< > I- m Q D u (/> < ■J O Kdor je naveličan miru, naj se oženi. Italijanski pregovor Številka 42 Letnik 52 Cena 15,- šil. (150,-felT) petek, 27. oktobra 2000 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: 28868K49E Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITAT TEDNA Moja prvenstvena cilja sta bila dva: utrditi položaj gimnazije navzven in navznoter. dr. Reginald Vospernik Pacher: v desetih letih 10. oktober s Slovenijo Stran 3 SVETOVNI TEDEN VARČEVANJA Posojilnice in Zveza-Bank vabijo v tednu varčevanja vse svoje poslovne partnerje in tiste, ki hočejo to še postati, da se jim ali zahvalijo za zvestobo ali pa da spoznajo bančne ponudbe. Kakor je s slike razvidno, so jim še posebej pri srcu mladi varčevalci (na sliki skupno z voditeljico šalterja v Zvezi-Bank prokuristko Traudi Kraxner). V prostorih Zveze-Bank so učenci Mohorjeve ljudske šole pripravili tudi razstavo o glini. Otroci se veselijo dani, ki so jih dobili na banki, kjer razstavljajo tudi svoje slike. Foto: Kumer POLITIKA Trunkov simpozij v Ločah > Na temo 10. oktober je bil 1 preteklo soboto zanimiv, 1 predvsem pa tudi zelo pot- ! rebem simpozij v gostilni i Pušnik-VVrolich v Ločah. Komentar na strani 2 V Železni Kapli nov rekord Na tretjem tekmovanju v okviru Super-trima koroških vasi so v Železni Kapli zabeležili rekordno število udeležencev z Zilje, Roža in Podjune. Poročilo na straneh 8/9 m x ŠPORT Dobljani gostili Salonit SK Zadruga Aich/Dob je navezala prijateljske stike s slovenskim prvoligašem Salonitom Anhovo, ki je igral pretekli torek v Pliberku. Poročilo na strani 15 2 Politika Brez znanja preteklosti ni prihodnosti i. Tudi pretekli konec tedna je bil v znamenju 80-letnice plebiscita. Z razliko do proslav pred več ko 14-imi dnevi so bili tokrat glavni akterji Slovenci na južni in severni strani Karavank. V Ločah, v gostilni Pušnik-VVrolich, je bil preteklo soboto, 21. oktobra, simpozij na temo: Jurij Trunk in njegova leta. Prireditelji so bili Slovenski znanstveni inštitut, domače društvo SPD Jepa-Baš-ko jezero in Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, podprla pa je simpozij Enotna lista. Na predvečer je bil v veliki dvorani Šentjakobskega gledališča v Ljubljani občni zbor ljubljanskega Kluba koroških Slovencev. Po občnem zboru je sledila spominska svečanost, namenjena 80-letnici koroškega plebiscita in podpisu Rapalske pogodbe. Prireditelja svečanosti sta bila Klub koroških Slovencev v Ljubljani in „Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske”. Geslo prireditve je bilo: Ne vrag, le sosed bo mejak. S koroške strani sta spored oblikovala pesnik Martin Kuchling in vokalna skupina VOX. Slavnostni govor sta pripravila koroška rojakinja dr. Marija Jurič-Pahor in njen mož Milan Pahor iz Trsta. II. Klub koroških Slovencev - poleg ljubljanskega obstaja tudi mariborski - so leta 1928 ustanovili koroški Slovenci, ki so morali po plebiscitu zbežati v Slovenijo. Morali so zbežati, ker so prišli ob službo, bili pregnani iz domovine ali se upravičeno bali za življenje. Zmagovalci so se namreč nad tistimi, ki v pred-plebiscitni dobi niso podpirali uradne celovške politike in Kärntner Heimatdiensta, kruto maščevali. Niso jim priznali pravice, ki je bila zanje samoumevna - pravice do svobodnega sa-moodločanja. Zavestno so si prizadevali za uničevanje slovenstva, s tem da so sistematično udarili po cerkvenih in posvetnih voditeljih koroških Slovencev. III. Tega uradna Koroška tudi ni skrivala. Dr. Pavel Apovnik je v svojem odličnem referatu na simpoziju o Juriju Trunku v Ločah obširno analiziral govor, ki ga je imel tedanji koroški deželni glavar Arthur Lemisch samo dober mesec po plebiscitu (25. 11. 1920) na slavnostni seji deželnega zbora. Še nekaj dni pred plebiscitom so dežel-nozborski poslanci sprejeli izjavo, v kateri so koroškim Slovencem kot narodni skupnosti zagotovili svoboden razvoj v deželi. Njihova obljuba temelji na načelu sprave, kar izključuje maščevanje, in na načelu pravičnosti, iz katerega sledi enakost. Po plebiscitu deželni glavar Lemisch o tem ni hotel več kaj slišati. Nasprotno: na slavnostni seji deželnega zbora je javno pozval deželne in cerkvene oblasti k prevzgoji „zapeljancev” (oz. narodno zavednih koroških Šlovencev). Čeprav so koroški Slovenci s Saintgermainsko pogodbo iz leta 1919 dobili status mednarodno priznane manjšine, jim je odrekal pravico do drugačnosti. V tem smislu je zahteval tudi „očistitev javnega duha proti Koroški". Z drugimi besedami: dejansko je pozival k etničnemu čiščenju, govoril je, kakor govorijo zagovorniki rasizma. IV. Še jasneje je bilo glasilo „Kärntner Landsmannschaft”, ki ga KOMENTAR NAŠEGA TEDNIKA JANKO KULMESCH prizadevanjem za resnično enakopravnost koroških Slovencev. V svoji prvi izdaji po plebiscitu (20. oktober 1920 / štev. 80) je Kärntner Landsmannschaft odkrito zapisala, da se je treba maščevati nad „izdajalci domovine”. Hujskala je proti njim in dala razumeti, da se jih je treba s silo ali z grožnjami znebiti. Ta članek v Kärntner Landsmannschaft in maščevanja proti slovenski narodni skupnosti so, tako dr. Apovnik v svojem referatu na Trunkovem simpoziju, bila povod za Prikhamov proglas. Albert Peter Pirkhama, po rodu Korošec, po poklicu diplomat, je bil avstrijski član plebis- Zgleda, da pripadnikov narodne skupnosti, zlasti mlajših, ne zanimajo toliko zgodovinska dejstva, temveč se predajajo le še „Evropi”. izdaja društvo z istim imenom in z velikim vplivom na deželno manjšinsko politiko. Več desetletij je bilo tudi član Kärntner Heimatdiensta, iz katerega je pred leti izstopilo, kar pa ne pomeni, da je s tem temeljito spremenilo svoj odnos do slovenske narodne skupnosti. Njeni predstavniki so sicer spoznali, da v sodobni Evropi ne moreš več gojiti odkritega nemškega nacionalizma, slej ko prej pa vztrajajo pri miselnosti, ki nasprotuje citne komisije. 18. novembra 1920 je izdal - v obeh deželnih jezikih - razglas, v katerem je deloma obnovil predplebiscitno obljubo ' deželnega zbora koroškim Slovencem. Hkrati je zagotovil, da se nikogar ne bo zasledovalo ali preganjalo - tudi tistih ne, ki so se na plebiscitu odločili za kraljevino Slovencev, Hrvatov in Srbov. Pri tem se je skliceval predvsem na 92. člen Saintgermainske pogodbe, v katerem piše: noben državljan Avstro-ogrske monarhije ne sme biti izpostavljen preganjanju zaradi njegovega političnega zadržanja v času, ko se je začela 1. svetovna vojna pa do dokončne ureditve suverenosti nad bivšimi teritoriji monarhije. V. Kakor že zgoraj zabeleženo, so koroške uradne in neuradne oblasti delale ravno nasprotno. Na simpoziju v Ločah je dr. Avguštin Malle poudaril, da so nekateri slovenski duhovniki morali že pred plebiscitom zbežati ali se poskriti, ker so jim „borci za nedeljivo Koroško" stregli po življenju. Po plebiscitu pa je, kakor je razvidno iz uradne protestne note s strani beograjske vlade (avgusta 1921), moralo pod skrajno silo zapustiti Koroško 28 slovenskih duhovnikov. Pod silo so jo morali zapustiti tudi slovenski uradniki in učitelji, vendar se na žalost doslej še ni kdo našel, ki bi to kruto poglavje poplebiscitne dobe podrobneje obdelal. Po besedah dr. Teodorja Dome-ja, ki je prav tako sodeloval na simpoziju, so prva leta po plebiscitu sploh zelo slabo raziskana. Dejstvo je, da je slovenska manjšina po letu 1920 padla za eno razvojno stopnjo nazaj - v glavnem zato, ker je bila izpostavljena militantnemu nasprotovanju zmagovalcev. VI. Simpozij v Ločah je bil zelo zelo informativen. Bil pa je predvsem tudi nujno potreben. Na žalost ni bil deležen potrebne pozornosti. Zgleda, da pripadnikov narodne skupnosti, zlasti mlajših, ne zanimajo toliko zgodovinska dejstva, temveč se predajajo le še „evropski prihodnosti". Mislim, da bi se morale tega v večji meri zavedati predvsem tudi naše osrednje izobraževalne ustanove. Podobno velja za Slovenijo, sicer bi bila spominska prireditev Kluba koroških Slovencev ob 80-letnici plebiscita skrbneje pripravljena in bolje obiskana. Gledati v prihodnost je na vsak način potrebno. Prav tako pa je neizpodbitno dejstvo: narod, ki ne pozna svoje preteklosti, zanesljivo nima prihodnosti. 3 Politika Franc Pacher, predsednik koroške Gospodarske zbornice. CELOVEC Club tre popoli vabi na večer z Busekom V soboto, 4. novembra, bo znani avstrijski politik dr. Erhard Busek na povabilo Clu-ba tre popoli diskutiral skupno z arhitektom slovenske državne samostojnosti dr. Jožetom Pučnikom na temo: Evropa - predsodki, miti in realnost. V ospredju razprave bo predvsem vprašanje, kako uresničiti zamisel skupne Evrope pri ljudeh „na bazi”. Osrednje poglavje razprave bo tudi razširitev EU na vzhodne in jugovzhodne države, predvsem pa tudi na Slovenijo. Diskusija bo v celovški Evropski hiši (začetek: ob 9. 30 uri). Soprireditelj je KKZ. Prisrčno vabljeni! Predsednik koroške GZ Franz Pacher: v desetih letih 10. oktober s Slovenijo ■ Franz Pacher, predsednik koroške Gospodarske zbornice (GZ), je bil pretekli ponedeljek gost Slovenske gospodarske zveze (SGZ). ■ Člani SGZ so ga spoznali kot gospodarskega politika, ki ima jasne predstave o uspešni prihodnosti in razvoju Koroške. Sodelovanje med SGZ in koroško Gospodarsko zbornico je bilo dobro že pod bivšim predsednikom GZ Karlom Koflerjem. Kotier si je dosledno prizadeval za čim tesnejše odnose v alpsko-jadranskem prostoru. Tega ni omejeval samo na gospodarstvo, temveč tudi na politiko. Zato je po svojih možnostih odločno nasprotoval politiki „domovini zvestih” združenj, katere glavna filozofija je braniti mejo na Karavankah in izključevati Koroško od Slovenije. Njegov naslednik Franz Pacher odločno nadaljuje Koflerjevo pot. Se več: kakor je znano, je kot predsednik koroške GZ šel korak dalje in glede 10. oktobrske proslave uspešno kljuboval Haiderju. Očitno pa Haider tega ni prav prebolel, čeprav je javno dal vedeti, da se je s predsednikom koroške GZ pobotal. Pred proslavo ob 80-letnici plebiscita je umaknil tudi grožnjo, da dežela ne bo finančno podprla projekta GZ glede tehnološkega centra, ki naj bi koroško mladino usposabljal za perspektivno poklicno udejstvo- vanje. Kajti predvsem na področju sodobne tehnologije obstajajo tudi poklicne možnosti z odličnimi zaslužki. Kljub temu je Haider pretekli ponedeljek svoj predple-biscitni dogovor s Pacherjem spet preklical in menil, da Dežela Koroška ne bo prispevala obljubljenih 25-ih milijonov za gradnjo tehnološkega centra. Zastavlja se - ne samo za koroško GZ -vprašanje, kako resno lahko jemlješ Haiderjeve napovedi. Pacher je na Haiderjev preklic obljube reagiral zelo ogorčeno, hkrati pa dal vedeti, da noče odstopati od svoje politike. Na ponedeljkovem srečanju s SGZ v prostorih Posojilnice-Bank Borovlje je poudaril, da prihaja njegovo stališče glede proslavljanja 10. oktobra iz globokega notranjega prepričanja. Poudaril je: „Praznovati je treba tako, da lahko sosed tudi sodeluje. Prepričan sem, da bo to v 10-ih letih mogoče. Mladina razmišlja popolnoma drugače. V Sloveniji sem spoznal mnogo mladih ljudi, ki se ne obremenujejo s preteklostjo, temveč imajo v glavi samo to, kako se skupno z drugimi gospodarsko uspešno uveljaviti v prihodnosti. Nič drugače razmišljajo moji otroci.” Pacher pričakuje, da se bo Koroška zavedala gospodarskih izzivov, ki jo čakajo v prihodnosti. „Ne zadovoljujem se s tem, da nismo zadnji, temveč samo predzadnji. Hočem biti prvi. Zato se je treba tudi zavedati, da Koroška potrebuje sosede. Kaj je naša dežela v primerjavi z drugimi? Lahko jo primerjamo s srednjeve-likim mestom. Zato je nujno potrebno, da podremo zidove.” Tako je za predsednika koroške GZ tudi samoumevno, da naj postane Slovenija kmalu članica EU. „Zahteve, da se naj na to temo izvede prej v Avstriji ljudsko povpraševanje, niso fair. Kaj bi rekli Avstrijci, če bi isto zahtevale druge države, ko se je Avstrija potegovala za članstvo EU? Treba je strahove premagati, svobodnjaki pa delujejo ravno nasprotno. Prav tako sem glede te- ga zelo razočaran nad Delavsko zbornico." Nič manj razočaran je Pacher nad sedanjo deželno vlado. „Najbolj me moti, da sedanje vodstvo ne kaže pripravljenosti za sodelovanje. Dela, kakor bi odkrilo svet. Tako slabo, kakor je trenutno sodelovanje, še nikoli ni bilo. Doslej tudi še nisem doživel tako izrazite miselnosti po shemi: eni so prijatelji, drugi sovražniki. To je zame novo." Predsednik SGZ dr. Matevž Grilc je bil zelo navdušen nad izvajanji predsednika koroške GZ. „Predsednik Pacher je nedvomno zelo angažiran zastopnik gospodarstva, ki vidi prihodnost pozitivnega razvoja Koroške v moderni tehnologiji in sodelovanju v alpsko-jadranski regiji. Pri njem ne zasledimo nobenih narodnih predsodkov in je zato odličen pogovorni partner tudi za Slovensko gospodarsko zvezo,” tako dr. Matevž Grilc NAŠEMU TEDNIKU. Janko Kulmesch Kot cilj sem si zastavil tudi medkulturno odpiranje naših vrat Dv. sv. dr. Reginald Vospernik je kot ravnatelj vodil Slovensko gimnazijo skoraj 23 let -od 1. januarja 1978 do 31. avgusta 2000. Bilanca njegovega dolgoletnega ravnateljevanja. Je bilo slovo od službovanja na Slovenski gimnaziji težko? DR. VOSPERNIK: Vsakdo, ki mu je poklic všeč, se verjetno iz aktivnega življenja poslavlja tudi s „solzo v gumbnici”, kakor pravi nemški pregovor. Na drugi strani pa odpade vsakdanji stres, ki po letih seveda nikakor ni laže obvladljiv kakor pri štiridesetih. Domala štirideset let učiteljevanja in od teh skoraj 23 let ravnateljevanja je doba, od katere se tisti, ki meni, da sodi poklic učitelja med najlepše, najbolj zadovoljujoče, loči vsekakor tudi z nostalgijo. Medtem ko pisarne in konferenčne sobe pretirano ne pogrešam, so abstinenčni pojavi po navdušujočem delu z mladino in med njo y razredu trenutno še občutni. Čas bo storil svoje, da se tudi to poleže, posebej še, ker mi vsakdan izpolnjuje vrsta zanimivih nalog. Kakšne cilje ste si zastaviti, ko ste nastopiti ravnateljsko službo? DR. VOSPERNIK: Moja prvenstvena cilja sta bila dva: utrditi položaj Slovenske gimnazije navzven in navznoter. Slovenska gimnazija je danes, po težavnih začetnih letih vraščanja v koroško in avstrijsko vzgojno življenje, neodmisljiv sestavni del šolstva v naši domovini. Šola sama, tako moja zamisel, pa naj bi utrdila zaupanje naše narodne skupnosti v osrednjo izobraževalno ustanovo koroških Slovencev. Slovenščina, toliko stoletij zapostavljena v javnem življenju, naj bi dobila tisto veljavo, ki ji gre. Absolventi pa naj bi bili v vsakem oziru kos izzivom sodobnega poklicnega življenja v vsaj tolikšni meri kakor absolventi ostalih 22 višjih šol na Koroškem. Med cilji sem si zastavli tudi medkulturno odpiranje naših vrat. Slovensko gimnazijo obiskuje danes vrsta dijakov iz sosedove narodne skupnosti. Ti dijaki prispevajo svoje v razbremenit-venem procesu težavnih medsebojnih odnosov med slovensko-in nemško govorečimi Korošci. Še ob robu: V času mojega ravnateljevanja je bila šola - tudi zaradi leta 1990 nastale in v poslopju Slovenske gimnazije locirane Dvojezične trgovske akademije - docela dograjena in obnovljena; dobila je tudi sodobno novo športno igrišče. Na dve pomembni pridobitvi v času mojega ravnateljevanja pa sem posebno ponosen: na vsakoletno kulturno in partnersko povezovanje z društvi na podeželju in na številne projekte na terenu. Vse to seveda ne bi bilo uresničljivo brez zavzetosti mnogih kolegov in kolegic iz učiteljskega zbora. Tudi mednarodno povezovanje (denimo Comeniu-sovi projekti) je doseglo zavidljiv nivo. I/ kolikšni meri so se Vaši cilji uresničiti? DR. VOSPERNIK: V kolikšni meri so se ti cilji uresničili, morajo presoditi drugi. Zdi se mi pa -samokritično -, da bo treba storiti na področju povsem sprejete, žive in jezikovno dovršene slo- venščine in na področju vsakdanje rabe naše govorice še marsikaj. Za manjšinsko šolo je prav ta zahteva nenehen izziv. Tudi kulturna zavest (nekaterih) dijakov (in nekaterih profesorjev) bi lahko bila bolj izoblikovana. Ko je tedanji sekcijski šef dr. Vogelsang naročil ustanovnemu ravnatelju in očetu Slovenske gimnazije dr. Jošku Tischlerju, naj vzgoji zaupano mu mladino v dobre Avstrijce in dobre Slovence, je s tem naročilom prižgal zeleno luč za vraščanje fantov in deklet Slovenske gimnazije v dve kulturi - domačo in sosedovo. To kulturnopolitično naročilo, ki je bilo vodilo tudi meni, Slovenska gimnazija povsem ures- ničuje. Njeno mesto v javnosti, na glasbenem, športnem, jezikovnem, kreativnem in na drugih področjih, se zrcali v nastopih, kakor pred nedavnim za 10. oktober v Dvorani grbov v Celovcu ali pri spisovnem natečaju v Velikovcu ali v oddajni seriji ORF „Servus - srečno - ciao”. Lahko rečem: vsepovsod so danes prisotni slovenski gimnazijci in absolventi. Da pa zaostajajo cilji za uresničevanjem, je povsem naravno. Le redkokdaj sem bil s sabo zadovoljen. Tak občutek bi uspaval. Ta izziv nadaljnjih zahtevanih naporov so občutili tudi profesorji in profesorice, čeprav sem se zavedal in to tudi večkrat povedal na konferencah, da stori naše učiteljstvo na Slovenski gimnaziji večinoma več kakor kolegi in kolegice na drugih šolah. Dopolnjujejo namreč svoje šolske obveznosti na področjih politike, gospodarstva, kulture, znanosti in še kje. Znano je, da ste zelo ponosni, ker je pred dvema letoma, v času Vašega ravnateljstva, dobila Slovenska gimnazija Ku-gyjev razred. V čem vidite pomen Kugyjevega razreda in kakšne naj bi bile njegove razvojne možnosti? DR. VOSPERNIK: Kugyjev razred s štirimi jeziki - ob materinščini še jezik dveh sosedov in svetovna angleščina - je dejan- Naši materinščini bo treba v ljudskih šolah in tudi na gimnaziji pripomagati do uglednejšega prestiža. DV. SV. DR. REGINALD VOSPERNIK Intervju/Razno 5 Roman „Vnebohod/Himmel-fahrt" Cvetka Zagorskega sko inovacija ne samo na Koroškem, marveč v Avstriji, v starosti desetletnikov morda celo v Evropi. Pomen morda niti ni v prvi vrsti zgolj v kognitivnem pridobivanju jezikov, marveč v medsebojnem spoznavanju, osvajanju kulturnih vrednot soseda, v dopolnjenih alpsko-ja-dranskih učnih načrtih in - predvsem - v socialnem učenju otrok iz treh obmejnih regij. Ko sem pred kratkim mednarodnemu kongresu germanistov v Freiburgu v Nemčiji predstavil Kugyjev projekt, je naletela ideja in njena uresničitev na občudujoče odobravanje. Lahko bi taka pedagoška avantura postala vzorna tudi na drugih evropskih tromejah. Število prijav k dvojezičnemu pouku parašča, kar je zelo razveseljivo. Razveseljiv je tudi prirastek učenk in učencev Slovenske gimnazije. Na drugi strani je opazno, da znanje slovenščine upada. Kako lahko šota, posebej Slovenska gimnazija, proti temu zaskrbljujočemu razvoju ukrepa? DR. VOSPERNIK: Vesel in ponosen sem, da sem svojemu nasledniku v ravnateljstvu Jožetu Wakounigu - ob tej priložnost mu želim tudi javno vse najboljše pri odgovornem delu - lahko Pripravil najštevilnejši vpisni prirastek v vsej 43-letni zgodovini Slovenske gimnazije, namreč 89 vpisov za 1. razred, tik ob meji jevanja razrednikom in slavistom, naj poskrbijo vsaj enkrat v osmih letih šolanja za daljše bivanje učencev v Sloveniji, žal pa se je le peščica zavzetih kolegov in kolegic ogrela za to možnost. Kugyjev razred ima npr. ob italijanskem Osoppu še partnersko šolo v Preski pri Medvodah. Medsebojni daljši obiski so samoumevni. Prav gotovo je boljša, lepša in privlačnejša slovenščina nenehen izziv vsakega učiteljskega zbora, ne samo slavistov. Pogoj za to pa je tudi nenehno izobraževanje. Ste sicer v pokoju, kar pa ne pomeni, da mirujete. Mdr. delujete kot 1. podpredsednik NSKS. Imate kot upokojenec načrte tudi na šolskem področju? DR. VOSPERNIK: Če se dva upokojenca na cesti srečata, je, tako pravijo, dialog navadno kratek. „Ne utegnem!" „Tudi meni primanjkuje časa.” Od številnih funkcij, ki sem si jih v teku let nakopal, sem sicer časovno in vsebinsko najbolj zahtevne z upokojitvijo odložil. Zvrhan koš pa še vedno obstaja in skrbi za to, da se utrip upokojenca ne upočasni mahoma. Kajpada kujem tudi načrte. Več bi rad prebiral, zlasti od pamtiveka odloženo čtivo. Rad bi se v večji meri pozibaval v avtodomu po svetu, rad bi kaj napisal, uredil poprej številne papirje, nako- Cvetko Zagorski, pesnik, prozaist in prevajalec, je koroškim Slovencem znan že po psihološko poglobljenem eseju o ozadjih germanizacije in njenih mehanizmov v knjigi „Po koroških kolovozih", ki je izšla leta 1986 v založbi Drava. Udeležil se je tudi kot eden izmed kulturnih belih vran z onstran Karavank pogumnih demonstracij Solidarnostnega komiteja za pravice koroških Slovencev v letih 1973 in 1976. Kakšna nezaslišana ideja, ali nekoliko mileje povedano, kakšna nenavadno izvirna, hudiman-sko drzna ideja, da ti gre petin-osemdesetletni pisatelj, ki ga še zmeraj preganja ustvarjalna sla, in svoji potencialni jutrišnji vdovi v sekundnem stilu oriše svoj končni obračun s svetom in svoj vnebohod, očitno ne toliko v njeno naravno tolažbo kakor v nadnaravno razvedrilo, kljukec salamenski pa tak, da ga na širnem literarnem obzorju tega ničvrednega sveta še z laterno pri belem dnevu ne najdeš: po rojstvu in socialnem izvoru iz obubožane poljske šlahte, iz babice-plesalke in igralke in deda - bonvivana - rajhen-burškega graščaka Ferenčiča, sad njune vroče ljubezni je Cvetkov oče, jasnoda nezakonski, stara mati pa umre pri porodu sina, tako naš imenitni avtor nosi lepo babičino poljsko ime brez kakršnihkoli plemiških muh, drugače pa je v tem svojem avtobiografskem romanu čudežno bister strokovnjak za stanja klinične smrti, za zvezdni prah v brezčasnosti in brezprostornosti, za filozofijo brez mistike, brez fatamorgane, brez slepljenja sploh, prežet z edino globoko vero, da je tudi mogoče nemogoče, kakor je tudi nemogoče mogoče, na primer, da ima moški kadaver v krsti erekcijo spolnega uda. Kaj je predmet tega-svojevrstno dišečega literarnega cveta v pisateljevi umirjeni jeseni? To je njegova klinična smrt po prometni nesreči, smrt, ki povzroča profesorjem na klinikah čedalje več preglavic. Toda avtorju romana je v tem stanju klinične smrti poklonjena Milost popolne razbremenitve, razdvojenosti in dvomov, ki so ga pestili vse življenje na Zemlji (saj je trpel s pesnikom Ludvikom Mrzelom tudi na udbovskem Golem otoku), poklonjena mu je blažena Vednost in Vseprisotnost, ki mu omogoča- CVETKO ZAGORSKI VNEBOHOD • HIMMELFAHRT EDITION RAPIAL EDICIJA ta videti, slišati in vedeti več ko vsaka šolska objektivna znanost. Njegove transcendenčne (nadčutne) oči zdaj lahko gledajo v vsakršno dušo, odstrejo vsakršne strasti in hudobna stremljenja v medčloveških odnosih, skratka, knjiga ni samo panorama slovenske družbe 20. stoletja, ampak tudi panoptikum pomembnih slovenskih pokončnih kulturnih delavcev za individualnost in dostojanstvo slovenskega naroda, revolucionarjev za njegove socialne pravice. Osrednji del romana pa je avtor posvetil svoji veliki ljubezni, padli partizanki, ki mu je ravno v stanju klinične smrti vsa živo prisotna, bolj ko odhaja v nebo brezčasnosti in brezprostornosti. „Vnebohod/Himmelfahrt” je po mojem mnenju najdrznejša psihološko prebrisana kriminalka v slovenski literaturi, napisana v slikovitem sočnem jeziku, ki se v njem stilno prepletata realistična in nadrealistična raven, izvirna sanjska proza, ki te dobesedno zagrabi kar na prvi strani in v tebi stopnjuje radovednost od poglavja do poglavja. Takšne ustvarjalne fantazije in izbrušene slovenščine je bil zmožen samo še Ciril Kosmač. Pri tem mislim predvsem na umetnost zgostitve pripovedovanja, ki jo - takšno -redkokdaj najdemo pri slovenskih romanopiscih. Izdajatelju dr. Jozeju Strutzu (Edition Rapial edicija) v Celovcu je treba čestitati, da je prevedel in natisnil ta roman v obeh jezikih in na naslovno stran dal sliko Celo-včana Karlheinza Simonitscha Morje/Nebo, Meer/Himmel”. V prodaji je ta imenitna literarna novost v obeh slovenskih knjigarnah - v Mohorjevi in „Naši knjigi”. Janko Messner za odprtje 4. paralelke. Vse kaže, in to vem tudi iz številnih kontaktov s starši, da je prav Kugyjev projekt bistveno sodeloval pri tem presenetljivem zaupanju naših ljudi. Naraščajoče število trojezičnih vrtcev na Koroškem in uvedba italijanščine v ljudskih šolah vzbujata v starših željo po neprekinjenem nadaljevanju te trojezične izobraževalne poti. Kar se tiče brezhibnega znanja slovenščine, obstajajo gotovo nekatera vprašanja odprta. Naši materinščini bo treba v ljudskih šolah in tudi na gimnaziji pripo-magati do uglednejšega prestiža. To se lahko zgodi s sodobnejšimi metodami učenja, zlasti pa še s plodnim povezovanjem s partnerskimi šolami v Sloveniji. Kar se obnese na področju jezikovnih počitnic, ki jih organizira Krščanska kulturna zveza v Novem mestu, mora biti tudi dopolnilno vodilo na Slovenski gimnaziji. Rad sem Pridigal v letih svojega ravnatel- pičene nepregledno iz šolske funkcije in tudi drugih funkcij, npr. v Federalistični uniji evropskih narodnih skupnosti, ki sem ji tudi dve dobi predsedoval. Dostikrat me kličejo na seje, mi naprtijo diskusijsko udeležbo, predavanje. Pri kulturnem ministrstvu v Sloveniji sem prevzel funkcijo svetovalca. Skratka: doslej še nisem pasel dolgočasja. Na šolskem področju bom, če me bo dohitel zadeven poziv ministrice, sodeloval pri šolski komisiji za novelizacijo šolskega zakona. Pa v narodnostnem sosvetu in v koordinacijskem odboru je treba prijeti za delo. Pa še v nadzornem odboru Zveze-Bank. Ne vem, če se mi bo uresničil ob vsem tem stari načrt, da bi zasnoval slovar šolskega izrazja. Prej ne kot ja. Hvala za pogovor. Pogovarjal se je Janko Kulmesch V Slovenskem društvu upokojencev Podjuna praznujejo osebni praznik Marija Schiffrer iz Mokrij, Justina Brežjak iz Ži-tare vasi, Jožef Plesnik iz Go-selne vasi, Josef Križnik iz Sinče vasi, Karl Sekol iz Dobr-le vasi in Marija Jelen iz Dobr-le vasi, ki obhaja 75. življenjski jubilej. Vsi ostali člani društva kličejo slavljencem na mnoga zdrava leta in jim želijo obilo osebnega zadovoljstva ter božjega blagoslova. Njihovim čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebni praznik naslednjim svojim članom: Kristijanu Dlopstu iz Večne vasi, Karlu Mertu z Bistrice nad Pliberkom, _ Ceciliji Lunder z Letine pri Šmihelu, Marti Kreutz z Blata, Šimanu Dlopstu iz Dvora, Tereziji Goltnik s Ponikve in Johanu Domeju iz Konovec, ki obhaja 75-letnico. Vsi ostali člani društva slavljencem prisrčno čestitajo in želijo obilo zdravja ter srečnih in milosti polnih let. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. _ Člani Društva upokojencev Šentjakob čestitajo za osebni praznik Urši Dissinger, Toniju Kajžniku in Floriju Košatu. Želijo jim obilo osebne sreče, zdravja in božjega blagoslova. Njihovim čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Društvo upokojencev v Selah prisrčno čestitita za osebni praznik Pepci Oraže, ki obhaja 85-letnico, Mici Užnik iz Borovelj in Katri Magek iz Svetne vasi. Vsi društveniki jim želijo same srečne dni in božje milosti. Njihovim čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Na Bistrici v Rožu je obhajala god Urška Koreimann. Prisrčno čestitamo! Pretekli ponedeljek, 23. oktobra, je Marija Rupic iz Pogrč pri Šentvidu v Podjuni obhajala svoj 75. življenjski jubilej. Želimo obilo osebne sreče, božjega blagoslova in zadovoljstva, predvsem pa tudi obilo trdnega zdravja. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo otroci z družinami in se- Marija Rupic ČESTITAMO stra Francka iz Vogrč. V Kršni vasi je Valentin Omelko praznoval 70. obletnico življenja. Prisrčno čestitamo! V Podgradu praznuje Brigita Dovjak dvojno slavje. Prisrčno čestitamo in vse najboljše! Pred nedavnim je slavil 60-letnico rojstva Max Korenjak z Dobrove pri Šmarjeti v Rožu. Iskreno čestitamo in želimo, da bi bil še vrsto let čil in zdrav. 13. obletnico poroke sta praznovala Rozi in Joži Gola-včnik v Sinči vasi. Prisrčno čestitamo! V Dobri! vasi je Lukas Golavčnik te dni obhajal rojstni dan, obenem pa s svojo Sabino 18-letnico partnerstva. Prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše ter še mnogo skupnih srečnih let. Pri cerkvenem zboru Dobrla vas obhajajo osebni praznik Marija Jantschko, Franc Lesjak in Brigita Knez, ki slavi 60-letnico življenja. Prisrčno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova ter osebnega zadovoljstva. Bog Vas živi! V Talah pri Podgorjah praznuje osebni praznik Terezija Peintner. Iskreno čestitamo in želimo obilo sreče in zdravja ter ji kličemo še na mnoga leta! Te dni je obhajal svoj rojstni dan Karl Škof iz Podloga pri Suhi. Želimo, da bi še mnogo let užival v sreči in zdravju. Bog Vas živi! 45-letnico poroke slavita Pavla in Karl Kulterer iz Rakol pri Tinjah. Prisrčno čestitamo! 60-letnico življenja obhaja Fini Varch iz Šmarjete v Rožu. Cerkvene pevke in pevci se ji še posebno zahvaljujejo za 30-letno _ zvestobo cerkvenemu petju. Želijo ji obilo božjega blagoslova, sreče in zdravja ter da bi še naprej tako rada prepevala Bogu v čast, ljudem pa v veselje. Njihovim čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Preteklo soboto, 21. oktobra, je praznovala 40. pomlad Rezi Polanšek iz Železne Kaple. Želimo obilo sreče in same sončne dni. Prav na današnji dan, v petek, 27. oktobra, praznuje svoj 38. rojstni dan prizadevni narodni politik mag. Marjan Pipp s Trate pri Borovljah, za kar mu prisrčno čestitamo. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje NSKS. V soboto, 28. oktobra, praznuje 36. pomlad Krista Janežič iz Leš pri Šentjakobu. Prisrčno čestitamo. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujeta NSKS in SJK. Preteklo sredo, 25. oktobra, je praznovala 30. pomlad Stru-ger Marija, roj. Nachbar iz Grabštanja,_ za kar ji prisrčno čestitamo. Želimo obilo sreče in osebnega zadovoljstva. V soboto, 28. oktobra, praznuje 36. pomlad Krista Janežič iz Leš pri Šentjakobu. Prisrčno čestitamo. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujeta NSKS in SJK. V nedeljo, 29. oktobra, praznuje na Dunaju dr. Jasna Zwit-ter-Tehovnik 25. pomlad. Želimo obilo osebnega zadovoljstva in poklicu uspeha. Prisrčno čestitamo! Prav tako v nedeljo, 29. oktobra, praznuje na Polani pri Bistrici v Rožu Urši Jerolitsch svoj 45. rojstni dan, za kar ji veljajo naše najiskrenejše čestitke. Želimo obilo božjega blagoslova, osebnega zadovoljstva in da bi še naprej ostala tako prijazna in simpatična. Včeraj, 26. oktobra, je obhajala osebni praznik mag. Neva Pschernig-Breznik iz Celovca. Prisrčno čestitamo in obilo osebnega zadovoljstva! ČESTITKI TEDNA Stanko Kelih srečal Abrahama Njegova ljubezen do slovenske narodne skupnosti je neizmerna. Ne izpričuje pa je samo z besedami, temveč predvsem z dejanji. Domala ni področja, kjer se Stanko Kelih ne bi udejstvoval v Selah -naj bo to kultura, občinska politika, narodnostna politika ali šport. Odlikuje ga doslednost, po potrebi tudi kritičnost, vztrajnost, odločnost in neumornost. Poleg tega ima NAŠ TEDNIK v njem nadvse zvestega in pozornega bralca. Prihodnjo nedeljo, 29. oktobra, praznuje Stanko Kelih svoj 50. življenjski jubilej. Dragi Stanko, želimo Ti obilo božjega blagoslova, osebnega zadovoljstva in uspeha. Predvsem pa Ti želimo tudi obilo zdravja in Ti kličemo: Bog te živi in na mnoga leta! -Kuj- PS: Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo NSKS, EL in KKZ in DSG Sele. 80-letnica Lesjakovega Karla Prav tako prihodnjo nedeljo, 29. oktobra, praznuje Karl Wutte, po domače Lesjak iz Breške vasi pri Šmihelu, svoj 80. življenjski jubilej. Šlavljenca poznamo kot narodnjaka z dušo in telesom. Še posebej tesno je povezan s samostojnim političnim gibanjem koroških Slovencev - z Enotno listo. Prav tako pa mu je zelo pri srcu domača fara in je med drugim vsa leta redno skrbel za pobiranje „ofra”. Predvsem pa je tudi kmet z dušo in telesom. Ko je zdravje še dopuščalo, je delal noč in dan, priden kakor mravlja. Sedaj so mu telesne moči žal docela odpovedale. Za življenjski praznik mu želimo obilo božjega blagoslova, osebnega zadovoljstva, predvsem pa tudi, da bi mu Bog čim bolj lajšal telesne bolečine. -Kuj- PS: Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujeta EL in NSKS. 50-letnik Stanko Kelih Kar! Wutte slavi 80-letnico. PROVIZOR JANEZ MARKITZ t Slovo v znamenju skrivnosti križa kot skrivnosti vstajenja Djekše/Mala vas. Več ko 25 let je bil Janez Markitz dušni pastir faranom na Djekšah, Kneži in Krčanjah, zadnje tedne pa je preživel in umrl v rojstni Mali vasi pri Globasnici v hiši, ki si jo je z veliko skrbnostjo zgradil za stara leta. „Nepozabno je zame doživetje v bolnici v nedeljo, 23. julija letos. Ko sem ga obiskal, mi je takoj pripovedoval, kako čudno se zdravniki vedejo. In potem me je vprašal: „Ali Ti veš, kako je z menoj v resnici, saj mi zdravniki nič ne rečejo. „Vprašal sem ga: „Ali bi res rad vedel?” Rekel mi je: „Da, hočem vedeti, kako je res z menoj. Prosim, povej mi resnico”. Ko sem mu razodel, da zahrbtna bolezen gloda nit njegovega življenja, je segel po rožnem vencu, objel križ z obema rokama in rekel: „Gospod, želel bi še nekaj let živeti. A če si tako odločil, naj se zgodi Tvoja volja in pomagaj mi!” Nato se je obrnil k meni, me objel in prosil: Hanzej, ne pusti me samega na tej poti. Stoj mi ob strani! Obljubil sem mu in sem srečen, da sem ga smel spremljati. Dragi Janez, boglonaj za zaupanje - boglonaj za vse!" S temi V srce segajočimi besedami se je dekan Hanzej Dersula poslovil od svojega sobrata Janeza Markitza preteklo soboto, 21. oktobra, na pogrebni svečanosti v Globasnici. Poslovil se je od duhovnika, ki opominja, da zmoremo nositi križ življenja le v živi povezanosti s Kristusom. Dekan Dersula: „V njegovem duhovniškem pričevanju smo spoznali, kako je življenje najlepše takrat, ko se razdajemo za druge, in najbolj bedno, če se obračamo le k sebi in zapiramo vase. Čeprav je imel svoje človeške slabosti in pomanjkljivosti - kakor mi vsi - in se je teh tudi zavedal ~ in jih obžaloval niso te dosti v Primerjavi s plemenitostjo njegovega srca, ki je ljubilo vse ljudi, žive in mrtve. Kot kristjan je duhovnik deležen Kristusovega življenja in Kristusove skrivnosti. Ta Pa je vselej in povsod skrivnost križa kakor skrivnost vstajenja.” Janez Markitz se je rodil 16. februarja 1933 pri Jožapu v Mali vasi pri Globasnici. Po gimnaziji na Plešivcu je vstopil v celovško bogoslovje. Ko se je bližal čas Posvečenja, se je veliko pričakovanje spremenilo v veliko razočaranje: krški škof Köstner ga ni ho- Janez Markitz t tel posvetiti v duhovnika. Mašniš-ko posvečenje je prejel 12. januarja 1958 v Ljubljani, v koprski škofiji pa je bil inkardiniran še do lanskega leta. Na Primorskem sta bili tudi prvi postaji njegovega dušnega pastirovanja - Solkan in Trnovo pri Gorici. Čeprav je globoko vzljubil primorske rojake in jim služil z nesebično pastirsko ljubeznijo, nikoli ni opustil želje po delovanju v domači škofiji. In tako se je lahko spet kmalu vrnil na Koroško, sprva kot prefekt v Mohorjevem dijaškem domu, nato kot kaplan v Šentjakobu v Rožu ter provizor na Pečnici in v Radwegu pri Tr-gu/Feldkirchen. Leta 1973 je prišel kot provizor na Knežo, kjer je pomagal tudi dješkemu župniku Ignacu Muriju. Pozneje je kot provizor prevzel dušno pastirstvo za vse tri fare v kraljestvu Svinške planine: Djekše, Kneža in Krčanje. Dekan Dersula: „Vneto jim je oznanjal evangelij kot katehet in pridigar, delil - kot duhovnik - božje skrivnosti po svetih zakramentih. Svoje vernike je bodril v težkih trenutkih, jih tolažil in spremljal v zadnjih urah, se razdajal za svoje farane vse do zadnjega” Gospodar življenja je Janeza Markitza odrešil telesnih in duševnih bolečin v sredo, 18. oktobra. Zadnje tedne je lahko preživel v rojstni Mali vasi, kjer mu je stregla in lajšala trpljenje nečakinja Ema. V rojstni Mali vasi se je končalo tudi njegovo potovanje skozi solzno dolino. Umrl je v hiši, ki si jo je z velikim veseljem zgradil za stara leta. Veselil se je svojega lepega doma - a po prihodu v svojo,hišo iz bolnice, je rekel sobratu dekanu Hanzej u Dersuli: „Zaman sem zidal. Naša domovina le ni na zemlji — naša domovina je pri Bogu.” Ohranili bomo duhovnika Janeza Markitza v lepem spominu. Vsem žalujočim izrekamo iskreno sožalje. Janko Kulmesch INFO-PREDAVANJE Science Week@ Austria 2001" V sredo, 8. novembra 2000, ob 16. uri bo v Omanovi dvorani celovške univerze (soba z-129) zanimivo informativno predavanje o drugem avstrijskem tednu znanosti "ScienceWeek @ Austria 2001" (11. - 20. 05. 2001): "ScienceWeek @ Austria 2001. Eine Woche der Öffentlichkeitsarbeit für die Wissenschaften”. Predava prireditelj festivala znanosti dipl. inž. Peter Rebernik z Dunaja. Predavatelj in Institut za zunanje zadeve celovške univerze vabita ravnatelje, profesorje in učitelje ljudskih, srednjih in višjih šol, nosilke in nosilce šolskih in izvenšolskih ter čezmejnih projektov, sodelavce univerzitetnih inštitutov, znanstvenih ustanov in muzejev, predstavnike kulturnih in izobraževalnih organizacij, zastopnike medijev ter vse, ki jih zanima znanstveno delo v javnosti. Predavatelj bo udeležence prireditve informiral o možnostih in pogojih za sodelovanje pri „ScienceWeek @ Austria 2001”. Informacije: HYPERLINK http://www.scienceweek.at http://www.scienceweek.at. Prijavite se do 2. novembra: - tel. 0463 2700 294 [9300], E-mail: HYPERLINKmailto:silvia.gapp@ uni-klu.ac.at silvia.gapp@uni-klu.ac.at Informacije Vam posreduje tudi dr. Herta Maurer-Lauseg-ger, Tel. 0664/133 51 02. V Libučah so zgradili zelo lepo mrtvašnico. Na „pušic" so prišli tudi občinski zastopniki ter dekan mag. Ivan Oiip. Foto: Fera VAŠKA INICIATIVA Libuče. Pretekli petek so libuški idealisti praznovali na pokopališču. Vzrok za to je bil vsekakor razveseljiv - zgradili so namreč dve tretjini nove mrtvašnice. Lani sta Anton Pikalo in Franz Skuti imela zamisel za gradnjo in sta nato navdušila tudi druge občane. Veliko vaščanov je v zadnjih mesecih pomagalo breplačno, kljub temu so do danes investirali že šil. 670.000,-. Navzoči očinski politiki so obljubili nadaljnje podpore. PRVI LOVSKI PLES V GLOBASNICI Lovci iščejo vedno simpatično družbo, tako tudi na prvem lovskem plesu v Globasnici. Globasnica. Lovska družina v Globasnici je preteklo soboto vabila na prvi lovski ples k Šoštarju, kjer je obiskovalce pozdravil s pesmijo Lovski zbor iz Železne Kaple. Za zabavo so skrbeli Podjunski muzikantje, lovci in tudi nelovci pa so se poskrili v „lisičji luknji”, kjer jih je čakal bar. Izkupiček plesa bodo lovci letos namenili nasadom in biotopom za divjačino. Lovski golaž Blaža Kordeža je kot prvi pokusil predsednik g/o-baških lovcev Hubert Božič. ŠENTJANŽ Volk požrl mamo Otroška gledališka skupina II iz Šentjanža. Na odru je predstavila svojevrstno igro o volku in sedmih kozličkih. Nedeljsko dopoldne v Šentjanžu je bilo prav zabavno. Devet mladih igralk in igralcev je na odru poskakovalo, plesalo in spravljalo mlado in staro občinstvo v smeh. Na svojevrsten način so zaigrali znano pravljico, ki so si jo zamislili malo drugače. Mladi kozlički -Anča, Kati, Alenčy, Tomy, Dej-sy, Yani. in Myro - naj bi, potem ko gre mama po opravkih, delali domačo vajo in se učili. Kar pa je najpomembnejše, pazili se naj bi volka in ga nikakor spustili v hišo. Vendar se kozlički požvižgajo na učenje in se raje pozabavajo z volkom. Mladim pobalinčkom mora najprej prinesti nekaj daril, da ga naposled spustijo v hišo. Ker pa so kozlički prebrisani, ga, ko ga pustijo po „lestvi" v hišo, ujamejo v Žakelj in ga zvežejo. Ko pride domov mama in vidi paket na tleh, ga odpre, volk pa požre mamico. Kozličke seveda to strašansko pretrese. Hitro se spomnijo odrešilne zamisli: volka žgečkajo, tako da mora ta močno kihniti, mama - koza pa tako skoči iz volkovega trebuha. Ko se volk zbudi, ga zaprejo v kletko, toda naenkrat ga zagrabi hudo domotežje. Spustijo ga, saj se volk kozličkom zasmili, ko tako pogreša mamo. Druga otroška gledališka skupina je pokazala s svojo igro, da so zelo izvirni in iznajdljivi. Sami so bili odgovorni tudi za glasbo in sceno. Prav posebno pa so bili izvirni tudi kostumi, ki jih je pripravila Lenka Weiss. Alenka Hain pa je besedilo prilagodila mladim igralcem. V režiji Mihe Goloba in pod mentorstvom Martina Mo-schitza so na odru mladi šent-janški gledališčniki pokazali svoj dostop do gledališča in pravljice. K uspelj premieri in poskočni igri mladih Šentjanžanov čestitamo. gf Super - trim: rekidna udeležba v Železi Kapli 150 športnic in športnikov z Zilje, Roža in P(9 se je preteklo soboto v Železni Kapli pomerilo v šestih panogah. Po tretji f^tvi vodijo Kapelčani. 2. Super-trim sedmeroboj južno-koroških vasi 2000/2001 Slovenske športne zveze se je nadaljeval s tretjim tekmovalnim dnevom tokrat v Železni Kapli. Dnevno zmago so si ob rekordni udeležbi skoraj 150 aktivnih tekmovalcev in tekmovalk (!) zagotovili domačini pred Bilčovsom in Šentprimožem. Po treh tekmovalnih dnevih spet vodi v skupni (vmesni) razvrstitvi lanskoletni zmagovalec Železna Kapla (42 točk) pred Bilčovsom (39), na tretjem mestu pa sledi Sentprimož (26). Četrto mesto zasedajo Loče/Podgorje (24 točk) pred Pliberkom (16), Selami (14) in Zahomcem (10 točk). Zmagovalci/ke 3. tekmovalnega dneva po panogah: Moški: at tek na 600 metrov: 1. Max Mi-cheuz (Železna Kapla), 2. Johann Nachbar (Pliberk), 3. Čhristian Mlinar (Bilčovs); bi spretnostno tekmovanje s karjo-lo in utežmi: 1. Polti Smrtnik (Železna Kapla), 2. Rado Marko (Sentprimož), 3. Gusti Zablatnik (Bilčovs); Ženske: a1 tek na 60 metrov: 1. Magdalena Kulnik (Bilčovs), 2. Anni Müller-Klemenjak (Loče/Podgorje), 3. Barbara Boštjančič (Bilčovs); b1 spretnostno tekmovanje s teniškimi žogicami na pladnju: 1. Julia Kautz (Loče/Podgorje), 2. Monika Olip (Sele), 3. Veronika Wallner (Zahomec); Fantje: al tek na 60 metrov: 1. Oswin Rupp (Loče/Podgorje) 2. Damijan Reichmann (Bilčovs), 3. Janko Jesenko (Bilčovs); bi met v daljavo: 1. Miško Einspieler (Bilčovs), 2. Mike Sinniah (Železna Kapla), 3. Martin Breitfuss (Pliberk); Dekleta: al met na čili: 1. Vanessa Gasser (Bilčovs), 2. Manuela Karničar (Železna Kapla), 3. Miham Urak (Sentprimož); bi tek na ovire: 1. Vanessa Gasser (Bilčovs), 2. Silke Užnik (Sele), 3. Anja Smrtnik (Železna Kapla). Rezultat 3. tekmovalnega dneva: 1. Železna Kapla 15 točk Pri fantih je bilo število sodelujočih posebno veliko. Mladi pa so štartaii na komando Pepija MdHerja (desno). “ JU Kapelčani so Super-trim odlično pm izvedli. Z leve: dr. Avguštin Brum-nik, Cita Smrtnik in ravnatelj Miha T1' Slike: Kumer (1496 točk), 2. Bilčovs 12 (1264) Lestvica po 3 tekmovanjih: 3. Sentprimož 10 (656), 4. Pliberk-, > , K , 45 f 2 8 (601), 5. Loče/Podgorje 6 (540), D. 5eiezna KaPla 45 I0CK’ A 6. Sele 4 (527), 7. Zahomec 2 tiHcovs 39, 3. Sentprimož 26, (252). 4. Loče/Podgorje 24, 5. Pli- Za vzorno organizacijo in brez-^Srk 16, 6. Sele 14 in 7. Za-hiben potek prireditve, ki se je horriec 10 točk. končala s slovesno razglasitvijo rezultatov ter z družabnim srečanjem vseh udeležencev na športnem igrišču, so poskrbeli društve-niki SPD Zarja, SPD Obir ter SPD Valentin Polanšek na čelu s koordinatorjem Mihom Travnikom, ki je skupaj s tajnikom SŠZ Ivanom Lukanom zmagovalcem v posameznih disciplinah izročil kolajne in nagrade. 4. tekmovalni dan v okviru 2. Su-per-trim-sedmeroboja koroških vasi 2000/2001 je na sporedu v petek, 8. decembra 2000 (praznik), ob 13. uri v Selah. Na sporedu so zimskošportne discipline (smučar; je, tek na smučeh, itd.) prireditelj pa je športno društvo DŠG Sele. Skupno je na sporedu sedem tekmovalnih dni, po zadnjem tekmovalnem dnevu 1. maja 2001 v Vidri vasi pri Pliberku pa bo za zmagovalca 2. Super-trim-sedme; roboja južnokoroških vasi 2000/2001 razglašena tista vas, ki je na vseh sedmih prireditvah zbrala največ ekipnih točk. (I. L.) Napeta tekmovanja: Dviganje uteži v karjolo za moške (levo), met žogice na cilj za dekleta (desno zgoraj) ter tek z žogicami na pladnju (desno), kjer je starter Robert Kropiunig pozdravi! celo avstrijsko prvakinjo Anni Müller (76). VELIKO NAVDUŠENJE NEMŠKE PUBLIKE Sušani osvajajo srca po Koroškem S številnimi nastopi po Zgornjem Koroškem je Oktet Suha v zadnjem času približal Korošcem slovensko besedo in pesem. Z natrpanim koncertnim koledarjem je Oktet Suha stopil v novo pevsko sezono. Pri tem pa se pevcem ždi še posebej pomembno, da večinoma nastopajo po „nemških krajih“ na Koroškem. Z bučnim aplavzom so v soboto, 7. oktobra, po tehtnih in v prihodnost usmerjenih pozdravnih besedah tamkajšnjega predsednika slovensko pesem sprejeli številni Poslušalci v Radentheinu. Mestna občina Šmohor je nato 13. oktobra bila gostiteljica skupnega koncerta SG Kötschach Mauthen, Višarskega kvinteta in Okteta Suha. Tri izvrstne skupine Tudi v Döbriachu je bila publika ganjena od nastopa Sušanov. iz treh regij so se glasbeno in literarno posvetile pojmu skupne domovine. V Šmohorju je bila tudi predstavljen njihov skupni CD z naslovom „Heimat ist...Domovina je... časa e...”. V Hüttenbergu pa je občinstvo dan navrh v tamkajšnjem idiličnem kulturnem domu doživelo, kako sožitje na Koroškem tudi lahko zgleda. Zadnji konec tedna pa se je Oktet Šuha še odzval povabilu suškega sosednjega zbora Heimatklang iz Potoč, ki je prvič v svoji več kot 40-letni zgodovini korajžno vabil na trijezični koncertni večer pod geslom „Zur Feier - ob prazniku - alla testa” - in odlično uspel. Vsem suškim občanom pa je verjetno še globoko v spominu in verjetno tudi v srcu, da so lahko za 10. oktober priredili skupno dvojezično občinsko proslavo, na kateri je nastopil tudi suški Oktet. 10 Kultura Mnogostranski glasbenik Kdo ne pozna mladega zagnanega glasbenika Edija Oražeta? Na Koroškem ga poznajo skoraj vsi kot glasbenega ustvarjalca, kot zborovodjo in skladatelja. ■"■■■■cli Oraže, rojen leta 1971, I“ je po končani trgovski aka-l—idemiji zaključil pedagoško akademijo, pred dvema letoma pa je zaključil zborovodski tečaj. Obiskoval je tudi slovensko Glasbeno šolo, kjer se je učil klavir in zaključil zborovodski tečaj. Komponira zborovske skladbe in piše glasbo za gledališke predstave. Se naprej pa hodi na seminarje za zborovodje in oblikovanje glasu. Izdal je tudi že nekaj zgoščenk: z Dvojezičnim zborom One world, one voice in Alpe Jadran v soglasju in skupno CD z Lorenzem Mayerhofe rje m ter s Kvartetom Borovlje skupno zgoščenko z moškim zborom Borovlje. Kmalu pa bo Krščanska kulturna zveza izdala pesmarico z njegovimi aranžmaji in kompozicijami. V Železni Kapli in na Obirskem je ljudskošolski učitelj. Pred nedavnim je postal očka, toda za mlado družino mu ne preostane preveč časa, kajti nekaj projektov, katerih nositelj in gonilna sila je, je tik pred realizacijo. O številnih projektih in napornem delu smo se pogovarjali z mladim učiteljem in zborovodjem. Katere zbore vodite? EDI ORAŽE: Vodim Dvojezični zbor, ki se je do leta 1996 imenoval Dvojezični zbor Pedagoške akademije; Kvartet Borovlje, s katerim za drugo leto pripravljamo nov CD. V naši šoli v Železni Kapli pa vodim šolski zbor. Imate čas, da v kakšnem zboru tudi sami pojete? EDI ORAŽE: Ker sem se preselil v Sele, pri domačem cerkvenem zboru v Borovljah ne morem več peti. Do lani sem pel v Študijskem zboru celovškega konzer-vatorija, sedaj pa žal nimam več časa. In to res zelo obžalujem. Žal pa tudi nimam časa, da bi se izobraževal naprej. Upam, da bom kmalu spet lahko kaj delal na konzervatoriju. EDI ORAŽE: Udeležil sem se številnih seminarjev. Tu bi omenil Avstrijski zvezni zborovodski tečaj, kjer sodelujejo zborovodje različnih skupin, npr. otroških zborov, in na teh tečajih zbiramo literaturo in izdelujemo program za koncert. Na tem tečaju pa sodelujejo zelo znani dirigenti, od katerih se lahko veliko naučiš. Bil sem pa tudi na Evropskem simpoziju zborovske glasbe v Ljubljani in svetovnem simpoziju na Nizozemskem, kjer se udeleženci srečujejo na raznih delavnicah in razpravah. Na takšnih seminarjih veliko pridobiš in upam, da se bom v prihodnosti spet lahko bolj posvetil svoji izobrazbi. Sodeloval sem tudi še na vseavstrijskem zasedanju ljudskošolskih učiteljev za glasbo. Tam imamo različne delavnice, eno delavnico pa sem vodil tudi jaz. V moji delavnici smo peli tudi slovenske pesmi. za katero bodo lutkarji najboljše doslejšnje pesmi posneli. 10. novembra pa bo premiera Malega princa, za katerega sem tudi napisal glasbo. Lani sem tudi sodeloval pri projektu Slovenske gimnazije Sedem nalog. Potem Vsako leto poteka ta teden pof r drugim geslom in letos je bila tč’ [ ma Zadnji vitez Rebrčan. Na Re 2 brci zelo rad delam, ker otroci£ r takšnim zanimanjem in vnenT ^ sodelujejo. Po mojem pa bi mora 1 li organizirati tudi podoben teden ' na katerem bi delali mladinci, to rej malo večji otroci. Mašo sem napisal v zahvalo, da se mi ni nič zgodilo. V pripravi pa je tudi pesmaric^ n Bi nam kaj po ved ali o tem ? r EDI ORAŽE: V pesmarici bodi zbrane pesmi, ki sem jih v za n dnjih letih aranžiral. V pesmarice EDI ORAŽE pa bo vključena tudi maša, k ^ Pišete glasbo tudi za gledališke predstave. S katerimi gledališkimi skupinami pa ste že delali? Ste se poteg konzervatorija in glasbene šole izobraževali tudi drugje? EDI ORAŽE: Nekaj let že sodelujem z lutkovno skupino Mi smo mi iz Celovca, sodeloval sem že pri šestih predstavah. Letos ta skupina praznuje 10-letnico in za ta jubilej pripravljamo zgoščenko, sem pa še delal z otroškimi gledališkimi skupinami iz Šentjanža, iz Sel in Sveč, pa z lutkovno skupino Pikee, tudi z radiško skupino sem že delal. Najbolj v spominu mi je pa igra Zaklad čarovnice Jezibabe ob 25-letnici lutkovnega gledališča na Koroškem, ko sem lahko delal s samimi profesionalci. sem jo skomponiral. Pri izboru pč ^ sem se odločil za tiste pesmi, W $ so meni najbolj všeč. Celote^ n projekt je pod vodstvom KrščaP ^ ske kulturne zveze. Gospod Tol r( maier je stopil k meni z idejo, d£ ^ bi zbral nekaj pesmi. Pri zbirarf * mi pomagajo razne osebe: np( P gospod Čopi, ki je komponist $ jr Bovca. Pel je z znanim zboroP d Ave, sedaj pa dela z zboroP Obala in še z drugimi zbori. c 2l Sodelujete pa tudi pri Tednu mladih umetnikov na Rebrci. tem zborom pa bomo tudi peli1 j2 Železni Kapli. Gospod Lenarčiči1 ^ notiral vse pesmi in naredil noto grafije in pripravil tisk. Krivogra( 1 in Dolinšek pa delata layout 1‘ U' EDI ORAŽE: Od leta 1996 naprej knjigo, moj prijatelj Martin ZwittJ že delam z mladimi na Rebrci. pa mi pomaga pri izbiri. Pomag3 jo mi še Miha Vrbinc pri besedilil1 Kultura 11 Umetnik Stanko Sadjak iz Strpne vasi razstavlja do konca novembra svoja novejša dela v kavarni Pazzo v Pliberku. Razstavo je v petek, 13. novembra, odprl bivši gbbaški župan Albert Sadjak (levo) s šefico kavarne Anico Kunauer-Šumnik, ki v svojo kavarno vabi na razstave predvsem domače umetnike. Desno na sliki je umetnik Stanko Sadjak. Foto: Kumer V poslovalnici Posojilnice-Bank na Metlovi so v petek, 13. oktobra odprli razstavo Metlovčana Erwina Wetzla, ki je po poklicu sicer kuhar, umetnost pa je njegov veliki konjiček. Z leve: vodja filiale Marjan Čebul, umetnik Erwin Wetzl, poslovodja pliberške Posojilnice-Bank Jurij Mandl. V podzrav je zapel kvartet A capella iz Dobrle vasi (zadaj). Foto: Kumer Sveti Šiman spet vabi na sejem v Železno Kaplo Prvič so ga Kapelčani priredili že leta 1570. Herta Lausegger pri pesmih v dialektu. Vedno pa tudi lahko vprašam strokovnjake za pomoč, to so npr. Franci Ogris za trobila, Kristijan Filipič za flavte, Janez Gregorič za kitaro. Dajejo ! mi nasvete, ker se jaz ne spoznam toliko. Knjiga bi lahko bila že zdavnaj gotova, če jaz ne bi toliko spreminjal in moram biti hvaležen Krščanski kulturni zvezi, ki me je tudi pri tem podpirala. Letos ste napisati zaključno pesem za pevsko revijo Koroška poje in poželi veliko navdušenja. Kmalu pa boste občinstvu predstavili mašo, ki ste jo skomponirali. Kako se je rodita ideja za mašo? EDI ORAŽE: Takrat, ko so bili . zemeljski plazovi in poplave v Selah, sem bil tudi jaz žrtev nesreče. Potem pa sem začel razmišljati sam pri sebi o vsem mogočem. O tem, kaj je sploh na svetu, kje je smisel, ali je kdo, ki je nad vsem tem. Na začetku sem d napisal le Oče > naš nekako v >• zahvalo, da se s mi nič ni zgodilo. Napisal sem c 9a samo zase. Nekako pa sem j to idejo razvijal naprej in napisal i mašo. Zadnje pesmi sem ustva-j hi šele letos maja, junija, Oče naš pa je bil gotov že pred dvema letoma. Pri tem sem pa imel ' možnost, da sem na konzervato-nju pri prof. Streinerju in Stinglu K lahko preizkušal. Tam smo nam-3 reč vadili Oče naš in druge maš-;t ne pesmi in poskušali peti. Oba ^ Profesorja sta mi dajala nasvete, ii kaj se lahko naredi bolje. Vsak, |d ki nekaj napiše, ima lastne pred-,r stave, ko piše. Pri izvedbi direkt-3 no se samemu komponistu več-,1 krat ne zdi več dobro, kaj je na-jž redil. Na konzervatoriju sem poji tem veliko novega spoznal v po-,i povorih. Ge nimaš strokovne jz izobrazbe, kot jaz, potem gotove (T Informacije manjkajo. Če je nek-( do študiral glasbo, ima več £ 2nanja, kot npr. jaz, ki hodim po i seminarjih in iz vseh informacij ji Izluščim to, kar se mi zdi po-0 membno. V pogovorih sem 3( spoznal, da se gotove stvari ne j) njemajo, da lahko kaj izboljšam. č: kako idejo sem prevzel, potem g Pa jo na svoj način uresničil. 11 Kdo pa sodeluje pri maši in — kdaj bo krstna izvedba? EDI ORAŽE: To je projekt Dvojezičnega zbora, ki bo tudi pel pri krstni izvedbi. Peli pa bodo tudi kolegi s konzervatorija, ki so to že deloma peli, pa znanci, tako da bo približno 28 pevcev. Z zborom vadimo od srede septembra naprej. Krstna uprizoritev bo 11. novembra v Železni Kapli. Mašo, ki gre do pesmi Jagnje božje, bomo peli v prvem delu, zbor Obala pa bo navrh imel koncert v cerkvi. Mašo bomo ponovili 12. novembra v Celovcu v Pastoralnem centru, 19. novembra v Beljaku, mogoče pa še 26. novembra v Šmihelu. Poučujete v Železni Kapli in na Obirskem. Pripravljate tudi v šolah kakšen projekt? EDI ORAŽE: V Železni Kapli bomo posneli 8 videov, v skladu z letnimi časi, potem pa bomo izdali še CD. Načrtovani naslov je toleranca. Otroci bodo sami komponirali in glasba bo povezana tudi z besedili, ki jih bodo otroci napisali sami. Konec šolskega leta pa bo predstavitev projekta. Tudi v šoli na Obirskem praznujemo obletnico. Prikazali pa bomo zgodovino šole, izdali tudi brošuro, v kateri bo vse prikazano, kaj se je v tej šoli dogajalo. Konec tedna ste v Mariboru snemali CD s celovško lutkovno skupino. Imate sploh kdaj čas za družino? EDI ORAŽE: Trenutno sem res malo doma in za družino nimam veliko časa. Moram pa se zahvaliti moji prijatejici Simoni, ki stoji za mano in me podpira. V veliko veselje mi je tudi sin Elija, katerega nasmeh me izredno razveseli. Tudi že prej me je družina podpirala in mi bila v oporo, kajti drugače ne bi šlo. Črpate energijo tudi doma? EDI ORAŽE: Seveda mi stojijo doma ob strani in mi dajejo energijo. Veliko energije pa tudi dobim, če se pri kaki vaji kaj posreči in uspe. Tudi že čisto majhna malenkost, ki je dobro uspela, je motivacija za naprej. Pogovarjala se je Gabi Frank. Železna Kapla. Prihodnjo soboto bo v Železni Kapli spet tradicionalni Šimanov sejem, ki ima že stoletno tradicijo. Prvič naj bi ga priredili že leta 1570. Svojčas je imel sejem namen, da si je prebivalstvo nakupilo vse potrebno za zimo. Danes ima drugo vlogo, predvsem se predstavijo domači trgovci in podjetniki. Kakor že lani, čaka obiskovalce tudi letos obširni zabavni program, med drugim „žrebanje Rubbellos” (nagrade v vrednosti šil. 50.000,-). Kdor hoče biti med zmagovalci, mora biti osebno pri žrebanju ob 16. uri. Pred cerkvijo pa bo postavljen tudi šotor, v katerem bodo zabavali tudi domači muzikantje. Tudi že najmanjši uspeh me zelo motivira. EDI ORAŽE RADIO/TV, PRIREDITVE T A T E D E N PETEK, 27. oktobra 18.10 -19.00 Utrip kulture SOBOTA, 28. oktobra 18.10 - 19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca NEDELJA, 29. oktobra 6.08 - 7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Kärnten - duh. misel 18.00 - 18.30 Glasbena mavrica PONED., 30. oktobra 18.10 - 19.00 Kratki stik TOREK, 31. oktobra 18.10- 19.00 Otroški spored O R F SREDA, 1. novembra 18.10 -19.00 Praznična 21.04 - 22.00 Večerni spored ČETRTEK, 2. nov. 18.00- 18.30 Rož-Podjuna - Žila EKSBBB ®£\KIS NEDELJA, ► 29. oktobra 13.30 i2 PONEDELJEK, 30. oktobra 2000 ORF 2, ob 2.45___________ TV SLOVENIJA 1, ob 16.00 Predvidoma z naslednjimi prispevki: • CIKLCAKL 2000: lutkovni festival KPD Šmihel ter premiera domače lutkovne skupine. • Ansambel Drava že 25 let prepeva: počastitev obletnice v sklopu prireditve „Dober večer sosed“ • Kdor ob času varčuje ...: Teden varčevanja • Nagrobni napisi: odsev žalovanja našega človeka za dragimi pokojnimi • „V dolini tihi je vasica mala na sprehodu s trobentačem Francem Korbarjem in pevkama Magdo Koren in Jožico Stare Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://volksgruppen.orf.at RADIO AGORA Paracelsusgasse 14, 9020 Celovec, tel. 0463/418 666, fax 418 666 99 Dnevno od 10. do 14. ure in od 18. do 02. ure na frekvencah 105,5 (Dobrač), 106,8 (Golica) in 100,9 (Železna Kapla). PETEK, 27. oktobra Jazz Train 22.00 Svet je vas (pon.) 23.00 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poroala 12.07 Di- Glasba van 13.00 Odprti kanal 18.00 Glasba 18.15 TOREK, 31. oktobra Tečaj stovenščine 18.45 Poroäla 19.00 to.oo Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Proud to be loud 20.00 Musič for the mas- Divan 13.00 Druga glasba: po celem svetu ses 24.00 Ta mera (pon.): ženski projekti v ig.go Glasba 18.45 Poročila 19.00 Glasba Braziliji (2. del) 01.00 Soundtrack tedna .20.00 Noche Latina 21.00 Glasba 21.30 SOBOTA, 28. oktobra Planet mušic 22.00 Uterama kavama 10.00 Glasba 12.00 Poročila 12.07 Divan (pon.): jesenski program založbe Drava 13.00 Svet je vas 18.00 Glasba 18.45 23.00 Glasba 01.00 Šport (pon.) Poročila 19.00 Glasba 20.00 Yugo-Rock SREDA, 1. novembra 23.00 Siesta 10.00 Kalejdoskop 11.15 Voz lačna 12.00 NEDELJA, 29. oktobra Poročila 12.07 Divan 13.00 Druga glasba: 10.00 Evropa v enem tednu 10.30 Glasba jazz 18.00 Glasba 18.15 Tečaj slovenščine 11.00 Literarna kavama: jesenski program 18.45 Poročila 19.00 Nikoli več ne bo kot založbe Drava 12.00 Poročila 12.07 Divan je nekdaj bilo 20.00 Rufi Radio 22.00 Mad 12.30 Special: Istra - pokrajina ob robu Force 24.00 Spedal: Istra - pokrajina ob 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Club Ka- robu (pon.) rale 20.00 Sunday Loops (DJ Nova) 22.00 ČETRTEK, 2. novembra ForthoseabouttoRock 24.00 Glasba 10.00 Kalejdoskop 11.30 Tečaj slovenšči-PONEDEUEK, 30. oktobra ne 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Ta 10.00 Kalejdoskop 11.30 Tečaj slovenšči- mera 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 ne 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Druga Yeslerday & Today 20.00 Freak Show glasba: slovenski interpreti 18.00 Glasba 21.00 Musiča italiana (pon.) 22.00 Club 18.45 Poročila 19.00 Šport 20.00 Take Ihe Karate (pon.) 23.00 Glasba |— Pokličite nas - poslušamo vas! Tel: 0463-59 53 53 Fax: 0463 59 53 53 99 1------e-mail: radio@korotan. at KOROI Zbujanje po domače 6.00 - 8.30 Dobro jutro, sonce! Korotanova jutranja oddaja s sončno glasbo, aktualnimi svetovnimi in lokalnimi poročili, domačim vremenom in napotki za dan! Od pon, do petka: 8.00 - 8.30 Domače viže in zborovska glasba 8.30 -10.00 Živa 14.00 - 14.30 Viža, 14.30 - 15.00 Korotanov zimzelen 15.00 - 16.30 Kratek stik 16.00 - 18.00 koroDan Sobota: 7.00 - 8.30 Domača budilka 8.30 - 9.00 Otroški vrtiljak 9.00 - 10.00 Mozaik 14.00 -16.00 Južni veter (oddaja za zdomce), 16.00 - 18.00 Smrklja Nedelja: 6.30 - 7.00 Svetopisemske zgodbe 7.00 - 8.30 Domača budilka 8.30 - 10.00 Zajtrk s profilom 14.00 -15.00 Iz zlate dvorane 15.00 - 15.30 Zborovska oddaja 15.30 -17.30 Čestitamo in pozdravljamo 17.30 -18.00 Šport in kratke vesti Petek, 27. oktobra ŠMIHEL Lutkovni festival CIKL CAKL 2000 Lutkovni igri za vrtce in šole, delavnici Čas: ob 8.30 in 9.30 predstave za šole in vrtce „ Miško-lin" (lutkovno gledališče iz Jesenic) Od 15. do 18. ure Delavnici „Senčno lutkovno gledališče“ in „Lutke - film“ Ob 20. uri Pravljični večer za odrasle Kraj: v farni dvorani Vabi: KPD Šmihel CELOVEC Philocafe Friedrich Nietsche - ateizem, ki pripelje v norost Pogovor vodi: Tim-Oliver Wüster Čas: ob 18. uri Kraj: v kavami CIK, Goethepark 1 Vabi: Združenje Katoliških izobražencev Sobota, 28. oktobra CELOVEC Tradicionalni jesenski koncert „Begegnung mit Freunden” Kraj: v Domu glasbe Čas: ob 20. uri Nastopajo: Kvartet bratov Smrtnik, Familienmusik Gorit-schnig, Stadtchor Klagenfurt Vabi: Stadtchor Klagenfurt BLEŠČEČA Redni občni zbor Kraj: na Bleščeči Čas: ob 15. uri Vabi: Dvojezični zbor CELOVEC Demonstracija proti desnemu ekstremizmu Kraj: na Novem trgu Čas:ob11.uri Vabi: Platform offenes Kärnten ŠENTPRIMOŽ Predstavitev brošure raziskovalne delavnice Na poti skozi čas Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 16. uri Glasbeni okvir: zbor Šentviške korenine Vabita: SPZ, SPD Danica ROŽEK „Dober večer, sosed! Guten Abend, Nachbar!” Kraj: na Muti v Rožeku Čas: ob 20.15 Nastopajo: Domači otroški zbor, Pevsko-instrumentalna skupina PIS iz Žvabeka, Pepej Krop s prijatelji in MoPZ SPD „Bilka” iz Bilčovsa Vabi: KD „Peter Markovič” ŠMIHEL Lutkovni festival CIKL CAKL 2000 Lutkovni igri, delavnici Čas: ob 9. uri „Der Senavogel vom verwunschenen Garten“, ob 11. uri „Veliki kikiriki”, ob 19. uri predstavitev del delavnic, ob 20. uri „Sorpresa” Kraj: v farni dvorani Vabi: KPD Šmihel Nedelja, 29. oktobra ŠMIHEL Lutkovni festival CIKL CAKL 2000 Premiera lutkovne igre „Kosmata žaba” Kraj: v farni dvorani Čas:ob 11.uri Nastopa: Mladinska lutkovna skupina KPD Šmihel Vabi: KPD Šmihel ŠENTRUPERT PRI VELIKOVCU Osrednja spominska svečanost ob Dnevu mrtvih Kraj: na pokopališču v Šentrupertu Čas: ob 15. uri Vabi: Zveza koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora KAZAZE Misijonska maša Kraj: v farni cerkvi Čas: ob 10. uri Mašujejo: škof Mathias Kappil, novomašnik Roy Benjamin Simson (oba iz Pu-nalurja/lndija) in domači župnik Florijan Zergoi VELINJA VAS Bilčovška jesen: Koncert „Brendi in Barabe” Kraj: pri Knaberinu Čas: ob 20 uri Vabi: SPD Bilka Bilčovs Sobota, 4. novembra CELOVEC Podijska diskusija: Kulturelle Integration Europas - Vorurteile, Mythen und Realität dr. Erhard Busek in udeleženci iz Slovenije Kraj: Europahaus Čas: od 9.30 do 12.00 Vabita: Club tre popoli in KKZ REBRCA Afriški plesi sodobni plesi (B. Plečko-Oberčkal) NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastopa predsednik Bernard Sadovnik. 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, II. nadstr. Naš tednik prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih skupnosti. Narodni svet zastopa politične, gospodarske in kulturne pravice in interese Slovencev na Koroškem na osnovi avstrijskega ustavnega in pravnega reda, zlasti društvenega prava, ustavnih in drugih norm, za zaščito narodnih skupnosti ter na osnovi mednarodnih in meddržavnih pogodb, konvencij, načel in pri- poročil o varstvu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z dne 15. 5.1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer, Franc Sadjak (urednika), Marjan Fera (fotograf), vsi: 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, II. nadstr. Tel. 0463/51 25 28 * 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/59 69 56-31 Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, Viktringer Ring 26, II. nadstr., 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 5000,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.! zračna pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka 15,- šil.; Slovenija: 150,- SIT. K je V P „I K O- < PRIREDITVE, ŠPORT Iščemo gospodinjo (tudi z otrokom). Nudimo kompletno stanovanje in dobro plačo. Družina F. in E. Rutar 9141 Eberndorf/Dobrla vas, Lido 1 Tel.: 04236/2262-38 ZVEZA BANK registrirana zadruga z omejenim jamstvom A-9010 Celovec - Paulitschgasse 5-7 Razpisujemo delovno mesto revizorskega pripravnika (zaključena trgovska akademija, gimnazija -pripravljenost za 3-letno šolanje) Potrebno je znanje obeh deželnih jezikov. Pismeno prošnjo z življenjepisom pošljite revizorju Hanziju Dragaschnigu do 31. 10. 2000. Gel Posojilnica Bank Podjuna mM Immobilienservice Radi bi si zgradili Vašo hišo, seveda v zelo dobri legi. Gradbeno zemljišče imamo mi. 6 gradbenih parcel od 851 m2 do 1077 m2 v Podhomu. Nepremičninski servis Posojilni-ce-Bank Podjuna - mag. Rudolf Urban (04236/2076). Kraj: v Mladinskem centru Čas: od 9. ure naprej do nedelje, 5. novembra VOGRČE Premiera otroške igre „Rdeča kapica” Kraj: v farni dvorani Čas: ob 19. uri Vabi: Katoliško prosvetno društvo Vogrče Nedelja, 5. novembra KOTMARA VAS Gledališka predstava EKO-EKO Nastopa: mlajša gledališka skupina SRD Bilka Kraj: v farni dvorani Čas: ob 16. uri Vabi: Slovensko prosvetno društvo „Gorjanci'’ Slovenska študijska knjižnica (Slovenska prosvetna zveza) Mikschalle 4, A-9020 Celovec, telefon/faks 0463/32385 vabi v sodelovanju s starši, vzgojiteljicami v vrtcih, učitelji, knjižničarji, vzgojitelji, profesorji slovenščine, dvojezičnimi otroškimi vrtci in varstvom ABCČ, slovenskimi krajevnimi kulturnimi društvi, dvojezičnimi šolami, Mladinskem domom, Slomškovim domom, Slovensko gimnazijo in Dvojezično trgovsko akademijo vse mlade bralke in bralce k branju slovenskih knjig za bralno značko - vsak naj prebere sedem ali več slovenskih knjig. Naslovi za prijave: Dvojezični otroški vrtec v Mladinskem domu v Celovcu, v Škofičah in v Št. Primožu, Društvena soba v Bilčovsu, Kotmari vasi, na Radišah, v Železni Kapli, Glavna šola v Borovljah, Pliberku in Železni Kapli, Ljudska šola na Obirskem, v Selah na Kotu, v Vrbi in Diči vasi, Varstvo ABCČ. Mladinski dom in Slovenska študijska knjižnica, Slovenska gimnazija in Dvojezična trgovska akademija Tekmovanje za bralno značko poteka od oktobra 2000 do junija 2001. Veselimo se Vašega sodelovanja. Vse bralke in bralce (seveda tudi mentorice in mentorje), ki bodo knjige res prebrali, bomo obdarili. Vsak se lahko prijavi! ®M) Ö 04239/26 42 od petka, 27. oktobra, od 16. ure, do nedelje, 29. oktobra, do 16. ure Seminar: Kako vpliva družina, v kateri doraščamo/smo doraščali na nadaljnje življenje Vodi: Ulrich Hagg v nedeljo, 29. oktobra, ob 18. uri Odprtje umetnikov iz Dravske doline: Trije prijatelji „3 x P” Branko Počkar, Vladimir Peter Plav-čak in Alojz Pori v ponedeljek, 30. oktobra, od 17. do 21. ure Risanje mandalov Vodi: Margarethe Wollein od četrtka, 2. novembra, od 18. ure, do nedelje, 5. novembra, do 13. ure Duhovne vaje za Frančiškovo družino: „Samo posvečeni posvečujejo svet” Vodi: p. dr. Leopold Grčar, Brezje v četrtek, 2. novembra, ob 19. uri Molitveni shod za duhovne poklice v petek, 3. novembra, ob 19.30 Odprtje razstave Jožeta Vogelnika iz Radovljice od ponedeljka, 6. novembra, od 18. ure, do ponedeljka, 27. novembra, do 13. ure Dopustniški dnevi za starejše ljudi Vodi: Majdi BIDml U 18- KOROŠKA JUNIORSKA ELITNA LIGA Nagrad za lepoto v nogometu ni Juniorji SAK v drugem delu prvenstva sicer ne igrajo slabše kot v prvem, manjka pa jim zdaj zadnji košček sreče za uspeh. Tako je bilo tudi na tekmi proti FC Kärnten. Tekma je bila odprta do velike napake legionarja Žela, ki je stopil z igrišča in bil mnenja, da bodo potem Austrianci v off-si-du. Napačno! Ker je FCK nato ojačil obrambo, sakovci niso mogli izenačiti in so iz protinapadov dobili še dva zadetka. FC Kärnten - SAK 3:1 (0:0) SAK: Popič, Verdel, Visotschnig, Offner (45. Žel), Chr. Woschitz, I. Woschitz, Hajnžič, Nachbar, Pitschek (70, Petschnig), Malej (65. Zidej), Krajger Celovec, 100 gledalcev Sodniki: Radi, Diöthe, Kraxner Strelci: 1:0 (50.), 2:0 (58.) 2:1 (70) Chr. Woschitz, 3:1 (85.) Christian Woschitz je po podaji bratranca Igorja z glavo da! častni go! za SAK. Tabela U 18 SEZ LIGE 1/Šentvid 8 5 2 1 15:5 17 2. FC Kärnten 8 4 4 0 21:11 16 3. Bleiberg 9 3 3 3 18:11 12 4. Špital 8 2 4 2 15:14 10 5. SAK 9 3 15 13:21 10 6. WAC 8 0 2 6 8:29 2 Rezultati 9. kroga: FC Kärnten - SAK 3:1, WAC - Šentvid 12, Bad Bleiberg - Špital 1:1 9. krog: SAK - WAC, Šentvid - Špital, Bleiberg -FC Kärnten. To je zadnji krog v jesenskem delu prvenstva. Juniorji se bodo pozimi udeležili številnih turnirjev v dvorani. V semestralnih počitnicah februarja pa gre celotna liga na skupne priprave v Medulin na Hrvaško. SAK-WAC sobota, 29. oktobra, ob 15.00 v Vidri vasi SAK Naraščaj CENTER CELOVEC U 14/2: SAK - Zrelec 1:7 (Waldhauser) U 12/2: Žrelec - SAK 9:1 (Kropiunig) U 10/2: SAK - Žrelec 1:8 (Prašič) U 8/2: (2. mesto na turnirju doma na Košatovem igrišču) Ta krog: SAKU 14- Vetrinj (ned. 15.00), SAKU 10- Kriva Vrba (pon. 16.30) CENTRA PLIBERK/ŠT. PRIMOŽ U12 vodi že z veliko prednostjo Ekipa trenerja Staneta Trdine vodi po zmagi proti Pliberku že s petimi točkami prednosti in se počasi bliža že stotemu golu. U 16: Dobrla vas - SAK 8:0 U 14/1: Velikovec SAK 3:0 U 12/1: SAK - Pliberk 7:5 (Trdina 3, Nakič 2, Breit-fuss, K. Dlopst) U 10/1: Metlova - SAK 6:0 (Krajnc 3, Kerbitz 2, $u-mej, Bricman, D. Dlopst) U 10/4: SAK - Sinča vas 0:5 U 8/1: (2. mesto na turnirju doma v Vidri vasi) U 8/3: (2. mesto na turnirju v Grabštanju) Ta kroa: Grebinj U16-SAK (sob. 16.00), SAKU 14- Dobrla vas (sob. 14.15), Metlova U 12 - SAK (ned. 10.00), SAK U 10/1 - Važenberk (pet. 15.30), SAK U 10/4 - Metlova (pet. 16.30); SAK U 8/1 (turnir v soboto, ob 15.30 v Velikovcu); Po zadnjem krogu se treningi v dvorani pričnejo od 14. novembra naprej. 14 Sport PODLIGA VZHOD Klopinj - Bilčovs 3:3 (2:1) Prvi polčas so Bilčovščani zamudili in so šele v 2. polčasu igrali bolje in zasluženo odnesli iz Podjune eno točko - in to čeprav so morali igrati pol ure samo z desetimi igralci - Glantschnig je dobil rumeno-rdeči karton. BILČOVS: Riegler 3, Kuess 3, Zwittnig 4, Irsiegler 4, Durnik 3, Kavčič 3, Schaunig 3, Glantschnig 3, Pehlič 3 (70. Partl 0), Madritsch 4, Strugger 3 Klopinj, 200 gled.; sodnik: Kaimbacher (dober); strelci: Madritsch (38.), Strugger (62. in 64.) rumeno/rdeči karton: Glantschnig (60.) 1. RAZRED D Šmihel - Globasnica 2:1 (1:0) Pom mnenju Globašanov, sta sodnik Murnig in stranski sodnik pojnagala Smihelčanom do zmage. Drugače to vidijo Šmihelčani. Trener Lojz Kužnik sicer ni bil zadovoljen s sodnikom, ki pa je bil za obe ekipi enako slab. Kužnik: „Če pomislimo, da nam je manjkal goleador Walter Motschilnik, smo lahko zadovoljni.” ŠMIHEL: Ažman 4, Burkhard 3, Berchtold 3, Krajger 4, Gros 4, Haimburger 3, Figo 3 (70. Hribernik 0), Ferra 3 (55. M. Hribernik 3), Kotnik 3, Sadajk 3, H. Motschilnik 4; GLOBASNICA: Budek 4, Dlopst 4, Zanki 5, Writz 4, Hribar 3 (80. M. Sadjak 0), Kavčič 3 (70. Buchwald 0), Kert 4, Dobrounig 4, Micheu 4 (46. Ch. Galo 4), Hribar 4, Andric 2, J. Galo 3, Globasnica: 150 gled.; sodnik: Murnig (zelo slab); strelci: Gros (3.), H. Motschilnik (53.) oz. Dlopst (88.), rdeči karton: Haimburger (60.) Grebinj - Železna Kapla 5:2 (2:1) Železna Kapla je igrala z zadnjimi kadrom, kar se vidi tudi na rezultatu. ŽELEZNA KAPLA: Obrež 2, Luschnig 3, J. Ošina 3, G. Grubelnik 3, E. Romano 4, F. Ošina 2, Schorli 2, Traun 2 (75. Ziegler 0), M. Romano 4, Parte 4, Pasterk 2; Grebinj, 150 gled.; sodnik: Radi (malenkosten); strelca: M. Romano (35.), Parte (80.) Šentpavel - Bikarja vas 3:2 (0:1) Pred leti sta igrala trenerja obeh ekip še skupno v Pliberku. Robert Škof (Šentpavel) in Christian Wöl-bl (Rikarja vas) sta tokrat tudi oba igrala, na igrišču je bil boljši Wölbl, kot trener pa je bil Škof uspešnejši. RIKARJA VAS: Pandel 3, Lampret 3, Gomernik 3, Streicher 3, Wölbl 3, Plasnik 3, Kordesch 4, F. Sienčnik 3, S. Si-enčnik 3 (70. Sturm 0), Blajs 3, Blažej 3; Grebinj, 150 gled.; sodnik: Lamprecht (zelo dober); strelca: Plasnik (30.), Blažej (90./11-m) 2. RAZRED C DSG Sele - St. Martin 0:1 (0:0) Selani so podcenjevali goste. Trener Kreutz jep prepričan, da bi Selani pri drugem sodniku zmagali, saj jih je sodnik Müller oškodoval za dva gola. Gol pa so dobili Selani po napaki obrambe šele v 93. minuti. DSG SELE: Dežman 2, A. Mak 3, M. Mak 0 (25. E. Was-sner 2), P. Draže 3, M. Roblek 3, M. Dovjak 3, L. Kreutz 4, M. Kelih 3, Kancilija 3,; Sele: 150 gled.; sodnik: Müller (katastrofalen) hhhs 2. razred e mam Važenberk - Dobrla vas 0:2 (0:0) Tekma je bila izenačena, dokler so domačini imeli moči. Trener Marjan Velik je bil šele z II. polčasom zadovoljen, ko je prej v odmoru imel z ekipo pravo pridigo, kar je bilo tudi efektivno. DOBRLA VAS: Vajksler 4, F. Golautschnig 3, Nachbar 5, Kampi 3, Jörg 3 (65. E. Golautschnig 3), Hudi 4, Petek 3, Zunder 3, Pasterk (80. Kuchling 0) Roger 4 (70. S. Golautschnig 0), Pustoslemšek 4; Važenberg: 100 gled.; sodnik: Diöthe (malenkosten); strelci: Pustoslemšek (51.), Nachbar (67.) Žvabek - Maria Rojach 2:4 (1:1) Pet standardnih igralcev je manjkalo, kljub temu so se Žvabečani hrabro borili in morali tekmo celo končati le z desetimi igralci, ker je bil izključen Berchtold. ŽAVEBK: Jakob 4, A. Berchtold 3, R. Budja 3, Breiteneg-ger 3, Mlinar 3, Homer 2, Buchwald 3, Gutschi 2 (60. A. Homer 2), M. Budja 2, Sadnek 2(60. Pistotnik 0), Wriesnig 3, Kapp 4 Žvabek: 80 gled.; sodnik: Riepl (dober); rumeno-rdeči karton: A. Berchtold (50.) strelec: Kapp (20. in 65.) PRIHODNJI KROG Vroči derbi Žvabek - Dobrla vas to nedeljo popoldne PODLIGA VZHOD ■ Bilčovs - Launsdorf (v nedeljo ob 14.30): zaprt: Glantschnig, poškodovan: nihče, zadnje novice: goleador Igo Strugger pozna goste in svari me-kipo: „Ne smemo jih podcenjevati, saj ima Launsdorf še ambicije za 1. mesto. 1.RAZRED D ■ Globasnica - Šentpavel (v nedeljo ob 14.15): zaprt: Zanki; poškodovan: nihče, zadnje novice: trener Albin Dlopst bi bil s točko že zadovoljen, saj štejejo gostje (igralec trener je Robert Škof) k favoritom v 1, razredu. ■ Metlova - Šmihel (v nedeljo ob 14. uri): zaprt: Haimburger, poškodovan: nihče, zadnje novice: „derbi ima svoje zakone", pravi trener Kužnik. Čeprav je zimska pavza pred vratmi, se igralci veselijo tekme. „V primeru, da bi Šmihel zmagal, bomo krepko praznovali pri Jutti” - tako optimistični trener. ■ Železna Kapla - Tinje (v soboto 14.00): zaprt: nihče, poškodovan: Grubelnik (izpade dalj časa); zadnje ŽENSKI NOGOMET Selanke brez sreče DSG Sele - St. Margarethen 0:3 (0:2) Selanke tokrat niso imele najboljšega dneva, vrhu tega je manjkala pred golom tudi še sreča. Lestvica: 1. Špital 5/10, 2. St. Margarethen 4/10, 3. DSG Sele 4/6, 4. ATUS Borovlje 3/3, 5. SV Lienz 6/3 novice: Kapelčani bodo igrali ofenzivno in upajo, da so igralci slabo tekmo v Grebinju že prebavili. ■ Rikarja vas - St. Stefan (v nedeljo, ob. 15. uri); zaprt: nihče, poškodovan: nihče, zadnje novice: Rikarjani gredo optimistično v tekmo in upajo na tri točke, saj so doma precej močnejši kot na tujem. 2. RAZRED C ■ Sele - Poreče (v nedeljo ob 15. uri): „zaprt: nihče, poškodovan: nihče, zadnje novice: Selani se želijo rehabilitirati in gledalcem dokazati, da so boljši, kot so se pokazali na pretekli tekmi. 2. RAZRED E ■ Žvabek - Dobrla vas (v nedeljo ob 13. uri): Dobrla vas - zaprt: nihče,; poškodovan: Roger, Pak, Kulterer; zadnje novice: trener Velik pričakuje agresivne Žvabečane, ki se vedno proti Dobrli vasi zelo znajo motivirati. Žvabek - zaprt: Berchtold; poškodovan: Grubelnik, Možina, Juwan, Trampusch; zadnje novice: točka je maksimalni cilj. Marjan Velik igra z Dobro/ča-ni to nedeljo v Žvabeku. PODLIGA VZHOD 1. ATUS Borovlje 12 2. Launsdorf 12 3. Velikovec 11 4. A. Wolfsberg 11 5. Žrelec 12 6. ASV 12 7. Vetrinj 11 8. DSG Borovlje 10 9. Klopinj 11 10. Šmarjeta 12 11. Bilčovs 10 12. Podkrnos 11 13. Pokrče 11 14. Ruda 12 7 4 1 22:7 25 6 3 3 37:14 21 6 3 2 22:7 21 5 6 0 16:5 21 6 1 5 26:19 19 5 3 4 16:16 18 5 0 6 16:28 15 3 4 3 17:12 13 3 4 4 22:25 13 3 4 5 13:20 13 2 6 2 15:15 12 2 5 4 14:19 11 1 3 7 6:20 6 1 2 9 12:47 5 • Prihodnji krog: Velikovec - Vetrinj, Wolfsberg - ATUS Borovlje, DSG Borovlje - Klopinj, Podkrnos- ASV, Bilčovs -Launsdorf, Ruda - Pokrče, Šmarjeta -Žrelec 1. RAZRED D: 1. Šentpavel 12 2. Metlova 12 3. Zitara vas 12 4. Grebinj 12 5. Šmihel 13 6. Eitvveg 12 7. Šentlenart ' 12 8. Rikarja vas 12 9. Globasnica 12 10. St. Stefan 12 11. Tinje 12 12. Železna Kapla 12 13. Vovbre 12 14. St. Margarethen 12 8 3 0 27:14 27 7 3 2 25:13 29 7 2 3 20:11 23 6 4 2 29:18 22 6 3 4 34:27 21 6 2 4 24:14 20 6 2 4 14:15 20 4 3 5 30:26 15 3 5 4 17:22 14 4 1 7 16:26 13 2 5 5 22:31 11 3 2 7 15:28 11 3 0 9 21:33 9 0 3 9 12:28 3 • Prihodnji krog: Eitweg - Grebinj, Žitara vas - Vovbre, Šmihel - Metlova, St. Stefan - Rikarja vas, St. Margarethen-St. Leonhard, Žel. Kapla -Tinje, Šentpavel - Globasnica 2. RAZRED C: 1. Treffen 11 8 2 1 31:8 2. Ledince 11 7 2 2 33:12 3. DSG Sele 11 7 2 2 17:15 4. Kriva Vrba 11 5 2 4 17:19 5. HSV 11 5 1 5 21:21 6. Osoje 11 4 3 4 19:19 7. Tholica 11 4 2 5 17:17 8. Hodiše. 10 4 2 4 15:15 9. Bistrica v R. 12 2 7 3 14:15 10. Seebach 10 4 1 5 20:27 11. Poreče 11 3 3 5 7:10 12. St. Martin 10 3 1 6 9:20 13. Rožek 10 1 1 8 13:25 • Prihodnji krog: Treffen - Kriva vrba, Seebach - Ledenit-zen, Sele - Poreče, Osoje - St. Martin, Rožek- Tholica, HSV - Bistrica v R. 2. RAZRED E: 1. Labot 12 2. Šempeter 12 3. Sinča vas 12 4. Dobrla vas 12 5. Galicija 12 6. Maria Rojach 12 7. Frantschach 12 8. Žvabek 12 9. Reichenfels 12 10. Važenberk 12 11. Pliberk II 12 12. Preitenegg 12 13. Djekše 12 10 0 2 43:14 30 10 0 2 32:13 30 9 0 3 35:16 27 6 1 3 24:10 25 7 3 2 22:12 24 5 3 4 21:26 18 i 4 3 5 16:18 15 5 0 7 21:29 15 , 4 2 6 20:21 14 1 2 3 7 11:23 8 , 3 0 9 12:31 ? 1 2 9 7:28 5 | 0 3 9 6:29 3 , • Prihodnji krog: Djekše - Sinča vas, Važenberg - Labot Galidja- Mara Rojach, Pliberk - Preitenegg, Reichenfels ■ Šentpeter, Žvabek - Dobrla vas Zahomčan Stefan Kaiser zelo uspešen Trening na novi umetni smučini doma je Zahomčanom odprl nove možnosti razvoja. Prvi uspehi so že vidni. Stefan Kaiser je na avstrijskem prvenstvu v smučarskih skokih v Stamsu dosegel pri junijorjih drugo mesto in v skupnem seštevku sedmo mesto, to je zopet lep uspeh in obeta za zimsko sezono dobre rezultate. Zahomčani imajo letos spet več naraščaja, ki ima možnost, da trenira doma na umetni smučini. Trener Franci Wiegele ml. je s pogoji na novi skakalnici zelo zadovoljen in upa, na nov polet zahomških or- NA KRATKO ŠAH - SŠZ/Posojilnica Bank Borovlje/Bilcovs 3,5:4,5 Druga ekipa Slovenske športne zve-ze/Posojilnica Bank Bilčovs-Borovlje je tesno izgubila drugo prvenstveno tekmo v 2. razredu D: dvoboj z ekipo WSV Frantschach I se je končal z rezultatom 3,5:4,5. Za SSZ/Poso-jilnica Bank Bilcovs-Borovlje so tokrat točkovali: Robert Hede-nik (1), Rupert Reichmann, lv-ko Perm, Ivan Lukan, Peter Waldhauser in Roman Weber (vsi remi). Predsednik Zahomčanov Martin Wiegele (levo) in trener Fran- l ci Wiegele sta lahko s štartom / letošnje sezone zadovoljna. t 15 Sport SLOVENSKI ATLETSKI KLUB REGIONALNA LIGA/13. KROG Igralci kritizirajo taktiko trenerja Franza Polanza Tudi na tujem v Linzu je SAK nastopil s tremi napadalci in „pogorel”. Mnogi igralci vidijo v napačni taktiki trenerja vzrok za neuspeh. Predsednik SAK Jože Partl je Po ponovnem porazu v Linzu zahteval odgovor od športnega vodstva, zakaj ni uspeha, saj je ekipa po kadru gotovo močnejša od lani. Trener Polanz predsedniku ni mogel dati zadovoljivega vzroka, razen, da manjka sreče (kar tudi deloma velja). Nekateri igralci (ki ne želijo biti javno imenovani) pa vidijo vzrok v taktiki: „Tudi na tujem nastopa-mo s tremi napadalci,, kar nam sploh ne ustreza." V tem položaju (13. mesto) bi morali igrati drugače in ne upati, da se bo končno uveljavila taktika. Mogoče bo že v nedeljo drugače!? Aich/Dob v ponedeljek na TW1 Pretekli torek so se Dobljani „pobratili” s Salonitom iz Slovenije, naslednji ponedeljek pa bodo v živo na TW 1. Na pobudo Bernarda Sadovnika jateljske odnose. V prvenstvu ča-sta se v Pliberku prijateljsko po- ka v ponedeljek na tujem Enns merila SK Aich/Dob in slovenski (20.15 live/TW 1). 1. novembra l-ligaš Salonit Anhovo. Dobljani (18.00) pa pride v Pliberk moštvo 50 zmagali 3:1 in so navezali pri- iz Salzburga. ZVEZNA LIGA 1. Hot Volleys 4 4 0 12.1 8 2. Tirol 3 3 0 9:1 6 3. Fürstenfeld 4 3 1 9:7 6 4. Salzburg 3 2 1 6:3 4 5. HypoVBK 4 2 2 8:8 4 6. Sokol 4 2 2 7:8 4 7. Döbling 4 1 3 6:9 2 8. Aich/Dob 3 1 2 3:6 2 9. Enns 4 1 3 5:9 2 10. Feldkirch 5 0 5 1:15 0 Dobljani in Salonit so navezali prijateljske stike. Z leve: kapetan Salonita Andrej Kovačič, menedžer SK Aich/Dob Martin Micheu, prezident Andrej Wakounig, predsednik Salonita in šef tovarne Salonit Jože Fumda, Dobijan Peter Goga in Saša Gadnik (Salonit). Foto: Kumer SAK se je tudi v Linzu sam premagal Že v 1. minuti so domačini po nesporazumu med vratarjem Matsch-kom in Ogrisom povedli na 1:0. Drugi gol so sa-kovci dobili iz off-sida in so šele nato spemenili način igre, toda bilo je že prepozno. Tudi najboljši strelec lanske sezone Robert Miklau spet ni zadel in je letos dal šele dva gola - čeprav bo za SAK gotovo vse drugo kot poceni igralec. Upravičeno je vodstvo od igralca „dobre mere" razočarano. Tudi nekateri drugi igralci igrajo pod pričakovanji. Robert Miklau je letos da! šele dva gola - tani je bi! najboljši strelec lige. Donau Linz - SAK 2:1 (2:0) SAK: Matschek 3, Ogris 4, Zanki 3, Hajnžič 2 (46. Roy 3), A. Sadjak 3, Ch. Woschitz 3 (70.1. Woschitz 0), Tot 3, S. Sadjak 4, Malej 2 (46. Novakovič 3), Blajs 3, Miklau 3; Linz, 200 gled,; sodnik: Robitsch (povprečen) strelci: Paulin (1.) Hawel (28.) oz. Ogris (52.) Iz minimuma Pliberk iztrži maksimum Jasna zmaga ekipe trenerja Telliana, ki očitno zna iz minimuma narediti maksimum. Odličen je bil tokrat legionar Osek-re, ki je sicer ob začetku tekme sedel še na rezervni klopi. Pliberk - Zeltweg 4:0 (0:0) PLIBERK: Jesse 3, F. Wriessnig 4, Lutnik 3 (25. Osekre 4), Pleschgatternig 4, D. Wriessnig 4, Urnik 4, Krewalder 4, 'Slamanig 3, Adjetej 3 (63. Skorianz)), Baumgartner 3 (83, Groß), Smrtnik 4 Pliberk, 300 gled.; sodnik: Leidlmaier (povprečen); strelci: Osekre (38., 92.), Smrtnik (13.), Krewalder (15.) REGIONALNA LIGA 1. Kapfenberg 13 2. Fasching 13 3. Špital 13 4. WAC 13 5. Gratkorn 13 6. Šentvid 13 7. Wels 13 8. Pliberk 13 9. BW Linz 13 10, Zeltweg 13 11. Donau Linz 13 12. Hartberg 13 13. Voitsberg 13 14. Lendorf 13 15. SAK 13 16. St. Florian 13 8 1 4 21:14 25 7 3 3 29:13 24 6 4 3 26:16 22 6 3 4 17:16 21 6 2 5 20:16 20 5 5 3 21:19 20 5 4 4 21:13 19 5 3 5 21:16 18 5 2 6 21:17 17 3 8 2 16:15 17 4 2 6 11:16 17 4 4 5 16:18 16 4 3 6 22:26 15 2 5 6 11:21 11 1 7 5 10:17 10 2 4 7 9:26 10 ■ Rezultati 13. kroga: Donau Linz- SAK 2:1, Wels - St. Florian 4:3, Hartberg - Fasching 2:1, Šentvid - Lendort 2.2, Spital - Voitsberg 6:4, Gratkorn -Kapfenberg 0:1, Pliberk - Zeltweg 4:0, WAG - BW ünz 3:2 ■ Prihodnji krog (27./2S. oktobral: SAK - BW Linz, Zeltweg - WAC, Kapfenberg - Pliberk, Voitsberg - Gratkom, Lendorf - Spital, Fasching - Šentvid, St. Florian - Hartberg, Donau Linz - Wels ■ Strelci SAK: 2 Miklau, Novakovič, Roy, I. Woschitz 1 Eberhard, Ogris ■ Strelci Pliberk: 5 Smrtnik 4 D. Wriessnig, Osekre 3 Baumgartner 2 Gros 1 Ablad, Krewalder 'tik N Mohorjeva Tiskarna Adi-Dassler-Gasse 4 A-9073 Viktring/Vetrinj Razpis delovnih mest V naši tiskarni v Vetrinju razpisujemo 2 DELOVNI MESTI: • tajnica v upravi / pomočnica v knjigoveznici polna zaposlitev -delno v tajništvu, delno v knjigoveznici poooi: znanje slovenščine in obvladanje osnovnih funkcij na računalniku; delovne izkušnje na enem ali drugem področju so zaželene, niso pa predpogoj. • pomočnik za montažo delovne izkušnje na področju tiskarstva so zaželene, niso pa predpogoj; vseh spretnosti se z dobro voljo in trudom lahko priučite v kratkem času. Prijave s kratkim življenjepisom: Mohorjeva tiskarna g. Milan Blažej Adi-Dassler-Gasse 4 A-9073 ViktringA/etrinj tel. 0463 / 29 26 64 zasnova prirastek Ui früh beginnen wachsen Träume ver- wirklichen POSOJILNICA-BANK Banka, ki povezuje! TX/FTA RAKJH' Die Bank, die verbindet! X* ▼ VI X IX. Maturantje, Združenje staršev in Dvojezična zvezna trgovska akademija vabijo na PRESNETO SEDMO LETO v soboto, 18. novembra 2000, ob 19.30 v Domu sindikatov v Celovcu Za ples igrajo: ansambel Stopar in Carinthia Combo