Štev. 23. V Ljubljani 5. decembra. Tečaj II. »Brus® izhaja 5. in 20. dan vsacega meseca. — Cena za vse leto 4 gld., za pol leta 2 gld., za četrt leta 1 gld. Posamične številke po 20 kr. — Inserati računijo se po 4 kr. petit-vrsta. Epilog k ^politični baiadi“.*) Jubejsasa! Ej, v čudni bom hiši doma! Baš častna ne bode pokora, Za greh pa trpeti se mora. *) Glej »Politično balado 11 v 8. štev. »Brusovi 1 Oredn. 23 180 B RU S Štev. 23 Še o pravem času. (Poslovenil Radovan.) »Lahko noč. prijatelj," rekel je mož v dolgi suknji in s širokokrajnim klobukom, ki je temnil obraz njegov, šepajoč po ulicah Aleksandrije, Faraonov starega do- movja. — Kapitan Forbes, ali bolje rečeno paša Forbes — jelite? »Da, a vi ste na boljem nego jaz, prijatelj", qul se je krepki a srčni mornarski odgovor. „S kom imam čast govoriti?" » S podtajnikom admiralstva egiptskega. Reklo se mi je, da vas tu najdem. Toda stopiva na stran. Izročiti vam imam važno pismo z napotili. — Vi vender pušite, mislil bi tako?" „Da, hvala," rekel je Forbes, vsprejemši odbrano smndko. »Ali naj ne stopiva v kavarno? Ondu se pri čašici pristne kave in smodkah lahko dalje pogovarjava." Molče sta oba sedela pri svoji kavi, ko sta gledala pred seboj pravcati orijentski prizor. Bil je baš tako- zvani „Abul-Abas“-semenj, ki ima ime od groba velikega svetca. Forbes in prijatelj njegov sedela sta na terasi, moleči daleč nad morje. Mesec svetil je baš tedaj čez holmec Kom-el-dik-ski nasproti novemu pristanišču, da se je na jedni strani videlo daleč na morje, na drugi strani pa črne obrise poslopij, trdnjav in baterij. „Tu je pismo," rekel je tajnik, izročuje kapitanu velik dokument z oticijalnim egiptskim, a črnim pečatom. Kapitan pogledal je naročilo in spoznal takoj, da je s pismom v zvezi kaka tajnost. „Hm! Jutri odplujem," odvrnil je. „ Je li kaj posebnega ? Nečem nikakor, da ru¬ šite zaupanje; a stvar mi je vender nepričakovana." „Istina,“ odgovoril je tajnik in primaknil stol. »Jutri imeli bodete dva potovalca, nekega gospoda Valeska in soprogo njegovo — dražestno damo. Valeska vlada ne mara. Ako sem vam to povedal, izročil sem se vam po¬ polnoma v roke. Saj se vender smem zanašati na diskre - cijo vašo, kapitan Forbes ?“ »Da. Jaz sem jako rahločuten, kar se tiče dam. Ali naj vam povem uzrok?" »Kakor vam drago, kapitan !“ »Pred več’ leti, stopivši v egiptsko službo, imel sem soprogo in dete — krasno dete, pravo solnce živ¬ ljenja svojega." — Pri teh besedah postal je govornika glas hripav in obrnil je glavo na stran, da si je skrivši obrisal solzo. »Upam, da sta še, živi," opazil je sočutno tajnik. Tega, žal, ne morem trditi. Mej potovanjem skoz puščavo napali so nas beduini. Jaz branil sem soprogo in dete krepko in pogumno, a bil sem naposled pobit. Ko sem še zopet zavedel, bil sem sam. Od tega dneva nemam niti glasu o izgubljencih. Strogo izvajanje dolž- nostij nadomeščalo mi je doslej to izgubo, a v tihih nočnih urah često bdim in premišljam, se li bodemo ta- kraj groba še kdaj videli." »Prosite nebo za to, dragi moj kapitan. Kadar dojde pravi čas, mislim, da se smem zanašati na vaše dobro srce. Opraščajte, da vam več he povem." In segel je kapitana tajnik v roko in odšel vidno ganjen, ne da bi kaj več povedal. „Ka'ko čudna zadeva!" mislil si je Forbes. »Gotovo se zapečateno pismo tiče Valeska. Jaz mu utegnem storiti ljubav; a čast in služba mi ne dopuščata, da bi zanj, za tujca, kaj več storil. Ušel se je in poslušal voda trdo glasbo, ki je imela zanj posebno čarobnost. Arabci in Egipčani prihajali so | in odhajali, a Forbes se zanje ni menil, mislil je le na | izgubljeno soprogo in izgubljeno dete. Iz sanjarij vzbudil I ga je strežaj, kričeč surovim glasom : »Vun z vami! Tu ni prostora za prosjake!" — »Jaz bodem vse plačal, go- | spodine," odgovoril je pohlevno starikav Egipčan. »Pu¬ stite me, da si odpočijem, jako sem truden. Povejte mi, ah poznate pašo Forbesa. Rad bi ga dobil, on je pri¬ jatelj moj!“ »Vi, Abdula! 1 vskliknil je Forbes in prijel Arabca ! za brado. »Ali ste od mrtvih ustali!" Strežaj ni čakal, I da bi še kaj več čul, ker je »veliki paša" ubozega Egip- | čana imenoval prijateljem svojim. »Dragi gospodine moj," vskliknil je siromašni Arabec, pal na kolena in oklenil | se Forbesovih nog. »Kako veselo snidenje! Alah pustil j me je živega, da vaše drago obličje vidim še jedenkrat." Forbes dvignil ga je kvišku, posadil na stol, po¬ zvonil strežaju ter naročil izdatno večerjo. »Jejte in pijte najprej, potem pa povejte, po čemer hrepeni moje srce." ] — »Kako naj govorim o preteklosti?" odvrnil je siromak, j čegar vnanjost je bila taka, da bi omečila kamneno srce. »Moja soproga, — kaj seje ž njo zgodilo?" uprašal | je Forbes hripavim glasom. Abdula obrnil je ohraz proč, da bi zakril solze, ki so udrle po nagubančenih licih. — I* »Dovolj — imam odgovor. A dete?" »Rešilo se je, gospodine." »Hvala Bogu! Morda se še srečava," rekel je Forbes iskreno. »Abdula, midva se ne smeva več ločiti. Mojega življenja jedini smoter bodi, vas storiti srečne in zado- do volj ne. Usela sta se in pomenkovala dalje. Ko se je ka¬ varna zatvorila, vzel je kapitan Forbes svojega zvestega slugo na svojo ladijo — na egiptsko oklopnico „ Kadi ve". Prihodnje jutro došla sta Valesko in soproga z mor¬ narsko stražo na ladije krov. »Ali mi zastavite častno besedo, da ne boste skušali ubežati, gfaspa Valeska," uprašal je kapitan Forbes. »Da, gospodine," bil je mirni odgovor. »Dobro, od sedaj smete svobodno kretati po ladiji; a bolje bode, da ostanete v kabini, dokler ne ostavimo luke. Moja naj¬ lepša kabina vam je na razpolaganje." Gospa Valeska pomolila mu je svojo nežno belo | roko rekoč z mehkim zvonkim glasom: »Vsp rej mite bla¬ govoljno zahvalo mojo na vaši prijaznosti proti mojemu soprogu. Z ubogim Karolom so hudo ravnali. Vi ste za i mnogo mesecev prva oseba, ki mu je izrekla dobrohotno besedo." Valesko in soproga njegova sta odšla in ostavila Forbesa globoko premišljujočega, kakšen zločin sta za¬ krivila ujetnika njegova in zakaj so baš njega spravili v zvezo s tajnostnim zapečatenim pismom in z jednako kočljivimi napotili na oklepnice »Kedive" krov. Imel pa je baš v tem hipu preveč posla, da bi o tem premišljal dalje, nego mimogrede. Velika oklopnica ostavila je svoj prostor pod var¬ stvom domačega pilota in plula v morje mimo obali, ki je bila na zahodu zastavljena s trdnjavami, na vzhodu pa zdržema z belimi javnimi poslopji, mej katerimi se je za jambori trgovinskih in vojnih ladij videla paševa palača. Kapitan Forbes stal je na svoje ladije krovu in z veseljem užival lepi prizor. Pri tem obhajala ga je jedna onih sluten, ki prihajajo in odhajajo liki sapa, da sedaj zadnji pot gleda Faraonov domovino. Dospevši na visoko morje, dobil je priliko, seznaniti se z Valeskom in njegovo soprogo, h katerima gaje srce čudno gnalo, da nikdar ni bil tako srečen, nego v nji- Štev. 23 BRUS 181 jini družbi. Nekega dne prilezel je Abdula, katerega je j bila morska bolezen hudo prijela, na krov uživat sveži vzduh in gledat solnce, katero je njemu, kot rojaku iz vročega pojasa, bilo toli drago. „Nu, stari prijatelj!“ za¬ klical je smeje Porbes starcu; — »vidim da ste vender našli pot na krov. Le glejte, da skoro okrevate/ »Kadar vas vidim zdravega in srečnega, gospodine, tekne mi jed, pijača, luč in vzduh,“ odvrnil je stari Egipčan, čegar udrti obraz je veseija žarel. Gospa Va- leska je sedela pri soprogu svojemu in skušala potolažiti ga. Hkratu pa skoči kvišku in hiti z rezprtima rokama naprej in zakliče- v arabščini: »Ljubi Abdula, ste li z nebes padli?" Skoro je bilo tako, dosti močno bilo je presene¬ čenje za Abdulo in Forbesa. Kapitan Forbes spoznal je v svojega ujetnika soprogi izgubljeno svojo hčer. Kakov veselje, isto tako bila je tudi žalost velika, ki jo je sedaj doživel in radi katere bi bil skoro zblaznel. Napotila njegova so mu predpisala, da sme pismo odpreti še le na gotovem kraji. Na tem mestu bil je sedaj in isti dan, ko je zopet našel svojo hčer, odprl je zapečateno pismo. »Usmiljeni Bog, kaj vidim ?“ Valesko ima na tem mestu biti usmrčen in jaz nesrečnež naj to j izvršim!“ Sklep je bil kmalu gotov. Še isto noč, ko je temna noč ulegla se na morje, spustili so se Forbes, gospod in gospa Valesko v čolnu v morje in so ubežali. Danes ra- duje se kapitan Forbes družbe svoje krasne hčere in nje¬ nega soproga, kateri bi bil sicer zapustil v sredozemskega morja sinjih valovih le krvav sled, da ga ni o pravem času spoznal — kapitan Forbes. Filharmoničnega društva orkester za Keesbacherjev jubilej. Razni paberki. »Od uzvišenega do smešnega je samo korak". Ta izrek bi se lahko porabil za Hebbelovo žaloigro »Marija Magdalena". Daši ima igra mnogo vrlin, je konec vender prehud, pretiran. Ni dovolj da takoj v začetku nagloma umre mati Ana, tudi Lenarta, tajnika, Klaro in mojstra Antona zadene ista usoda. Vse je mrtvo, samo Karol ostane še živ na odru. Ko bi poslednji zaklical: »Sedaj grem pa hi¬ tro po Doberleta. Ali bode vesel?" bi vsakdo pritrdil, da je od uzvišenega do smešnega res samo korak. A. Ali veš, da so mnogi Ljubljanski gospodje po¬ dobni svetopisemskemu Jobu ? B. Zakaj ? A. Zato, ker so si te dni, ko je bilo toliko snega, mislili: »Bog ga je dal, Bog ga bo vzel!" Čemu je Švica na svetu? Na to uprašanje naj odgovarja naš prijatelj prof. dr. Gratzy, ki je nekoč v šoli učil: »Die Schvveiz besteht nur darum, damit Italien, Frankreich, Deutschland und Oesterreich nicht in einem Punkte zusammenstossen". Kaj je nemški »L e g at i on s ra t h" ? Po istem viru ni druzega nego v nas »OberhauS- kn echt". Narodni humor. (Na Gorenjskem zapisal R.) Ongava Špela ima fanta, ki se tako drži, kakor bi bil na bezgu vzrasel, na korenu prijahal ali pa na pre¬ žgani juhi priplaval. Tiskovno pravdo naklonil nam je g. J. Zel ko, posestnik v Mali Pristavi na Notranjskem. Vsled nekega dopisa v našem listu čuti j se žaljenega na svoji časti. Zaslišan je bil že naš urednik j dvakrat, vrhu tega pa tudi že devet prič. Ako g. Želko tožbe ne umakne, pride stvar v pri¬ hodnjem porotniškem zasedanji na vrsto. Mi smo prever¬ jeni, da bode pravda za nas ugodna. Tj vodništvo „ Br usovo “. Telegrami „Brusu“: Od sv. Ane pri Tržiči. Naš učitelj Rieger je rodom Korošec. Zaradi tega bi mu ničesar v zlo ne jemali. A on je najstrastneji agitator za šulferajn in za „Siidmark“. Ne umejemo, da se mu daje tako široko, neomejeno polje. Slovenski učitelji na Koroškem morajo mirno ždeti, Bog ne daj, da bi kateri le zinil. Naš Rieger pa sme delati, kar mu drago. Sedaj snuje šulferajnsko šolo, nihče ga ne bode motil. Čudno, zelo čudno! Z Dolenjskega. Z nevoljo smo čuli, kako se ne¬ kateri naših poslancev ogrevajo za ponemčevalne Ljub¬ ljanske nune. To si bodemo zapamtili. Že pri zadnjih vo¬ litvah pokazalo se je mej našimi volilci nekaj, česar klerikalni gospodje ne bodo veseli. V bodoče pa bodemo Dolenjci postopali še odločneje. Želimo, da bi si to po¬ sebno zapomnili poslanec Papež, ž njim pa drugi škofje katoliškega politiškega društva. Šiška. Vse hiše so bile danes opoludne razsvetljene, ker smo dobili nov poštni pečat »Unter-Schischka". Go¬ spod Cora imenovan je častnim članom »črne kavarne". »Gott helfe weiter!“ Toplice na Dolenjskem. Ravnokar se je poslanec Dragoš mimo nas vozil. Volneno jopico prinesel je srečno seboj. 23* 182 BRUS Štev. 23 Dopisi. Iz Vipave, 1. decembra. — Javna zahvala po¬ slancu Hribarju za njegovo postopanje pri deželnozbor- skih obravnavah glede uravnave Vipavskih voda, dala je „Slovenčevim“ gospodom povod, zakaditi se s polenom in kolom z jedne strani v županstvo Vipavsko, z druge pa za posl. Hribarjem, porabljajoč to priliko, da „na duhu ubogim" Vipavcem v zgovornih besedah v glavo uteplje, da sta nam pomanjkanje mož in pa kanonik Klun po posvečenih organih svojih v izrednej milosti takega poslanca naklonila, kakeršnega v resnici nesmo vredni in se ga tja doli do Krajine ne dobi. — Kar po gnoji diši, prepuščamo Vipavci drage volje B Slovencu“, ki je po gnojiščih, „gnojnicah in umazanih kloakah" kar domač, zatrjujoč mu, da ni niti v Vipav¬ skem uradu niti pred njim takih koristnih naprav; glede občini Vipavskej očitane nevednosti in nemarnosti bo¬ demo se pa najbolje upravičili z navajanjem dat, s ka¬ terimi bodemo dokazali, da vemo celo več, nego bode posl. Lavrenčiča zaščitniku v „Slov.“ ljubo in drago. „Slovenec ' priznava sam, da je uravnavanje Vipav¬ skih voda „v istini že silno dolgo na dnevnem redu" ter podaje kratko zgodovino lega perečega na¬ šega uprašanja, upletajoč krepko naglašanje posl. Lav¬ renčiča dvomljivih zaslug; zamolči pa modro in previdno j kdo je največ kriv,.da je to uprašanje „v istini že silno dolgo na dnevnem redu," dobro vedoč, da bi moral j varovanca svojega javno, obtožiti. Baš protivno. „Slo- j venec" ne straši se niti dež. glavarju dr. Poklukarju, niti poslancema Kavčiču in Deteli odlikovalnih kokard s prsi strgati; da le poslušnega ljubljenca, vsemu pokorno orodje, j slaveč in časteč tako visoko na ščit dviga, da se mu , kar temni pred očmi, kajti mladi Hribar še ni niti sa¬ njati znal, ko nam je že premeteni oče Lavrenčičev vode "'reguliraj. Pogumen je pa baje tako, da se ni niti pok. Dežmana bal, ko so ga drugi mesto njega zavračali: da, celo tako daleč se je predrznil, da se je pobitemu levu približal ter s ponižnim glasom izjavil, da so njegovi predgovorniki posel tako temeljito opravili, da njemu niti zadnje brce ne preostaje. Prav kakor Aleksander Veliki! — V lanskem zasedanji bilo je predlagano in vsprejeto, j da sme dež. odbor pričeti k oj prva dela za urav¬ navo voda ter se dovoli 10.000 gld. na račun onega do¬ neska, ki bo pozneje v ta namen odločen deželi po za¬ konu, katerega načrt naj bi se sestavil in letošnjemu za¬ sedanju predložil. Ako je doslej naš poslanec v dež. zboru le za drugimi stopical, sicer pa mej letom malo ali nič delal, bila mu je sveta dolžnost oprijeti se z obema rokama tega sklepa in ne miro¬ vati, dokler se ni pričelo z delom v dolini in s sestavo zakonskega načrta. Oboje je bilo krvavo potrebno; najbolj pa drugo, ker brez tega nam je zaman misliti na melijoracijski zaklad, katerega bi si bili morali vsaj za 1. 1896. zagotoviti, ko je* dotle vsled nemarnosti že zamujeno. Mesto tega osmešil se je pa pred okr. glavarjem z najivnim uprašanjem, da li ima že tistih 10.000 „zaznamenovanih“ v žepu ter z nekako oficijalnim ,, obžalovanjem", da se ta lanski sklep ni iz¬ vršil. To je vse, kar je za najvažniše vipavsko uprašanje letos storil; pri „ obžalovanji" pretekel ga je pa celo tuj poslanec, ki je pa že dobil zato svoje pla¬ čilo v „Slcv.“, kar pa naj ga preveč ne boli. Saj se je v zasedanji 1. 1887. pripetilo, da je ustal mož iz kleri¬ kalnega tabora dr. Strbenec le zato s svojega sedeža, da | je ob obravnavah glede uravnave naših voda strankarsko [ sramoteče in zaničevalno proti Vipavcem le zato govoril, ker so se drznili krivično in jednostransko razdelitev drž. podpore poškodovancem po oni zloglasni povodnji 1. 1885. pred svetom ožigosati ter proti samosilstvu, ki je razvrstilo poškodovance po političnih strankah, po vo- lilcih Obrezovih in Dolenčevih, prezirajoč zadnje ter ne¬ primerno obsipaj oč prve, pritožiti se na pristojnih me¬ stih. Naš poslanec je seveda tudi tedaj molčal ter zložno z dr. Strbencem deloval, ker je dr. Štrbenec govoril proti Vipavcem iz ,, katoliških ust in na dobro spitani kato¬ liški podlagi." ^Slovenec" hvali nadalje posl. Lavrenčiča, kako dobro ume sklepe dež. zbora. Oprovržimo to z vzgledom, ki nam ga je podal zakon od 5. avgusta l. 1887., št. 24, glede samostojne dež. naklade na porabo opojnih žganih pijač ozir. ukaz c. kr. dež. vlade od 9. decembra 1887, št. 3346 Pr., s katerim se razglaša zvršitveni predpis k temu zakonu. Neumevši, kaj se je v dež. zboru sklepalo (za kar je tudi on sam glasoval!) bil je prvi in jedini na Vipavskem — kajti kmetov, ki jih je bil on nahujskal, ni sem uštevati — ki se je temu zakonu uprl!! ter imel vsled tega posla z okr. glavarstvom. — Ako so pa temu nasproti tudi Vi¬ pavci „ubogi na duhu" glede dež. zborskega delovanja, ni to nikako čudo. Znano je, da povsodi le nekatere osebe čitajo stenografične zapisnike; večina čita le čas¬ nikarska poročila; splošno so pa morda drugod ljudje še nevedniši nego mi: znano je pa tudi, da niso niti časniki niti stenogr. zapisniki sredstvo, s katerim občuje poslanec zvolilnim okrajem, marveč so to vsakoletni volilni shodi! Tako delajo tudi drugi poslanci, seznanjajoč takim potom vo- lilce z deželnozborskim delovanjem, sebe pa s težnjami volilnega okraja. Poslanec Lavrenčič pa ni do¬ slej še nikdar volilcem svojim poročal, niti ob vodnem uprašanji ne, ki mora vender zanimati vsa¬ kega Vipavca in je opuščenje takega poročila neodpust¬ ljiv greh. Zato je zopet le on kriv, ako smo mi nevedni in ne poznamo blaginj njegovega delovanja. Toda mislili smo krivo in krivo pisali. Posl. Lavrenčič poroča, poroča celo morda večkrat v letu, toda le Vipavskim arhijerejem v vipavskej župniji. S tem stori svojo dolžnost do volilcev. Stvar ima pa svoj humor v sebi, ker v resnici so le ti njegovi volile i. Kako je pa ž njegovim poslaniškim kreditom mej ostalimi Vipavci, je javna tajna, ki pa ni preveč tolažilna za „Slov.“ člankarja, živečega na to stran v veliki zmoti. Saj je menda še komu znano, da mož podredi , kadar potreba tako nanese, obme koristi osebnim, dolino, ki si sama s trudom pri občej konkurenci na zunaj vinskih kupcev za svoje pridelke išče, tuja vina uvažal ter krčmarje navajal k da so ja točili, dočim je mož tujega rodu tako samopridno in dovolj označujoče ravnanje po dolini zatiral. To in še kaj druzega bilo je pre¬ očitno; ljudje so opazili; prihodnjič bolj skrito! Poslanec Klun pa stori le svojo dolžnost, ako po „Slov.“ predalih tako skrbno in ljubeče brani in s slavo hrani poslušno svojo marijoneto, ki se da tako spretno porabljati v družbi z Dragošem „e tutti quanti“ v strankarske namene, kakor se je to pred malo dnevi zgodilo. Mi se ne bpdemo prav nič čudili, ako se bode naš poslanec kar „s svitlobo ves obdan" kedaj iz Ljubljane na Vipavski kapitol vrnil. — Štev. 23 BRUS 183 Glede našega vodnega uprašanja rečemo konečno; gospodje vozijo zelo počasi, naši hudourniki pa dero, rušijo, naplavljajo in preplavljajo; poslanec, ki bi moral voz po¬ rivati, prisedel je sam k zaspanim voznikom in mi, mi gle¬ damo in trpimo . Završevaje povem pa še naj čitateljem, da je v pravih starih in modlih egiptovskih sanjskih bukvah iz 1. 1213 zapisano: Cekin, če ga imaš v žepu, je dobro! Lažiprijateljem. Poznam Vas licemerci, Hinavci grdogledi, Nikdar jaz Vaši sladki Ne verujem besedi. Vem, da ste opravljali Do mozga in kosti me, A klepetanje to se „Prijatli“ me ne prime. x. Narodne zastavice. (Zapisal Radovan). Kmet sreča tolpo gosij in jim reče: Srečo dobro, dvajset gosij! Jedna goska odgovori: Da nas je še jeden- krat toliko in še polovica, kolikor nas je, potem bi nas bilo dvajset. Koliko gosij je bilo? — (Osem). Koliko črk ima sveto pismo? — (Sveto pismo = 10 črk). Zakaj je Bog klical: Adam kje si ? — (Zato, ker je Adamu bilo tako ime. Da mu je ime bilo Matevž, klical bi bil Bog: Matevž, kje si?) — Kaj bije, a nema rok? — (Ura.) Kaj je,, p o večnem življenji? — (Amen.) Kateri dan so psi najbolj v strahu? — (Na cvetno nedeljo, ker ima vsakdo šibico v roki.) Katerega človeka se ne sme pokopati? — (Živega.) Katerih treh stvarij ni na svetu ? — (V polži krvi, j v tiči mleka, v mrliči duše.) S čim je zvonik pokrit? — (Z ničemer, sicer bi se ne videl. Kake pridejo bolhe v posteljo? — (črne.) Iz katere čaše je najbolje piti ? — (Iz polne.) Katera pijača je najmočneja? — (Voda, ki mlinsko kolo goni.) Koliko žganj cev se more na tešče pojesti ? — (Samo jednega, ker človek ni več tešč, ko je jednega pojedel.) Kaj pride po »Oče naši“ ? — (Ki si v nebesih.) Kaj je bilo prej na svetu: človek ali brada? — (Brada, ker je kozel bil ustvarjen pred Adamom.) Ni kriv, pa ni dolžen, pa ga vender vežejo? — (Dete v povojih.) Mojih starišev je sin, moj brat pa ne? — (To sem jaz sam.) _ Nekomu. Praviš, da o sobe Tvoje Ni se meni bati? Dobro; ali zlobe Tvoje čem se varovati. y- S o +3 cž Sh M £ o 0 N >OC Na mestnem trgu. A. Ali si že čital, da ima K. neobičajno razprodajo? B. Seveda, saj je tudi meni postrešček stisnil nek listek v roke. A. Jaz le tega ne vem, zakaj se prodajalnica ob razprodaji že ob 7 1 / a zapira? B. To ti pa jaz povem. To je zaradi tega, da jim preostaje še toliko časa, da sproti bankovce poravnajo in zgladijo. 184 BRUS Štev. 23 Izidorja Muzloviča premišljevanja. Dolenjska železnica in višja dekliška šola bili sta glavni točki, okolu katerih se je naposled sukalo dežel¬ nega zbora kranjskega delovanje. Dolenjsko, toli potrebno železnico spravili smo srečno pod krov, višje dekliške šole pa ne. Zdi se mi, da sem od strani cul, da bi bil celo gospod Povše nekoliko pri- jenjal, a gospod Klun izdal je „parolo“. Mi ne odjenjamo niti za las. In tako so „par ordre du Mufti“ in s pomočjo Nemoev strmoglavili vsaj za sedaj preblago usta¬ novo, za katero bi si sicer še kak močnejši narod, nego smo mi Slovenci, obliznil vseh pet prstov. Priti pa je moralo tako. V politiškem vzduhuLjub- janskem širijo se poslednja leta čudne mijazme, od kod prihajajo, to je javna tajnost. Od tod tudi izvira brez- krajno oduševljenje za ponemčevalne nune Ljubljanske. Nesem jim načeloma nasproten, a na njih sadu jih bo¬ dete izpoznali. Odkar uče, neso niti jednega dekleta še naučile pravilno slovenski pisati ali govoriti. To vem iz prakse jaz, z menoj pa še vsakaternik, kdor je kdaj imel hčer ali pa sestro v nunskem samostanu. Imel je vsak tak priliko čuti iz ust svoje hčere, sestre ali pa sorod¬ nice, kako se jej je v samostanu godilo, prepričal se je izvestno tudi, da se v samostanu goji z izredno skrblji- vostjo pred vsem le blažena nemščina. Poleg tega pa se čuje, kako postopa mati Kordula. Kdor pa v sorodstvu svojem nema nobene osebe, kateri je nemila usoda pri¬ sodila, prebiti par neljubih let v samostanskem ozidji, ta čitaj dr. Tavčarja izborno, iz življenja posneto povest „Soror Pia“. Potem bode kmalu pogodil, zakaj v nunskem samostanu ni pravo mesto za višjo dekliško šolo. Ako pa tega še ne pogodi, mu, žal, ni več pomagati. Žalostno je v današnji dobi, da sicer razumni ljudje tako slepo vrve za dr. Crevljaršiča neslanimi frazami. Dr. Črevljaršic šteje se za ostrega jurista, a kar je v tem oziru govoril, bilo je vse skrajno jalovo. Glavni argument njegov bilo je brezverstvo, nad tem jahal je liki sv. Jurij nad zmajem. A ko bi ga kdo vprašal: Gospo- dine Črevljaršic, v čem pa se pojavlja brezvestvo? bi ta gospod s svojim drznim nosnim pomolom gotovo ne vedel pravega odgovora. Je li brezverstvo v tem, da je kdo minorit, a vrže nadležno kuto v stran in se zopet povrne v svet? Je li brezverstvo v tem, da kdo na katoliški podlagi uganja svoje muhe? Beseda „brezverstvo“ je najsu- rovejša fraza, kar so jih pristaši našega katoliškega društva še kdaj vrgli v svet, kajti naš Gospod je učil: Ne so¬ dite, da ne bodete sojeni. Pri vsem tem je pa najbolj čudno to, da so zoper višjo dekliško šolo baš taki gospodje, ki hčera n e - maj o. Dr. Cevljaršiš v tej zadevi še nema besede, isto tako bi mnoge druge gospode — jaz vsaj se usojam mi¬ sliti tako — skrb za vzgojo hčera ne imela posebno vznemirjati. In vender toliko nasprotje! Slepa strast ima čudne izrodke. Saj je klerikalen poslanec v deželnem zboru, ko že ni imel nobenega raz¬ loga več, skušal si pomagati z uprašanjem: „0d kod boste pa knjige dobili ?“ A ko mu je odločne narodne stranke član odvrnil: „0d kod pa vi v nunski šoli?“ umolknil, kakor da bi imel polna usta vode. Za knjige se ni treba skrbeti. Nemškutarji so ne¬ kdaj imeli taktiko, češ, za slovensko paralelko ne bode knjig. A jedva smo paralelke dobili, imeli smo hvala na¬ šim rodoljubnim in neumornim profesorjem Erjavcu, Je¬ senku, Kermavnarju , Senekoviču, Čebularju in drugim hkratu dovolj učil. Tožno je, da dan danes klerikalci proti nam uporabljajo isto taktiko, katero so nekdaj naj- strastneji nemškutarji. To je pač najsijajneja samoobsodba! Kakor v deželnem zboru, tako se tudi drugej jako čudno godi. Nedavno bilo je toliko ovir, predno je pra¬ voslaven pokojnik dobil prostora na sv. Krištofa poko¬ pališči, a dva Žida Ebenspanger dobila sta ondu prav lahko prostor za večni počitek. Kdor se hoče pre¬ pričati na svoje oči, najde lahko dotičnp grobna spome¬ nika na levi strani pota, ki drži k mrtvašnici. Kakor so gospodje bili proti višji dekliški šoli, tako tudi proti električni razsvetljavi v novem gledališči. Po- | milujem! Stvarnih razlogov neso imeli, a luč, svet- J 1 o b a sta jim neprijetni. In tako se utegne zgoditi, da v novem deželnem gledališči v Ljubljani res ne bodemo imeli električne luči, dasi so že v severni Italiji zakotna gorska mesta električno razsvetljena in ima podjetni g. Majdič v Kranji v svojem mlinu že več let kacih 30 žarnic. Mi pa ostanemo, kakor smo b’li — Le „1 a n g s a m v o r a n !“, le to nam godi. Nova mera in vaga. (Narodna peseru. Zapisal v Gorenji vasi pri Zatičini A. H.) Zmislijo si vsega vraga, Nova mera, nova vaga Literček in kilogram Na to se jaz nič ne spoznam. Manjša mera, manjša vaga, To se meni prav „feržmaga“ Se doslej, ko je bil bokal, Mi ga bilo je premal! Kaj mi če ta vražji literc Ki še ni bokala s dritelc“, To je vse le za gospodo, Ki ga rada meša z vodo. To pa moja ni navada, Da bi mešal vino z vada (vodo) Saj če pijem vino zgol Mi ga še ni dost’ nikol’. Če prineseš liter kmeti Bo začel ti „birta“ kleti, Kac’ga vraga si mi dal, Star donesi mi bokal. Bežite iz vasi litri, Mi nesmo tako imenitni, Prinesi nam ga škaf a’ lonec Kmalu bode v nas ga konec. Štev. 23 BRUS 185 Če mene zgrabi jeza Kar udaril bom ob miza, Da bom vse male literčke Zdrobil kar na štikelčke. Kadar pridem v mesnico Ne poznam nič na tehtnico, Na ta vražji kilogram Se bojim, da bom goljfan. Jaz imam že tako srečo Da mi le kostij nameče, Drugim daje pa mesu Meni zmanka še za su (sol). Če na trg grem kupit Špeha Ne ve baba, kaj ta Špraha. „Daj mi ga en kilogram!" Baba pravi: „Pa ne dam!“ Naj vse vas vrag vzame, In pa vaše kilograme, Saj me je skoraj sram, Pa imej ti kilo sam. Kdo pač tac’ga vraga zgrunta, Ki še manj je ko pol funta. Le po starem kupi cent, Potlej boš en čas „kontent“. Bojim se še te novice, Da bodo še manjše žlice Sklede ino piskerci, Če zvedo to v -Ribnici. One žabe, če to zvedo Koj manjše sklede naredo, One krote ’po nov’ postav’. Pred in laglje bom prodav. Birt tako že komaj čaka Da bi kupil mal’ga spaka, Če bi bil kater’ še manjš’ Pa bi kupil ga še rajš'. Za natakar’ce je škoda, Ker tak’ majhna je posoda, Treba večkrat v klet bo teč’ Kadar bo kaj pivcev več. Po letinah se vse obrača, Pa še to se težko plača. Liter majhen, kakor vrag, Vin’ je pa vender drag. Pa vse to še ni za scagat’ Ker se more še pomagat’, Če sem prej jih spil deset Bom sedaj jih trideset. Zato ne bom trpel žeje, čašo bom že videl, kje je, Naj bo vino al’ pa pir, če je prav po novi mir. Ko bi bil še večji literc Pa bi naredil še en „štikelc“ Zdaj pa liter, kilogram Oboje nesite na stran. Vabilo na naročbo. Koncem leta obračati se nam je po starem časnikarskem običaji do svojih naročnikov in pri¬ jateljev z uljudno prošnjo, da nam tudi v letu bodočem ostanejo zvesti,‘ pravočasno ponove svojo naročnino in naš list priporočajo v krogih svojih znancev in prijateljev. „Brus", ki nastopi sedaj svoj tretji tečaj, je jedili slovenski šaljivi lisi ki prinaša lepe podobe, raznovrstno zabavno gra¬ divo in mnogo narodnega blaga. „Brus“ zatorej zaslužuje, da ga razumniki slovenski duševno in gmotno podpirajo. Čem več bode podpore, tem več se bode storilo za list, da bode čitateljem vedno bolj ugajal. Za bodoče leto ima „Brus" pripravlje¬ nega že mnogo blaga. Razen kratkih povestij in dnevnega gradiva prinašal bode zabavne na¬ loge, skakalnice, rebuse, katerih ima lepo število na razpolaganje, skrbel bode v obče vestno za svojih čitateljev zabavo. jjBrus 1 ' stane ža vse leto 4 gld. „ 'pol ieta 2 r „ četrt leta 1 „ Uredništvo in upravništvo,,Brusa". Zabavne naloge. '' I. • « (Priobčila A. J.) V teh 25 oken napisati je številke 1—25 tako, da bode v vsaki povprečni in vsaki navpični vrsti skupna vsota 65, isto tako pa tudi navskriž zgoraj z desne ni- zdolu na levo in z leve nizdolu na desno. Nobena šte¬ vilka se ne sme ponavljati. (Rešitev in imena rešilcev v prihodnji številki.) 186 BRUS Štev. 23 II. (Kryptogram. Priobčil J o s. Honig.) Igra geometrična podoba kovina rokodelec duhovnik tiča slovenski igrokaz krstno ime slovenski skladatelj V oknih z debelejšim okvirom čita se po vrsti od zgoraj povprek nizdolu stan, ime in priimek vrlega slo¬ venskega poslanca. (Rešitev in imena rešilcev v prihodnji številki.) III. (J. Š.) A-hacelj: Kam pa tako hitro! Postoj malo, postoj! B-liacelj: Ne utegnem. Mudi se mi, moram neutegoma k nemškemu šulferajnu in k protestantski občini. C-hacelj : Kaj pa imaš ti tam opraviti ? B-hacelj : I kaj ? Upisal se bodem kot član šulfe¬ rajnu in protestantski občini. A-licicelj: Ali ti? Bog nas varuj! B-hacelj : Hočem se zavarovati. Prosil sem za de¬ želno službo. Ako dokažem, d a s e m š u 1 f e r a j n o v e c in protestant, potem mi ne more spodleteti. C-hacelj: V tej burki je nekaj metode, ali kakor bi sb. reklo: „E x e m p 1 a trahnnt!" Rešitev zabavnih nalog v 22. št. „Brusovi". I. Valentu Vodnik. II. Miroslav Vilhar. Prav so jih rešili: Gospice Marija Avčin v Trnji pri St. Petru, Franjica Trojan š ek in Minka Vrbič v Mengši, g. Silvin Hrašovec stud. jur. v Gradci, g. Ivan Mrak, dež. opr. v Kranji in J. Robič v Ivranjskigori. Rešitev skakalnice „pes“ v 22. številki r Brusovi 3 : Prerok Bileam je se svojim oslom govoril, kaj bi jaz s tabo ne, ki nisi osel. Odpreti čem torej usta, in govoriti s tabo vsakatere stvari, zlasti take, ki jih z drugimi re smem. Prijatelj je boljši nego gotov denar, a ti si boljši od prijatelja. Sv. Peter je svojega učenika trikrat zatajil, ti mene ni enkrat nijsi. In sv. Peter je svetnik, med prvimi v nebesih in v Pratiki, a ti si pes. In Izveličar je žnjim v eno skledo pomakal, ti z mano ne; če jem jaz pleče — dobodeš ti kost, če klo¬ baso — tvoja je koža. In vendar, ako bi naju v temnem postonjskem gozdu med Weidlingom in Dunajem napadel Dimež ali pa sam Udmanič, branil bi me ti vsaj s svojim lajanjem. Iz Stritarjevih „Pasjih pogovorov 1 . Listnica uredništva: Gosp. J. J. v Ljubljani: Poslani nam prevodi H. Heinejevih pesmij potrebujejo še temeljite pile. P. sem „Ein Fichtenbaum steht einsam", izgubi pravo jedro, ako se navajata smereka in palma. Ne glede na drugo, premišljujte blagovoljno le o tem na¬ slovu in skoro bodete na pravem tiru. Izmej došlih nam prevodov je najbolji naslednji: Da ljubim jaz tebe pesiček, Gotovo ti znano je to; Saj kadar ti dajem sladorja Hvaležno mi ližeš roko. In pes samo hočeš ostati, Dovolj se to zdi ti za te; Vsi drugi prijatelji moji Tega nikedar ne store. Sicer pa Vam priznavamo lepo nadarjonost, treba Vam samo še več Citati, več opazovati, več premišljati in spominjati se na Horacijevo geslo: „Nonum prematur in annum“. Potem nam bodete izvestno proizvajali tudi kaj izvirnega in dobrega. Gosp. Spitignev: „Est modus in rebus 1 . Sicer Vam je pa gotovo znano, da se na brezimne dopise ne oziramo.. Gosp. J. P. v L.: „Spitzel“ je „Spitzel“. Izdajatelj in odgovorni urednik Ivan Železnikar. — Tisk „Narodne Tiskarne 1 v Ljubljani.