včliki vlak začel gibati k odhodu.
Mnogi med pričujočimi Ljubljančani so milovali, da niso med popotniki; drugi so bili nejevoljni, zakaj da so se že odmenjeni bili skesali; kacih šest oseb pa, kolikor je nam znano, iz odličnih družin, se je precej drugi dan vzdignilo za unimi. Tudi nekaj gospej, žčn in gospodičin je med romarji. Misli se, da okoli 800
oseb v vsem, samih romarjev, je tisti vlak odpeljal iz Ljubljane pr »ti Terstu. Bog jim daj srečno hoditi, zdravo se poverniti!
PoslednjiČ pa moram še poterditi, da zares naj eerčniši hvala, zahvala in pohvala gre Ljubljančanom, posebej še pevcem, za prelepi sprejem, kterega so s . svojim živim vdeležjem pripravili Slovanom, našim Iju-,bim bratom!
Za preslavljeDjei ss. Cirilajn JttetejJa »o škofje Češko cerkvene ¿krajine do duhovnov in vernega ljudstva v dan sv. Janeza Nep. dali skupni pastirski list. V njem
7. S. Benedikt IX, pap. — 8. S. Elizabeta vd. — 9.
S. Cenon muč.
IVE
eta nedelja po Bink. S. Amalija.
živo popisujejo srečo, ktermstfrta aposteljna s sv. vero prinesla poganskim /3ulgarom, pote i?Moravanom,3Če-- nom in arugimySloveoom. Omenjajo, kako sta vedno delala za edinost z Rimom, ktero so bili takrat Gerki j v Carigradu pričeli keršiti in so v^kd^j^dp^cla- gjURima (.(zapadli v^fcMftoštvo in su^josju-^ciko. Naj bodo toraj sami hvaležni za dar sv. vere iiMiSrJ prav goreče molijo za zedinjenje razkolnih bratov z vesoljno sv. Cerkvijo.
Razgled po »veta.
Katoliški Bolgari v Rima. 22. rožn. je v Rim po
železnici iz Napola došlo poslanstvo katoliških Bulgarov pod vodstvom milgsp. Nil-a Isvorov-a. škofa namestnika zedinjenih Bulgarov v Macedoniji in Rumeliji. V poslanstvu je OBem veljakov iz naroda bulgarskega. Sprejeti so bili na železnici od slovanskega odbora, ki jih je Bpremil k sv. Blažu (via Giulia).
Za Tanisom Tripolis? Pravijo, da prašanje Tuniško je še le pričeto, ne pa dokončano. Zdaj se podtika turškim vradnijam v Tarabulu (Tripolju), da roj podžigajo. Novi predstojnik Nadzi je dospčl z dveira vojnima barkama in 1600 turškimi vojaki v Tarabul. Ti bi imeli zvezo s Turčijo ohraniti, kakor se misli. Ta odprava z nekterimi slovečimi turškimi častniki je bila ondi sprejeta z veliko slovesnostjo. Francozom se to kadi in pravijo, da Tripolje je postalo središe vojaške agitacije in ognjiše arabskega rogovilstva, in pa da Turk mora imeti za seboj nekoga, ki ga podžiga. Francoski „Figaro" meni, da v tem germu je nekaj, kar utegne danes ali jutri preseliti borbo iz Evrope kam drugam. — Tripolje v gornji Afriki proti jugu meji na Egipt in je deržava s turškim nadgospostvoin in teže daleč v Saharsko pu-šavo. — Kako Italijani zavidujejo Francozom njih razširjanje, to kažejo kavsanja, pretepi in poboji med obojnimi delavci na Francoskem in Laškem. V Marsiliji na Francoskem, kjer je 40 tisoč laških delavcev, je že tekla kri in pišejo, da med ranjenimi so skoraj vsi Francozi zabodeni z nožem (dani sram Laha ljudi klatil! Ostud-neži!); Lahi pa imajo udarce. Sicer pa se skoraj po vsem Laškem zdaj sliši o skazovanjih in gibanjih (demonstracijah) zoper Francoze. Take gibanja so bile v Milanu, v Savoni, Kataniji, Livorni, Kazalu, Mesini, Baru in drugod, njih naj več v predgod sv. Janeza Kerstnika. — To so ti lepi pajdaši, ki so poprej skupaj delali zoper Avstrijo in zoper papeža, zdaj se pa med seboj koljejo in pobijajo, kdo bi kaj v Afriki si prisvojil. Taki je nasledek rogovilstva zoper sv. Cerkev in zoper pravico!
Bratovske zadeve. Koledar za prihodnji teden:
4. mal. serpana. S. Urh šk. — 5. Ss. Ciril in Metod, slovanska aposteljna. — 6. S. Izaija prer. —
Zahvale:
Št. 53. Vsled storjene obljube, ako mi Naša ljuba Gosp& sprosi pomoč in zdravje, da hočem v njeno veči slavo v ,,Zg. Danici" naznaniti, tu očitno s hvaležnim sercem naznanjam, da sem po njeni priprošnji dosegla naglo in prav očitno pomoč zoper dolgo bolezen na očesu, in to potem, ko sem se ji jela prav z živim zaupanjem priporočati.	H. T.
Št. 54. Preserčna zahvala N. lj. G. zarad uslišane prošnje za bolnega bratranca.	J. A.
Št. 55. Rokodelec, zapušen v delu, se je v molitev priporočil po meni v bratovšino N. lj. G. presv. Serca in neprevidoma je dobil zadosti dela. Očitno se toraj zahvaljuje N. lj. G. presv. Serca za naglo pomoč. O Marija, pomoč zapušenih! Naj ti doni čast in slava iz mojega serca tisočkrat!
Zreče, 23. rožnika 1881.	Jože Kovač.
Št. 56. Bil sem nevarno bolan na persih in zatekel sem se k N. lj. G. presv. Jezusovega Serca in k sv. Jožefu, in obljubil uslišanje po „Danici" očitno razglasiti; in kmalo sem b:l uslišan. Zatoraj očitno zahvalo izrekam N. lj. G. in sv. Jožefu za z»dobljeuo zdravje.
Zreče, 23. rožn. 1881.	Mihael 1'otocan.
V molitev priporočeni:
Sin priporoča svojo mater, ki že dolgo časa na nogi terpi strašno bolečino, in nobeno zdravilo ne pomaga; Bog zamore pomagati na priprošnjo Marije D., če je volja Božja. — Sestra serčno priporoča hudo bolno sestro za zdravje, če je Božja volja. — V veliki sili se zatečem k tebi, bratovšina Naše ljube Gospe in k sv. Jožefu, in Vam priporočim svojo bolno sestro, ki strašno terpi že dolgo časa hude bolečine na vsem trupli, da ne more več kaj delati, in so že domači jezni na njo, ko ne dela. Nobeno zdravilo ji ne pomaga, le hujše ji stori. Pomagaj, o Bog, na prošnjo Naše ljube Gospč presv. Serca in sv. Jožefa! Ako bo pomoč dušla, obljubim uslišano prošnjo po „Zg. Danici' v veči čast Božjo in N. lj. G. presv. Serca razglasiti. — Mož in žena, nagli jezi vdana, da bi na priprošnjo Naše ljube Gospe in sv. Jožefa zadobila poterpežljivo3t in ponižnost, ter ljubi hišni mir zdaj o svetem letu. — Mož v hudih zadregah in silno važnih cerkvenih zadevah iše pomoči in prosi, da bi se ga spominjali v molitvah, zdihljejih k Bogu, Naši ljubi Gospej presv. Serca in sv. Jožefu za gotovo pomoč po volji Božji. Sam si pomagati ne more več. — Rokodelec priporoča svojega učenca v molitev za pomoč, da bi se srečno izučil ter v rokodelstvu posvečeval svoj stan. — Oče dva mlada otroka izroča Mariji in sv. Jožefu v varstvo, da bi ju izredil po volji Božji. — Duhoven pastir, bolehen že 20 let na drobu, sedaj prav hudo bolan na pljučih, imam malo zaupanja v človeško pomoč, in zato z zaupanjem pri-bežim k Mariji Naši ljubi Gospej presv. Serca, opravljam Njej k časti devetdnevnico. pa tudi vse ude te bratovšine lepo prosim za njihovo priprošnjo pri Mariji. Če mi Marija sprosi, da bolezen še za kak kratek čas odleže, hočem to milost v Njeno čast v „Danici" raz-odeti. — Bolan otročiček za zdravje. — Hudo bolna do-brotnica človeštva priporečena N. lj. G. in sv. Deodatu za pomoč. — Na roki hudo bolna ravno tako. - Dva teidovratna grešnika. — Deklica, v nevarnosti v dušnem oziru, posebno priporočena. — Mož priporoča N. lj. G. in presv. Sercu Jezusovemu svojo nerodno ženo za po-
boljšanje. Usliš. se razgl. — Sin priporoča svojo bolehno mater za tolažbo in pomoč na duši in na telesu.
Zlate zerna za vsaki dan mesca.
4.	mal. serp. Verni se velikrat v notranje svojega serca in zakleni vrata svojih ust Hudo, kar slišiš, škoduje; lepo, kar vidiš, skušnjavo dela; osramotenje, ki ga doživiš, pa potare. Ostani toraj daleč od jezljivca, nevedneža, razuzdanca, in bodi v tihoti z Bogom.
5.	Bodi trezen v jedi in pijači, spodoben (sramož-ljiv) v obleki, previden v govorjenji, pošten v tovaršiji.
6.	Bodi premišljen v svetovanji, velikosei cen v nesreči, ponižen v sreči.
^ 7. Bodi hvaležen za dobrote, poterpežljiv v terp-ljenji, moder v vsem djanji.
8.	Strah Božji nas uči bežati pred grehom in nas priganja k vsemu dobremu.
9.	Za večno življenje je majhno vsako terpljenje tega sveta.
10.	Nič ne mine tako hitro, kakor čas, in s časom življenje.
Listek za raznoterosti.
Glasbeno. V J. B. Milic evi tiskarni je ravnokar na svitlo prišla nova knjiga pod naslovom: „Nauk o harmoniji in generalbasu, o modulaciji, o kontrapunktu, o imitaciji, kanonu in fugi s predhajajočo občno teorijo glasbe in s pristavkom o harmonizovanji starih tonovih načinov z glavnim ozirom na učence orgljarake šole." — Spisal Anton Foerster, vodja orgljarske šole itd. v Ljubljani. — Obsega 94 str. v vel. 8°; cena 1 gl. 30 kr., po pošti pod križnim ovitkom 5 kr. več. — Dobiva se samo pri J. R. Milicu v Ljubljani.
V	Terstu je slovanske romarje pozdravila in sprejela družba „Edinost", in je v gostilni „Monte Verde" napravila pogostovanje, kterega se je vdeležilo veliko romarjev in veliko ondotnih gg. duhovnov. V torek zjutraj so na dveh parobrodih odjadrali proti Jakinu.
Iz Gorice, 26. rožn. V Rim so šli iz Gorice sledeči čč. gg.: Peter Kobal, dekan; Jož. Golja in Martin Zuc-chiati, župnika; Marko Vales, Vinc. Tomanin in Tomaž Cerin, vikarji, in kaplan Karol Čigon. Štirje so odrinili po suhem, trije po morju.
V	Čepovanu je bil od 16. do 24. rožnika sv. misijon. Obširniše prihodnjič.
Bratofiioe ss. Cirila in letoda. „Blahovest" v listu 25. rožnika vabi Cehe, da naj se vstanove Ciril-Metodove družbe v pospeh cerkvenega petja in molitve sa zedinjenje razkolnih Slovenov z Rimom. Dopisnik (s Horicj pravi: „Drugi potujejo v Rim; mi pa vstano-vimo stalni spominek na čast ss. bratov, napravljajmo po škofiji „pčvecke jednoty Cyrillske". — Mi Slovenci pa skazujmo gorečnost z razširjanjem Slomšekove bratovšine ss. Cirila in Metoda. Veliko je tacih dandanes, ki so nepristopni vsakim dokazom in podukom; taki se le z molitvijo morejo premagati. Naša bratovšina moli: „Sveta brata Ciril in Metod, za nas Boga prosita!" Beseda „za nas" utegne v daljšem zmislu veljati „za vse Slovane", vmes obsegati molivce same in spreobernjenje naših kakoršnih koli razkolnikov in odpadnikov, posebno tudi tacih, ktere je od Cerkve ločil ali saj orna-dežal tuji liberalizem. Podobice in vpisne bukve za to bratovšino so v Celji pri sv. Jožefu. (Napis : Preč. P. Mih. Horvat, prednik pri čč. oo. Lazaristih v Celji, pri sv. Jožefu.)
Dobrotni darovi.
Za Študentov8ko kuhinjo: 0. g. Jan. Porenta 1 gl. — „Esurienti frange panem" 2 gl.
Za cerkev Jezusovega presv. Serca v Ljubljani: Po č. g. stoln. sakrist Jak. Dolencu 5 gld. — Dobrotnica 1 gl. v st. den.
Za opi'avo uboznih farnih cerkev nase škofije: Iz Železnikov 11 gl. — Iz Lozic 13 gl. — S Studenega 13 gl. — S Soteske 3 gl. 43 sld.
Za sv. Očeta: Fr. Šoklič 1 vel. tolar. — Aleš Šo-klič 1 gl. — Neža Mohorič 1 gld. — G. Lor. Rozman 32 gl. izročil preč. g. dek. Kožuhu.
Za afrikanski misijon: Kat. P. 1 gl.
Pogovori z gg. dopisovalci.
„Stari prijatelj": Došli v pismu omenjeni spomini, pa to je vse preveč! Hvala in sercen pozdrav! — G. J. V. v Nov. m.: Denar ca ss. maše je poslan v Adr.
Vabilo k naročevanju na
za drugo polovico leta 1881.
Vabimo, prosimo, koledvamo, priporočujemo, na vrata terkamo, blagovolite berzo berzo obnoviti naročilo
za drugo polletje 1881, kteri še niste! Prijatli, dopisovalci, naročniki - na prošnjo nebeške zgodnje Danice
Vam Bog tisočkrat plačaj Vašo priljudnost in dobroto! Ostanite naši cerkveni in katoliški reči tudi zanaprei dobri in prijazni!	r J
„Zg-odnja Danica" stane: za pol leta po pošti 2 gl. 40 sld., — v tiskarni prejemana 2 gl.
^ " .četert, - - » 1 » 30 » ~ » » » 1 ,, ¿a pošiljanje na dom v Ljubljani za celo leto se plača 40 sld.
Naročnina naj se pošilja „Blaznikovim naslednikom" (ne vredniku).
Vredništvo in založništvo.
Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikori nasledniki v Ljubljani.