Poatn! urad 9021 C^!ow#c — V3r!ag*po*tamt ?021 K!agen!urt	!zhaja v Cttevca — ErHche!nung$ort K!agenfurt	Polarnem! izvod
1.30 ii!., mesečno naročnina 5 šiiingov
NOVO OBDOBJE V MEDNARODN!H ODNOS!H:
DUH SPORAZUMEVANJA !N SODELOVANJA
Med najvažneje dogodke na področju veiike svetovne poiitike je brez dvoma treba šteti ziasti tud! nedavni obisk ameriškega predsednika Nixona v Sovjetski zvezi. Pri tem obisku gotovo ni šio za izmenjavo tormainih ijubeznivosti, marveč za žeto gioboko, temeijito in vse-!transko izmenjavo mnenj. Na podtagi te izmenjave sta se obe veiiki :i!i že odiočiii za vrsto konkretnih sporazumov, ampak giavna vsebina razgovorov je ostaia skrita za spiošnimi izjavami in bo rodita sadove Sete pri nadaijnjem obravnavanju posameznih probiemov in pri bodočem razvoju dogodkov v svetu. Vsekakor pa je gotovo že zdaj, da se je s tem obiskom končaio dosedanje obdobje konfrontacije, začenja pa se novo obdobje sporazumevanja in sodeiovanja.
Zaktjučki moskovskih pogovorov so bi!i za široko mednarodno javnost zajeti v skupno ameriško-sov-jetsko sporočijo, ki so ga objaviti ob koncu obiska. V tem sporočitu je govora tako o dvostranskih vprašanjih, kakor tudi o posameznih mednarodnih probtemih, čeprav sta se obe vetiki sili ravno pri teh vprašanjih spretno izogniti nevarnosti, da bi jima kdo moget očitati, da se vmešavata v notranje zadeve drugih narodov in držav. Zato so bita-teratna vprašanja v skupnem sporočitu obdetana mnogo botj konkretno in podrobno, medtem ko se Pri mednarodnih problemih omejuje sporočito na precej posptošene formutacije.
Gtede bitateratnih stikov skupno sporočito navaja področja: omejevanje strateškega oboroževanja, trgovinski in gospodarski stiki, pomorska vprašanja in incidenti na morju, sodetovanje v znanosti in tehnotogiji, sodetovanje v vesotju, sodetovanje v zdravstvu ter izmenjava v znanosti, tehniki, prosveti in kutturi. Področje mednarodnih vprašanj pa zajema predvsem Evropo, Biižnji vzhod, tndokino, razorožitev in Združene narode.
Poteg skupnega sporočita, iz katerega je moč sktepati o poteku in Vsebini moskovskih pogovorov, pa so ob obisku Nixona podpisati tudi še posebno dektaracijo o temetj-nih načetih stikov med Ameriko in Sovjetsko zvezo. V tej dektaraciji sta obe vetiki siti izpovedati, na kakšnih temetjih bo zgrajeno njuno bodoče sodetovanje in kakšnih načet se hočeta držati pri bodočem obravnavanju in reševanju odprtih vprašanj.
Že kar v prvi točki te dektaracije (v cetoti jih obsega 12) je rečeno, da bosta izhajati iz skupnega prepričanja, da v jedrskem obdobju ni nobene druge možnosti, kakor da svoje medsebojne stike vzdržujeta Oa podtagi mirotjubnega sožitja. Raziočki v ideotogiji in družbenih Ureditvah niso nikakršna ovira za dvostranski razvoj normatnih stikov, oprtih na načeta suverenosti, enakopravnosti, nevmešavanja v notranje zadeve in obojestranske ko-dsti. Amerika in Sovjetska zveza Pripisujeta vetik pomen preprečevanju takšnih potožajev, ki bi tahko Pripeijati k nevarni zaostritvi medsebojnih odnosov. Zaradi tega si bosta z vsemi močmi prizadevati, da bi se izogniti vojaškemu spopadu in preprečiti izbruh jedrske ^ojne. V svojih medsebojnih stikih bosta zmeraj držati zmernosti in "Osla pripravtjeni na pogajanja in ^o reševanje sporov po mirni poti. poskusi, da bi dosegti enostransko korist v škodo drugih, so, kot se za-
vedata obe strani, s temi cilji neposredno ali posredno nezdružljivi
zo in Ameriko je priznavanje interesov varnosti obeh strani, oprtih na načeto enakopravnosti zavračanja site ali grožnje s sito.
Kot statni čtanici varnostnega sveta OZN se Sovjetska zveza in Amerika zavedata posebne odgovornosti, da storita vse, kar je v njuni moči, da se ne bi nadatjeva-ta nasprotja ati potožaji, ki tahko povečajo mednarodno napetost. V sktadu s tem si bosta prizadevati
Pogoj za ohranitev in krepitev mi- doseči razmere, v katerih bodo vse rotjubnih stikov med Sovjetsko zve- države živete v miru in varnosti in
ne bodo izpostavtjene tujemu vmešavanju v njihova notranja vprašanja.
Gtede dvostranskih odnosov je v dektaraciji rečeno, da nameravata obe državi razširiti pravno podta-go svojih medsebojnih stikov in storiti vse potrebno, da se bodo dvostranski sporazumi in večstranske pogodbe in sporazumi dostedno u-resničevati. Obe strani se bosta še naprej prizadevati tudi za omejitev oboroževanja na dvostranski, pa tudi na mnogostranski podtagi. Skrajni citj njunih prizadevanj je, doseči sptošno in popotno razorožitev ter v sktadu s citji in načeti OZN izdetati učinkovit sistem mednarodne varnosti.
Ob koncu obe državi poudarjata da si ne tastita pravice in ne priznavata tudi nikomur drugemu pravice do kakršnekoti posebne pravice in gospostva v svetovnih vprašanjih. Vsem državam priznavata suvereno enakopravnost, razvoj sovjetsko-ameriških stikov pa ni naperjen proti tretjim državam in njihovim interesom.
Združeni narodi
O VARSTVU
ČLOVEKOVEGA OKOLJA
V	prMlo/nic: Sfoc^-
Ao/mi! se je fd teJeM zdče/% ^onjereHCd ZJi-iižcnih narodov o varstva č/ove^ovega o^o/ja. Sode/a je da/eč nad tzsoč de/e-gatov :z vsej? de/ov sveta, na ža/ost pa n: zastopana večtna vzhodnoefrops&ih držav, &er nt aspe/o zagotovit:', da jn na ^onjerenet enakopravno sode-/ova/a tadr Vzkodna Nemčija.
Na otvoritven: sej: sta g/av-ni' tajnik OZN Wa/dke:'m in predsednik švedske v/ade Pai-me opozorda, da mora ves svet s skapno akcijo čimprej kaj storiti za okranitev in iz-ko/jšanje človekovega oko/ja. Posekej sta poadarda, da je to ve/iko na/ogo mogoče aresniči-ti samo v sveta mira in mednarodnega sodeiovanja.
PR! DEŽELNEM GLAVARJU S!M!
V sredo 7. junija dopoidne je dežeini giavar Hans Sima na predhodno prošnjo v svojem uradu v navzočnosti ravnateija dežeinih uradov dr. Hauerja in osebnega referenta za manjšinska vprašanja dr. Baumanna sprejei na zadnjem občnem zboru izvoijeno predsedstvo Zveze siovenskih organizacij na Koroškem.
Predstavniki ZSO pod vodstvom predsednika Upravnega odbora dr. Francija Zwittra so dežeinega giavarja kratko seznaniti s potekom nedavnega občnega zbora, kjer je biia na-čeino potrjena pravitnost dosedanje poiitike, ki jo bo ZSO na-daijevaia tudi v bodoče.
Dežeini giavar je v daijšem razgovoru zavzei staiišče k vprašanjem narodnostne poiitike v dežeii in posebno obširno prikaza) probiematiko rešitve vprašanja dvojezičnih napisov. Hkrati pa je ugotovi), da bo vprašanje treba rešiti, kajti gre za izpoi-nitev obveznosti iz mednarodne pogodbe in gre za priznanje pravic, ki jih manjšina upravičeno zahteva in je pri tem deiežna tudi podpore matičnega naroda. Povedat je, da je bii osnutek tozadevnega zakona že razposian v proučitev (med drugimi sta ga prejeti v vednost tudi obe osrednji organizaciji koroških Sio-vencev — op. ured.) in je torej pričakovati, da bo — kakor je napovedo! tudi zvezni kancier dr. Kreisky — v dogiednem času priše! v pariament.
Podpredsednik ZSO dežeini posianec Hanzi Ogris se je de-žeinemu giavarju zahvaiii za njegovo osebno razumevanje in prizadevanje za rešitev odprtih vprašanj koroških Siovencev. Dežeini giavar pa je ob koncu čestita) vodstvu ZSO k izvoiitvi ter mu žeiei uspeh pri bodočem deiu v korist siovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, s tem pa tudi v korist dežeine poiitike pomiritve in sožitja na osnovi demokratične ureditve re-pubiike Avstrije.
Tudi v osrčju Evrope
začenja prevtadovati potitična „odjuga"
.Kakšen teden, gospodje!" je vzktiknit zahodnonemški kancter Brandt, preden je zadnjo nedetjo odtetet na enodnevni obisk v Ameriko. in povsem upravičeno, kajti prejšnji teden je bit potn dogodkov, ki kažejo, da tudi v osrčju Evrope začenja prevtadovati politična .odjuga".
Predsednik Tito v Sovjetski zvezi
Jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito je na čelu jugoslovanske državno-partijske delegacije ta teden na uradnem in prijateljskem obisku v Sovjetski zvezi. Temu obisku pripisujejo v široki mednarodni javnosti izredno važen pomen. Saj pomeni — preneseno na odnose med obema državama — ta obisk potrdilo, da so se ti odnosi po precejšnji obremenitvi pred nekaj leti zdaj spet uredili in ustalili ter na določenih področjih zaznamovali tudi znaten napredek. Na Zahodu v tej zvezi še posebej omenjajo dejstvo, da je to prvi obisk predsednika Tita v Sovjetski zvezi po .ohladitvi" odnosov, do katere je prišlo pred leti v zvezi z dogodki na Češkoslovaškem.
Na začetku obiska je bilo predsedniku Titu izročeno najvišje sovjetsko odlikovanje .Red Lenina". V tem visokem priznanju, ki ga je vrhovni sovjet izkazal predsedniku Titu ob njegovi nedavni osemdesetletnici, se nedvomno zrcali tudi priznanje Jugoslaviji in njeni politiki. To pomeni, da Sovjetska zveza jemlje za sogovornika in partnerja Jugoslavijo takšno, kakršna je — socialistična, samoupravna in neuvrščena — in da v partnerstvu s takšno Jugoslavijo vidi perspektivo nadaljnjih jugoslovansko-sovjetskih odnosov, ne samo v razvijanju dvostranskih stikov, marveč tudi v sodelovanju v širših mednarodnih okvirih.
V tem smislu se je izrazil predsednik Tito na slovesni večerji v Moskvi, ko je ocenil razvoj dvostranskih odnosov v zadnjem času ter poudaril, da to najbolje potrjuje, da .smo na dobri poti do tega, da še bolj vsestransko izkoriščamo stvarne možnosti za razširitev in obogatitev medsebojnega sodelovanja. Rezultati, ki smo jih dosegli doslej, nas močno spodbujajo na tej poti, tako da z optimizmom gledamo na nadaljnji razvoj naših odnosov".
Predsednik Tito je opozori! tudi na posamezne primere, kjer tudi še danes zatirajo narode ter jim z orož-
jem vsiljujejo svojo voljo, kot na primer v Vietnamu. Napredne težnje delavskega razreda, žlahtnejše želje narodov vsega sveta pa je mogoče uresničiti samo, Če vlada mir, je naglasil predsednik Tito. Mir je danes bolj kot kdaj prej postal nedeljiv. To spoznanje je bilo drago plačano, je pa tudi dragocen nauk sodobne zgodovine. Zato ne bi smeli biti ravnodušni do kakršnega koli žarišča vojne, do ogrožanja neodvisnosti, najsi se to dogaja kjerkoli in najsi to opravičujejo s kakršnimi koli izgovori.
.Splošni položaj na svetu terja povečano dejavnost vseh dežel, velikih in majhnih, večjo odgovornost politikov in državnikov za usodo njihovih narodov in miru na svetu, boljšo izrabo možnosti ustvarjenih z dosedanjimi revolucionarnimi družbenimi spremembami in razvojem znanosti in tehnologije. Pri vsem tem moramo upoštevati težnje in želje mladih generacij, ki bodo usodo človeštva prevzele v svoje roke. Na te težnje moramo vplivati, tako da bi v njihovem oplajanju in ustvarjanju ostala kot trajen temelj humanizem socialističnih revolucij in drago plačana izkušnja iz boja proti fašističnemu mračnjaštvu, nacionalistični omejenosti in socialni demagogiji."
V Sovjetski zvezi je bil predsednik Tito že ob prihodu na moskovsko letališče in potem med vožnjo v mesto deležen prisrčnega sprejema, kot ga že aavno ne pomnijo. V tej zvezi se nehote vsiljujejo primerjave z nedavnim obiskom ameriškega predsednika Nixona in politični opazovalci poudarjajo, da je sedanji obisk toliko bolj pomemben, ker je predsednik Tito prvi državnik, ki je za predsednikom Nixonom prispel v Sovjetsko zvezo. Zato so v političnih krogih prepričani, da bodo sedanji sovjetsko-jugoslovanski razgovori privedli do zaključkov, ki bodo pomembni tako za dvostranske kakor tudi za mednarodne odnose.
Pri iem je jasno, da gre zasluga za pozitivno preusmeritev v vetiki meri prav kancterju Brandtu in njegovi vladi, ki je ktjub močni opoziciji desnice in tudi težavam v tast-nih vrstah imeta totiko poguma, da je pretomita s povojno bonsko po-titiko. Za to potitiko, ki ji je za dot-ga teta vtisnit svoj pečat bivši „že-tezni kancter" Adenauer, je bita značitna nespravtjivost napram vzhodu. Posledica take potitike, zaverovane v pretektost ter gtuhe in slepe za vse spremembe današnje dobe, je bit napeti potožaj v središču Evrope, ki je onemogoča) vsakršno reševanje perečih probte-mov. Šete sedanja bonska vtada je bita reatistična dovotj, da se je sprijaznita s povojno stvarnostjo ter začeta odstranjevati bremena predsodkov, ki so tako dotgo za-struptjati odnose med Vzhodom in Zahodom.
O novi usmeritvi v tem detu sveta govorijo sporazumi, ki jih je Zahodna Nemčija sktenita s Sovjetsko zvezo in Potjsko, nadatje sporazum štirih vetikih sit o Bertinu in ne nazadnje začetek sporazumevanja med obema nemškima državama. To je seveda šete začetek in gotovo še niso bile odstranjene vse ovire. Vendar so že prvi koraki po tej poti tako pomembni, da upravičujejo zaupanje v bodoči potek dogodkov. Potrebno je te to, da odto-čujoči dejavniki ne bodo ostati sredi poti, marveč da bodo dostedno nadatjevati začeto deto.
Pri tem se je treba zavedati, da ne gre samo za tako imenovano .nemško vprašanje*. Na primeru tega vprašanja se preizkuša poiitična praksa, ki naj bi v bodoče spioh prevtadaia v mednarodnih odnosih, namreč: ne konfrontacija, marveč sporazumevanje.
Občine v boju za finančno ozdravitev
Med upravnim! enotami Avstrije imajo že teta tem občine največ skrbi. Te skrbi koreni-nijo ziasti v tem, da se naioge občin na področju družbenega živijenja neprenehno večajo, na drugi strani pa jim skiadno s tem in naraščajočo draginjo čedaije boij primanjkuje iastnega denarja. iz svojega deieža na donosu davkov so čedaije manj v stanju, da bi v potrebni meri financirate gradnjo in vzdrževanje občinskih cest, gradnjo vodovodov in drugih objektov v korist ohranitve in zboijšanja čtovekovega oko-ija, gradnjo in vzdrževanje šoi, sanitarno nadzorno siužbo itd. itd. Spričo tega je v zadnjih ietih zadoiženost iteviinih občin prerasia obseg njihovih ietnih proračunov. Hkrati pa tovrstne zahteve prebivaistva do občin kot komunainih enot iz ieta v ieto naraščajo.
Ob vsej probiematiki občin je vendar treba ugotoviti, da republika Avstrija kot cen-traia financiranja družbene dejavnosti nasproti občinam nikakor ni mačehovska. 2e doiga ieta prakticira sistem finančne izravnave med repubiiko in zveznimi dežeiami ter občinami. Ta sistem temeiji na tem, da vsakih šest iet na osnovi reprocitete med nalogami upravnopolitičnih enot določi ključ o razdelitvi donosa davkov. Določitev ključa je vedno posledica sporazuma po dolgotrajnih pogajanjih glede ocene nalog republike, zveznih dežel in občin v prihodnjem šestletnem obdobju. Zaradi čedalje naglejšega tempa družbenega razvoja in s tem povezanih nalog je prišlo doslej vedno spet do tega, da je čas prehitel prognoze; da so komunalne naloge občin prerasle možnosti za financiranje oz. njihovo gospodarsko moč. Posebno očitno je prišla ta resnica do izraza v zadnjih šestih letih.
Zato je razumljivo, da je priprava ključa v sistemu finančne izravnave za obdobje 1973—1978 vprašanje, ki je polno možnosti konfliktov med občinami, zveznimi deželami in republiko. Obseg teh konfliktov je prišel očitno do izraza na nedavnem kongresu občin v Gradcu, ki ga redno prireja Zveza avstrijskih občin. Neposredno je konflikt nastal, ko je finančni minister Androsch obrazložil predstave zvezne vlade o deležu občin na finančni izravnavi po novem sporazumu, Zveza občin pa je nato predložila resolucijo svojih predstav glede minimalnih zahtev, ki jih imajo do predstoječega sporazuma občine.
Zahteve občin do sporazuma o finančni izravnavi 1973—1978 je njihova zveza v svoji resoluciji formulirala tako-le:
*	Republika mora nadaljevati s prispevki h gradnji šolskih poslopij in hkrati zagotoviti njihovo zvišanje tekom obdobja veljavnosti prihodnjega sporazuma.
N Občine potrebujejo več sredstev za gradnjo in vzdrževanje cest, ker imajo na skrbi več kot dve tretjini javnih cest in ker so bile doslej deležne le 4 odstotkov zneska davka na mineralna olja.
<8 Hkrati potrebujejo občine več sredstev za ureditev in varstvo človekovega o-kolja.
H Upoštevajoč dejstvo, da industrijske občine kasirajo za vsakega delavca davek na znesek njegovega osebnega dohodka, zahtevajo občine za delavce, ki se vozijo na delo v industrijske občine, posebno izravnavo med donosi tega davka. S tem bi se zmanjšale skrbi izrazitih podeželjskih občin, katerih prebivalci se vozijo na delo v mesta in industrijske centre.
*	Ob naraščajoči socializaciji družbenega življenja imajo občine čedalje večje težave z vzdrževanjem bolnišnic. Zato zahtevajo večje prispevke republike za njihovo vzdrževanje.
*	Končno zahtevajo občine ustrezno nadomestilo za dohodke, za katere bodo prikrajšane z reformo davka na osebni dohodek.
V tej resoluciji, ki je bila sprejeta na kongresu v Gradcu, zveza občin ni navedla zneskov, ki jih občine od finančne izravnave v prihodnje pričakujejo. S tem je pustila odprta vrata za zaključna pogajanja s finančnim ministrom kot predstavnikom republike. Le-ta je vendar že pred resolucijo tolmačil svoje predstave o sporazumu. V svojem govoru je občinam zagotovit, da je pripravljen delež občin v letni finančni izravnavi zvišati za 1,63 milijarde šilingov. Ko je omenjeno pripravljenost v podrobnem razčlenil, je dejal, da bo to zvišanje doseženo
B! z večjim donosom posebnega davka na alkoholne pijače in z zvišanjem davka na pridobitev zemljišč;
* z zvišanjem zemljiškega davka, kar bo prišlo v prid podeželjskim in turističnim občinam;
Predsednik
Tito
PREDLAGAM ZA
NOBELOVO NAGRADO ZA M!R
S77!0 V TMJfTM JJstK Že
poro&Ji, je M jugoslovanski preJseJ-nik Tito predlagan za letošnjo Nobelovo nagrado za mir.
Eden izmed predlagateljev je predsednik luksemburškega parlamenta Pierre Gregoire, kz je izjavil, da je predsednika Tita predlagal za Nobelovo nagrado za mir zaradi tega, ker obenem z drKgrnM pobadrnki tega predloga meni, da je jn-goslovanski predsednik v vsem povojnem obdobja veliko storil, da bi se izognili vojni in obranih mir na sveta.
Gregoire je naglasil, Ja so predlagatelji še posebej apoštevali, Ja je predsednik Trto e Jen izmed po^aJnz^ov ne-blokovske politike, ta podtika pa je veliko prispevala, Ja se je svet rešil bladne vojne. Neblokovska politika je na mednarodnem prizorišča aveljavila neko novo silo — države tretjega sveta.
Nadalje je predsednik /a^sem^arš^ega parlamenta dejal, Ja niso apošteva/i Je stvarnik zaslag jagos/ovans^ega predsednika za nar, temveč tadi Jejstvo, koliko pristašev ima 7*žtova politika po vsem sveta. Predsednik Tito je veliko potoval — je menil GregoJre — J n aspešno širil idejo mira meJ narodi. Za tisto, kar je storil za zboljšanje oJnosov mej narodi m za krepitev m:ra na sveta, ma gre Nobelova nagraJa.
Predlagatelj Gregoire se je večkrat osebno srečaj s predsednikom Titom ter je dobil vtts, Ja je to Jzjemno močna osebnost, ki Jma stvarne zamJsJJ Jn jasno preJstavo o tem, kakšen naj bo mzr na sveta. Prvič je GregoJre sJJšaJ za Ti-ta, ko je JJJ v fašističnem koncentracijskem taborišča; M je namreč skoraj pet Jet v AfaatJ^aasena.
* z zvišanjem državnega prispevka v svr-ho čistoče po naseljih, v svrho zboljšanja krajevnega prometa in pogojev za turizem ter
Bi z zvišanjem izravnalnih doklad za kmete.
Z razčlenitvijo teh zagotovil kongres občin ni bil zadovoljen. Na posebni seji med kongresom je upravni odbor zveze ugotovil, da ponudba ministra ni realna, kajti od nekaterih postavk, ki jih je minister navajal, občine ne bodo imele pravih koristi. To velja zlasti za izravnalno doklado v prid kmetov za 150 milijonov šilingov, za katere naj bi se zvišal davek na pridobitev zemljišč. Poteg tega bodo morale občine republiki plačati 100 milijonov šilingov prispevka za njeno policijsko službo. Kongres tudi ni pokazal razumevanja za to, da doslej še ni bila upoštevana zahteva občin po zvišanju letnega deleža na finančni izravnavi za 1,9 milijarde šilingov. Občine so v tej zvezi zahtevale, da bi se ta delež zvišal na račun deleža zveznih dežel, ki naj bi se letno zmanjšal za 760 milijonov šilingov.
V poteku kongresa pa je prišlo do izraza še nekaj drugega. Poleg konflikta med zvezo občin in republiko obstoja tudi konflikt med zvezo občin in zvezo mest. Ta konflikt je razumljiv, kajti zvezo mest obvlada SPO, zvezo občin pa GVP. V tem konfliktu je zato vprašanje, kdo ima prav, sila delikatno. S finančnimi skrbmi imajo naglo razvijajoča se mesta najmanj toliko opravka kot občine z manj kot 2000 prebivalci. Pri slednjih je pomanjkanje delovnih mest osrednji problem, pri prvih pa naglo naraščanje števila prebivalstva in s tem povezane investicije za ceste, kanalizacijo, mestni promet, šole itd. V kakšni smeri bo prišlo do rešitve tega konflikta, nikakor še ni jasno, kajti zahteve so trenutno še popolnoma diametralne. Izgleda pa, da bo problem rešljiv le po poti združevanja občin v enote z več kot 10.000 prebivalcev.
Celokupno gledano je mogoče reči, da sporazum o finančni izravnavi med republiko, zveznimi deželami in občinami natrpane problematike občin ne bo rešil. Vendar je gotovo, da bo kljub omenjenim konfliktom prinesel občinam določene višje zneske, s katerih pomočjo se bodo zmanjšale njihove finančne skrbi. Docela pa se teh skrbi verjetno tudi v prihodnje ne bodo znebile, kajti zahteve prebivalstva do družbene uprave se tudi v prihodnje ne bodo zmanjšale, marveč bodo še nagleje naraščale. S temi zahtevami pa bodo naraščala tudi bremena občin in to tem bolj, čim bolj je njihova struktura neugodna.
(M)
Mednarodno srečanje otrok
bo !etos v Ve!enju ju!ija in avgusta
Mednarodna ustanova Združenih narodov za pomoč otrokom (UMiCEF) že dvajset iet organizira tako imenovano mednarodno otroško vas. To je srečanje enajstietnih otrok raziičnih držav, raziičnih jezikov in raziičnih barv kože, ki se zberejo v posebni vasi in skupaj preživijo neka) tednov. Pri tem izkušnje kažejo, da raziike v jeziku in rasi niso ovira za medsebojno spoznavanje, sodeiovanje in prijateijstvo; vezi med njimi ostanejo in taki otroci so v poznejših ietih pravi ambasadorji miru.
Letos bo taka mednarodna otroška vas prvič v žugosiaviji, in sicer v Vetenju, kjer se bodo otroci iz raznih predeiov sveta zbrati v času od 11. juiija do 8. avgusta. V ta namen bodo v Veienju zgradiii pravo otroško vas, ki bo obsegata pet manjših hišic s štirimi sobami, dnevnim prostorom, sanitarijami in drugimi pritikiinami, poteg tega pa še poseben objekt z restavracijo, kuhinjo in stranskimi prostor). V tej vasi se bodo v omenjenem času zbraii predstavniki otrok enajstih držav z vsega sveta.
Graditev take mednarodne otroške vasi seveda zahteva precejšnje stroške. Vendar pa bodo viožena sredstva koristno siužiia tudi pozneje, ker računajo, da bodo ietos zgrajeni objekti pozneje siužiii vsakoietnim srečanjem jugosiovanskih otrok. Predvidevajo, da bodo izdatki znašati pribiižno 2,8 miiijona dinarjev, ki naj bi jih prispevate repubiika, veienjska občina in nekatere deiovne organizacije.
Priprave za mednarodno otroško vas pa segajo tudi na druga področja. Tako mora društvo prijateijev miadine, ki nastopa kot organizator tega srečanja, zbrati 40 ve-ienjskih družin, ki bi z otroki mednarodne otroške vasi dvakrat preživete konec tedna. Za tiste dneve naj bi jih sprejeti v svoje domove, jih obdariti s topiino in gostoijubjem, predvsem pa jih seznaniti z značiinostmi kraja in ijudi. Taki obiski pri družinah so namreč posebna obiika povezave med prebivate) gostiteijske dežeie in otroki mednarodne otroške vasi, kajti v takem . družinskem" okoiju še posebno spoznajo živijenje dotič-nega kraja in so taki obiski potem gotovo nekaj posebnega za miade goste iz tujih držav.
posmoKcmsvHU
RiM. — Skupina poslancev italijanske socialistične stranke je poslanski zbornici predložila osnutek zakona, s katerim naj bi v smislu člena 6 italijanske ustave uzakonili posebna določila za varstvo slovenske etnične skupine v deželi Furlanija-Julijska krajina. Zakonski osnutek terja izenačenje slovenskega in italijanskega jezika na dvojezičnem ozemlju na Tržaškem in Goriškem in v Videmski pokrajini. Poleg tega vsebuje osnutek določbe o enakopravnosti slovenščine v izvoljenih organih ter organih oblasti.
BEOGRAD. — V ponedeljek je jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito odpotoval na večdnevni obisk v Sovjetsko zvezo, kjer je gost najvišjih državnih in partijskih voditeljev. Obisk in razgovore med vodilnimi predstavniki Sovjetske zveze in Jugoslavije z velikim zanimanjem spremlja široka mednarodna javnost. V drugi polovici junija pa bo predsednik Tito obiskal tudi še Poljsko, kamor sta ga povabila državni svet in vodstvo združene delavske partije.
BERLiM. — V veliki dvorani nekdanjega berlinskega zavezniškega sveta v zahodno-berlinskem okraju Schoneberg so zunanji ministri Amerike, Anglije, Francije in Sovjetske zveze zadnjo soboto podpisali berlinski sporazum, o katerem so se veleposlaniki štirih velikih sil pogajali skozi 18 mesecev. Berlinski sporazum potrjuje politični status quo v nekdanji nemški prestolnici. Zahodni del Berlina je posebna enota pod pokroviteljstvom zahodnih sil, vendar pravno, gospodarsko in kulturno tesno povezan z Zahodno Nemčijo. Vzhodna Nemčija in Sovjetska zveza pa jamčita za nemoten osebni in blagovni tranzit med zahodnim Berlinom in Zahodno Nemčijo. Ob podpisu sporazuma so zunanji ministri štirih zavezniških sil poudarili zgodovinski pomen tega dogodka in sporazum imenovali simbol popuščanja napetosti.
MEW YORK. — Varnostnemu svetu Združenih narodov meseca junija predseduje jugoslovanski predstavnik v svetovni organizaciji veleposlanik Lazar Mojsov, ki je bil svoječasno jugoslovanski veleposlanik na Dunaju. Jugoslavija je zdaj že tretjič članica varnostnega sveta, poleg glavne skupščine najvažnejšega organa Združenih narodov. Večkratna izvolitev Jugoslavije za članico varnostnega sveta nedvomno pomeni visoko priznanje njeni politiki, ki je bila vedno usmerjena v prizadevanje za utrditev miru in sodelovanje med narodi.
PARiZ. — V svetovnem tisku se vedno spet pojavljajo vesti o tem, da je najožji Hitlerjev sodelavec Martin Bormann še živ. Zdaj prihajajo take vesti iz Pariza, kjer vedo povedati, da živi Bormann v Boliviji, skrit v nekem samostanu, od koder naj bt vodil neko veliko trgovsko družbo. Po istih vesteh ima Bormann okoli sebe še druge nacistične veljake. Podatke o Bormannu in njegovih pajdaših je skupina Nemcev, ki živijo v Boliviji, poslala 33-letni Beathi Klarsfeld, ki živi v Parizu in se bavi z iz-sledovanjem nekdanjih nacističnih zločincev.
MARiBOR. — Na gradu Borlu je bii dvodnevni seminar za vodstvo klubov OZN v osnovnih in srednjih šolah z območja Štajerske. Mladi udeleženci tega seminarja so se najbolj zanimali za vpraša* nja Slovencev v Avstriji in Italiji. Razpravljali so o tem, kako bi s svojo aktivnostjo v klubih OZN prispevali k reševanju mnogih doslej še premalo upoštevanih pravic zamejskih Slovencev. V Sloveni^ deluje 360 klubov OZN z okoli 8000 člani-Republiška konferenca klubov OZN bo po* dobne seminarje organizirala tudi v drugih pokrajinah. Osrednja tema teh seminarjev so narodnostne manjšine, katerih problema* tiki posvečajo v klubih posebno pozornost-
MEW YORK. — Glavni tajnik Združenih narodov dr. Kurt Waldheim namerava po vrsti obiskati vse države, ki so včlanjene v svetovno organizacijo. Za prvo polovico junija ima predvidene obiske na Švedsken* in Cipru ter v Turčiji, Grčiji in Maroku-Dne 5. julija bo na povabilo poljske vlade odpotoval na Poljsko, medtem ko bo 1?* julija obiskal Sovjetsko zvezo.
SALERMO. — Več kot 70 slik znamenitih italijanskih
ukradem" mojstrov ^
vrednosti več sto milijonov lir so odkrili Eboliju v bližini južnoitalijanskega mest^ Salermo, in sicer v dveh samostanih ter ^ stanovanju nekega duhovnika. Policija sporočila, da bodo proti patru in proti op^i tinjam obeh samostanov uvedli kazensk' postopek zaradi prikrivanja, medtem ko r bil kot glavni krivec priprt neki trgovec ^ starinami, ki je bil zaradi podobnih dejali že kaznovan. V Italiji se zadnje čase mn<^ žijo tatvine dragocenih slik in drugih urn^" nin.
TRADiCiONALNA ŠOLSKA AKADEMiJA:
D!JAK! SLOVENSKE GMNAZIJE
so se predsfa^Vi s pesfrm? sporedom
V nedeijo popoidne je bita veiika dvorana ceiovške Deiavske zbornice spet prizorišče tradicionaine akademije, ki jo vsako ieto prireja zvezna gimnazija za Siovence v Ceioveu. Vabita so se odzvati predvsem starši naših srednješoicev, pa tudi mnogi drugi so prišii, da si ogtedajo spored, ki so ga pripraviti dijaki in njihovi profesorji. Navzoče je uvodoma v imenu ravnatetjstva pozdravit prof. Miian Kup-per. Posebej je izreke) dobrodošiico števiinim predstavnikom javnega in kutturnega iivtjenja tu in onstran meje, potem pa ugotovit, da je to ie štirinajsta akademija v 1$. tetu obstoja stovenske gimnazije v Ce-tovcu. V tem šoiskem ietu je na šoii 421 dijakov, od tega 36 maturantov, medtem ko je za prihodnje šoisko teto ie zdaj prijavtjenih več kot 70 novih dijakov. Z zadovotjsfvom je poudarit, da je tastno po-!iopje po 14-tetnih obtjubah končno te v gradnji ter tzreket tozadevno zahvato uradu zveznega kancterja
Med častnimi gosti nedeljske prireditve so biti jugoslovanski generalni konzul v Celovcu Bojan Lubej, prelat Aleš Zechner v zastopstvu ceiovškega Škota, vodja manjšinskega oddelka pri deželnem šolskem svetu za Koroško okrajni nadzornik Rudi Vouk z drugimi zastopniki šolskih oblasti, samostojna svetovalka Lojzka Virtič za sekretariat za prosveto in kulturo SR Slovenije, predstavnik prosvetnih in kulturnih Ustanov Slovenije Lipužič, prorektor dr. Janez Milčinski s profesorji tjubtjanske univerze in drugimi šol-
DOMAČA KNJiŽNA NOVOST:
in pristojnim ministrstvom.
niki iz Slovenije, deželni poslanec Hanzi Ogris, predstavniki slovenskih organizacij in ustanov iz Italije ter predstavniki narodnih in kulturnih organizacij koroških Slovencev.
Za svojo prireditev so dijaki slovenske gimnazije letos spet pripravili pester spored, katerega težišče je tudi tokrat bilo na pevskem področju. Predstavili so se v mladinskem zboru, ki ga je vodil prof. Jože Ropitz, nadalje v izbranem, fantovskem in združenem zboru pod vodstvom prof. Jožka Kovačiča ter
Zbirka otroških pesmi
našega pesnika Valentina Polanska
Naš domači koroški pesnik Valentin Polanšek je v samozaložbi izdal drobno knjižico z naslovom „Čin-ček". V njej je zbral 29 pesmic, ki jih je namenil našim najmlajšim. Pripoveduje jim o drobnih doživljajih doma v družini, v soseščini, na vasi, v Širšem svetu, riše jim lepote narave in jih seznanja s pojavi v življenju.
Kratek uvod knjižici je napisal slovenski pesnik Jože Šmit. Med drugim ugotavlja, da se pesnik Valentin Polanšek v svojih otroških pesmih, zbranih v tej knjigi, obrača na mlade koroške bralce s tisto neprisiljeno igrivostjo, ki je značilna za najboljše slovenske mladinske pesnike od Frana Levstika, Otona Župančiča in Iga Grudna naprej. Ob koncu pa poudarja, da gre za knjigo, ki bo draga otroku, za katerega je tudi napisana. „Pomaga!a mu bo doživljati njegovo otroštvo, mu potrjevala veljavo slovenske govorice in pisane besede in mu nadalje odpirala pot do lepot slovenske knjige. Tako upam, ne, prepričan sem o tem, zato knjigo Vsem otrokom toplo priporočam."
Temu priporočilu se lahko v polni meri pridružimo, ker smo prav tako Prepričani, da bodo otroške pesmice Valentina Polanška našle odprta srca pri mladih bralcih.
Knjižico je Simon Olip iz Sel o-premil in s tem obogatil z lepimi, posebno za otroško oko izredno prikupnimi ilustracijami. Zvezno ministrstvo za pouk in umetnost na Dunaju pa je zbirko „Činček" odobrilo kot razredno čtivo za pouk na dvojezičnih ljudskih šolah na Koroškem od 1. do 4. šolske stopnje.
Staršem priporočamo, da svojim otrokom kupijo zbirko pesmic; napravili jim bodo veliko veselja. Knjižico lahko dobite tudi v knjigarni yNaša knjiga" v Celovcu. Cena znaša samo 17 šilingov.
kot gimnazijski oktet, katerega vodi sedmošolec Pavel Olip.
Predaleč bi vodilo, če bi hoteli podrobno opisovati celotni pevsko-glasbeni del prireditve. Naj zato le kratko navedemo, da so dijaki v posameznih zborih izvajali tako narodne kot umetne slovenske pesmi raznih avtorjev, katerim so dodali še napeve drugih narodov. Kot solisti so nastopil! prof. dr. Janko Zerzer, maturant Bartolomej Lam-pichler in šestošolec Jože Kežar, posebno prisrčno pa je občinstvo sprejelo najmlajšega dirigenta — prvošolca Štefana Sadjaka. Kot in-štrumentalni prispevek pa naj omenimo uvodno fanfaro, ki sta jo izvajala sedmošolca Foltej Thaler (trobenta) in Toni Schellander (pozavna), ter nastop ansambla ^Veseli študentje", ki je pod vodstvom Pavla Olipa zaigral nekaj Avsenikovih poskočnih viž.
V obliki zborne recitacije ali scene z glasbo .Playback", ki jo je pripravil prof. Jožko Kovačič, so dijakinje in dijaki višjih razredov skušali problematiko današnjega sveta in človeštva prikazati na primerih mase, lakote, nesnage, boga in ljubezni, medtem ko so dijaki nižjih razredov kot nemški prispevek izvajali skeč .Der gute Rat", ki ga je po starem besedilu posebej za to priložnost priredil prof. dr. Janko Zerzer. Ne nazadnje pa je kot bistven sestavni del sporeda treba o-meniti še povezovalne besede, ki jih je napisal prof. Janko Messner, sproti napovedovala pa petošolka Andreja Zikulnig.
Za vse, ki so sodelovali pri nedeljski prireditvi, lahko ugotovimo, da so bili pri stvari s polno zavzetostjo ter so se številnim obiskovalcem predstavili s sporedom, kot smo ga vajeni že od prejšnjih akademij slovenske gimnazije v Celovcu.
Teden srečanja v Celovcu
Mestna občina Ceiovec in radio Cetovec tudi tetos prirejata, kakor smo v našem iistu ie poročati, tako imenovani Teden srečanja, in sicer v dneh od 11. do 18. junija.
V okviru tega tedna bodo skiadafeiji in književniki razpravijaii o vprašanju, aii je poetičnega konec. V ta namen bodo prirejeni simpoziji, koncerti in iHerarni večeri, kjer bodo sodeiovaii domači in tuji strokovnjaki.
Teden srečanja se bo tudi iefos zakijuči) s koncertom ijudske gias-be in pesmi, ki bo v petek 16. junija v Domu giasbe in kjer bodo sode-iovaie skupine iz Koroške, Siovenije in Furianije-Juiijske krajine, ter v soboto prav tako v Domu giasbe s foikiornim festivaiom, kjer se bodo skupinam iz Avstrije in Jugosiavije pridruiii) še ansambii z Danske in Madžarske.
V	A B j L O
na
TEDEN
SLOVENSKEGA
FILMA
OD 19. DO M. JUNIJA 1972
V	VOLKSKINU V CELOVCU
Prireja .AK1ION DER GUTE FiLM"
ob sodelovanju Slovenske prosvetne zveze in Krščanske kulturne zveze
SPORED
B Ponedeljek 19. junija ob 20. uri otvoritev
celovečerni film „T!STEOA LEPEGA DNE", filmska komedija, režija France Štiglic; dva kratka predfilma.
B Torek 20. junija ob 18. uri
celovečerni film .NE VRAČAJ SE PO iSTi POT!", socialno-kritični film Jožefa Babiča; dva kratka predfilma; ob 20. uri
RETROSPEKTiVA KRATKiH SLOVENSKiH FiLMOV
B Sreda 21. junija ob 18. uri
celovečerni film .PROTEST", socialno-kritični film Fadila Hadžiča; dva kratka predfilma; ob 20. uri
celovečerni film .NA PAPiRNATiH AViONiH", ljubezenski film Matjaža Klopčiča; dva kratka predfilma.
B Četrtek 22. junija ob 18. uri
celovečerni film .SAMORASTNiKi", režija Igor Pretnar; dva kratka predfilma; ob 20. uri
celovečerni film .SEDMiNA", režija Matjaž Klopčič; dva kratka predfilma.
OD 19. DO 22. JUNiJA V CELOVCU:
Teden
slovenskega filma
Kot je razvidno iz zgornjega vabila, bo v dneh med 19. in 22. junijem v Celovcu teden slovenskega filma. Prireja ga „Aktion der gute Film", pobudo za to pa je dal Horst Dieter Sihler ob priliki premiere filma „Na klancu", ki ga je našim gledalcem posredovala Slovenska prosvetna zveza in ki je, kot znano, doživela izredno velik uspeh.
Na tej prireditvi sodelujeta tudi obe slovenski kulturni organizaciji SPZ in KKZ, tako da je s slovenske strani dana vsa širina. S tem pa seveda ni rečeno, da je teden slovenskega filma namenjen samo slovenski publiki, marveč celotnemu prebivalstvu Koroške, zlasti Celovca. Prireditev bo brez dvoma lepa priložnost za spoznavanje filmske u-stvarjalnosti v Sloveniji. Za razumevanje filmov je prireditelj poskrbel za ustrezne prevode v nemščino, da bo tudi nemški gledalec lahko sprejemal dogajanje na filmskem platnu.
Iz objavljenega sporeda je razvidno, da bo v teh dneh celovški Volks-kino predvajal šest celovečernih slo-
venskih filmov s primernimi predfilmi, razen tega pa bo ena predstava posvečena retrospektivi slovenskega kratkega filma. V tej retrospektivi bodo zajeti tako dokumentarni, kot risani filmi in bodo obiskovalci imeli priložnost spoznati pester pregled tovrstne filmske ustvarjalnosti, ki se bistveno razlikuje od igranega filma. V izboru so zajeti najboljši slovenski filmi (film .Na klancu" zaradi nedavne premiere v izboru ni zajet), ki so dosegli lepe uspehe tudi v mednarodni javnosti.
Teden slovenskega filma bo brez dvoma velik kulturni dogodek, predvsem za ljubitelja slovenske filmske umetnosti, za katere bo to edinstvena priložnost, da vidijo najboljša dosežke s tega področja. Vstopnice bosta imeli na razpolago tudi obe slovenski kulturni organizaciji v Celovcu in vsem včlanjenim društvom svetujemo, da jih za predstave, ki jih njihovi člani želijo videti, naročijo pri le-teh. Seveda pa bodo vstopnice na voljo tudi pri blagajni Volkskina v Celovcu.
^--------- DRUGA KNJiGA
Svobodo vsem stvarem! To je bilo Markovo geslo — Sanje o družbi, kjer bodo vsi enaki in bo vsak počenjal, ^ar se mu bo ljubilo, razen zločinov.
Začel je odpirati kletke in spuščati iisice na prosfo. t*ri tem ga je navdajal blažen občutek — kakor takrat, ^adar se je razpočila velika mina. Na vsem lepem pa ga ie zmotilo rohnenje motorjev. Sredi dela je obstal kot okopan:
.Gredo! O, kako mi je to noč naklonjeno nebo, da lohko opravljam dobra dela!" je mrmral v kocinasto brado sunkovito razkleni) ključavnico mreže, kjer je biio veliko t'sic. Živali so se mu med nogami zapodile v gozd.
Potem je izvlekel parabelo in steke! s fantom nazaj k zasedi. Bila sta že v gozdiču, ko je prvikrat zagrmelo; Preden pa je naletel na mino drugi kamion, je Marko planit v zaklon k Primožu in jei streljati po Nemcih.
.Imaš lisico?" je zarju! Primož.
.imam jo! Več je vredna kot vsi ti Nemci. Vse sem Spusti), ves gozd jih je poln," se je dri dinamitar in nažigal Po koioni.
.Marko, umaknimo se, dokler je čas," je predlagal *rimož, kajti Nemci so začeii streljati že na bok zasede.
Marko je bi! takoj za to. Imet je svoj plen — lisico.
Drug za drugim so zapustiti položaj. Umikali so se
naravnost čez polje. Če bi jo mahnili po gozdiču proti sotočju rek, bi jih tam lahko prestregli Nemci. Sredi polja jih zagotovo ne bo nihče čakat. Pri iskanju smeri so se ravnali po ognjih dogorevajočih postojank in temnih hribčkih okoli jezera, kjer je čakal na Nemce Dren s svojim bataljonom.
Sli so kar čez žitna, krompirjeva in koruzna polja. Na prevalu med dvema gričema jih je ustavi! stražar Drenovega bataljona, ki je bi! obdal z zasedami glavne policijske postojanke. Zvedeli so, da se bo bataljon umikai kar čez reko. Dren in Vojko sta zbirata zasede, razočarana, ker ni bilo Nemcev, ki so jih bili pričakovali.
Prva zaseda z dvema strojnicama se je bila ugnezdila na prvem klancu, le streljaj od postojanke. Na vzpetinah za vasjo, od koder je bil razgled na polja in sadovnjake, sta bili ukopani dve težki strojnici, v loku pa še šest lahkih. Nemce bi bili spustili ,v vrečo", jih naklestili in se premaknili na nove položaje.
Vojko je bil vznemirjen. V soju luči postojanke je videl domačo streho. Imelo ga je, da bi se spustil v korito in se po potoku priplazi) domov. Toda bil je vodnik zased in poznal je reko, koder naj bi se umikale. Zato ni maral in ni mogel tvegati. Ko Nemcev le ni biio, bi bii šel najraje z obema strojnicama kar nad postojanko. Tega pa ni smel, ker ni bilo v načrtu.
Vse je bilo mirno tudi na bohinjski cesti, kjer so blizu garnizona zakopati mine. Tudi Orlov je zaman čakal v zasedi.
Opeharjena za uspeh, sta Dren in Vojko pripeljala še najbolj oddaljene zasede na zborno mesto. Tam je že razgrajat s svojimi Marko, od nekod pa je prišel s svojo skupino še Blisk, ki je bi) s terenci zapleni! v nemški konjušnici bivše dvorne konje.
.Saj mi boste posodili enega, prekleto sem utrujen," je moledoval Marko.
.To je konj kralja Zedinitelja Aleksandra, ki ga je podedovalo visočanstvo knez Pav!e!" je pojasnil neki terenec.
,Če je tako, se mu do tal odkrijem, preden bom posadil nanj svojo proletarsko zadnjico in svojo srebrno lisico!"
Iz teme se je utrgal Dren in pričel zmerjati:
.Kolona gre naprej, stroga tišina in razmik! Orkama-dona, Marko! Ali vemo, kaj bo ob reki?"
.Kaj me briga! Mir nam daj! Mi smo se boriti, vi pa ste spali vso noč. Kar pridejo naj, aufbiks!"
Zajaha! je kraljevega konja.
Vojko je bii z Jeienom in njegovim vodom na čelu. Takoj za vasjo je zavil na livade. Noč je bledela in gaziti so rosno travo. Samo dober kilometer daleč so se utrinjale rakete. Do reke jih je pripeljal brez nezgode. Tam je iskat plitvino, ker so mostove porušili Nemci.
Vojko je poiskal prod, kjer se je reka pretakala v ovinek in je bila zelo široka, zato pa tudi plitva. Tu se je pred nekaj leti igral kot otrok, nabadal kapetjne, lovil postrvi in jih pekel na žerjavici. S spominom na dom in na otroška leta, ki jih je preživel v gozdu, gorah in ob vodah, je zagazil v mrzlo reko. S palico v roki jo je prebredel in z njim ves Jelenov vod, ki je na drugem bregu takoj napravii zasedo in zavaroval prehod.
Na produ je nenadoma nastal vrišč. Marko je prihaja) na kra!jevem konju, te-ta pa se je ob strugi ustavil in ni hotel nikamor naprej. Vsi so se mu režali, to pa ga je raztogotilo. Nekajkrat je sunil konja s petami v rebra in ga usekal s parabelo po boku, da je votlo zabobnelo.
.Merjasec ti kraljevski, seme potuhnjeno, aristokratsko, ti bom že dal hudiča!" se je penit in mu z vso močjo nategnit uzdo.
Slovensko prosvetno društvo „Bilka" v Bilčovsu
Vabilo
na
PEVSKI KONCERT
v soboto tO. junija 1972 ob 20. uri v dvorani pri Miklavžu v Bilčovsu.
Gostoval bo moški zbor .France Prešeren" iz Boljunca pri Trstu. Na sporedu bodo slovenske narodne in umetne pesmi. Ljubitelje lepega petja prisrčno vabimo k številni u-deleibi. S svojim obiskom boste hkrati počastili naše slovenske brate s Primorske.
Odbor
Slovensko prosvetno društvo .Edinost" v Škoflčah
Vabilo
na
PEVSKI KONCERT
v soboto 17. junija 1972 ob 20. uri v dvorani pri Kreuz-wirtu pod Jerberkom. Gostoval bo moški pevski zbor DPD Svoboda in Inštru-mentalni ansambel .Veseli hmeljarji" iz Žalca. Na sporedu bodo slovenske narodne ln umetne pesmi.
Ljubitelje lepega petja in veselih viž vabimo k številni u-deleibi.
Odbor
Mtadinski obisk
Pred nedavnim so na povabilo slovenske mladine na Koroškem igralci in pripadniki Dramskega krožka l. gimnazije v Ljubljani gostovali v slovenskem Dijaškem domu v Celovcu z Linhartovo Županovo Micko. Uprizoritve tega dobro uspelega dramskega dela so se poleg gojencev internata udeležili tudi profesorji in dijaki slovenske gimnazije v Celovcu.
Slovenski dijaki in dijakinje iz Ljubljane so se zadržali na Koroškem dva dni in ta čas izkoristili za navezovanje stikov s koroško slovensko mladino. Ljubljanski dijaki so povabili koroške slovenske dijake na protiobisk, ki naj bi služil utrjevanju medsebojnega prijateljstva in poglabljanju sodelovanja obeh mladinskih organizacij.
HULmRNO-PROSVEIMA POMLAC
med S!ovenci v Kanadski do!ini
Slovenski del prebivalstva Kanalske doline je imel pred nedavnim svoj veliki kulturni praznik, ki hkrati predstavlja prelomnico v kulturnem izživljanju Slovencev na tro-jezičnem ozemlju Kanalske doline.
V nedeljo 28. maja je Stalno slovensko gledališče iz Trsta skupaj z novo ustanovljenim pevskim zborom iz Žabnic .Višarski zvon* priredilo v največji trbiški dvorani .Citta* kar dve predstavi znane Stokove komedije .Trije tički* ter dva koncerta novo ustanovljenega mešanega pevskega zbora .Višarski zvon* ter nekoliko manjšega otroškega pevskega zbora, ki sta oba nastopila pod vodstvom Avgusta Ipavca. Obe prireditvi sta bili popolnoma razprodani. To prvo srečanje Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta s pevskim zborom .Višarski zvon" odpira nove poti za razvoj kulturnega in narodnostnega izživljanja v Kanalski dolini.
Veliki mešani pevski zbor, ki šteje danes 50 pevcev, izvira iz prvotnega pevskega društva .Planinka* v Ukvah, od koder je tudi prišla zamisel o velikem pevskem zboru, ki naj bi zajel tudi ostale pevce Kanalske doline. Vodji pevskega zbora .Planinka" v Ukvah Francu Sivcu je priskočit na pomoč kobariški kaplan A. Ipavec, ki se je z vso vnemo lotil dela. Tako je nastal novi in večji zbor .Višarski zvon", ki ima sedaj svoje središče v Žabnicah.
Prireditve so se poleg številnih domačinov udeležili med drugimi tudi generalni konzul SFRJ iz Trsta Boris Trampuž, predsednik SSG Josip Tavčar ter člana izvršnega od-
bora SKGZ iz Trsta F. Benetič in M. Košuta.
V bližnji prihodnosti je pričakovati, da bo tudi v Rablju nastal nov slovenski pevski zbor. Voditelji SSG pa so Slovencem v Kanalski dolini zagotovili, da bodo temu nastopu sledila še nadaljnja gostovanja slovenskega gledališča iz Trsta.
Koroški Slovenci se skupno s Slovenci v Kanalski dolini veselimo kulturno-prosvetne pomladi, ki je zajela skrajni severovzhodni kot sosednje Italije. Hkrati iskreno čestitamo k lepemu uspehu.
Izlet na Jepo
Slovensko planinsko društvo v Celovcu vabi člane In prijatelje na Izlet na Jepo (2143 mj.
Odhod v nedeljo 11. junija ob 7. url zjutraj od .Koče nad Arlho-vo pečjo* na Bleščeči. V koči je seveda možnost prenočevanja. Pogoj za uspeh ture je dobra obutev.
S planinskimi pozdravi!
Odbor
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V CELOVCU
Vabilo na
PR!RED!TEV ZA SLOVENSKE ZDOMCE
v nedeljo 18. junija 1972 ob 15. uri v Koipingovi dvorani v Celovcu
GOSTUJEJO:
#	Igralska skupina PD .Loče" s komedijo Matajev Matija
#	Loški oktet
^ Ansambel ZDOVC iz Slov. Konjic Slovenski zdomci prisrčno vabljeni
Odbor
ZVEZE KOROŠKiH PARTIZANOV
V nerJe/jo 2#. 77Mj% ;e M	v :M spoMr:	E
E pMJ: DorMfMCM Mrrrs^i' čed, ;e Md zdAu^tno poMd J2.	jš
=	2244 pr:	Md
Zvezd MroLM? pdr::zdMOV č%t: zd svojo čds:no Jo/zMosf, M = S se :s&reno Zd^vd/: vserw, so prrspevd/: zd spo?neH;&, MStvdr:Y; po- = = goje Zd posrdv:fev ter soJe/ovd/: pr: o^^rrvdrrjd sponrerM^d. Ne E =	(?: fK&dj HdVdjd/: posdrnezM:^ ose%*, orgdr?:zdc:j :M KStdMOV, ve/jd =
= Zd^vd/d prdv vse?n, so MMrM/: powdgd/:, Jd je spoMMMS&d š = svečdMOst Hd Nowe/jHK fd&o KSpesHo pote&d/d.
Ndw vsew je v zd^osčenje, ^d je Md s/dvnost zgovoren :zrdz E E ^vdJežnegd spow:nd vsem ::'s::'nz, so se ^ord: :n žrtvovd/: zd v:-	=
E so^e :efedJe č/oveštvd, :n ^d je MrM Md wogočnd Wdn:jestd- š E c:jd o^/očne vo/je, dd Aočewo :ew :dcd/ow ostdt: zvest: fdd: v ^o-	=
§ dočc.	^
GJdvn: o d o r	=
venski
BO GOSTOVAL V SELAH
V okviru kuiturne izmenjave med pobratenima občinama Sele ln Škofja Loka bo gostova!
SLOVENSKI OKTET
v nedeljo 18. junija 1972 ob 14. uri v farni dvorani v Seiah. Ljubitelji lepega petja prisrčno vabljeni!
Združite obisk koncerta Siovenskega okteta z izletom v naš lepi gorski kraj.
Občinski odbor Sele
SAO NAROONE NESTRPNOST!
Slovenske organizacije in ustanove, ki imajo svoj sedež v celovški Gasometergasse 10, so narodnim nestrpnežem očitno posebno boleč trn v peti. Že ponovno se je zgodilo, da so .neznani storilci" poškodovali oziroma nasilno odstranili in odnesli dvojezične napise teh organizacij.
Sele pred nekaj tedni so bili na omenjeni hiši nameščeni spet novi dvojezični napisi. Pa so prejšnji teden znova postali žrtev ponočnih junakov. V noči od četrtka na petek so se namreč ti junaki znesli nad napisom Slovenskega vestnika, na katerem jih je očitno bodla v
oči beseda .Slovenski*, kajti premazali so jo s črno barvo.
Še ni dolgo tega, ko smo v tisku nemških šovinistov brali očitek, da koroški Slovenci niti na lastnih poslopjih nimamo dvojezičnih napisov, kako jih potem moremo zahtevati od države. Mislimo, da bi bilo mnogo boljše, če bi ti čudni patrioti vzgojili najprej svoje lastne ljudi in s tem prispevali k ustvarjanju takšnega vzdušja na Koroškem, v katerem dvojezični napisi ne bi več povzročali hude krvi, marveč bi bili zunanji odraz resnične enakopravnosti obeh narodov v deželi.
Izlet naših planincev
V	četrtek prejšnjega tedna je Slovensko planinsko društvo priredilo izlet na Žingarico. V načrtu je bil izlet na Žingarico in Sinski vrh, zaradi slabega vremena, saj je ves dan deževalo, pa smo obiskali samo Žingarico — raztegnjen gozdnat hrbet severno nad Slovenjim Plajberkom, katerega najvišja točka doseže višino 1589 metrov. Ne meneč se za dež in meglo smo se preko sedla Albink (Halbingsattel, 1360 m) vrnili v dolino.
V	Slovenjem Plajberku so preko pol tisočletja kopali svinčevo rudo. Zadnjič v drugi svetovni vojni. Na to dejavnost spominjajo visoko pod grebenom Zingarice številne nasutine bivših svinčenih rudnikov, ki nemo pričajo o trpljenju rudarjev, ki so v dežju, snegu in mrazu, v nečloveških razmerah garali pod zemljo. Mimo teh nasutin pelje lepo speljana in dobro markirana steza proti grebenu Zingarice, katerega smo dosegli po enourni hoji. Še četrt ure po grebenu na desno (proti vzhodu) in dosegli smo najvišjo točko pogorja Žigarice, ki predstavlja ozko zeleno oazo, obdano z visokimi smrekami in vso posuto z belim telohom in krpami snega, ki so pričali, da je še pred nedavnim vladala v teh višinah zima.
Vedno bolj smo obžalovali, da nam ni bilo usojeno uživati razgleda s tega mesta, ki je baje čudovit.
Nismo se dolgo zadrževali na grebenu in jo kmalu urezali nazaj po grebenu proti sedlu Albink, kjer se spojita cesti iz Roža in Slovenjega Plajberka. Na sedlo vodijo iz Slovenjega Plajberka tudi ostanki ceste, ki so jo jugoslovanske čete začele graditi v predplebiscitni dobi po prvi svetovni vojni. Ker se nismo hoteli vračati po cesti, smo se pognali čez drn in strn proti dolini, kjer smo premočeni, vendar srečni zasedli avto, vključili kurjavo in odbrzeli proti domu.
Naslednji izlet na Jepo, ki bo v nedeljo, pa lahko opravimo tudi s smučmi. Spust s sedla med Jepo in Dovško Kepo za izurjene smučarje ni težaven. Odhod iz .Koče nad Ari-hovo pečjo" bo ob 7. uri zjutraj. Povzpeli se bomo najprej na planino Borovščico, pri tem pa prečkali vzhodne plazove Komnice, kjer ie v pečevju trenutno vse polno avriklja. Z Borovščice, kjer stoji Bertahutte, last beljaške sekcije Avstrijskega planinskega društva, je še eno uro in pol hoda na vrh. Skupno torej tri in pol ure.

Tone Svetino: UKANA — Tone Svetino: UKANA — Tone Svetino: UKANA — Tone Svetino: UKANA — Tone Svetino: UKANA — Tone
Tone Svetino: UKANA — Tone Svetino: UKANA —
Konj je zarezgetal !n se vzpel na noge, da se je lahko-nogi Marko komaj obdržal v sedlu. Zadaj so zamukale krave, in stroga tišina, ki jo je bil zapovedal Dren, je šla pozlu ...
V dvorskih garažah, katerih okna so sijala iz teme, so ihtavo bevskali policijski volčjaki. Potem je počilo — mina je usekala v skale nad reko. Polovica jih je mahoma polegla po tleh. Kraljevi žrebec je zarezgetal, se splašil, pričel skakati, Marko se je z vsemi silami tiščal v sedlu, lisica mu je bingljala po koščeni zadnjici, dokler ni v velikem loku zletel s konja v grmovje na obrežju in stokaje obležal.
.Primite ga! To je konj za komandanta divizije!" je zastokal Blisk.
Na srečo je bit žrebec navajen obeh kobil in je napravil samo eleganten krog po travniku, kot bi hotel pokazati, kako tečejo kraljevi konji. Še nekajkrat je zarezgetal, potem pa se je pustil ujeti. Prihitela je Ana, pomagala Marku na noge in ga povprašala, če lahko kaj obveže, pa ji ni bilo treba. V skalovje nad vodo je udarilo še nekaj min, da so se hitro spravili čez vodo. Marka in Ano pa je prenesel na hrbtu najbolj krotek konj v bataljonu, ki je bil pritovoril plastik.
Jutro je zateklo bataljon sredi pobočja Jelovice, v gorski vasici Kupljeniku, pri Primažkovi in Oblakovi domačiji. Ženske so jih pogostile z mlekom in pšeničnim sokom.
Tu so lahko v miru občudovali uplenjene konje. Bili so norveški serci kavne barve z ostriženo grivo, sredi hrbta črni.
Drugo čudo je bila Markova lisica. Z Vojkom sta jo drla na klopi pred hišo; nič koliko radovednežev je gledalo njuno početje. Tudi Primažkov ata je prisedel in se čudil. Videl je bil že mnogo lisic, pa so bile vse rjave. Modrikaste zares še ni videl nobene. Marko je vihal nos in cukal žganje.
.Zakaj je modra?" so povpraševali borci.
.Ker ima modro kril Kaj pa delajo komisarji? Ali vam niso povedali, da ima aristokracija modro kri? Takšno imajo tudi njihove lisice in najbrž tudi ti konji," je resno govoril Marko, medtem ko je Vojko, vajen odiranja lisic, že vlekel dragoceni meh živali čez glavo.
Niso se še vsi najedli, ko je pridirjal obveščevalec s sporočilom, da je krenila iz kasarn močna kolona vojske in zavila v gozd čez reko. Ker Dren ni maral izpostavljati vaščanov nevarnosti — že od začetka vstaje so neumorno delali za partizane — je ukazal umik na Jelovico.
Ko je Vojko segel Primažekovemu očetu v roko, ga je mož potegnil za seboj v kuhinjo. Poznal ga je že dolgo, saj ga je oče kot otroka v nahrbtniku nosil tod mimo na Jelovico, kot fantič pa se je podil za živino po njegovi planini. Mati mu je dala dve klobasi in pol hleba kruha. Vojku so se razlezla usta v širok nasmeh. Nahrbtnik je zarežal in hlastno pogoltnil dar.
Pred vrati je rogovilil Orlov in priganjal pratežnike, ki so bili natovorili kar umazane kotle. Kolona se je vzpenjala strmo navkreber v zavetje gozda.
22
Neposredna bližina kraja, kjer je med pogovori z Wol-tom prebila mnogo prijtenih ur, je v Ani vzdramila čustva, ki so zamotale njen odnos do Primoževe ljubezni. Vzpenjali so se čez senožeti pod vrh roba Jelovice in vseskozi imeli pod seboj kot na dlani jezero z otokom in gorami v ozadju. Minilo je že precej časa, odkar je z Woltom zvonila na otoku z zvoncem želja, odkar ji je major ob večerih dvoril, ona pa se je upirata in mu prav s tem vzburjala nepotešeno strast, še zdaj se ni mogla povsem znebiti njegovega vpliva. Nad njo je visel kot temna senca zlo-
vešče ptice, zaradi katere se je prebujala sredi noči, imela privide in čutila globoko v sebi čuden strah.
Nekaj ji je govorilo, da je Primož razdvojen, da ob njej ni brezpogojno srečen; tega mu ni mogla zameriti-Nakopata mu je že hude nevšečnosti. Težko je prenaša! maščevanje Orlova. Ta mu ni nikoli pozabil pokazati prezira, češ da ima za dekle gestapovko, ne glede na to, s kakšno nalogo so jo poslali nazaj v četo.
Sicer je bil Primož do nje prijazen in topel, toda takšen, kot je bil poprej, takrat, ko sta blodila po idrijskih gozdovih, ni bil več. V njem je ležalo nekaj trpkega, bolestnega, kar je skrival tudi pred njo in pred čimer je skušal ubežati.
Njen ponos je peklil občutek, da jo ljubi iz usmiljenja, da se bo nekoč odvrnil od nje in jo zasovražil tako, ko! zna sovražiti samo on. Njegova čustva so bila težka ie vztrajna kot pri malokom. Čutila se je krivo, zato je skušala biti z njim vse bolj nežna, pozorna in prijazna, hkrati pa se je hudo bala, da jo bo imel za vsiljivko.
Neprestani boji, pohodi, množica dogodkov — vse je onemogočalo, da bi se z njim lahko pogovorila in skušala najti izhod, ki bi bil sprejemljiv in pravičen za oba. ČiU bolj je bil molčeč in zamišljen — včasih je bil v zamišljenosti čisto odsoten — tem bolj si je želela pogovora z njitn-Rada bi ga razvedrila, saj ji je pomenil vse, za kar se ji je zdelo vredno živeti. Ona mu je bila pomagala ozdravi!' pekočo rano osamljenosti. Pri tem pa mu je nehote zadale novo in še globljo rano, ki jo ozdravlja samo beg ati srrtd ali veliko odpuščanje ...
Ko so se na obrobju gozda vrh senožeti Prihoda zlekni* li na sonce, je prišla k njemu. Bil je sam, precej daleč od drugih.
,Primož, zakaj si tako zamišljen?" ga je ljubezni^ ogovorila.
Si
k:
6
k,
J/
k
i<
k
t<
o
Stovensko prosvetno društvo RADtŠE
vabi na tjudsko igro
lovski tat
V nedetjo 11. junija 1972 ob %3. uri popoidne v dvorani Pd cerkvi na Radišah. Ljubtteiji odrske umetnosti, Posebno pa naš! iovci, prisrčno vabijeni!
Odbor
Koncert
graških študentov
Krščanska, kulturna zveza vabi na
pevski
koncert
v soboto 17. junija ob 20. uri v Mestnem domu v Šmohorju. Nastopata mešani zbor „ Jakob Peteiin-GaHus" iz Celovca (dirigent Jožko Kovačič) in folklorna skupina .Planina" iz Sel.
Prijatelji in ljubitelji lepe pesmi prisrčno vabljeni!
Stovensko prosvetno društvo .Danica" v Št. Vidu v Podjuni je tetos prirediio že vrsto kulturnih prireditev, predvsem društveni pevski zbor. V okviru svojih prireditev je izvedio tudi nekaj gostovanj skupin sosednjih prosvetnih društev, nekaj tudi iz Slovenije. V tem sklopu je v soboto 27. maja imelo v gosteh pevski zbor graških študentov, ki je koncertiral v dvorani gostilne pri Voglu.
Gostujoči pevski zbor je v imenu SPD .Danice" pozdravil Stanko Wakounig, zatem pa je mlade pevce pozdravil s svojo pesmijo še pevski zbor domačega društva, nakar je zbor graških študentov pričel s svojim koncertom. O kvaliteti tega zbora, ki je pel pod vodstvom Aleksa Schusterja tu ne bomo posebej pisali, saj je njegova pevska
raven večini bralcev znana, ker je s svojo pesmijo gostovat ie v neštetih krajih na Koroškem. Kljub temu pa moramo povedati, da je koncert graških študentov v Št. Primožu za obiskovalce bil lep kulturni užitek. Posebno nas je navdušila slovenska narodna pesem, zlasti čudoviti solistični vložki. Pravtako so našle topel sprejem tudi pesmi drugih narodov, skratka, bilo je lepo. Škoda je le, da na koncertu ni bilo toliko ljudi, kot smo jih sicer na prireditvah v Št. Primožu vajeni. K temu pa je brez dvoma pripomoglo izredno slabo vreme tistega večera, gotovo pa tudi neugoden termin koncerta, saj sta sledečo nedeljo med drugim bili napovedani dve veliki prireditvi. Graškim študentom se za lep pevski užitek prisrčno zahvaljujemo in prepričani smo, da bodo še prišli med nas.
Slovenski študentje
OBtSKAL! SOVJETSKO ZVEZO
Bmca
Prejšnji petek je deželni glavar 'fta izročil skupini šolnikov de-.'ste s katerimi jim je bil podeljen Ostni naslov kot priznanje za nji-°ve zasluge v učiteljskem poklicu.
odlikovanci je tudi šolski rav-^otelj Jožet Jahn z Brnce, ki je bil ^enovan za višjega šolskega svetla. Ravnatelju Jahnu, ki že 25 . * vzorno in vestno izpolnjuje svo-^ službene dolžnosti na brnški šoli, visokemu priznanje iskreno česti-'Ofo!
V drugi polovici minulega meseca se je na povabilo centralnega komiteja sovjetske mladine mudila v Sovjetski zvezi delegacija slovenskih študentov iz Koroške, katero je spremljal deželni tajnik Komunistične stranke Avstrije Raimund.
Delegacija se je mudila v Moskvi in glavnem mestu letonske republike Rigi. Ob tej priložnosti je obiskala razna podjetja in ustanove in imela z njihovimi predstavniki in pripadniki razgovore o življenju in sodelovanju številnih ljudstev v Sovjetski
zvezi ter o vprašanjih gospodarskega in družbenega razvoja.
V Moskvi je delegacija prisostvovala tudi jubilejni slavnosti ob 50-letnici ustanovitve pionirske organizacije, ki se je odvijala na Rdečem trgu. Prav tako je obiskala Leninov mavzolej, v Rigi pa si je ogledala veliko tovarno, kolhoz in sanatorij ob morju.
O svojih vtisih v Sovjetski zvezi so študentje govorili v oddaji moskovskega radia.
Mtadinski dan v Žetezni Kap!i
Pokrajinski odbor Katoliške mladine vsako leto na praznik sv. Tro-
g"""wnii!nmun)nmtm))HHnnnin)timnmu)]unmi)nn)tnmtmmmnmnmHinmnnimnnnimnm)m)nnni
^ SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO BtSERNtCA V CELOVCU E
vabi
predavanj
o novejšt siovenski zgodovini
petek, 9. junija 1972, ob 20. uri univ. prot. dr. Metod Mikuž: Čas
narodnoosvobodttne borbe E

Predavanje člana ljubljanske univerze bo ob navedenem času E v dijaškem domu v Tarviser Strahe 16
'""ummnmummmttumummHmmmHomHtmmmmmmmnnmmHmtmmmmmtttutummnmttuT
jice priredi mladinski dan. Tokrat ga je priredil v Železni Kcrpli in sicer pod geslom .Cerkev vedno mlada*. Kot vsako leto, se je tudi letos zbralo mnogo ljudi, zlasti mladine iz vseh treh dolin Roža, Zilje in Podjune.
Prireditev je bila v občinskem šotoru v Železni Kapli. Spored se je pričel dopoldan z .mladinsko mašo", na kateri so za glasbeni del skrbeli dijaki. Popoldan je sledil kulturni spored, pri katerem so sodelovali podjunski mladinski zbori, dijaki slovenske gimnazije, mešani zbor .Lojze Bratuša* iz Gorice, zbor graških študentov, godba iz Št. tlja, folklorna skupina SPD .Zarja* iz Železne Kaple in drugi.
Letovanje naših otrok na Jadranu
Tud! telo: bo tetovala skupina naših otrok na morju, in sicer v Savudriji od 17. juiija do 7. avgusta t. L
Starši, ki žeiijo postati otroke na tetovanje, naj vtožijo pismeno prošnjo, iz katere mora biti razvidno: ime, pokiic in na-siov staršev, ime otroka in izjava, če je ie bit na tetovanju in ko-tikokrat. Tej prošnji je treba pritožiti:
cije.
zadnje šotsko spričevato,
— priporočito krajevne prosvetne
ati zadruine organiza-
—	osebno izkaznico s stiko in
—	reiijski prispevek za dokazano sociatno potrebne otroke šit. 500.— (za ostate je treba ptačati šit. 1.000.—j
in vse skupaj postati do najkasneje 30. junija 1972 na nastov: Počitniška kotonija, Gasometergasse 10, 9020 Cetovec — Kta-genturt.
Voinjo do Ljubtjane in nazaj ptoča vsak udeteženec sam.
Posebno opozarjamo, da posameznih dokumentov ne sprejemamo. Za prijavtjenega vetja šete otrok, za katerega so biti hkrati oddani vsi dokumenti. Po 30. juniju ne sprejemamo več prijav.
Za vsakega otroka je treba poteg navedenih dokumentov oddati tudi zdravniško spričevato, ki pa ne sme biti izstavtjeno prej kot 8 dni pred odhodom skupine na tetovanje. !z zdravniškega spričevato mora bttt razvidno, da je za otroka tetovanje na morju priporo-čtjivo. Šete ko prejmemo to spričevato, vetja otrok za dokončno prtjavtjenega.
Otroci uživajo na tetovanju zdravniško zaščito, k! obsega:
—	primerno sanitarno oskrbo pod vodstvom zdravnika,
—	prvo pomoč in zdravstveno nego za tažja obotenja,
—	ob težjih primerih takojšnji prevoz v najbtižjt zdravstveni zavod.
Otroci pri počitniškem zavodu ntso zdravstveno niti nezgodno zavarovani. Zato si morajo starši pri svoji pristojni zavarovai-nici oskrbeti poveriini naiog za Jugostavijo (Betreuungsauftrag fiir lugostawien), ki naj bo izstavijen za čas bivanja v žugostavij).
Za osebno izkaznico otroka veija izkaznica (Personataus-weis), kt jo izstavi okrajno gtavarstvo, ati pa potni iisL Za otroke z osebnimi izkaznicami je potrebna tudi izjava očeta oz. zakonitega zastopnika, da se strinja s potovanjem otroka v inozemstvo.
Za tetovanje pridejo v poštev te otroci v starosti o d 9 d o 1 4 i e t, prt čemer imajo prednost otroci, ki še niso biti na tetovanju. Otroci, ki so biti že tri in večkrat na tetovanju bodo upoštevani samo v primeru, da bo še kakšno mesto prosto. Starši, katerih otroci bodo sprejeti na tetovanje, bodo po končanem prijavnem roku in po predtožitvi zdravniškega spričevato dobiti pismeno obvestiio tn potrebna nadatjnja navodita.
Opozarjamo, da je števiio otrok, ki jih tahko sprejmemo, omejeno in bodo otroci sprejeti po vrstnem redu prijav tn po zdravstven) ter sociatnt potrebi.
Svetina: UKANA — Tone Svettna: UKANA — Tone Svettna: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tono
J'9ljez, pa me je sram. Razmišljal sem, če ^ j za obveščevalca ali uklenjertega
:	Pogledal jo je tako čudno, da ji je bilo takoj žal, da
Prišla k njemu.
*Ce te motim, lahko grem," je odvrnila užaljena.
^ .Kar ostani, ker bi sicer prišel kdo drug. Veš, tako . ^rto osamljen se spet počutim. Najraje bi vzel nazaj
bi me Blisk priporočil vodstvu VOS. Tako o uklenjenega se počutim v tej enoti."
.Zakaj hočeš za obveščevalca, Primož?"
.Želim si velikih podvigov."
.Večjih, kot jih napravi brigada, si ne moreš misliti." .Toda tu jih napravimo vsi, jaz pa bi jih rad sam."
. .Čuden si, Primoži Šele pri vas sem se naučila, da po-Sznik ne pomeni nič, če ni vključen v skupnost in če z ^ fe sodeluje."
^ .Prav imaš! S tem se že dolgo borim, saj sem z vsem . navezan na gibanje. Pravzaprav si želim napraviti SQm velik podvig."
-Kakšen?"
L, .Rad bi lastnoročno ubil tega tvojega Wol(a. Ta leži ^ črna senca med nama in nad najino usodo ... Rad t-.Poiskat tudi izdajalca svojega očeta in ga ubil s tole
Ce bom v brigadi, se mi ta želja ne bo nikoli ures-Tipi te vrste se ne bore odkrito, vedno morijo od p, iz teme — ničesar niso krivi in krivi so za vse...
' takim bi se borit z vsem svojim razumom."
^ ^na je osupnila, čeprav je nedoločeno slutila takšen ^or. Oči ji je napolnila žalost.
da izgubljeno stvar?"

se zavedaš, da hočeš tvegati svoje življenje za tjeno stvar?"
't^i življenja brez vrednega cilja, Anal"
3-^'Vem, da se grizeš zavoljo mene." Težko ji je bilo, Sedeta, da mora govoriti:
.Primož, pusti me. Še je čas, da se najine poti razidejo. Napravila sem ti neodpustljivo krivico, oprosti, če mi moreš! V resnici me sovražiš. Nisem tisto, kar si ti želiš in kar zaslužiš. Ti potrebuješ dekle, ki bo samo tvoja, ki ni nikoli pripadala komu drugemu, tudi v sanjah ne. Ne smem ti še bolj greniti življenja ..."
Njene besede so ga močno prizadele. Zazrl se je v njene žalostne oči in bilo mu je, ko da se mu trga duša na dvoje.
,Oh, saj me ne razumeš! Čemu govoriš stvari, v katere sama ne verjameš? Razumi me, moram ubiti tega človeka, samo njegova kri mi bo vrnila mir in tebi varnost!"
,Ni vreden, da tvegaš življenje... Dotolkli ga bodo drugi. Pravzaprav pa se bo uničil sam. Razkrojil se bo s svetom, ki ga je izoblikoval."
.To ne bo ozdravilo moje rane. Hočem ga ubiti z lastno roko! Ce mi ukažejo, ga bom prav gotovo spravil s sveta."
.Prosim te, Primož, če ti je kaj do mene, me nikar ne pusti zdaj same. Saj bom zblaznela od bojazni, kdaj me bodo zgrabile njihove roke... Pomisli, kaj bi storili z menoj. Če pa ti ni zame, me pusti. Prosila bom, naj me pošljejo v bolnišnico. Tako bodo izgubili za menoj sled, ostala bova prijatelja in pozabila na to mučno ljubezen, ki naju oba ugonablja. Če storiva to, potem ne boš več imet razloga, da ga iščeš in si prebujaš bolečino, ki mine le s pozabljenjem."
.Morda imaš prav. Veš, saj ne mislim vedno tako. Le včasih bruhne iz mene želja po maščevanju. V meni vse vre! Sam ne vem, kaj je prav: slediti srcu ali razumu."
.Pomiri se, Primoži Prešlo bol Jaz te bom ljubila, čeprav bi me zavrgel. S svojim prezirom me vžigaš. Ne morem si kaj za to. Ko sem bita že na robu prepada in je bilo moje življenje brez vrednosti, me je samo misel nate
vabila nazaj v življenje. Na dnu bridkosti pa človek ne laže ne sebi ne drugim."
Primož je segel v travo, odtrgal bilko in jo grizel. Tista grozna napetost, ki jo je vanj zasejal Orlov z očitkom, da je prišla iz gestapovskega naročja v njegovo, je popustila.
Prijel je Ano za roko in oči so mu zasijale. Tudi čez njen obraz se je razlilo sonce. Obšla jo je čudna ganjenost. Ni zmogla besede, s katero bi lahko izrazila, kar je čutila, le oči so se ji orosile in dve drobni solzi sta ji zdrknili čez zhujšana lica.
.Kako sem smešna, ali ne?"
.Čudovita sil*
Več besed tudi on ni našel. Zazrl se je vanjo in gledal, kako je sonce popilo njeno žalost in pustilo rahlo sled posušenih solz.
Večina borcev je ležala v travi ali pa so spali, naslonjeni na drevje. Za pohod na Jelovico so si morali nabrati moči.
Njun pogovor je zmotil Vojko. Prišel je po stezi; iskat ju je. Kar samo se mu je smejalo, ko ju je odkril na samem.
.Kaj spet trapata ta dva zaljubljenca," je pomislil. Na glas pa je dejal: .Vse spi, vidva pa tako budna... Ali dežurata ali kaj?"
Sedel je k njima v travo in razvezal nahrbtnik. Dal je vsakemu kos kruha in pot klobase — pol je je bil že dat Borutu. Smeje sta se mu zahvaljevala in vsi trije so z užitkom zagriznili.
.Meni ljudje kar sami dajo, čeprav se branim. Saj vesta, da napovedujem konec vojne, kar vsi radi slišijo," se je smejal Vojko. .Kaj pa je s teboj Ana? Kaže, da so se ti potile oči. No?"
.Pred tabo se ne da nič skriti. Jokala sem." Ozrla se je k Primožu. .No, ali naj mu povem?"
.Kar povej. On lahko vse ve."
Ljudje med seboj
OLtKAM MOŠKt BO VEDMO:
—	^top// v	^//	žcrzo;
—	pK$f:7 ženo ywo v J^/g^/o, v w/ew/ ^r/-
sofMost/ p<2 /,o ^rez	w<2 g/%vt;
—	prc^Mst// žew/ MotMM;o .stran p/očnt^g;
—	5cJc/ za 77MZO v resta^ractp še/e, ^o žena že seJt;
—	potnnt/ wo; porocn: Jan;
—	od časa Jo časa presenetJ ženo s sop-^o?n coet;a a/; ^a^sntnt Jrngtm JarJcent;
—	&KpJ žent n;eno na;7;M^šo revtjo, časo-pts;
—	po&va/J ;eJ, ;o ;e s^a^a/a;
—	govor:'/ v Jraž/J o t:st:7? stvareh, ^/ za-n:'nta;o vse pr/sotne;
—	se/ prej ženo, &o se vzpenjata po stop-nZea/7, /n za njo, ^o se spaščata po nj:A;
—	oJ časa Jo časa pova/n/ ženo v g/eJa-/:sče, ^:no, na koncert, s^r/?e/ pa /?o taJZ, Ja /)o :nzc/a o/: ta^:/? prJožnost:/) ^a; o/?/eč/;
—	o/?ran:/ zase t:sto svoje mnenje o žen/, %Z njej n/ pogoja;
—	ča^a/, Ja ma /*o žena prva ponaJ;7a ro^o,-
—	opaž// poJro/most/ pr/ žen/n:7: o/Je^a/?, pr/čes^Z.
OUKAM MOŠKt ME BO MtKOLt:
—	seJe/ v avto/?asa, meJtem ^o /*o njegova žena sta/a,*
—	nesramno opazova/ neznano ženo, &Z ma "gaja;
—	vpraša/ ^a&sno ženo, &0/Z&0 /et /ma;
—	meJ pr/reJ/tvZjo na g/as Zzjav/ja/, &aj men/ o njej;
—	v oJmora meJ preJstavo zapast// ženo /n oJše/ v Jraž/?o znancev;
—	pret/rano Zwa/Z/ taje žene, svoj/ pa se n/^o/Z po/as^a/;
— Jovo/Z/, Ja žena sama Zzstop/ /z avta;
—	/'ra/ časn/& za m/zo meJ jeJjo;
—	&/Zca/ po te/ejona v zgoJnj/Z? jatranj//? a/Z popo/Jans^/A ara/i;
—	pr/ž/ga/ žen/ c/garete — s svojo c/gareto;
—	poza/:// ^ap/tZ žen/ branja, ^/ jo zant-ma;
—	poza/*// Spoštovat/ Starejšo žens&o.
POSKUSJTE
ŠPtNAČNA SOLATA
Potrebujemo: 25 dkg ipinaie, ! stroka česna, '/: di otja, sot. poper in iimonin sok.
tpinačo operemo in {o na drobno sesekijamo. Posoiimo jo in umeiamo ! drobno sesekijanim česnom. Obiijemo jo s oijem in iimoninim sokom, popopramo in posujemo s sesekijanim seienim peter-kiijem.
RtBJA SOLATA
Potrebujemo: 25 dkg kuhanih rib, 25dkg majonese, 2 di namisnega oija, 15 dkg miade seiene soiate, peteršilj in iimonin sok.
Hibe ireiemo na večje kose, soiato pa očistimo, operemo in odcedimo. Vse zabolimo s oljem in limoninim sokom ter premešamo. Preden s jedjo postre-iemo, jo prelijemo s majonezo.
MEŠANA SOLATA
Potrebujemo: 'A kg kuhanega krompirja, ! safalade, 2 in pot dl namiznega olja, % kg paradižnika, 2 v trdo kuhan) jajci, poper in iimonin sok.
Krompir zrešemo na rezine, paradižnik pa v koščke. Safalade olupimo in zrežemo na kocke. Zabelimo vse skupaj, dodamo limonin sok in sol. Nazadnje zmešamo, čez pa naložimo v trdo kuhana jajca.
Čarobna otroška govorica
Na stotine znanstvenikov se teta in tefa ukvarja s skrivnostmi otroka; kako se namreč iahko otrok v prvih dveh ati treh tetih živtjenja brez napora nauči enega ati pa četo dveh jezikov, v naslednjih letih pa mu to ne uspe ktjub desetinam stovarjev in knjig.
Ni res, da majhen otrok ne govori, njegov govor v prvem obdobju spominja na esperanto, jezik, ki je skupen vsem otrokom sveta. Težava je v tem, ker je treba te razgovore najprej dešitrirati. Toda kdo še ima danes za to votjo in čas! Otrok se torej organizira, postaja .oddajnik" žeto gtasnih sporočit iz stajice ati ograjenega prostora, kamor so ga namestiti iz praktičnih raztogov ati zavotjo miru v družini. Tu pričenja svojo simfonijo, to pa je zanj žeto težko, kajti ni tahko prodreti v svetu, kjer te nihče ne postuša.
V starih družinah je bito več prostora in več tjudi, ki so se posvečati otroku. Bilo je dosti babic, ki so znate razumeti svojega vnučka, hiša je bita potna tet in stricev, ki so
Jejmo preudarno
#	Jejmo zmerno, vendar redno! Jejmo vedno v miru.
#	Zajtrk naj bo dober zagon za detovni dan, zadnji obrok pa použijmo nekaj ur prej, preden ieiemo spat.
#	Maša hrana naj bo raznovrstna in poina sprememb, da bo teto dobiio vsa potrebna hraniia.
#	Visokovredne in živijenjsko potrebne beijakovine dobimo v mieku, skuti, ribah, mesu in jajcih. Mieko je razen tega bogato z dobro porabnim kakijem. Če je !e mogoče, popijmo na dan poi iitra mieka.
#	Če uživamo čez mero maščob, se de-beiimo, debeiost pa tahko povzroči resne bo!ezni.
#	Vsak dan naj bosta na mizi sadje in zeienjava, tudi kot presna jed {surovo sadje, soiate, sokovi).
#	Črn kruh in poinovredni žitni izdeiki (ovseni kosmiči) imajo dosti prednosti.
#	Misiimo na to, da morajo dobiti mnogi zaposieni v večerji dopoiniio za tisto, česar jim drugi dnevni obroki niso daii. Otrokom in starim ijudem pa dajemo taka do-poiniia z maticami.
#	Pripravijamo jedi okusno in tako, da čimboij ohranimo njihovo vrednost. Mizo ie-po pogrnimo in servirajmo obroke tako, da bodo vzbujati tek.
#	Pri pianiranju jediinikov upoštevajmo najugodnejše ponudbe na trgu. Mi nujno, da je praviina prehrana draga.
s posebno naklonjenostjo poslušati otroka, tn danes? Pametne sestre so prezapostene s šotskimi natogami, tete in strici hite kot starši za zastužkom, otroka vse bolj in botj postušajo z nestrpnostjo.
Dokter otrok kriči zaradi gtadu, je vse v redu. Toda sporočila iz stajice niso vedno tako enostavna; obstaja tudi mrmranje, ki pomeni odobravanje ali hvatežnost. Krik u-žatjenosti zaradi pregtasnega radijskega sprejemnika, jok zaradi botečine ati pa samo zaradi osamljenosti. Obstaja tudi sitovito izsitjevanje s sotzami.
Akustična pustotovščina otroka v drugem tetu starosti postaja izredno zanimiva. Otrok takrat že ztoguje posamezne besede, da bi se pogovorit s starši, toda sočasno začne neverjetno ptodno dejavnost jezikovnega raz-mištjanja.
V tem obdobju otrok uporablja tonetsko snov, zbrano v tastni hiši, ati snov, ki jo je sam iznašet. Ritmična tinija tega jezika nas vodi k mištjenju, da otrok govori neki tuj jezik, ki ima svoj besednjak in svoja stovnič-na pravita. Tu se poraja tudi nezauptjivost proti .vetikim", ki s pogostimi pozivi na vrnitev k stvarnosti govornega jezika razbijajo marsikaj, kar je ustvarita otroška tirika.
Danes skušajo pedagogi in pediatri iznajti metodo, s katero bi zadostiti resničnim pogojem za izpolnitev natoge otroka. — Njegova natoga pa je, da bi bit srečen. Če se z otrokom težko pogovarjamo, ni to njegova napaka, temveč naša, zaradi naše nestrpnosti in nesposobnosti za razumevanje sveta posebne poezije, ki si ga otrok z vsa-
ko svojo kretnjo sam ustvari. Problem je rej v tem, kako začne otrok dojemati okoti sebe. Otrok pa, naj je rojen v sirornd ni kotibi ali na cesarskem dvoru, ima enak' sposobnosti pri osvajanju sredstev za sp" razumevanje — jezik.
Pred pedagogi se torej odpirajo rto^ poti in vse btižje smo trditvi, da so šote ^ metode učenja ter vzgoje napačne. Arne'*' ški strokovnjaki pravijo, da bi lahko b"
DROBNI NASVETI
O Pri pola.ga.nju tapet na razpokane stene morate razpoke najprej prelepiti z razrezanimi perlonskimi nogavicami. Tapete se pozneje ne bodo trgale.
O Lesenih kolov za vrtno ograjo m treba cele dneve namakati v karboline-ju, če jim konico, preden jih zakopljete, vtaknete v plastično vrečko. To vrečko napolnite z zaščitnim sredstvom; les se lahko potem „v miru" napije.
otroci ob modernejših metodah že dan"j naprednejši, intetigentnejši in srečnejši o svojih, tudi najsrečnejših staršev. Kako ^ to v 21. stoletju? Ati bo povsem odpad*" oslovska klop v šotah ali v možganih uči'" tjev?
Čas je, da znanost spustimo tudi v otrok, da jo usmerimo njim v prid in zaht" varno od pedagogov, da že enkrat stopii* z večjim korakom dalje.
SUHA SNOV V KRMNEM OBROKU
Vsako krmilo sestoji iz vode in suhe snovi. Slednjo sestavljajo: hranilne snovi, nai"f rali, snovi v sledeh, učinkovine in vlaknina. Delež suhe snovi v krmnem obroku je torej velikega pomena.
Vsak kmet stremi po čim večji zmogljivosti pri svojih kravah ali pitancih. Zato Pj trebuje pravilno sestavljen krmni obrok, katerega pa bo dosegel le tedaj, če se bo raV po potrebi živine po različnih hranilnih snoveh in tudi po potrebi prave količine su"" snovi. Šele ko zadostimo tej potrebi, se bo živina dobro počutila in bo omogočen netno^ potek prebave.
Krava s 600 kg teže potrebuje na dan:
13—	14 kg	suhe	snovi	za	proizvodnjo	10 kg	mleka
14—	16 kg	suhe	snovi	za	proizvodnjo	15 kg	mleka
15—	17 kg	suhe	snovi	za	proizvodnjo	20 kg	mleka
16—	18 kg	suhe	snovi	za	proizvodnjo	25 kg	mleka
18—20 kg suhe snovi za proizvodnjo 30 kg mleka
Če krave ne bodo mogle požreti zgoraj omenjenih količin suhih snovi, bo zmogljiv^' seveda padla. Zanimivo je, da pade tudi količina maščobe v mleku.
Za pitance pa veljajo naslednja priporočila: V dnevnem obroku pitancev naj delež suhe snovi 1,6—2 "/a njihove teže. Za primer, da bik tehta 600 kg, mora le-ta r
žreti dnevno 4,8—6 kg suhe snovi.
Kaj storimo, če žival požre premalo suhih snovi? Najbolj aktualno je to pri teletih-te naj dovolj zgodaj navadimo na seno in jim čim prej vzamemo mleko. Druga možnost k da sestavimo kolikor toliko okusen krmni obrok, ki pa nam bo težje uspel, ker se paČ f
ramo ravnati po tem, kar imamo na krmilih na razpolago.
______________________________________________________________________—_______________________________________________________'
Tone Svettna: UKAMA — Tone Svettna: UKAMA — Tone Svettna: UKAMA — Tone Svettna: UKAMA — Tone Sveltna: UKAMA — Tone Svettna: UKAMA — Tone Svetina: UKAMA — To^
.K obveščevatcem hoče, k vosovcem."
Vojko se je zresnit:
.Dražit te je! Ne bo nas zapustit."
.Ni me dražit. To je mistit resno. Wot(a hoče ubiti."
.O, tega bi tudi jaz z vesetjem in še kdo drug. Toda Primož, nikar ne nori. To je tako, kot bi iskat edinega medveda ati pa edinega votka ktateža po vsej Jetovici. Ati ne veš, kotiko drugih bi ti ušto medtem, ki so prav tako vredni odstreta? Njega prepusti Btisku, Tončku pa Je-tovčanu. Medtem ko boš ti iskat Wotfa, ti bo on ugrabit Ano. Potem ne boš imet ne nje ne njega. To bi bita dvojna izguba. Sicer pa je že v četi dovotj nevarno. Tudi tu se greš tahko vosovca. Btisk mi je povedat, da so v batatjo-nu zavohati gada, ki je prav verjetno vrget sporočito v tvojo torbico. Zdaj ga bo pretipat.
tn še nekaj: v četo pride Gaber. Nevarno in zanimivo bo, Primož. Se danes ati jutri bom skticat komuniste. Ugo-tavtjati bomo, čigavo masto je bita izdaja batatjona na Pokijuki in kdo se bo pribtižat Ani. Zdaj se bo pokaza!o, kdo ima več šoti v gtavi, mi ati oni, in kdo botje stretja."
23
Ob sončnem zahodu so se batatjoni sesti na Rovtarici. Komandant Lazar je zajahat kratjevega konja ter napravit z njim nekaj krogov v divjem gatopu. Totiko da ni še on ztetet konju prek gtave, pa ga je te ukrotit. Borci so sedeti na robu gozda in občudovaje gtedati jahatno vajo.
.Vidiš aristokratskega žrebca? Ve, da nosi potkovnika, ki bo morda nekoč četo generat, moje uboge kamnoseške kosti pa je zabrisat v grmovje!" se je pritoževat Marko Btisku in Primožu.
Prišet je Svarun in pohvatit Marka za napad pri mostu. Pomoti) mu je šop cigar. Posebna patrutja je bita na-
pravita rekvizicijo v dveh tratikah. Marku so se raztezla usta. Najbotj je uživat, če ga je hvatit Svarun.
Takoj je prižgat in puhnit obtaček dima. Pohvatit se je s srebrno tisico in se smejat na ves gtas. Potem pa je dregnit Svaruna:
.Pogtej tega žrebca!" — Zdaj ga jaha Dute. — .Lep je! Zatostno za kratja. Najprej so mu vzeti vtado iz rok, zdaj pa še konje. Prišet bo na psa!"
.Ne boj se zanj!" se je nasmejat Svarun. .Dovotj ima našega ztata."
tntendanti so medtem detiti po batatjonih cigarete. Zaigrate so harmonike in njihovi gtasovi so se raztegati med stotetnim drevjem, ki je obkrožato jaso.
Sonce je z jasnega neba presvettjevato gozd. Prameni so sititi skozi vršičke smrek in sveža zelena podrast se je vabtjivo svettikata.
Na vseh koncih so zagoreti ognji in kuharji so pristaviti kotte. Mesarji so raznašati vetike kose mesa, intendanti so deliti fižot. Kuharji so morati skuhati za trikrat, saj nihče ni vedet, kaj jim bo prinese) nastednji dan.
Divizija je stavita vetiko zmago. V eni sami noči je porušita sedem postojank v okotici Bteda, kjer so imeti Nemci kakšnih dva tisoč mož etitne vojske.
Komandirji, komisarji in obveščevatci so kar na kote-nih pisati poročita o bojih in uspehih. Tudi vosovci so izrabiti prisotnost divizije in aretirati nekaj ovaduhov, ki so se skrivati v neposrednem varstvu nemških postojank. Zdaj so čakati v podzemskih skrivatiščih na zastišanje in na pta-čito. Poročita je sprejemat Dute pred gozdarsko kočo.
Prišet je Jetovčan in povedat, da je zvedet iz zaupnih virov neposredno iz nemškega štaba, da pripravtjajo Nemci nov, večji pohod na Jetovico. Da se nekaj pripravlja, jih je opozorito tudi izvidniško tetato, ki je nekajkrat pre-teteto Jetovico. Toda Lazar je ukazat na mnogih straneh
zakuriti ognje. Tako je Nemce zmede), da niso vedeti) ^ so partizanski batatjoni.
V	gozdarski pisarni so peli pisatni stroji. Tipkarice že pisate dnevno povetje divizijskega štaba, naj se el takoj porazgube in čakajo nadatjnjih navodit.
Lazar je bit zaskrbtjen. Prišet je kurir korpusa s spe', Čilom komandanta Novtjana, da so Nemci izrabiti ods nost divizije in da skušajo vdreti z manjšimi sitami na ^ bodno ozemtje na Cerktjanskem.
V	Drenov batatjon se je vrnit Gorazd. Vojska ,
strnita okoti njega in z odprtimi usti postušata njegovo P' poved. Kazat je podplutbe in rane, ki se mu še niso ^ cetile. Tudi na četu mu je zevata rana in se vtekto " ušesa.	_.,t
Teh nekaj dni se je zdravit pri terencih. Dati so
,r!<"
zdravita, da je prebotel vročico in so se mu rane zof Nac pa je bit že dva dni v batatjonu.	^
Dren se je Gorazdovega povratka razvesetit pred^ zato, ker je bit tik pred njegovim povratkom prišet re šeni sekretar okrajnega komiteja Gaber. Začasno s<? dodetiti batatjonu, namreč zavoljo napak, ki jih je bi! grešit na terenu. Vse drugo o njepi pa je povedat Bti*" dat Vojku posebne naloge.
Gabra so kmatu pokticati.	J
.Tovariš Gaber, prebrati smo pismo, ki si ga pd^ p s seboj," je začet Dren. Gtedat ga je ostro izpod čet" ^ si vihat brke. Spomnit se je, kako je bito, ko je partizane in se prvič srečat z njim na Pokljuki. Nekaj ^ sta si bita kar dobra. Ko pa se je začet Dren zanimcd' ^ njegove zveze in ko je izreket nekaj pripomb na r°v ; sameznikov med bohinjsko vstajo, so ga takoj premes''^ vojaško enoto, češ da bo tam več koristit. Vendar je premestitev za Drena prej ustuga kot kazen.
/
ZAS!LNA ZAVORA
tovo poznaš: ,Hčerka moja, kakršnakoli je že nevarnost, vedno ji poglej v obraz. Mirni pogled dekliške nedolžnosti lahko premaga največje zlo ... Sicer pa ... potegni za zasilno zavoro, če bo sila..., je še dodala.
Prav v trenutku, ko je končala pridigo, se je zaslišal vlakovodjin žvižg. Hitro je zapustila vagon. S perona mi ....	^	je še nekajkrat pomahala ter s prstom
y Prijateljici sta sedeli pri skodelici nost, ki mi je pretila, vendar ni vec kazala zdaj v mojega soseda zdaj v čaja in se pomenkovali o svojih do- bilo časa za ukrepanje. Ni ji pre- nebo ... Uboga Jozefina. Tudi to-3'vljajih. Ker sta bili sami, sta zelo ostalo nic drugega, kot da me je stis- krat je bilo vse njeno prizadevanje sproščeno obujali spomine na zavod, nila v kot, prav pod zasilno zavoro, zaman. Niti v sanjah ni mogla slu-^ katerem sta skupaj hodili v šolo. V hipu mi je razložila njeno funkci- t^^ kakšne nepričakovane posledice jklepetali sta odkrito, kakor pač to jo. Potem mi je v naglici potegnila ko rodila njena sveta skrb za mlado delajo ženske, kadar so same.	krilo čez kolena, kolikor se je le da- gojenko."
Obiskovalka je nenadoma zapazila lo. Takrat je zagledala še eno nevar- ^Nadaljuj, kar drhtim od radoved-v kotu sobe na komodi neki čuden nost: izrez moje bluze. Hitro ga je nosti!"
Predmet, ki je bil očitno postavljen zaprla z iglami, dolgimi kot moj prst. „Vlak se je premaknil, jaz pa sem za spomin na kak dogodek. Ni- Takih igel je bila vedno polna.	takoj ubogala sestrin nasvet. Pogle-
*^kor ni mogla ugotoviti, kaj naj bi Lahko si predstavljaš ironične po- dala sem nevarnosti v oči. Bila je bilo. Bilo je videti kot večja me- glede, s katerimi je moj sopotnik opa- mlada in prijetna! dimasta ročka ali velik blesteč pr- zoval vse to njeno početje. Sedel mi p^m se sproščeno zasmejala.
je ravno nasproti. Bila sem vsa rdeča vejemo se spominjaš, kako me je opazila zanimanje, v obraz, pogled sem upirala v da. ^sih kar na lepem popadel nezadr-To pa je bilo spet v nasprotju z Jo- ^ ^eh. On se je vznemiril. Nič za zefinimmi načeli. Nato me je seveda opozorila z izrekom, ki ga go-
stan.
Gostiteljica je j* ga je ta predmet vzbudil pri obiskovalki, ker se je rahlo nasmehnila. Gostjo je nasmeh ohrabril in je
vprašala:
-Smehljaš se, to pomeni, da te tista stvar spominja na zanimiv in prileten dogodek iz tvojega življenja?"
"Uganila si. Spominja me na zelo Pomemben doživljaj."
"Mi lahko poveš?"
"Ali sploh veš, kaj predstavlja tista reč?"
"Me morem si misliti."
, "In vendar si jo gotovo že marsikaj videla. Morda celo že držala v °ki, čeprav oprezno?"
"Res sem radovedna."
"To reč lahko vidiš v železniških
Egonih."
"Ah, zasilna zavora!?"
"Tako je. Zame je bila res usodna." "Moj bog, te je kdo napadel in ^Vora ti je rešila življenje?"
"Me, ni šlo za življenje!"
. "Grozno, hotel te je... in poteg-^ si za zavoro?"
"Mič takega ... zavoro sem sicer k potegnila, vendar te naprave na-^dno ne delujejo."
"In potem?"
."Mič, držaj sem spravila za spo-tnn."
"Ah, revica, gotovo je moralo biti Rasno! Pripoveduj!"
."Rilo je zadnje leto mojega šolajo v zavodu. Prišel je čas počitnic. Jarši niso utegnili priti pome in ta-° sem prvič v življenju potovala s*tia. Na postajo me je spremila se-fa Jozefina."
*In potem ...?"
t ."Ah, ta dobra Jozefina! Vedno je 'a poosebljena krepost. Žal pa nje-Prizadevanje največkrat ni rodilo ] "tt. Njena glavna življenjska na-..,Sa je bila, zoperstaviti se z vsemi t ?tni hudiču, zapeljivcu. V tem je . naravnost božanska. Se še spo-j^jaš njenega izreka, ki ga je tako ^,.a ponavljala: ...Lahko me za-"'Jnješ, skuŠnjavec, zli duh ..." sJjCakaj, spominjam se ... toda pri-sem, da bom ostala krepostna." b ."Res, tako. Ah, te njene skušnjave! /7 so radost našega otroštva. Dobra ^a Jozefina! No, vrniva se k zgod-,1' Majmanj trikrat sva se že prerinili °zi ves vlak od lokomotive do zadrga vagona. Moj Cerber je z ostrim t'csom preiskoval vse oddelke razen ]^*'n za gospe. Ni sicer ničesar re-vem pa, da je bila prepričana, " s° p^v ti oddelki najbolj nevarni *nlada dekleta. V njih bi lahko bi-^ primer tudi v ženske preoble-sjj'.moški. In kaj če se to zgodi prav 1?J' ko potuje njena gojenka? ^etiskam še celo ni zaupala. V vsa-videla trgovko z dekleti ali vsaj je , jivko. Neki starejši duhovnik si skoraj pridobil njeno zaupanje, ^ Pa je sedel v oddelku za kadilce h je bilo že sumljivo. Razen Pa, tako je vsaj trdila Jozefina, videti prav nič svetniški. Oble-^ ^ ne naredi duhovnika, razen te-Pa so starejši pogosto slabši od ^Mh, ker so že grešni kozli, tie f Prazne kupeje je govorila: „Bog ^1	' To so zame pasti. Samota je
^v^rok že marsikateremu zlu!" (j^n vlakovodjinem pozivu „Gospo-§1^ Vstopite!" je Jozefina izgubila M, P- Porinila me je v prvi oddelek.
gospod me je kar v letu ujel. sl^jio! Bil je mlad in lep. Sestra ie ^ menoj, da bi mi pomagala 'R prtljago. Spoznala je nevar-
Domistice
Žene so ko! narava: v nekaj trenutkih morejo zbrisati iz svojega srca moškega, ki so ga oboieva-!e teta in ieta.
Pridejo trenutki, ko moramo ne ie videti, temveč tudi znati zatisniti oko. Razen ijubezni ni nič skupnega med moškim in žensko; toda ijubezen je vedno pričujoča.
Ha neumnem temeiju ne boš zgradii pametne hiše. Ljubezen je izmed vseh strasti najboij naravna, najboi) oprostijiva in najboij spiošna.
nepričakovano ga je zadeta kap; samo zato ni mogei svojega zadnjega potovanja imenovati — siužbeno.
to. Začutila sem kritičnost trenutka. Stisnila sem ustnice, vendar nisem mogla zadržati hihitanja. V tistem trenutku gotovo nisem bila videti preveč dostojanstvena. Komaj sem se premagovala. Toda nasveti sestre Jo-zefine so me silili, naj vztrajam. Ni se mi posrečilo. Po nekaj trenutkih se je moj sosed že vsedel zraven mene.
,Saj ste to želeli, punčka, mar ne?* je preprosto vprašal.
To je bil popoln polom mojega prizadevanja, da bi odigrala vlogo poosebljene resnobe in nedolžnosti. Bila sem zaprepadena nad tem, kako si je razlagal moje obnašanje. Pomislila sem, ce bi morda le ne bilo najbolje ubogati nasvete sestre Jozefine. Ona bi v tem trenutku svetovala u-žaljen molk.
A n
k d
t
Po očetov! smrt! je Ateksej Peškov, pozneje znamen!!! Maksim Gorki, žive) v hiši starega očeta. Nekega večera ga je ded vpraša), aii dobro spi.
„Zeto me zebe," je odgovori) mati Ateksej.
„Ej, sinko moj," pravi dedek, .dobro se pokrij in angeti te bodo greti."
Deček se pokrije, čez nekaj časa pa vstane in zamišijeno gteda starega očeta.
.Kaj bi rad!"
.Dedek, ati bi tahko namesto angetov dobit pernico!"
*
Mark Twain je prišet v newyorško knjigarno Swanson in se zanimat za ceno neke knjige. Stata je štiri dotarje.
.Lepo," reče Twain, .upam, da bom imet kaj popusta, ker sem novinar."
.Vsekakor," je dobit odgovor.
.Razen tega sem tudi pisatetj. imam tudi za to kak popust!"
.Se razume!"
„tn še deiničar vaše zatožbe sem. Lahko tudi zaradi tega dobim kaj popusta!"
.Prav imate!"
.Pa še nekaj, veste, jaz sem Mark Twain. Morda tudi to kaj pomaga pri popustu! Kotiko torej stane knjiga!"
.Nič, gospod Twain," odgovori prodajatec. .Če jo vzamete, smo vam dotžni še osemdeset centov."
*
Stavni sktadatetj Jan Sibetius se je s prijatetjem sprehajat po gozdu.
.Kako čudovito prepevajo ptice, kako nežno šumijo tisti! Zdaj razumem, da si tahko tu dobit navdih za svoje sktadbe." je reke) Sibetiusov prijatetj.
Nenadoma je gozdno harmonijo prekiniio surovo krakanje vran.
.Tote sedaj je pa kritika, stišiš!" se je zasmejat Sibetius.
ta-
njo ščitila redovniška obleka ko pa?
Zdaj sem vedela, da mi ne preostaja nič drugega kot zasilna zavora. Vendar pa sem nasilneža hotela Toda kaj je užaljenemu molku bolj prej še opozoriti. Hotela sem to sto-podobnega kot tih pristanek ...? Po- riti s strogim, resnim glasom ... ven-sebno za tistega, ki se boji samote." Jar se mi ni posrečilo. Izzvenelo je .Samote?"	nežno in milo.
„Da, draga moja. Mar se ne spo- Samozavestni mladenič mi je od-minjaš mojega večnega strahu pred govoril: samoto? Sicer sem čvrsto sklenila, da	,Menda ne mislite resno?'
se ne bom prepustila svojim občut- To je bilo preveč. Saj veš, da mi kom... toda odkrito mi povej, bi nikdar ni bilo dosti treba. Nikogar
ti imela moči, da bi se ubranila?
Takrat sem spoznala, da Jozefini-ni nasveti v praktičnem življenju ne pomagajo. Morda bi, če bi me kakor
ni bilo lažje izzvati.
Z enim skokom sem bila na nogah in hkrati z roko na zavori. Kako je bilo potem si lahko misliš."
.Pa vendar povej!"
.Ročka se je sicer spustila, celo tako globoko, da mi je ostala v rokah. Efekt, vsaj kar zadeva njene funkcije, pa je bil enak ničli. Z ročko sem se spustila tudi jaz. In če bi ne bilo vljudnega mladeniča, bi se znašla na tleh. Tako pa sem pristala v njegovem naročju. Tam sem tudi ostala ... Proti usodi se ne moreš bojevati!
Ah, moja draga ročka. Železnica je že vedela, kaj dela, ko te je tako .imenitno" pritrdila. Ker če bi tebe ne bilo, bi se nikoli ne bila poročila s svojim sedanjim možem.
Ti pa veš, kako se imava rada ..." je še nežno dodala.
RROUMC DE ST. HD4RC
Kaj vam je? Kaj se je zgodilo? je vzkliknit Lesgrandes. Pred njim se je v množici neko dekle zamajalo in gotovo bi bilo padlo, če ga ne bi bil zadnji hip ujel v naročje.
—	Oprostite, prosim vas, je zašepetalo dekle zmedeno.
Nosila je lahko obleko, lasje, povezani z rdečim trakom, pa so ji prosto padali po ramenih. Pod dolgimi trepalnicami so se bleščale velike modre oči. Videlo se je, da ji je neprijetno, in spet se je začela opravičevati.
—	Nimate vzroka za opravičevanje, se je zasmejal Lesgrandes. Fotograf sem. Blizu imam atelje ... kakih dvajset metrov od tod. Če dovolite, vas bom peljal tja. Lahko boste odšli, brž, ko bo bolje. Naj vas nesem?
—	Oh, ne, hvala. Nikar se toliko ne trudite. Mislim, da bom tudi sama zmogla.
— Dajte mi roko in naslonite se name.
Hvaležno se mu je nasmehnila in mu dala roko.
V ateljeju ji je ponudil najbolj udoben naslonjač.
— Se sedaj bolje počutite?
— Da, bolje mi je!
— Kaj ste delali, preden se vas je polotila omotica?
— Nič posebnega, študentka sem. Starši so mi umrli v prometni nesreči in sem sedaj sama. Kar so mi zapustili, sem hitro porabila.
— Popolnoma vas razumem. Kdaj ste zadnjič jedli?
— Pred dvema dnevoma, je odgovorilo dekle in se še bolj zgrbilo v naslonjaču.
— To se mi je tudi zdelo. Prvi dan ni videti tako strašno, drugi dan pa že klecajo kolena, vrti se vam v glavi, padate v nezavest... Dobro, da sem bil na ulici in vam pomagal. Takoj pojejte ta sendvič. Pogrel vam bom tudi malo kave.
— Zelo pozorni ste!
— Veste, imate zelo izrazit obraz in bi ga lahko izvrstno izkoristili za reklamo.
—	Mnogi so mi to že rekli, je rekla nezaupljivo.
—	Jaz vam govorim resno ... Dvignite glavo. Sklonite jo. Da, tako! Odlično ... Poglejmo še profil. Počakajte, da spremenim svetlobo.
Lesgrandes je potisnit veliko kamero naprej in skozi objektiv pozorno opazoval dekle.
—	Krasno ... Zares božansko. Če vas moja ponudba zanima, bi lahko napravila zelo dobre posnetke.
—	Kaj moram delati?
—	Samo pozirati. Najprej, denimo, za razglednico za zaljubljence. Če naredite ta izpit,
JEAN COBERT
Umetniške
fotografije
boste dobiti težjo nalogo. Za vsako odkupljeno fotografijo vam pripada tisoč frankov. Sprejmete?
Razmišljala je.
Nazadnje je rekla: — V redu.
— Odlično! Delati bova začela jutri zjutraj točno ob devetih. Tu imate majhno akontacijo za današnji dan.
Naslednji dan je prišla točno ob določeni uri in delo se je začelo. Ni se hitro utrudila, čeprav je bit Lesgrandes neizprosen. Za vsako pozo jo je nekajkrat namestil in zahteval, da je dolgo ostala pri miru. Morala si je spreminjati pričesko in šminko. Vsak hip je spremenit osvetlitev.
Okoli poldneva je nenadoma rekel:
— Hote) bi, da poskusiva do konca tudi reklamne posnetke za krzno. To je malo težje,
ker je potrebna elegantna drža. Zavijte se v ta kos kožuhovine. Ne bojte se, ni prava. Lepe noge imate. Škoda bi bilo, če jih ne bi izkoristila. Se strinjate?
—	To ti bova midva povedala!
Dva neznana moška sta se pojavila pri vratih.
—	Kaj se je zgodilo? Kdo ste? se je prestrašil Lesgrandes.
—	Delaš pornografske posnetke!
—	Ne. To so reklamne fotografije.
—	Veva, kako se to začne. Najprej reklamni posnetki, nato pa ... Tvoja sreča, da dekle ni mladoletno. Dal nama boš sto tisoč frankov ati pa ti bova razbila aparate in poklicala policijo.
— Policijo? V redu, če tako hočeta. Tu jo imata!
Moška sta poskočila od presenečenja. Za njima sta se namreč pojavila dva narednika.
— Odpeljite jih! je ukazal fotograf, ki ni bit nihče drug kot inšpektor Lesgrandes.
— To velja tudi zate, mala!
Ko sta policaja odšla, je trudno slekel fotografsko haljo in se zatopi) v misli.
Več kot šest mesecev je skušal odkriti tolpo, ki se je imenovala .lovci na fotografe". Pri svojem umazanem delu je uporabljala dekle za vabo. Njene modre oči in suho, a privlačno telo je privabilo vsakogar. Z dobro zaigrano omotico je uničila mnoge. Tako so v šestih mesecih naropali dva milijona frankov. Ljudje so se bali škandala in so raje plačali, kot da bi tvegali. Tolpe še dolgo ne bi bili odkrili, če ne bi bila ena izmed žrtev napravila samomora in pustila pismo, v katerem je opisala metodo izsiljevanja. Zato je Lesgrandes menit, da je najbolje, če se preobleče v fotografa in poskuša srečo na ulici.
— Umazani posel. Glej, v kaj vse se moram mešati, je trudno zamrmral. Pogledat je komaj razvite in vlažne posnetke. Obžaloval je dekle, ki je tako nizko padlo.
* JUGOSLOVAN
SVETOVN!REKORDER
9. svetovno prvenstvo v kegljanju na asfaltnih stezah v Splitu je končano. Jugoslovanska kegljaška reprezentanca je postala med enajstimi reprezentancami druga najboljša za Romunijo in je po dolgih letih spet izpolnila zastavljeni načrt. Obe ekipi, ženska in moška, sta namreč osvojili kolajni. Najbolj tehtna dosežka Jugoslovanov pa sta predvsem zlata kolajna in svetovni rekord Nikola Dragaša pri posameznikih ter srebrna kolajna ženskega para Janša-Kovrlija.	.
Uspeh jugoslovnskih kegljačev je toliko bolj tehten, če pomislimo, da nekatere vrhunske države posvečajo tej športni disciplini mnogo več pozornosti. Poleg tega lahko menimo, da jugoslovanski ekipi ni stala ob strani sreča, s katere pomočjo bi lahko osvojili še to ali ono priznanje. Ob koncu pa je moška ekipa kljub raznim oviram segla po bronasti kolajni, ženska ekipa pa se veseli celo srebrnega odličja. Zanimivo je tudi, da je novi svetovni prvak Nikola Dragaš postal šampion v svojem prvem nastopu na svetovnem prvenstvu.
Kolajne v moški konkurenci so si porazdelile tri države: Nemška demokratična republika 1 zlato, 1 srebrno in 2 bronasti, Zvezna republika Nemčija 1 zlato in 2 srebrni ter Jugoslavija 1 zlato in 1 bronasto. Povsem odpovedali so favorizirani Romuni. V ženskem tekmovanju pa so bile kolajne podeljene takole: Romunija 2 zlati in 2 bronasti, Avstrija 1 zlato, Jugoslavija 2 srebrni, Madžarska eno srebrno in Češkoslovaška eno bronasto. Razveseljivo je tudi, da je Avstrija zasedla v splošni uvrstitvi peto mesto.
Jubilejno deseto svetovno prvenstvo v kegljanju bo leta 1974 v Zvezni republiki Nemčiji.
* KAFER ZMAGALA V ZAGREBU
Minulo nedeljo so se celovški atleti udeležili atletskih iger v Zagrebu, kjer so na 22. Hanžekovičevem memorialu želi le delni uspeh. Olimpijska atletinja Karoline Kafer iz Celovca je zmagala v teku na 400 m, kar je bi! tudi edini uspeh avstrijske odprave. Na štartu atletskih iger je bila zbrana vsa evropska elita, kar dokazuje dejstvo, da je jugoslovanska evropska rekorderka na 800 m, Vera Nikoličeva, zasedla šele četrto mesto. Tek na 800 m, ki je bi! v središču pozornosti, je odločila v svojo korist Nemka Hoffmeister pred rojakinjama Ellenberg in Pochlitz. V teku na 400 m je dosegla atletinja KLC-a Sonja Termoth 8. mesto. Beljaški kladivar Peter Sternad se je moral v svoji disciplini zadovoljiti s četrtim mestom, vrhu tega pa ga je premagal še Gračan Potsch. V izvrstno zasedenem teku na 800 m je Celovčanka Rita Merva dosegla dobro 6. mesto. Za novi jugoslovanski rekord pa je poskrbel metalec kopja Zlatko Bezjak, ki je vrgel kopje na 77,18 m.
#2. EVROPSK!POKALAJAXU
300 milijonov gledalcev je bilo pred televizijskimi zasloni priča največjega nogometnega spektaklja, ki se je odigraval preteklo sredo v Rotterdamu na Nizozemskem. V finalni nogometni tekmi za evropski pokal sta si stala nasproti Ajax Amsterdam in Inter Milan. Ijax si je z zmago 2:0 (0:0) osvojil drugič zaporedoma evropski pokal mojstrov, največje klubsko priznanje. Ajaxu je uspelo letos doseči vse, kar more klubsko moštvo sploh doseči — prvenstvo, pokalno zmago in evropski pokal. S tem je Ajax ponovno pripomogel drugemu nizozemskemu klubu Fejenordu, da se brez pokalne zmage udeleži najzanimivejšega evropskega turnirja. Ajax Amsterdam pa se bo potegoval tudi za svetovni pokal. V dveh tekmah bo igral proti ameriškemu zmagovalcu pokala Indepediente Buenos Aires. Tekmi se bosta verjetno odvijali v času med 24. decembrom in 7. januarjem, ko imajo na Nizozemskem zimski odmor.
* DOMAČ! NOGOMET
Nogometno moštvo Slovenskega atletskega kluba je v nedeljski prvenstveni tekmi zmagalo nad moštvom iz Trdnje vasi zanesljivo s 3:1. V lestvici 2. D razreda se tudi dva kola pred koncem ničesar ni spremenilo. Metlova vodi z 41 točkami (razmerje golov 70:16) pred slovenskim moštvom SAK, ki ima 39 (96:38) in Žitaro vasjo (33).
V 2. B razredu pa se nahaja nogometno moštvo Št. Janž v hudi krizi, saj je nedeljsko tekmo proti Malti ponovno zgubilo. V lestvici se nahaja Št. Janž že 3 točke za prvouvrščenim Rothenturmom, vendar ima to moštvo odigrano tekmo več. Med šent-janškimi športniki kroži celo nespametna vest, da se bo klub razpustil, če ne postane prvak.
RAD!0 CELOVEC
Poročita: 5.00 — 4.50 — 8.00 — 10.00 — 15.00 17.00
—	17.00 — 20.00 — 22.00 — 25.00 — 24.00.
Dnevne oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah in praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.50 Kmetijska oddaja
—	5.55 Ljudske viie — 5.40 Jutranja opažanja — 5.45 Pisane jutranje meiodije — 6.00 Jutranja gimnastika
—	6.55 Glasba in dobri nasveti — 6.45 Dežeinl razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila
—	8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo —
9.00	Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 15.05 Deželni razgledi — 15.50 Glasba po kosilu — 15.45 Slovenska oddaja — 15.50 še vedno priljubljeno — 16.15 Zenska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 Šport — 18.45 Note in beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.05 Pregted sporeda — 19.05 Zabeležite si — 19.55 Melodija in ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 šport iz vsega sveta.
Sobota, 10. 6.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Pisana jutranja melodija — 6.55 Glasbeni mozaik — 7.55 Naš hišni vrt — 8.05 Družinski obzornik —
10.00	V žarišču — 10.45 Naša lepa domovina — 15.50 Teden srečanja — 15.45 Poskočno in zabavno — 14.00 Zabavni koncert — 14.50 Godba na pihala — 15.50 Voščila — 15.55 Nogometna tekma Avstrija-švedska
—	17.10 Mednarodni kopališki koncert — 18.00 De-žeini razgledi — 18.20 žena v poklicu — 18.55 Maia solistična parada — 19.05 Koračnice — 19.50 Note in beležke — 21.15 Kupčija z domovino — 22.20 Plesna glasba po naročilu.
Nedelja, 11. 4.: 6.10 Igra na orgle — 7.40 V zabavo
—	8.10 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.00 Mednarodni pristaniški koncert — 10.50 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.05 Za avtomobiliste — 15.05 Ogledalo Mestnega gledališča — 15.45 Iz domovine — 14.50 Voščila — 16.00 Radijska igra — 17.05 Ljudski koncert — 18.00 Staroavstrijska slikanica — 19.00 Nedeljski šport — 19.50 Deželni razgledi — 20.10 Avstrijska ra!lye — 21.15 Zadnja postaja Dunaj.
Ponedeijek, 1!. 6.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo — 6.05 Pisana jutranja melodija — 6.50 Glasbeni mozaik — 8.05 Oddaja za starejše ljudi — 9.00 Trgovci spreminjajo svet — 9.50 Vesele note mojstrov
—	10.15 šolska oddaja — 11.05 Ljudska glasba —
15.50	Na obisku pri koroških pihalnih godbah — 14.50 Knjižni kotiček — 14.45 Koroški običaji včeraj in danes— 15.00 Iz štajerskega glasbenega življenja —
16.15	Za ženo — 16.50 Otroška oddaja — 17.10 To radi poslušamo — 18.00 Deželni razgledi — 18.45 Oddaja kmetijske zbornice — 19.05 O starih in novih rožah
—	19.50 Note in beležke — 20.10 Baletne in operetne melodije — 21.50 Iz avstrijskega glasbenega ustvarjanja.
Torek, 15. 6.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Pisana jutranja melodija — 6.50 Glasbeni mozaik
—	9.00 Pripovedke iz vsega sveta — 10.15 Avstrijska pesem 20. stoletja — 10.50 Naši glasbeni instrumenti
—	11.05 Ljudska glasba — 15.50 In ljudje so tako prijetni — 14.50 Dom in šola — 14.45 Kovanje denarja na Koroškem — 15.00 Ljudska glasba iz štajerske — 16.15 Zoženo — 16.50 Otroška oddaja — 17.10 Avstrijci o Avstriji — 18.00 Dežeini razgledi — 18.45 Oddaja sindikalne zveze — 19.05 Vsak čas pesem — 19.50 Note in beležke — 20.10 To radi poslušamo — 21.10 S sekiro skozi listnati gozd.
Sreda, 14. 6.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.00	Jutranja gimnastika — 9.00 Klasične pripovedke iz prve roke — 9.50 Vesele note mojstrov — 10.15 šolska oddaja — 11.05 Ljudska glasba — 15.50 Zborovska glasba — 14.50 Nove knjige koroških založb
—	14.45 Koroška pesem — 15.00 štajerske orgle —
16.15	Za ženo — 16.50 Operetni koncert — 17.10 V dunajski kavarni — 18.00 Deželni razgledi — 18.45 Oddaja združenja industrialcev — 19.05 Kjer prepevajo —
19.55 Za prijatelja planin — 19.50 Note in beležke —
20.10	Radijska igra — 21.10 Skladateiji lahke glasbe
—	21.50 Zvezne dežeiese predstavljajo: Dunaj danes, četrtek, 15. 6.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Pisana jutranja melodija — 6.50 Glasbeni mozaik — 9.00 šolska oddaja — 9.50 Vesele note mojstrov — 10.15 človeštvo je v nevarnosti — 10.50 Zgodovina v glasbi — 10.45 Literarni kalendarij — 11.05 Jodlarji in ljudska glasba iz Alp — 15.50 Zabeleženo na koroških cestah — 14.50 Iz mape not avstrijskih skladateljev — 16.15 Za ženo — 16.50 Otroška oddaja
—	17.10 Operetne melodije — 18.00 Deželni razgledi
—	18.45 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva —
19.05	Avstrijska godba na pihala — 19.05 Note in beležke — 20.10 Lovska ura — 21.00 Iz domačega glasbenega življenja.
Petek, 16. 6.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.00	Jutranja gimnastika — 6.50 Glasbeni mozaik —
9.00	Zgodovinske slike iz Avstrije — 9.50 Klavirska dela VVolfganga A. Mozarta — 10.00 šolska oddaja
—	11.05 Planinske pesmi in ljudska glasba iz Nižje Avstrijske — 15.50 Hodil sem ob Krki —14.45 Literatura iz Štajerske — 15.00 Zborovska glasba — 16.15 Žena v kmetijstvu — 16.45 Zapojte z nami o raznih živalih —
17.10	Glasba za konec tedna — 18.00 Deželni razgledi — 18.45 Oddaja delavske zbornice — 19.05 Dunaj, melodija mesta — 19.50 Note in beležke —
20.10	Glasba za vse.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 10. 6.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Nedelja, 11. 6.: 7.10 Duhovni nagovor — Po vaši želji.
Ponedeljek, 12. 6.: 15.45 Informacije — Arije iz znanih oper pojejo slovenski operni pevci.
Torek, 15. 6.: 9.50 Ljudske pesmi in viže — 15.45 Informacije — šport od tu in tam — Otroci, poslušajte!
Sreda, 14. 4.: 15.45 Informacije — Slovenska koroška povojna literatura — Za našo knjižno polico.
četrtek, 15. 6.: 15.45 Informacije — žena, družina, dom.
Petek, 16. 6.: 15.45 Informacije — Kar po domače.
RADtO LJUBLJANA
Poročila: 4.50 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 —
12.00	— 15.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 25.00 —24.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih):
4.50	Dobro jutro — 5.50 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.50 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste —
12.00	Na današnji dan — 12.50 Kmetijski nasveti —
15.15	Obvestila in zabavna glasba — 15.50 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki in odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnost! doma in v svetu —
19.00	Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.50 Radijski dnevnik — 25.05 Literarni nokturno.
Sobota, 10. 4.: 4.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.55 Pihalni orkester RTV Ljubljana — 12.10 Dve suiti —
12.40	Po domače — 14.10 Sobotno popoldne za mladi svet — 15.40 Pojo naši operni pevci — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Zabavni orkester RTV Ljubljana — 18.15 iz opernega sveta — 18.50 Pogovor s poslušalci —
19.15	Zadovoljni Kranjci — 20.00 Glasba ne pozna meja — 21.00 Za prijetno razvedrilo — 21.50 Zabavna radijska igra — 22.20 Oddaja za naše izseljence —
25.05	S pesmijo in plesom v novi teden.
Nedeija, 11. 6.: 4.50 Dobro jutro — 6.00 Jutranja kronika — 6.50 Danes za vas — 7.50 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Veseli tobogan — 9.05 Iščemo popev-
V	NEDELJO
11. JUNUA 1972
V	GLOBASN!CO
na olvorilev nove dvorane pri Šo-štarju. Za razvedriio bo skrbet an-sambei ,Fantje treh doiin". Začetek ob 1$. uri.
Obiien obisk pričakujeta
Rozka in Aibert Smrečnik
kopoletja — 10.05 še pomnite, tovariši — 10.25^ srni borbe in dela — 10.45 Voščila — 15.50 Nedelji*' reportaža — 15.50 Z domačimi ansambli — 14.05 !9" jo veliki zabavni orkestri — 14.50 Humoreska te""' — 15.05 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — " Radijska igra — 17.05 Nedeljsko športno popoldne
19.15	Glasbene razglednice — 20.00 Zabavno 9^',
22.20 Melodije za lahko noč
- 23.'*
bena oddaja Jazz za vse.
Ponedeljek, 12. 6.: 4.50 Rekreacija — 8.10 Glasbi' matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — ?' Poletni ringaraja — 9.40 Z revijskimi orkestri—1*' Igor Stravinski: Ognjeni ptič, baletna suita — Igrajo pihalni orkestri — 14.10 Med zbori Mil""' Bajšanskega in Dušana Radiča — 14.50 Voščilu
15.40	Melodije mojstrov lahke glasbe — 17.10 Po^ deljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Popevke plesni ritmi — 18.45 Poletni kulturni vodnik — 19-^' ansamblom bratov Kovačič — 20.00 Operni koncert
21.50	Tipke in godala — 22.15 Za ljubitelje jazzu
25.15	Zaplešite z nami.
Torek, 15. 6.: 6.50 Beseda na današnji dan — ''
Operna matineja — 9.05 Počitniško popotovanje
9.20 Z orkestrom Franck Pourcel — 9.40 Slovenske!"
rodne v raznih izvedbah — 12.10 Skiadbe BenjaM'^ Ipavca — 12.40 Z domačimi godci in ansambi'
14.10	Od melodije do melodije — 14.40 MiodinS oddaja — 15.40 iz opere „Luzia" — 16.40Zorkestr°' Antony Wood — 17.10 Popoldanski simfonični cert — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 S pe" Eldo Viler — 19.15 Z ansamblom Maksa Kumra
20.00	Prodajalna melodij — 20.50 Josip Jurčič: Zober, radijska igra — 21.50 Koncert lahke glasbe
22.15	S popevkami po svetu — 25.15 Slovenska 9^ ba za poletno noč.
Sreda, 14. 4.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena tineja — 9.05 Počitniški pozdravi — 9.25 Popevke ^ zabavne melodije — 12.10 iz jugoslovanske ops literature — 12.40 Od vasi do vasi — 14.10 Poje mb zbor Svoboda Britof pri Kranju — 14.50 Voščila^
15.40	Pianist Igor Dekleva — 16.40 Z orkestrom &e Bauer — 17.10 Poletno glasbeno popotovanje — " . Igramo za vas — 18.45 Naš gost — 19.15 Glasbe razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljub!)"^
—	21.50 Lepe meiodije — 22.15 S festivalov jazz"^
25.05	Mala panorama sodobne ameriške lirika
25.15	Jugoslovanski pevci zabavne giasbe.
četrtek, IS. 6.: 4.50 Beseda na današnji don ^ Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje , 9.20 Z orkestrom William Gardner — 9.40 PesmiJ plesi jugoslovanskih narodov — 12.10 Primož Rama Skladbe za godalni orkester — 12.40 Igrajo piO" godbe — 14.10 Mladinski zbori pri nas in po svet"
14.50	Z ansamblom Silva štingla — 14.45 Med družino in delom — 15.40 Poje sopranistka G' Bumbry — 14.40 Z orkestrom Kurt Edelhagen —	)
Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Zabavni Z?°
—	18.45 Naš podlistek — 19.15 Ljubljanski jazz ^ sambel — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi !" ^ pevov — 21.00 Sto let slovenske lirike — 22.15 H ^ burna izvajalcev jazza — 22.40 Od popevke da " pevke — 25.15 Nočna serenada.
AVSTRUA1
Sobota, 10. 6.: 15.45 Avtomobilske dirke v Le Mans — 14.50 Za otroke — 17.05 Beatciub — 17.55 Za družino — 18.00 športni prenos — 19.50 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Milijoni po meri — 21.50 šport — 22.50 Čas v sliki — 22.40 Film z Divjega zapada.
Nedeija, 11. 4.: 14.50 Avtomobilske dirke v Le Mans
—	14.50 Lolek in Bolek — 14.40 Skippy — 17.05 Za družino — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Hudičevi otrok — 19.00 Čas v sliki in vprašanje tedna — 19.50 šport — 20.10 Živa beseda — 20.15 Ples v operi, opereta — 21.55 čas v sliki.
Ponedeijek, 12. 6.: 18.00 Novo v znanosti — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 Siike iz Avstrije — 18.55 Stan Laure! In Oliver Hardy — 19.20 Pregled sporeda — 19.50 Čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Oddelek S — 21.10 Poštni preda) 7000 — 21.25 Športna oddaja — 22.25 Čas v sliki.
Torek, 1!. 6.: 18.00 Tečaj angleščine — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 Slike Iz Avstrije In Južne Tirolske — 18.55 Živalski raji — 19.20 Pregled sporeda
—	19.50 Čas v sliki In kulturne novosti — 20 06 šport
—	20.15 Svet knjige — 21.15 Citizen Kane — 25.00 čas v slik) in šport.
Sreda. 14. 4.: 10.00 Gvajana — 10.50 Rentgenski žarki — 11.00 Film z Divjega zapada — 14.50 Za otroke
—	17.15 Antena — 17.55 Za družino — 18.00 Tečaj francoščine — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 Slike iz Avstrije — 18.55 Televizijska kuhinja — 19.20 Pregled sporeda — 19.50 Čas v sliki in kulturne novosti
—	20.06 šport — 20.15 Dogodivščine dobrega vojaka Svejka — 21.20 Apropo film — 22.10 šolski poskusi in reforma — 22.40 čas v sliki.
četrtek. H. 4.: 10 00 Zvok iz človeške roke — 10.50 Krst, vrata v cerkev — 11.00 Dekalog — 11.50 Kaj je pisava? — 12.00 Tako deluje industrijsko podjetje — 18.00 Tečaj Italijanščine — 18.25 Otrokom za lahko
noč — 18.50 Sliko iz Avstrije — 18.55 športni mozaik
—	19.20 Pregled sporeda — 19.50 čas v stiki in kulturne novost) — 20.04 šport — 20.15 Poroka, filmska komedija — 21.50 čas v slik) — 22.05 Zvonovi so na napačni sledi.
Petek. 14. 4.: 10.00 Cerkvena zgodovina — 10.50 Dunajski kongres — 11.25 Tujec — 18.00 Orientacija — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 Slike Iz Avstrije
—	18.50 Oddaja kmetijske zbornice — 18.55 Junak z Divjega zapada — 19.20 Pregled sporeda — 19.50 Čas v sliki in kulturne novosti — 20.04 šport — 20.15 Akti XY — 21.20 Prerezi — 22.20 čas v stiki — 22.55 Nekega dne se vrata odprejo, film.
H H		AVSTRUA 2
H		Sobota, 10. 4.: 16.15 Tovariš don Camil-to — 18.00 Tedenski obzornik — 18.25
Otrokom za lahko noč — 18.50 Posebej o kulturi — 19.00 Kitara za vse — 19.50 Čas v sliki — 20.00 Pregted sporeda — 20.04 Šport — 20.09 Vzgoja
—	20.15 Crumblova zadnja priložnost — 21.45 čas v sliki in kulturne novosti.
Nedeija, 11. 4.: 18.50 Črno na belem — 19 00 čas v sliki in vprašanje tedna — 19.50 Nedelja v Budimpešti
—	20.00 šola staršev — 20.10 Vzgoja — 20.15 V lastni zadevi — 21.50 šport, Čas v sliki in vprašanje tedna.
Ponedeijek, 1!. 4.: 18.50 Na obisku pri H. C. Art-mannu — 19.00 čuda zemlje — 19.50 čas v sliki in kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport
—	20.09 Vzgoja — 20.15 Avstrijsko stoietje — 21.25 Iz delavnice filmske okademije — 21.55 Slike iz Avstrije, čas v silki in kuiturne novosti.
Torek, 15. 6.: 18 50 Tako deluje industrijsko podjetje — 19.00 Geografski sprehodi — 19.50 Čas v sliki In kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.04 šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Glasba in običaj! iz vsega sveta — 21.15 Enaindvajset, kviz — 22.00 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske, Novo v znanosti, čas v stiki in kulturne novosti.
Sreda. 14. 6.: 18.50 Dekaiog — 19.00 Arhitektura in družba — 19.50 Čas v sliki in kulturne novosti — 2000 Pregled sporeda — 20 06 šport — 20.09 Vzgoja
—	20.15 Osamljenost tekača na dolge proge — 21.55 Siike iz Avstrije, čas v sliki In kuiturne novosti.
četrtek, 15. 4.: 18.50 Cerkvena zgodovina — 19.00 Kontakt — 19.50 čas v slik) in kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.04 šport — 20.09 Vzgoja
—	20.15 Svet znonostl — 21.05 UFO — 21.50 Slike iz Avstrije, Čas v sliki In kulturne novosti.
Petek. 16. 4.: 18.50 Kaj je prognoza? — 19 00 Računalnik — 19.50 čas v sliki in kulturne novosti — 20.00 Za konec tedna — 2004 šport — 20.09 Vzgoja —20.15 Metropolis, nemški nemi film — 22.15 Slike iz Avstrije, čas v sliki In kulturne novosti — 25.05 Akti XY.
izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klagenturt — Celovec, Gasometergasse 10. tel. 52-5-50 — Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Ceiovec - Borovlje.
JUGOSLAV#
Sobota, 10. 6.: 14.55 Državno prve"' v jahanju — 17.55 Po domače — 19^ zornik — 18.20 Disneyev svet— 19.10
zaik — 19.15 Humoristična oddaja — 19.45 k' ^ fiim — 20.00 Dnevnik — 20.55 Zabavno glasbene daja — 21.55 Na poti k zvezdam — 22.00 Tekmec"
22.50	Kažipot — 25.10 Poročila.
Nedelja, 11. 4.: 8.50 Madžarski pregled — 9^ domače — 10.12 Kmetijska oddaja — 10.55
—	11.00 Otroška matineja — 11.50 Mestece ^
—	12.40 Kažipot — 18.00 Eiizabeta !. — 19.30 F'"^ burieska — 20.00 Dnevnik — 20.30 Humoristične^ daja — 21.15 Zabavno glasbena oddaja — športni pregled — 22.15 Poročita.
((.
Ponedeljek, H. 6.: 14.15 Odprta univerza — Madžarski pregled — 17.45 Glasbeni ciciban *** ^ Risanka — 18.15 Obzornik — 18.50 šest srečanj 7 ^ kerjem — 18.55 Mozaik — 19.45 Kratek film ***	'
Dnevnik — 20.50 Romeo in Julija 70 — 22.05 Diag""
—	22.55 Poročila.
Torek, 1!. 4.: 17.15 Madžarski pregled — 1?^ masta muca — 18.00 Risanke — 18.15 Obzorn' .,()
18.50	Moški zbor „L)ra" Iz Kamnika — 18.55
—	19.00 Molekule spomina — 19.20 Poreklo obH^ nja — 20.00 Dnevnik — 20.55 Sence pozabijenlh P j! nikov, sovjetski film — 22.10 Brata Janez in Jur!) °
—	22.50 Poročita.
Sreda, 14. 4.: 14.45 Madžarski pregled — 1?'^).)! basttjan in Mary Morgan — 18.20 Obzornik ^ ^ Jazz na ekranu — 19.00 Mozaik — 19.05 Na stezi — 19.50 Naš ekron — 20.00 Dnevnik — 2" nika vaškega pokopališča — 21.15 Po sledeh ""P ka — 22.05 Poročila.
p'
četrtek, 15. 4.: 16.45 Madžarski pregled — hinja pri Violinskem ključu, barok — 18.15 0&*
—	18.50 Boj za obstanek — 18.55 Mozaik — ^ ^ Hčlna In pokorščina — 20.00 Dnevnik — 21.25
zi peke! — 22.15 Hamlet, ruski balet — 22.55 P°'
Petek,
16. 4.: 16.45 Madžarski pregled —
7,
___ . . ________________ ^
problem — 18.10 Obzornik — 18.25 Glasba iz — 18.45 Tehnika vožnje — 18.55 Ekonomsko ^ ^ slovje — 19.00 Mestece Peyton — 20.00 Dne^f? 20.55 Do sončnega zahoda, ameriški film — kal pevcev — 25.00 Poročila.