POSTOPKI GRADENJ VSE ZAHTEVNEJŠI RTP KRŠKO PRESTALA KRITIČNO FAZO NA PREPIHU STALIŠČ O VETERNI ENERGIJI vsebina 2 POSTOPKI GRADENJ VSE ZAHTEVNEJ©I 18 14 Graditelji energetskega omre-ja se pri svojem delu sre£uje-jo z vse huj„imi pritiski, saj dodatne zahteve po pridobitvi razli£nih dovoljenj in dokumentov nara„£ajo tako re-ko£ iz dneva v dan. Jasno je, da zapleteni postopki ne terjajo le ogromno £asa, ampak tudi sredstev, ki bi jih lahko s tvornej„im sodelovanjem med dr avo, lokalnimi skupnostmi in investitorji privar£evali. BREZVLADJA NI IN GA NE BO! Nikakor nisem mogel razumeti, da nekoga zanima samo njegovo lastno podjetje in si upa celo izjaviti, da ga £isto ni£ ne briga 200 ali 300 delovnih mest v nekem drugem podje-tju,’ je po protestni zapustitvi seje nadzornega sveta holdinga povedal dr. Robert Golob. Poudaril je tudi, da podjetja, ki ga zanima samo kratkoro£no ustvarjanje dobi£ka, v energetiki ne potrebujemo. SODOBEN CENTER VODENJA POGOJ ZA ZANESLJIVO OSKRBO V za£etku julija je Eles v Cankarjevem domu v Ljubljani pripravil simboli£no slovesnost ob dokon£anju druge faze gradnje Republi-„kega centra vodenja, ki pomeni srce in mo gane celotnega slovenskega elektroenergetskega sistema. Z odprtjem trga se je uprav-ljalec prenosnega omre ja zna„el pred novimi nalogami, ki jih bo lahko uspe„no opravljal le s pomo£jo sodobnega in spremembam se pri-lagajo£ega centra vodenja. RTP KR©KO PRESTALA KRITI»NO FAZO 28NSTAA PLRI©E»PAIH O VETRNI ENERGIJI 20 Vsi, ki spremljajo in so vpleteni v gradnjo RTP Kr„ko z razpletom daljnovodov, so si konec maja po„teno oddahnili, saj je 400 kV del stikali„£a uspe„no prestal svojo najpo-membnej„o preizku„njo. Dela tudi druga£e te£ejo po na£r-tih, tako da bo Eles lahko vsa dela opravil v predvidenih rokih in konec leta to stikali„£e dal v uporabo. u48 Na posvetovanju o vklju£eva-nju vetrnih elektrarn v prostor so se konec maja v dvorcu Zemono v Vipavi kresala razli£na mnenja o mo nostih na£rtovanja in gradnje vetrnih elektrarn na ob£utljivih lokacijah Primorske. Na strokovnem sre£anju, ki ga je ob pomo£i nekaterih podjetij in ustanov pripravila Agencija za prestrukturiranje energetike, so bili razpravljalci zelo kriti£ni. ALI VODSTVO HOLDINGA OVIRA UVEDBO SOUPRAVLJANJA? Na elektroenergetskem prizo-ri„£u je sredi vro£ega junija odmeval tudi zaplet med poslovodstvom Holdinga slovenskih elektrarn in Sindikatom delavcev dejavnosti energetike Slovenije. Sindikalisti so opozorili, da poslovodstvo holdinga ovira uvajanje soupravljanja delavcev, predstavniki HSE-ja pa so to zanikali in zatrdili, da delujejo v skladu s sprejetimi dogovori in obveznostmi. 7006 krška ruleta IZDAJATELJ Elektro-Slovenija, d.o.o. UREDNI©TVO Glavni in odgovorni urednik: Brane JanjiE Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Tomaa Sajevic Lektorica: Darinka Lempl Naslov: NA© STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02 e-mail: brane.janjic@eles.si »ASOPISNI SVET predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda KovaĖiĖ (El. Gorenjska), Nata?a Toni (TE-TOL), Jana BabiĖ (SEL), Jadranka Luanik (SENG), Gorazd Pozvek (TEB), Franc Agalin (TET), mag.Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Oroaim Kop?e (El. Maribor), Neva Tabaj (El. Primorska), Irena Seme (TE©), Janez Zadravec (ELES), mag. Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Jo?ko Zabavnik (Informatika), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Po?tnina plaĖana pri po?ti 1102 Ljubljana Peter Zebre OBLIKOVANJE GRAFI»NA PRIPRAVA STUDIO CTP, d.o.o., Ljubljana DELO TISKARNA, d.d., Ljubljana je vpisan v register časopisov pri RSI pod št. 746. Po mnenju urada za informiranje št. 23192 šteje NAS STLK med izdelke informativnega značaja. NAS STLK je brezplačen. Naklada 7.000 izvodov. Prihodnja številka Našega stika izide 5. avgusta 2002. Prispevke zanjo lahko pošljete najpozneje do 22. julija 2002. NASLOVNICA Foto Miško Kranjec www.eles.si otem ko je občini Krško uspelo zbrati potrebnih trideset podpisov za zahtevo po ustavni presoji slo-vensko-hrvaške pogodbe o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z jedrsko elektrarno Krško, je postalo jasno, da tega vprašanja tudi po nekajletnih pričakovanjih in napovedih vodilnih politikov, se ne bo mogoče v kratkem rešiti, saj obstaja na obeh straneh preprosto preveč nasprotovanj, kljubovanj in nerazumevanj celotne problematike. Pri tem se kaze, da se največjo oviro ureditvi statusnega in gospodarskega položaja nase edine nuklearke postavlja dejstvo, da se ga obravnava predvsem kot politično vprašanje, ki naj bi ga državi razrešili v nekakšnem paketu z drugimi nerešenimi meddržavnimi problemi, čeprav ti v bistvu razen tega, da se nanašajo na obe državi, nimajo prav nič skupnega. Nuklearna elektrarna Krško je kot samostojno proizvodno podjetje nedvomno predvsem gospodarski subjekt, za katerega veljajo vsa pravila drugih podjetij, ki pa jim je zaradi varnostnih razlogov dodanih še nekaj povsem specifičnih. In izhajajoč iz tega stališča, je mogoče vsa vprašanja, povezana s poslovanjem in prihodnostjo podjetja, reševati zgolj s podrobno strokovno analizo ekonomskih in varnostnih okoliščin, v katerih podjetje ze posluje in naj bi tudi še naprej, in nikakor ne s prikritimi političnimi interesi z nekaterih povsem drugih področij. Takšna mešanica se je sicer ze nekajkrat doslej potrdila kot povsem neuspešna, a so očitno nekateri še vedno prepričani, da poskusiti ni greh, po načelu, da se jim bo enkrat le mogoče nasmehnila sreča in bodo zadeli v polno. In če je mogoče takšno ravnanje pri igranju državne loterije še sprejemljivo in ima celo nekaj možnosti, si ga pri razreševanju vročih energetskih vprašanj, pa ne samo glede krške nuklearke, nikakor ne bi smeli privoščiti. Od zanesljive in nemotene oskrbe države z energijo je namreč odvisnih preveč gospodarskih kazalcev, da bi lahko stavili samo na srečo. i 2278 tema meseca Postopki GRADENJ VSE ZAHTEVNEJ©I Prostor v zadnjem Ėasu dobiva na veljavi, z vse bolj zaostrenimi zahtevami pa se veĖajo tudi teaave naĖrtovalcev, vzdraevalcev in graditeljev energetskih objektov. Pri re?evanju zelo zapletene problematike bi bila zaaelena tudi veĖja podpora Urada za energetiko. D 2 aljnovodi sodijo med infrastrukturne objekte „ir„ega dru benega pomena, saj so namenjeni povezavi proizvajalcev in porabnikov elektri£ne energije, kar druga£e re£eno pomeni, da nas spremljajo prakti£no na vsakem koraku. Hkrati pa pomenijo tudi do-lo£en poseg v prostor, zato se na£rto-valci in investitorji na terenu sre£uje-jo s „tevilnimi te avami, katerih vzroki so lastni„ke, upravne in okoljevar-stvene narave. Pristojne v najbolj vpletenih podjetjih in ustanovah smo zato povpra„ali, kaj jih najbolj uli in kako se sploh lotevajo re„eva-nja teh vpra„anj. ZAKONODAJA DOSTIKRAT POVSEM NEZIVLJENJSKA Te ave, povezane z na£rtovanjem in obnovo prenosnega omre ja, so po besedah vodje slu be za pripravo gradenj v Elektro-Sloveniji Aleša Kre-garja dejansko iz leta v leto ve£je, pri £emer gre del krivde pripisati tudi nejasni podobi energetike v javnosti. Tako se pri svojem delu velikokrat sre£ujejo s pojmovanji, ki energetike ne obravnavajo kot temeljno in nujno dejavnost za delovanje vseh drugih podro£ij gospodarskega in dru -benega ivljenja in energetske objekte obravnavajo predvsem z vidika ovir in motenj v prostoru. 'e posebej so pri tem ob£utljivi lastniki zem-lji„£, ki pri tak„nih delih pogostokrat vidijo prilo nost za zaslu ek ali po- ravnavo krivic iz preteklosti, pri £e-mer pa gre za stro„ke, ki jih investitor ne more upravi£iti. Eles sicer sku-„a vse odnose z lastniki urediti z ustreznimi pogodbami in od„kodni-nami, ter tako e pred posegi v prostor kot po njih naro£a tudi uradne cenitve nastale „kode in vse svoje obveznosti do o„kodovancev tudi redno poravnava, kar pa vseeno ne pomeni ni£ manj te av. V javnosti preprosto velja prepri£anje, pravi Ale„ Kregar, da gradimo daljnovode v svoje veselje in le za svojo korist. Øe pa ta e sprejme dejstvo, da gre za objekte splo„nega dru benega pomena, se hitro rado zastavi tudi vpra„a-nje, zakaj pa ravno prek moje parcele in ne kod drugod. Pri tem pa se pozablja, da so razse nosti na„e dr a-ve omejene in je treba pa£ stroki zaupati ter nekatere posege v prostor za ceno razvoja preprosto sprejeti. Ker se tudi sami zavedamo kompleksnosti problematike, v zadnjem £asu „e posebej veliko £asa in truda vlagamo v komunikacijo z lokalnimi skupnostmi, informiranje lastnikov parcel in pojasnjevanje zadev, kar pa posledi£no prina„a tudi £asovne zamude pri izpeljavi nekaterih klju£nih investicij. Drugo pomembno podro-£je, ki zapleta vse zadeve, pa je obsto-je£a zakonodaja, saj so nekateri zakoni in podzakonski akti velikokrat povsem ne ivljenjski. To „e posebej velja za podro£je elektromagnetnega sevanja, kjer je bil v Sloveniji sprva sprejet standard, ki je e upo„teval evropske smernice na tem podro£ju, sprejeta uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in ivljenjskem okolju pa je nato zadeve zaostrila do brez varovalke te mere, da je postala vpra„ljiva celo mo nost gradnje novih 400 kV daljnovodov. Ob tem je treba pojasniti, da so e evropske smernice upo„teva-le 50-kratni varnostni faktor, slovenski predpis pa je mejne vrednosti zmanj„al „e za desetkrat, pri £emer sploh ni nobenih otipljivih znanstvenih dokazov, da bi elektromagnetno sevanje sploh imelo kak„ne „kodljive posledice na zdravje ljudi. Na ne iv-ljenjskost te uredbe in njene posledice smo pristojno ministrstvo ves £as opozarjali, a al so na„a prizadevanja za razumno razli£ico ostala brez uspeha. Sploh bi si pri re„evanju tovrstnih vpra„anj eleli ve£je podpore Urada za energetiko, ki pa se zdi, da je v okviru Ministrstva za okolje in prostor, kjer velja ostra okoljevar-stvena usmeritev v precej podrejeni vlogi in kot tak„en brez prave mo£i. Tudi izku„nje nekaterih drugih evropskih dr av ka ejo, da sta energetika in okolje pogostokrat v konflikt-nem polo aju, saj gre v veliko primerih za nasprotovanje interesov in v tej lu£i se nedavna selitev energetike v Ministrstvo za okolje in prostor ne ka e kot najbolj„a re„itev. Energetika je namre£ povsem gospodarska dejavnost in kot tak„na bi imela zagotovo bolj„o zaslombo v okviru gospodarskega ministrstva, tako pa veli- kokrat prihaja do nerazumevanja problemov in podrejanje energetskih interesov okoljskim. Druga£e pa nam veliko te av pri ume„£anju na„ih objektov v prostor povzro£ajo tudi lokalne skupnosti, kjer gre velikokrat za neusklajenost prostorskih na£rtov na dr avni in ob-£inski ravni oziroma se dogaja, da se gradijo objekti v koridorje celo z dovoljenji posameznih upravnih enot. Tudi zaradi tega smo doslej velikokrat e posredovali in podali na„e mnenje o nujnosti poostritve nadzora in ve£jega usklajevanja razli£nih dokumentov, a praksa gre „e vedno svojo pot. Poglavje zase so tudi vpisi v zemlji„ko knjigo, kjer je cela kopica te av povezanih z denacionalizacijo in sploh a uriranjem in nestvarno sliko dejanskega stanja na terenu, pri £emer pa lahko sami le malo kaj premaknemo, saj gre za re„evanje problematike, vezane na drugo podro£je. Skratka, te av je zelo veliko, pri £e-mer pa za zdaj ne vidimo druge re„i-tve kot v stalnem delu na terenu, seznanjanju prebivalstva in pristojnih organov ter dajanju ustreznih informacij. Za ustreznej„o usklajevanje posegov v prostor smo tako v Elesu izdelali tudi podroben zemljevid vseh koridorjev in ga povezali z geografsko informacijskim sistemom. Na Elesovih spletnih straneh pa je e mogo£e najti nekaj temeljnih informacij, povezanih z na£rtovanjem in graditvijo daljnovodov. Prav tako pa smo v sodelovanju z distribucijskimi podjetji spro ili „tudijsko nalogo o vklju£evanju daljnovodov v prostor, kjer naj bi strokovna skupina, v kateri so tudi znani arhitekti, krajinarji in biologi, odgovorila na nekatera najbolj aktualna vpra„anja, ki nam jih zastavlja vse bolj zaostrena okoljevar-stvena zakonodaja. NAJVE» »ASA VZAME PRIDOBIVANJE DOKAZIL Kot sporo£ajo iz uprave javnega podjetja Elektro Maribor, jim problematika gradnje energetskih objektov in posegov v prostor povzro£a veliko te av v fazi pridobivanja investicijsko projektne in upravne dokumentacije. Posledice se ka ejo v nedoseganju na£rtovanih terminskih planov gradnje energetskih objektov ter pri ure-sni£evanju investicij v okviru sprejetega gospodarskega na£rta. Najve£ £asa jim v investicijskem procesu Ni skupne volje kot bi bilo na primer nesmiselno poudarjati, da se zemlja res vrti, se pisanju upira tudi opozarjanje, da elektroenergetska dejavnost praktiĖno sega do vsakega odjemalca, torej do njegovega objekta in zemlji?Ėa. Kot beli dan je jasno tudi, da se energetiki ne morejo izogniti nujnim posegom v prostor, Ėe hoĖejo graditi potrebne energetske objekte. Vendar pa minevajo leta, menjajo se vlade, stanje pri pridobivanju lokacijske dokumentacije pa se ne izbolj?uje, temveĖ ?e naprej povzroĖa nepotrebne teaave in zaplete pri iskanju prostih lokacij. »e se bo to nadaljevalo, bo razvoj elektroenergetskega omreaja kmalu pristal na samem repu proizvodnje in drugih dejavnosti, ki ne morejo normalno delovati brez elektriĖne energije. Kot kaae primerjava problemov gradnje in posegov v prostor med posameznimi energetskimi podjetji, gre povsod za podobne, Ėe ne kar iste te-aave. Kot skupen imenovalec bi lahko opredelili dolgotrajne in zapletene postopke pridobivanja lokacijske dokumentacije. Velike teaave se pojavljajo ?e zlasti pri sklepanju sluanostnih pogodb, tako na zemlji?Ėih, kjer je vpisanih veĖ lastnikov, kakor tudi na zemlji?Ėih v lasti dr-aave. Ni treba posebej razlagati, kako hude so posledice dolgotrajnih in zapletenih postopkov za uresniĖevanje zastavljenih investicijskih projektov v elektrogospodarstvu. Ne nazadnje se take razmere odraaajo tudi v ceni, saj stro-?ki soglasij in od?kodnin, Ėe ne upo?tevamo vrednosti lastnega dela, dosegajo nemajhen de-lea investicijske vrednosti. Zato je razumljivo, da si energetiki aelijo poenostavljenih postopkov pri pridobivanju upravnih dovoljenj za gradnjo energetskih objektov. Ne dvomimo, da so z uprav posameznih podjetij poslali na pristojne draavne ustanove ae na ducate pobud in predlogov za izbolj?anje razmer. Res pa je, da bi morala na mizo MOP-a ae zdavnaj prispeti neka skupna, strokovno podprta pobuda energetskih podjetij. Imajo energetiki v tem trenutku dovolj moĖi, da se bodo pri podajanju predlogov poslovili od neproduktivne poze prilo-anostnih strelcev in zaigrali na skupne strune? Situacija postaja iz leta v leto bolj komiĖna: Energetiki Ėakajo ministra, minister pa energetike. O skupno izraaeni volji pa ni ne duha ne sluha! MIRO JAKOMIN 3 tema meseca 4 vzame pridobivanje dokazil, da lahko na dolo£enem zemlji„£u gradijo oziroma rekonstruirajo objekt ali kako druga£e posegajo v prostor. Lastniki zemlji„£ jim najve£krat dovolijo poseg v prostor in jim za to na£eloma dajo tudi soglasje, no£ejo pa podpisati slu nostne pogodbe, ki jo potrebujejo v fazi upravnega postopka za izkazovanje pravice graditi oziroma rekonstruirati elektroenergetski objekt na dolo£enem zemlji„£u ali kako druga£e posegati v prostor. Razlogov za odklanjanje je ve£: od tega, da vknji ba slu nostne pravice v zemlji-„ko knjigo pomeni trajno breme in s tem manj„o vrednost zemlji„£a, pa do same poti do notarja, ki jo mora lastnik opraviti za overitev slu no-stne pogodbe, kar je mote£e za starej-„e ljudi. Zato notarja ve£krat pripeljejo na dom k lastniku. Velike te ave imajo v primerih sklepanja slu nosti za zemlji„£a, na katerih je vpisanih ve£ lastnikov, in za zemlji„£a, katerih lastniki imajo za£a-sno ali stalno prebivali„£e v drugih krajih Slovenije ali celo v tujini. Te-ave imajo tudi s sklepanjem slu no- stnih pogodb na zemlji„£ih, ki so v lasti Republike Slovenije. S sprejetjem zakona o Skladu kmetijskih zemlji„£ in gozdov Republike Slovenije (Uradni list RS „t. 10/93) je bil ustanovljen Sklad kmetijskih zem-lji„£ in gozdov Republike Slovenije, ki upravlja in razpolaga s kmetijskimi zemlji„£i, kmetijami in gozdovi v lasti Republike Slovenije. Za sklenitev slu nostne pogodbe s Skladom morajo poleg dokazila o pla£ilu od„kodnin, ki najve£krat niso majhne, prilo iti „e zajeten kup druge dokumentacije: od Geodetske uprave (posestni list, kopijo katastrskega na£rta, identifikacijsko potrdilo), od sodi„£a (histori£ni zemlji„ko-knji ni izpisek, zemlji„koknji ni izpisek, potrdilo sodi„£a, da ni vlo en zahtevek za denacionalizacijo), od upravne enote (potrdilo komisije za denacionalizacijo glede vlo enih zahtevkov), od ob£ine (opredelitev zem-lji„£a). Do sprejetja ZGO-B so v praksi za nove trase elektroenergetskih omre ij uveljavljali nepisano pravilo, da stoj-na mesta locirajo, £e je le bilo mogo-£e na parcelne meje. S tem so racionalno posegali v prostor, s £imer so se strinjali tudi lastniki zemlji„£. Nasprotno pa jih ZGO-B in te ave s sklepanjem slu nostnih pogodb vodijo v neracionalne posege v prostor. Na meji z ve£ lastniki morajo namre£ sklepati ve£je „tevilo slu nostnih pogodb, kar jim pri re„evanju premo-enjskopravnih odnosov povzro£a neprimerno ve£je te ave. Dodatne te ave jim je povzro£ila tudi Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in ivljenjskem okolju (Uradni list RS „t. 70/96). Za investicijske objekte manj„ih vrednosti je izdelava strokovne ocene podra ila objekt tudi za 30 odstotkov celotne investicije. Sevanje pa je bilo minimalno glede na dopustne vrednosti. S problematiko so seznanili tudi ministrstvo za zdravstvo, ki jim je znalo prisluhniti in tudi pomagati pri re„i-tvi tega problema. V podjetju Elektro Maribor opozarjajo tudi na predolge roke obravnav posameznih vlog za pridobitev upravnih dovoljenj na nekaterih upravnih enotah. Ker se vsi na„teti problemi pri gradnji energetskega objekta neposredno odra ajo v pove-£anih stro„kih gradnje, menijo, da bi pri re„evanju te problematike morala vsa distribucijska podjetja nastopati enotno in opozoriti vlado na omenjene te ave ter poiskati enostavnej-„o re„itev pri urejanju dokumentacije za posege v prostor. S tem namenom e od oktobra leta 2001 sodelujejo s svojimi pripombami pri pripravi novega Zakona o graditvi objektov (ZGO-1). Najprej so sodelovali preko komisije za sistemske zakone (IZS), ki je oblikovala podrobna dopolnila pripombe zakonov ZGO in ZureP v amandmajski obliki, ki so bile poslane s strani IZS na MOP. Maja letos pa je bila oblikovana delovna skupna za distribucijo, v kateri so predstavniki posameznih distribucijskih podjetij, ki bodo pripravili enoten predlog pripomb k predlogu Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) druga obravnava. V podjetju Elektro Maribor si torej elijo poenostavljene postopke pridobivanja upravnih dovoljenj za gradnjo tipskih in enostavnih energetskih objektov ter jasno razmejiti dela, ki jih „tejejo za rekonstrukcijo oziroma vzdr evanje. Prav bi bilo, da se £im prej s posebnimi predpisi opredeli, katera dela se „tejejo za vzdr e-valna dela po 2. odstavku, 6. £lena, ZGO-B. NA OBSTOJEČE POSTOPKE 80 SE 2E NAVADILI Na upravi javnega podjetja Elektro Celje pojasnjujejo, da so se na obsto-je£o zakonodajo in postopke e navadili in upo„tevajo zahteve upravnih enot. Tako jim pridobivanje soglasij, sklepanje pogodb o slu nostni pravici, izdelava lokacijske dokumentacije, pridobivanje lokacijskih in gradbenih oziroma enotnih gradbenih dovoljenj ne predstavlja posebnih te-av za nove elektroenergetske objekte. Veliko ve£je te ave pomenijo zahteve upravnih enot glede posegov v prostor za obstoje£e naprave (rekonstrukcije, obnova, vzdr evanje), ki so skoraj enake kot za nove objekte. To pa pomeni enake postopke, kar je po njihovem mnenju nepotrebno. Menijo, da bi morala zakonodaja obravnavati te primere na enostavnej„i na-£in. Ve£ina elektroenergetskih naprav je bila zgrajena na podlagi soglasij lastnikov zemlji„£ in ne slu nostnih pogodb z vsemi potrebnimi dokumenti. Danes pa se za vsak poseg na obstoje£ih objektih zahtevajo pogodbe o slu nostni pravici ali drug dokaz o pravici uporabe zemlji„£ za dolo£e-ne namene. Ljudje se vedno bolj zavedajo lastninskih pravic. Velikokrat zahtevajo nerealne od„kodnine. Imajo tudi primere, ko zahtevajo odstranitev objekta s svojega zemlji„£a. Pogosto gre tudi za primere, ko so lastniki zemlji„£ ogor£eni zaradi dena-cionalizacijskih postopkov ali zaradi krivic, ki so jim bile narejene zaradi gradenj ve£jih infrastrukturnih objektov (avtoceste, poslovno obrtne cone itd.). V nekaterih primerih lastniki podpi„ejo pogodbo o slu no-stni pravici, ne dovolijo pa vpisa te pravice v zemlji„ko knjigo. Omenjeno problematiko v podjetju Elektro Celje re„ujejo tako, da prekinejo projektiranje, spremenijo tehni-£ne re„itve, poi„£ejo nove lokacije in trase itd. Vse to pa podalj„uje izdelavo projektne dokumentacije in s tem tudi realizacijo izgradnje prepotre-bnega elektroenergetskega objekta. Kot primer navajajo, da jim trenutno stoji izdelava osmih projektov, za katere jim ne uspe pridobiti dovoljenja, obi£ajno od enega lastnika zemlji„£a. NEDOPUSTNO OMEJEVANJE PREHODOV LINIJ Iz javnega podjetja Elektro Primorska sporo£ajo, da se pri posegih v prostor elektroenergetsko omre je obravnava po istih kriterijih, kot to velja za gradbene objekte stavbe. Infrastrukturo ve£inoma predstavljajo linijski objekti (daljnovodi, kablo-vodi, NN omre ja), ki potekajo po zemlji„£ih razli£nih kategorij (kmetijska zemlji„£a, gozdna zemlji„£a, stavbna zemlji„£a ...). Nedopustno je zato omejevanje prehodov linij, ki potekajo po kmetijskih zemlji„£ih. Srednjero£ni prostorski plani bi morali biti le informativne narave. Zaradi potreb gospodarstva je treba omo-go£iti gradnjo distribucijskih objektov napetosti od 0 do 20 kV in za njihovo vklju£evanje v prostorski plan tudi gradnjo ob soglasju Oddelka za okolje in prostor. Obstoje£a elektroenergetska omre ja so bila grajena z gradbenimi dovoljenji in na na£in, kot jih je narekovala nekdanja zakonodaja. Ve£ina gradbenih dovoljenj je bila pridobljena tako, da investitor ni imel pridobljenih slu nostnih pogodb za poseg v prostor, ampak le soglasja lastnikov zemlji„£. Po sedanji zakonodaji so vsa elektro- energetska omre ja nekako nezakonito zgrajena, saj jim lastniki zemlji„£ oporekajo vzdr evanje omre ja (zamenjavo dotrajanih opori„£, izvajanje posekov dreves v koridorju obstoje£ih linij itd.). Paradoksna je zahteva, da upravna enota od investitorja zahteva sklepanje slu nostnih pogodb na obstoje-£ih linijah, saj v primeru neuspe„ne slu nosti nimajo mo nosti vzdr evati naprave. POGOJI JASNEJŠI, PROBLEMI HITREJE REŠLJIVI Letos sta v javni obravnavi dva pomembna prostorska zakona, in sicer zakon o urejanju prostora in zakon ograditvi objektov, ki bosta med drugim spremenila sedanjo zastarelo zakonodajo do gradnje elektroenergetskih objektov. O novi zakonodaji, vklju£evanju energetskih objektov v prostor, ovrednotenju prostora smo se pogovarjali z Jožetom Novakom, dr avnim sekretarjem za prostor na Ministrstvu za okolje in prostor. V pogovoru pred dvema letoma in pol ste dejali, da bi bilo smotrno za energetiko, da pripravi strategijo ali nacionalni program razvoja, ki bo podlaga za umestitev njenih objektov v prostorske planske in izvedbene dokumente. Planske akte imate v osnutkih, NEP-a pa ?e ni. Na podlagi Ėesa ste umestili energetske objekte vanje? Delo na podro£ju prostora je bilo v zadnjem £asu zelo dejavno. Na sistemski ravni smo delali na pripravi novega zakona o urejanju prostora in novega zakona o graditvi objektov. Poleg tega Urad RS za prostorsko planiranje pripravlja novo strategijo urejanja prostora prostorski plan dr ave. Decembra lani je vlada sprejela oceno stanja v prostoru in politiko urejanja prostora republike, kar je izhodi„£e za na£rtovalski in zakonodajni del urejanja prostora. Zakonodajni del bo vplival na energetiko tako, da bo bolj jasno dolo£il postopke pa tudi mesto posameznih resorjev. To velja za energetiko v dveh kontekstih, takrat ko nastopa kot investitor, kot predlagatelj novih gradenj in drugi£, ko energetiki kot skrbniki posamezne infrastrukture nastopajo kot stranski udele enci postopka tako v obliki smernic, mnenj ali soglasij. Za investitorje je klju£no to, da bodo v prostorskih aktih lahko opredelili svoj dolgoro£ni koncept skladno z drugimi sistemi v prostoru, kot so urbanizirane povr„ine in pa dolo£ena krajinska obmo£ja ter druga infrastruktura, predvsem prometna. Po tej strani lahko pri£akujemo, da se bodo dolo£ene zasnove na po-dro£ju energetike nekoliko rekon-ceptualizirale. Marsikdaj pa bodo posamezne gradbene namere enostavneje re„ene, predvsem na lokalni ravni z dogovorom in na tej podlagi izdanimi gradbenimi dovoljenji. Teh procedur je nekaj poenostavljenih, po drugi strani pa smo dali zahtevek, da so predlogi bolj strokovno prou-£eni. S tem smo nalo ili projektantom relativno ve£jo odgovornost. Pri pripravi nove strategije prostorskega razvoja Slovenije energetika vstopa kot eden pomembnej„ih sooblikovalcev prostora. Na UPP so v ta namen pripravli vrsto „tudij. Prav tako kolegi v Uradu za energetiko pripravljajo svoje razvojne programe, strategije in nacionalne programe. Delne rezultate teh „tudij e upo„tevamo pri izdelavi prostorske strategije. Naj povem, da sta oba omenjena urada skupaj pripravila „tudijo o energetski infrastrukturi in prostorskem razvoju, ki je kon£ana in je v recenziji in bo osnova za predlog Strategije prostorskega razvoja Slovenije.’ Kaj lahko priĖakuje energetika v strategiji novega ? Prostorska strategija bo slonela na pricipih vzdr nega oziroma trajno-stno uravnote enega razvoja. Pro-storci smo v ta namen hoteli vedeti ve£ o tem kako je z var£no rabo energije tako z gospodarskega kot okolj-skega vidika, predvsem zaradi manj-„ega pritiska in bremen na prostor. Poraba se nam zdi pomemben dejavnik. Ne nazadnje je pred kratkim na„ urad pripravil, minister pa podpisal predpis o toplotni za„£iti objektov. Druga skupina vpra„anj prostorskega plana se dotika prihodnjih virov energije v Sloveniji ob tem, ko je odprt trg elektri£ne energije. Pri tem se postavlja vpra„anje, ali „e in koliko novih virov pri nas potrebujemo in kako postopoma nadome„£ati tako imenovano klasi£no energijo iz premoga s hidroelektrarnami in drugimi obnovljivimi viri. Tu smo e oprede- 5 tema meseca 6 ljeni, da se bo energetski potencial Save v spodnjem delu v tem £asu za-£el izkori„£ati. Poiskati moramo ustrezno re„itev za pokrivanje vr„ne energije z eno od akumulacijskih hidroelektrarn, hkrati pa nam med obnovljivimi viri vedno bolj trkajo na vrata pobude za vetrne elektrarne. Vse te pobude za energetske vire moramo soo£iti s potrebami urbanizacije, drugih uporabnikov prostora, predvsem pa z vidika varstva narave. Poleg porabe in virov je treba omeniti tudi infrastrukturo za prenos energije. Na tem podro£ju pri£akujemo ve£je potrebe po povezavah s sosednjimi dr avami in med regijami zaradi prostega pretoka energije in, kot trdijo energetiki, zaradi bolj„ega delovanja na„ega elektroenergetskega sistema.’ Kdaj pričakujete, da bo strategija končana in kako je z umeščanjem objektov v vmesnem obdobju? Pri£akujemo, da bo v prihodnjem letu prostorska strategija pripravljena za obravnavo in sprejem v dr av-nem zboru. Urad za energetiko je dal pobudo za spremembo obstoje-£ih prostorskih sestavin dr avnega srednjero£nega in dolgoro£nega plana. Tako, da bi e sedaj opredelili nekatera obmo£ja za vetrne elektrarne in hidroelektrarno za pokrivanje vr„ne energije. Lahko se zgodi, da bomo za omenjene proizvodne vire e letos spro ili postopke vklju£itve v prostorske akte. Energetiki utemeljujejo te spremembe z okoljskimi direktivami EU in zahtevami po ve£jem dele u obnovljivih virov. Poleg tega je najve£ pobud za lokacije daljnovodov in napovedujejo se lokacijski na£rti hidroelektrarn na spodnji Savi.’ Ekološki pogoji so vse ostrejši, ali so za energetske objekte narejene ustrezne študije, kako predvsem finančno vplivajo nanje zadostitve ekološkim zahtevam? Sedaj veljavni prostorski plan opredeljuje za lociranje posameznih energetskih objektov pet glavnih kriterijev: funkcionalna u£inkovitost in te-hnolo„ka re„itve posameznega objekta, ustrezna prilagojenost drugim dejavnostim v prostoru, celovito preso- jo vplivov na okolje, ekonomsko in finan£no preveritev ter dru beno sprejemljivost na lokalni ravni. Ti standardi so povsod po Evropi podobni in ne „tejejo, da so prostorske in okoljske prilagoditve projektnih re„i-tev dodatni, temve£ povsem obi£ajen stro„ek. Lahko je koristna postavka v strukturi cene, saj so pogosto ob ustrezni tehnologiji in primernimi prostorskimi prilagoditvami tudi re-„itve cenej„e. Investitorji morajo vedeti, kaj je „e finan£no sprejemljivo zanje.’ Zakaj menite, da smo pri nas, ki smo po vrsti energije skromna in draga država, uzakonili ostrejše ekološke kriterije, kot jih imajo evropske države? Tak printer je elektromagnetno sevanje. Elektromagnetno sevanje predpisuje Urad za okolje v na„em ministrstvu, mi pa smo Urad za prostor. Mi smo predpis sprejeli v izvajanje. Sli„i-mo pa pripombe in opozorila z obeh strani, da je preoster in premil. Mislim, da so v Uradu za okolje sledili evropskim izhodi„£em in postavili omejitve v mejah dana„njih spoznanj in vedenj, hkrati pa upo„tevali tudi na£elo previdnosti.’ V začetku nastajanja novih planskih dokumentov je bila energetika še v sklopu MGD, sedaj je v okviru MOP-a. So sedaj posamezni objekti bolj celovito obdelani z vseh vidikov in je njihovo umeščanje v prostorske plane enostavnejše, je sodelovanje med resorji boljše? Kako presojajo sodelovanje kolegi energetiki, bodo morali povedati oni, mi prostorci menimo, da je sodelovanje kljub za£etnemu dvomu nekoliko laje. Celo ve£, menim, da smo za£eli uporabljati bolj podoben jezik, kot smo ga „e pred leti, in da smo se za£eli med sabo bolje razumeti. Nekaj smo se nau£ili od energeti-kov in menim, da tudi sektor energetike na marsikatero stvar gleda bolj spo„tljivo in razumevajo£e s prostor-skeg in okoljskega vidika. V posameznih izhodi„£ih pa ima zagotovo vsak svojo identiteto in svoje vedenje in pristojnosti. V£asih o kak„ni temi ne mislimo povsem enako. Funkcija ministra pa je, da nas usklajuje pri svojem delu in tu smo si naloge po moje dobro razdelili.’ Prostor postaja vse draaja kategorija posebno v mestih, okolj-ske zahteve vse veĖje, elektrogospodarska podjetja pa z vsakim letom bolj na trgu. Kdo je tisti, ki postavlja meje, kaj so ?e sprejemljive zahteve in kaj preveliki interesi posameznikov in skupin? V na„i zakonodaji je ena izmed tem, ki je v razpravi v parlamentu, kako je z razmerji med javnimi interesi in zasebnimi koristmi ter kak„na so razmerja med posameznimi javnimi interesi. Mi smo v osnutek zakona o urejanju prostora napisali, da je treba javne in zasebne interese tehtati, kar je sodoben evropski pristop. Ob tem smo zapisali, da zasebne koristi ne smejo biti v „kodo javnemu interesu. To pa pomeni, da so zasebne investicije oziroma osebni interesi za eleni, vendar v kontekstu skupnega. Drugo vpra„anje pa je, kako je s posameznimi nasprotujo£imi javnimi interesi in njihovo te o. Za to ni nobene ma-temati£ne formule in tudi, £e bi bila, bi bila zelo nevarna. Neka dejavnost bi se lahko zna„la na koncu seznama in ne bi nikoli pri„la v veljavo, dolo-£ena pa bi bila vedno prote irana in poudarjena. Vsaka dru ba mora delovati tako, da ima razvojne programe, da ima ustrezno infrastrukturo in da ima dolo£ena podro£ja zavarovana. Vpra„anje je le, koliko katerega in kje. Tudi zato smo napisali, da se morajo javni interesi med sabo soo£i-ti in potem se mora predlagatelj glede na konkretne razmere odlo£iti, v £igavo korist gre. Tisti sistemi, ki so varovani s predpisi, imajo dodatno varovanje. Temeljna doktrina, ki smo jo napisali tako v zakonu kot prostorski politiki, je, da slonimo na principu vzdr nega oziroma trajno uravnote enega prostorskega razvoja. Naloga prostorskih na£rtovalcev je, da tistim, ki odlo£ajo, znajo predo£i-ti posledice izbora ene ali druge alternative. Na podlagi tehtanja teh enot in opozoril se politiki la je odlo£ijo. Slika ni vedno £rno-bela in ena ali druga skrajnost je nesprejemljiva. Mehkih variant re„evanja je veliko in naloga na£rtovalcev je, da sku„ajo najti kompromis, ki zagotavlja ve£jo ohranjenost naravnih vrednot. Ti kriteriji bodo natan£neje dolo£eni bodisi v strategiji prostorskega razvoja bodisi v prostorskem redu dr ave, ki ga bo sprejela vlada.’ Ali so se elektrogospodarstveni-ki pripravljeni argumentirano sooĖiti z drugimi prostorskimi in druabenimi vrednotami oziroma ali so narejeni kriteriji, po katerih se posamezni objekt ume?Ėa v prostor? fie izku„nja pri pripravi nove prostorske strategije je pokazala, da vsi vemo, da gledanje samo s svojega zornega kota ne zado„£a. Prav zato ve£ina resorjev ne posku„a ve£ abso-lutizirati samo svojega podro£ja. Tudi energetiki se vedno bolj sre£ujejo z drugimi sektorji v prostoru in tudi sami vedno bolj spoznavajo, da bodo njihovi argumenti uspeli le takrat, ko bodo premi„ljeni in dokazljivo upo-rabni.’ NatanĖneje, kdo izbira, kaj je pomembnej?e, ali pridobljena elektriĖna energija ali za?Ėita posameznega biotopa ali kraja — primer prenova HE Moste? Pri HE Moste ministrstvo ni kon£a-lo zadeve, ker je tam je navzkri je nekaj interesov. Re„itve so „e odprte in ob upo„tevanju razli£nih predpisov tudi izvedljive. Od petih kriterijev, ki sem jih omenil v za£etku pogovora, je dejstvo, da lokalna skupnost za zdaj ne sogla„a s projektom. Prav tako so nekatere pogoje, ki niso izpolnjeni, postavili naravovarstveniki. Konsenza na tem projektu za zdaj „e ni. Merila za dosego pa so delno opredeljena v prostorskem planu RS in delno v posameznih sektorskih predpisih in v tem kontekstu so nekatere zadeve tudi varovane.’ »e vas dobro razumem, je edina pot za re?itev tega in podobnih projektov konsenz z vsemi akterji v prostoru? V sedanjem sistemu je konsenz prakti£no edina pot. Zakonodaja bo v prihodnje nekoliko odprla mo no-sti formalnega re„evanja popolnoma pri£akovanih problemov v prostoru, „e vedno pa bo za elen in priporo£en princip v £im ve£ primerih konsenz. Da pa so v primeru Most zadeve te-hni£no izvedljive, so „tudije pokazale. Vendar pa je prav zdaj v tem pri- Jože Novak meru in teh predpogojih te ko racionalno nadaljevati postopek.’ OĖitki energetikov, da je prometna infrastruktura privilegirana pri pridobivanju soglasij, ostajajo ?e naprej. Ali je zaznati veĖje lobiranje energetikov, da bi se po uĖinkovitej?em re?e-vanju posegov v prostor pribli-aali cestarjem? V za£etku devetdesetih let je politika zaznala, da je prometna infrastruktura, predvsem cestna, zastala toliko, da je treba zdru iti tako poli-ti£ne kot gospodarske in strokovne mo£i ter jih usmeriti v gradnjo avtocest. Ni bilo toliko lobiranja, kot je bil mo£en interes, ki je anga iral velik del dr avnih sredstev in vsega drugega potenciala. Energetika in „e kak„no podro£je so mogo£e malo zamudili minulo desetletno obdobje in so bili ali pa so se postavili v drugi plan. Kot opa amo sedaj, pa je posta- la energetika zelo aktivna in se tudi na energetskem podro£ju napovedujejo nove nalo e.Postopki in predpisi, ki so bili uvedeni pri re„evanju posegov v prostor pri prometnih nalo -bah, bodo sedaj splo„no uveljavljeni v novem zakonu o urejanju prostora in graditvi objektov. Tako bodo lahko teh postopkov dele ni tudi ener-getiki.’ Bodo obstojeĖe lokacije energetskih objektov vse dragocenej?e, primer TET, obstojeĖe daljno-vodne trase itd. ? Vse, kar je postavljeno v prostoru, ima svojo vrednost, v nekaterih primerih tudi kot razvojni potencial, in navadno imajo te lokacije prednost tudi po evropskih prostorskih principih, to je ne posegati v nove prostore, temve£ imajo prednost obstoje£i koridorji in objekti. Prednost imajo, ker so ljudje na objekte navajeni, jih sprejmejo. Vendar je kljub temu potrebno nekatere objekte in obmo£ja sanirati, za nekatere pa bo potrebno poiskati nove lokacije in koridorje. Nekateri objekti, ki ne bodo ve£ potrebni za energetsko izrabo, se lahko izkoristijo za druge namene, tako so lahko v nekdanjih termoelektrarnah bodo£e se igalnice ali kak„ne druge dejavnosti. Nekateri objekti e sodijo tudi v kategorijo muzejskih vrednosti. Poznamo pa v Evropi tudi primere, ko so po sanaciji objektov taka podro-£ja dobila novo uporabno vrednost za druge namene: zrasle so stanovanjske soseske ali nove gospodarske dejavnosti. Kar me skrbi, je to, da se pri nas preve£krat ru„ijo stare stvari, da bi se zgradile nove, namesto da bi razmi-„ljali o tem, kako si ne delati stro„kov z ru„itvijo, ampak v teh objektih najti novo funkcijo, nov smisel in njihov nov pomen. Tak tipi£en primer so degradirana elezarska ali rudarska obmo£ja, ko bi morali narediti nove razvojne perspektive in vlagati v nove programe, namesto vlaganja v zapiranje in podalj„evanje starih objektov. Za tak na£in razvoja regije pa je potrebno veliko napora, tako miselnega, fi-nan£nega, organizacijskega in nekoliko potrpljenja, kar bi se na dolgi rok obrestovalo. Obstajajo izku„nje iz Evrope o pristopih k sanaciji degradiranih rudarskih podro£ij.’ Pristojnosti lokalnih skupnosti 7 so pri posegih v okolje precej?ne tema meseca zanimivosti in predvsem razliĖne. Ali nova zakonodaja predvideva poenotenje kriterijev? Ali se ve, kaj je veĖ kot obĖinski interes? Nova zakona o urejanju prostora in graditvi objektov predvidevata, da bo minister za prostor predpisal, kateri so objekti dr avnega pomena. Ti objekti bodo morali imeti poseben status. Nanje bo dr ava enotno gledala in enotno vrednotila postopke lokacijskega na£rtovanja oz.dovolje-vanja. Dajatve, tako dr avne kot lokalne, bodo poenotene. Nadomestilo za stavbno zemlji„£e se ukinja in nadomestil ga bo nov davek na ne-premi£nine. Bistvo pri posegih v prostor pa ostaja „e naprej tudi za energetike, to je konsenz z lokalno skupnostjo, kjer lokacija le i.’ Elektrogospodarstvo ae doslej ni znalo enotno nastopiti pri poenostavitvi pridobivanja dovoljenj za gradnjo objektov. Sedaj postaja 15 druab ?e bolj samostojnih, brez veznega Ėlena, razen HSE za svoje Ėlanice. Kdo naj bi sedaj branil interese teh druab za smotrne in ekonomsko uĖinkovite posege v prostor? Za na„ princip, ki ga uvaja zakon o urejanju prostora, ni toliko pomembno, koliko je dru b ali posameznih sistemov, temve£ da so vsi, odvisno od tipa na£rta, upravi£eni do tistega varstva ali uveljavljanja, ki ga predpisujejo zakoni. To sta zakona z na„ega podro£ja o urejanju prostora in graditvi objektov ali pa podro£ni zakoni, med drugim tudi energetski zakon. Kako se je ali se bo energetika pri tem organizirala, je popolnoma njena pristojnost. Mi predvidevamo, da bo ob spremembi prostorskih aktov na dr avni ravni sodeloval vsak resor, tudi £e ni nosilec spremembe plana, s smernicami, ki naj bi jih dal v tridesetih dneh, in z mnenjem o upo„tevanju teh smernic. Resorji lahko ob posameznih predstavitvah in tudi na prostorski konferenci dejavno sodelujejo s svojimi predstavniki. Pri energetiki je to Urad za energetiko znotraj MOP. Pri lokalni skupnostih, to je ob£inah, pa bo ravno tako resor povabljen k smernicam in mnenjem ob£inskih planov, da se bo njihov interes varoval, £e je le-ta ute- 8 meljen in zakonsko dokazan. Ob£in- ski plan potrdi minister za okolje in prostor, dokler ta ni izvr„ljiv. Hkrati so na£rtovalci zavarovali uporabnike prostora s tem, da vsak sistem zase ne mora dolo£ati pogojev. Øe v tridesetih dneh ne dobimo smernic, to pomeni, da lokalna skupnost s predlogom sogla„a in da nima svojih predlogov. Podobno je pri gradbenih dovoljenjih.’ Lahko upamo, da se investitorjem v elektroenergetiki obetajo bolj?i Ėasi? Tisto, kar bo opredeljeno kot javni interes, bo tudi temu primerno prostorsko obravnavano. Druge nalo be pa bodo obravnavane tako kot nalo -be drugih gospodarskih dru b. Øe bo elektrarno gradil zasebnik, bo moral zadostiti enaki zakonodaji, kot je to pri gradnji objektov drugih gospodarskih dejavnosti.Pri£akujemo ve-£jo odgovornost tistih, ki dajejo soglasje, da jih pogojujejo samo s pravno upravi£enimi zahtevami in ne z splo„nimi eljami in neupravi£enimi zahtevami. Prav tako pri£akujemo kakovostnej„e strokovne re„itve, projekte in plane in za nekatere primere nekoliko enostavnej„e postopke. Za nekatere najzahtevnej„e investicije, predvsem tiste s tveganji za okolje pa bodo bolj zahtevne procedure, vendar so tudi tu predvideni mehanizmi za re„evanje pri£akovanih konfliktov na posameznih temah, tako da bi morali biti za investitorje in udele- ence pogoji bolj jasni in problemi hitreje re„ljivi. Kar bo opredeljeno kot gospodarska javna infrastruktura, preko tega tudi ob£inski na£rti ne bodo mogli iti. Rezervacije v prostoru bodo zagotovljene s prostorskimi na£rti in drugimi obveznostmi, ki sledijo iz njih. Po prostorski in gradbeni plati torej ne bi smelo biti ovir za bolj„o perspektivo podro£ja energetike. Vendar na„e podro£je je samo eno izmed skromnih predpogojev za to.....’ BRANE JANJlti MIRO JAKOMIN MINKA SKUBIC IN DOPISNIKI NOV NA»RT ZA OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE Regulator avstrijskega trga Walter Boltz je pred kratkim presenetil proizvajalce elektriĖne energije z zahtevo, da morajo operaterji elektroenergetskega omreaja do oktobra 2003 v svojo ponudbo vkljuĖiti najmanj osem odstotkov elektriĖne energije iz malih hidroelektrarn (z moĖjo pod 10 MW) in najmanj dva odstotka iz obnovljivih virov energije, in sicer iz vetra, sonca, biomase ali geotermalnih virov. Te zahteve je regulator sicer ae vkljuĖil v energetsko zakonodajo, toda udeleaencem avstrijskega trga je popolnoma jasno, da jih ni mogoĖe ure-sniĖiti, dokler ne bo na voljo dovolj zmogljivosti iz omenjenih virov. Na Dunaju, denimo, nimajo dostopa do malih hidroelektrarn, niti ne prostora za gradnjo naprav za pridobivanje elektriĖne energije iz obnovljivih virov. Walter Boltz je te omejitve tudi upo?teval in naredil posebne programe za razvoj teh virov po posameznih deaelah, obenem pa predlagal spremembo tarifnega sistema. Doslej so bile tarife za obnovljive in okolju prijazne vire energije doloĖene po posameznih deaelah, zdaj pa naj bi se poenotile v vsej draavi, kar naj bi spodbudilo investitorje h gradnji novih zmogljivosti IBERDROLA PRIDOBIVA ODJEMALCE ©pansko elektroenergetsko podjetje Iberdrola je ae pridobilo nove ?tiri odstotke liberaliziranega domaĖega trga z zemeljskim plinom in tudi podpisalo pogodbe s 93 industrijskimi odjemalci. Cilj podjetja je, kot pravijo njegovi predstavniki, da do leta 2006 osvoji dvajset odstotkov ?panskega trga. Za oskrbo tega dele-aa bo potrebovalo dve tretjini svojih zmogljivosti, proizvodnjo preostale tretjine pa bodo prodajali posameznim odjemalcem. Sicer pa namerava Iberdrola v naslednjih letih ?e poveĖati obseg svojih proizvodnih zmogljivosti, saj naĖr-tuje dve novi kogeneracijski napravi. Prva z moĖjo 800 MW je ae pripravljena na testiranje, drugo z moĖjo 400 MW pa ?e gradijo. NOVI VETRNICI NA BRITANSKI OBALI Proizvajalec elektriĖne energije iz vetra Ecotricity je pred kratkim v mestu Mablethorpe v pokrajini Lincolnshire zaĖel graditi dve turbini z moĖjo 600 kW. Gradbinci v tem Ėasu ae polagajo njune temelje, sami turbini pa naj bi postavili do konca tega meseca. Sicer pa sta novi pridobitvi le del tamkaj?njega vetrnega polja. Omenjeno podjetje namerava namreĖ na tem obmoĖju do leta 2010 postaviti ?e dodatne elektrarne, celotno polje pa naj bi delovalo s skupno moĖjo 48 MW. proizvodnja in oskrba PORABA VZTRAJNO NAVZGOR ' smo mi "oraba elektriĖne energije ?e naprej skokovito nara?Ėa, saj smo maja v Sloveniji iz prenosnega omreaja prevzeli 933,4 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za 64,5 milijona oziroma za 7,4 odstotka veĖ kot isti mesec lani. Za tako velik skok ima tudi tokrat najveĖ zaslug krepko poveĖana poraba v Talumu, ki je s prevzetimi 145,9 milijona kilovatnih ur lanske rezultate presegel skoraj za polovico in tudi najveĖ prispeval k temu, da je bila poraba neposrednih odjemalcev leto?nji maj za dobrih 27 odstotkov vi?ja od lanskega. DrugaĖe pa se je poraba poveĖala tudi na strani distribucijskih podjetij, ki so tokrat iz prenosnega omreaja prevzela 707,1 milijona kilovatnih ur in tako lanske primerljive rezultate presegla za 2,3 odstotka. GWh 800 Uhi^ —i — 600 400 200 0 o_ - NI = maj 2001 maj 2002 | NEPOSREDNI \\ DISTRIBUCIJA Qj SKUPAJ JA POD PRI»AKOVANJ h hidrolo?ke razmere letos oĖitno niso naklonjene hidroelektrarnam, saj so te tudi peti leto?nji mesec v omreaje poslale precej manj elektrike kot v istem Ėasu lani in precej zaostale tudi za priĖakovanji, zapisanimi v elektroenergetski bilanci. Tako smo iz osrednjih hidrovirov maja zagotovili le 297,4 milijona kilovatnih ur elektriĖne energije ali za dobro tretjino manj kot maja lani in tudi za Ėetrtino manj, kot smo sprva priĖakovali. Zato so bili tudi tokrat znova bolj obremenjeni veliki termoobjekti, pri Ėemer so termoelektrarne skupaj z na?o edino nuklearko maja prispevale 580,4 milijona kilovatnih ur. Tako je celotna domaĖa proizvodnja dosegla 877,8 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za 6.7 odstotka manj kot v tem Ėasu lani in tudi za 3.8 odstotka manj, kakor smo naĖrtovali na zaĖetku leta. GWh 400 350 300 250 200 150 100 50 FTTTfl^ DEM SEL SENG NEK TE© TET TE-TOL TEB * upo?tevana je celotna proizvodnja NEK * TEB -to, ! rezerva v sistemu D maj 2001 D maj 2002 PO PETIH MESECIH KAR 6,7 ODSTOTNA RAST po rimkov "oraba elektriĖne energije v Sloveniji letos nara?Ėa nad vsemi priĖakovanji, saj smo do konca maja porabili ae 4 milijarde 777,6 milijona kilovatnih ur elektriĖne energije, kar je bilo za 6,7 odstotka veĖ kot v istem Ėasu lani. Del zaslug tako velikemu povpra?evanju gre poleg odprtju nove proizvodne hale v Talumu zagotovo pripisati tudi sorazmerno nizkim cenam elektriĖne energije, ki se za tarifne odjemalce ae lep Ėas niso spremenile. Sicer pa so neposredni odjemalci leto?nji odjem s prevzetimi 975,7 milijona kilovatnih ur v primerjavi z istim lanskim obdobjem poveĖali za 15,3 odstotka, medtem ko se je prevzem distribucijskih podjetij s porabljenimi 3 milijardami 801,9 milijona kilovatnih ur poveĖal za 4,7 odstotka. Precej veĖji od lanskega je bil tudi uvoz, saj smo na tujem kupili 623,1 milijona kilovatnih ur oziroma za 62 odstotkov veĖ elektrike kot lani. Izvoz pa je v tem Ėasu zna?al 873,3 milijona kilovatnih ur in bil tako za tretjino manj?i od lanskega. GWh 1000 800 600 400 200 LJ M m maj 2001 maj 2002 | PROIZVODNJA Q PORABA QuVOZ Q IZVOZ iz energetskih okolij 10 NE KR©KO USTAVNA PRESOJA POGODBE Po decembrskem podpisu pogodbe o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerji povezanih z vlaganji v Nuklearno elektrarno Kr„ko, njenim iz-kori„£anjem in razgradnjo s strani premierov obeh dr av, je „la pogodba v parlamentarno in saborsko proceduro za ratifikacijo na obeh straneh. V na„em parlamentu sta jo potrdila vlada in odbor za mednarodne odnose kot mati£ni odbor, ni pa bila sprejeta v odboru za infrastrukturo kot zainteresiranem odboru. Pogodba je bila na dnevnem redu junijskega zasedanja dr avnega zbora, ta pa jo je z njega umaknil, ker je ob-£ini Kr„ko in njenem upanu Franci-ju Bogovi£u uspelo zbrati 31 podpisov poslancev, ki so skladno z zakonom vlo ili na Ustavno sodi„£e pobudo za presojo pogodbe o NEK. Predlog za oblikovanje mnenja Ustavnega sodi„£a Republike Slovenije temelji predvsem na neskladnosti meddr avne pogodbe, oziroma njenih dolo£b z dolo£bami 72. £lena Ustave Republike Slovenije o zdravem ivljenjskem okolju in na neskladnosti pogodbe s pravico enakosti pred zakonom iz 14. £lena ter pravico do svobodne gospodarske pobude iz 74. £lena ustave. Kot je dejal Franci Bogovi£ se je ob-£ina Kr„ko v imenu Sveta Pokrajine Posavje v ustanavljanju, po letu neuspelih poskusov, da bi na podlagi strokovnih argumentov prepri£ala pogajalsko skupino in Vlado RS o nesprejemljivosti predloga pogodbe, odlo£ila za postopek zbiranja podpisov poslancev Dr avnega zbora za ustavno presojo pogodbe o NEK. Podporo so jim dali poslanci SLS, Nove Slovenije, Stranke mladih, Nacionalne stranke, SDS in en poslanec LDS. Dokler ustavno sodi„£e ne bo izdalo mnenja o skladnosti pogodbe o NEK z ustavo RS, dr avni zbor ne bo obravnaval omenjene pogodbe. To pa pomeni, da ta do 1. julija ne bo ratificirana v slovenskem parlamentu in julija tudi ne bo za£ela veljati, tako kot je bilo predvideno po vladnem podpisu decembra lani v Kr-„kem. MINKA SKUBIC SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJANA V HE MOSTE PRI»AKUJEJO CELOVITO RE©ITEV Letos jeseni bodo v HE Moste v fii-rovnici praznovali 50-letnico obstoja in delovanja. Zaposleni bi v jubilejnem letu gotovo „e lep„e praznovali, £e bi bila zagotovljena re„itev za uresni£itev projekta doin„talacije, ki so ga pripravili v SEL. O trenutnih razmerah v tej edini slovenski akumulacijski elektrarni smo se konec maja pogovarjali z vodjem Antonom Koseljem. Povedal je, da „e vedno ra£unajo, da bo projekt doin„talacije kljub trenutnemu zastoju vseeno stekel in v tej smeri tudi prakti£no delujejo. S potrebnimi ukrepi (revizije, remonti, nujne zamenjave opreme) zagotavljajo normalno obratovalno pripravljenost oziroma usposobljenost agregatov in drugih naprav. Zaradi premikov strojnice „e naprej izvajajo geodetsko opazovanje tega objekta in meritve na elek-tro strojni opremi. Pred kratkim so odstranili okrog osem tiso£ kubi£nih metrov materiala, kar pomeni le delno odstranitev plazu, saj je na tem obmo£ju „e vedno velika konglome-ratna gmota. Ob tem je Koselj opozoril, da bi bila res „koda, £e bi slovenski EES zaradi zaustavitve projekta doin„talacije HE Moste izgubil edino slovensko akumulacijsko elektrarno v Sloveniji. S tem bi seveda izgubili del energije iz obnovljivih virov, kar gotovo ni v skladu s smernicami in direktivami Evropske unije, ki predvidevajo, da se bo dele obnovljivih virov energije v desetih letih podvojil. Poleg tega je Koselj opozoril tudi na socialno problematiko, ki bi nastala v primeru zaustavitve HE Moste. Zato vidi celovito in dolgoro£no re„itev za nadaljnje obratovanje le v uresni£itvi projekta doin„talacije. MIRO JAKOMIN GORENJSKE ELEKTRARNE, D.O.O. IZVOLJEN SVET DELAVCEV V skladu z Uredbo o pogojih za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca je bil 4. januarja 2002 opravljen vpis v sodni register nove dru be Gorenjske elektrarne, d.o.o., samostojne pravne osebe v 100-od-stotni lasti dru be Elektro Gorenjska, d.d. Priprave na izlo£itev dejavnosti proizvodnje elektri£ne energije zunaj okvira Elektro Gorenjske so potekale ve£ kot pol leta, vendar so bili zaposleni nove dru be o izlo£itvi slabo in pozno obve„£eni. Da bi bila v prihodnje obve„£enost zaposlenih o nadaljnjem razvoju njihove dru be pravo£asna in bolj„a, so se zaposleni na zboru delavcev e aprila letos odlo£ili, da izvedejo postopek za ustanovitev sveta delavcev, skladno z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Postopek za volitve je uspel, in volitve za £lane sveta delavcev so potekale 29. maja. Izvoljeni so bili naslednji predstavniki zaposlenih: Marko Øarman, Slavko Jan ekovi£ in Franc Ti£ar. Na prvi konstitutivni seji je bil za predsednika sveta delavcev Gorenjske elektrarne, d.o.o., izvoljen Marko Øarman. Na naslednjih sejah bodo £lani pripravili svoj poslovnik, sodelovali s predstavnikom delavcev v nadzornem svetu dru be, pripravili dogovor o sodelovanju z direktorjem dru be ..., in tudi sodelovali s svetom delavcev mati£ne dru be Elek-tro Gorenjska. Svet delavcev Elektro Gorenjska na svoje seje vabi predstavnika zaposlenih h£erinske dru -be, svoje nadaljnje sodelovanje pa nameravata oba sveta delavcev formalizirati z ustanovitvijo sveta delavcev obeh kapitalsko povezanih dru b. Svet delavcev kapitalsko povezanih dru b lahko ustanovijo sveti delavcev teh dru b, in ga sestavljajo £lani iz teh svetov delavcev, ki obravnavajo vpra„anja v domeni zaposlenih kapitalsko povezanih dru b. Z ustanovitvijo sveta delavcev Gorenjske elektrarne, d.o.o., so zaposleni pokazali veliko zanimanja tudi za kakovostno delovanje svoje nove dru be, saj se skupaj z direktorjem, ki je podpiral ustanovitev sveta delavcev, zavedajo, da bodo le s skupnimi mo£mi lahko zagotovili uspe-„no poslovanje dru be. Uspe„no delovanje sodobnih podjetij se dosega tudi z aktivno participacijo zaposlenih, za kar neokrnjeni slovenski Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju daje zadostno podlago, in v dru bi Gorenjske elektrarne, d.o.o., zakon velja v celoti, kar pa, zaradi 46. £lena Energetskega zako- pod medijskim aarometom na, ne velja za zaposlene v mati£nem LE 0,3-ODSTOTNA podjetju Elektro Gorenjska, d.d. MAJSKA INFLACIJA SLAVKO RENKO FLYCOM IZVAJAJO U»NKOVITE PREGLEDE DALJNOVODOV Pred dobrim letom in pol je bilo v fiirovnici na Gorenjskem ustanovljeno podjetje Flycom, ki ga vodi Roman Bernard. Kot je povedal, podjetje deluje na podro£ju komunikacijskih storitev in je prvo v Sloveniji, ki VI©JE PLA»E uporablja posebne iroskopsko stabi- DVAKRAT NA LETO lizirane kamere. Med njihovo ponudbo sodijo prevozi tovora in potnikov, snemanje z zraka za potrebe televizijskih in radijskih hi„, nadzor po arov, varnostni nadzor in druge dodatne storitve. Med najpomem-bnej„o dejavnost Flycoma pa sodi termovizijsko snemanje energetskih objektov, kot so daljnovodi, plinovodi in drugi energetski sistemi. Gre za kakovostno vizualno in infrarde£o in„pekcijo, na podlagi katere pripra- Roman Bernard, direktor podjetja Flycom. Rast aivljenjskih potreb?Ėin je bila maja precej poĖasnej?a kakor aprila, saj je zna?ala le 0,3 odstotka. S tem se je tudi letna inflacija zniaala na 7,5 odstotka, kot so izraĖunali pri StatistiĖnem uradu Republike Slovenije. Vsega skupaj so cene v prvih petih mesecih poskoĖile za 4,9 odstotka, k tako nizki rasti v maju pa so najveĖ prispevale za 0,7 niaje cene naftnih derivatov konec aprila in v prvi polovici maja. Toda na omenjenem uradu pri izraĖunih niso upo?tevali podraaitve slednjih v zadnjih dneh maja, ampak bodo te vkljuĖili v junijski raĖun. Storitve so se maja v povpreĖju podraaile za 0,8, blago pa za 0,1 odstotka. Poleg tega je sta-tistiĖni urad sporoĖil ?e, da je povpreĖna meseĖna bruto plaĖa na zaposlenega v druabah, podjetjih in organizacijah v Sloveniji marca zna?ala 227.002 tolarjev, kar je nominalno za 1,7 odstotka in realno za odstotek veĖ kot februarja. PovpreĖna meseĖna neto plaĖa pa je bila v tretjem le-to?njem mesecu visoka 142.894 tolarjev. Dnevnik, 1. junija Socialni partnerji so po dolgotrajnih pogajanjih vendarle parafirali dogovor o plaĖni politiki med letoma 2002 in 2004. Dogovor je po besedah Du?ana SemoliĖa iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, kompromis med zelo razliĖnimi interesi delodajalcev in sindikatov in pomeni podlago za usklajevanje plaĖ v gospodarskih dejavnostih, za katere velja kolektivna pogodba. Po njem se bodo te poveĖevale dvakrat na leto, kar pomeni, da bodo avgusta vi?je za 4,2 odstotka, decembra pa za razliko med stoodstotno rastjo cen aivljenjskih potreb?Ėin in 4,2 odstotka. Izho-di?Ėne plaĖe za avgust 2003 se bodo zaradi uskladitve s cenami aivljenj-skih potreb?Ėin poveĖale za 2,5 odstotka oziroma ?e za razliko nad 2,6 odstotka v primeru, Ėe se bodo cene med januarjem in junijem povi?ale za veĖ kot 2,8 odstotka. Podobno kot v leto?njem decembru se bodo plaĖe v zadnjem mesecu prihodnjega leta poveĖale za razliko med stoodstotno rastjo cen in ae obraĖunanim poveĖanjem. PlaĖe zaposlenih, za katere ne veljajo kolektivne pogodbe, bodo rasle v povpreĖju enako kot plaĖe po omenjenih pogodbah in v skladu s prispevkom k poslovnim rezultatom. Delavska enotnost, 7. junija POSAVCI AELIJO V Posavju ae nestrpno priĖakujejo podpis koncesijske pogodbe za gra-SAMI ZGRADITI dnjo spodnje savske verige, Ėeprav si od tega ne obetajo veliko. Njihova VERIGO HE posebna pogajalska skupina si namreĖ prizadeva, da bi v besedilo vnesli tudi doloĖilo, po katerem bi dobila njihova domaĖa podjetja prednost pred drugimi. Med posavskimi gospodarstveniki namreĖ vlada prepriĖa-nje, da so sposobni sami zgraditi celotno verigo, in to z lastno mehanizacijo, znanjem in kadri. V ta namen so ae ustanovili dvoje gospodarskih interesnih zdruaenj, in sicer GIZ Razvoj regije in GIZ Gradbeni?tvo Po-savje. Prvo v verigi naĖrtovanih hidroelektrarn v Bo?tanju naj bi zaĖeli graditi 8. novembra letos, zaĖetki gradenj HE Blance, HE Kr?ko, HE Breaice in HE Mokrice pa naj bi si zatem sledili vsakih 36 mesecev. Dnevnik, 12. junij PREMALO Uporaba obnovljivih virov energije je v Sloveniji po podatkih ministrstva IZRABLJENI za okolje pribliano devetodstotna, kar je sicer na ravni draav Evropske uni-OBNOVLJIVI VIRI je, vendar bi se jo dalo bistveno poveĖati. Vodno energijo ae precej dobro izkori?Ėajo verige hidroelektrarn, so ugotovili udeleaenci mednarodnega posveta o obnovljivih virih energije, veter, sonce, lesna biomasa in biodizel pa imajo v energetski bilanci premajhen delea. Gradnjo zmogljivosti, ki bi delovale na na?tete vire, bi morala draava, kot je poudaril Franc Beravs, vodja Agencije za uĖinkovito rabo energije, spodbujati z zagotovitvijo dovolj visokih odkupnih cen elektrike. Janez Bedenk iz Petrola je na posvetu povedal, da naĖrtuje najveĖja slovenska naftna druaba proizvodnjo veĖ tisoĖ ton biodizla in predstavil tudi naĖine, kako bo to uresniĖila. Andrej Klemenc iz Slovenskega E-foruma pa je poudaril, da v Sloveniji ne izrabljamo odpadkov kot obnovljivi vir energije, kakor je obiĖajno drugod po svetu. Delo, 12. Junij PRIREDILA SIMONA BANDUR 11 iz energetskih okolij vijo ustrezne analize, poro£ila in pri-poro£ila o stanju na energetskih objektih. Tovrstne storitve so primerne tudi za preglede terena v bli ini daljnovodnih tras, pa tudi obmo-£ij, kjer se bodo daljnovodi „ele gradili. V ta namen Flycom uporablja najsodobnej„o tehnologijo tako v letalstvu (helikopter EC 120 B), kakor tudi v komunikacijah (kamere Kelvin 350 II, avtomatski link ...). Kakovostne storitve opravljajo doma in v tujini (Italija, Avstrija, Mad arska, Nem£ija); s£asoma naj bi prodrli tudi na druge evropske trge. Za sodelovanje se trenutno dogovarjajo s hrva-„kim HEP-om, prve stike pa so navezali tudi z Elesom in podjetjem Elek-tro Gorenjska. Kot pravi Roman Bernard, so poglavitne prednosti, ki jih omogo£a njihov sistem pregleda energetskih objektov, predvsem v hitrem in u£inkovitem odkrivanju trendov, ki vodijo v okvare, ter v la-jem na£rtovanju vzdr evanja omre-ja. Na ta na£in se lahko precej zmanj„ajo izgube na daljnovodih, s tem pa se prihranijo velike vsote denarja. MIRO JAKOMIN ga zraka in vgradnjo opreme, ki bo omogo£ila zamenjavo kotlov pomo-ne kotlovnice med obratovanjem elektrarne. Kot del projekta za posodobitev bazena za izrabljeno gorivo so med remontom in„talirali dodatni izmejevalec toplote za hlajenje bazena za izrabljeno gorivo. V sklopu gradnje RTP Kr„ko pa opravili ve£i-no pripravljalnih del za prihodnjo povezavo stikali„£a NEK in nove RTP Kr„ko. Rezultati pregledov naprav in sistemov, ki so jih pregledali med remontom, so bili v pri£akovanih mejah in so dobra podlaga za varno in zanesljivo obratovanje elektrarne v 19. go-rivnem ciklusu. MINKA SKUBIC TRENING ZA USPE©NO OBVLADOVANJE SPREMEMB Øe bi moral na„teti vse razloge, zakaj sem postal uspe„en, bi bil razlog „tevilka ena vpliv Dalea Carnegieja na moje ivljenje,’ je izjavil Harvey 12 NE KR©KO USPE©NO OPRAVLJEN REMONT Leto„nji remont NE Kr„ko, ki se je za£el 11. maja, je bil kon£an 5. junija ob 1.13 pono£i, ko je bila elektrarna ponovno sinhronizirana z elektroenergetskim omre jem. Remontna dela je v organizaciji NEK izvajalo ve£ kot 400 doma£ih in tujih specializiranih delavcev. Med remontom so izmed 121 goriv-nih elementov zamenjali 33. Opravili so na£rtovan obseg vzdr evalnih del, preverjanja opreme ter modifikacij. Ob standardnem obsegu del so izvedli nekaj del, ki niso rutinske narave. Tako je bil v primarnem delu elektrarne opravljen pregled vijakov obodnih plo„£ reaktorske sredice in pregled odprtin na rektorski glavi, na sekundarnem delu elektrarne pa obse en remont elektri£nega generatorja. Poleg tega so izvedli ve£ kot 20 modifikacij, ki obsegajo izbolj„ave, dopolnitve ali spremembe opreme in tehnolo„kih sistemov elektrarne. Med njimi je treba omeniti zamenjavo kompresorjev instrumentacijske- Mackay, avtor svetovne knji ne us-pe„nice Plavaj z morskimi psi in ostani iv. Kot so v za£etku junija povedali na promocijski predstavitvi treninga Dale Carnegie v prostorih del-ni„ke dru be Socius v Ljubljani, gre za vodilni trening za razvoj osebnih in poslovnih potencialov na svetu. Bogdana Herman, direktorica Sociu-sovega centra za poslovno kulturo, je v nagovoru kakim tridesetim zainteresiranim udele encem pojasnila, da s treningom Dale Carnegie pomagajo pove£evati tako osebnostne sposobnosti za u£inkovitej„e komuniciranje kot tudi gospodarsko uspe„nost podjetij. Zaposleni lahko odkrivajo in uporabljajo na novo pridobljene ve„£ine in z njimi uspe„no sledijo vedno novim izzivom poslovnega sveta. Udele enci s treningom pridobijo samozavest in samozaupanje ter vrsto sposobnosti glede u£inkovitega govorjenja in javnega nastopanja, iz-bolj„evanja medosebnih odnosov, sodelovanja v timu in vodenja, pro-aktivnega re„evanja te av in uresni£e-vanja ciljev, obvladovanja stresnih situacij, bolj„ega pomnjenja itd. Obenem je treba poudariti tudi takoj„nje Bogdana Herman, direktorica Sociusovega centra za poslovno kulturo. in dolgoro£ne koristi podjetja, saj omenjeni trening obvladovanja sprememb prispeva k vi„ji storilnosti in ciljni naravnanosti zaposlenih ter k ve£ji konkuren£nosti in dobi£kono-snosti podjetja. Trening poteka 12 tednov vsak teden se odvija eno sre£anje, ki traja do 3 ure in pol. Optimalno „tevilo udele encev v skupini je od 25 do 35. MIRO JAKOMIN GOSPODARSKA ZBORNICA E SLOVENIJE ZBORNICA ZAVRNILA PRITISKE SINDIKATOV Na 15. seji upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije so v za-£etku junija poleg aktualnih tem (krepitev zunanjetrgovinske mre e slovenskega gospodarstva, globalni center za prenos znanja itd.) obravnavali tudi poro£ilo o delu GZS v letu 2001. V okviru predstavitve opravljenih dejavnosti so omenili tudi uspehe, ki jih je GZS dosegla na podro£ju ekonomsko socialnega dialoga. Zbornici je v sodelovanju z drugimi delodajalskimi organizacijami uspelo zavrniti neutemeljene pritiske sindikatov po zvi„anju pla£. Podpisan je bil dogovor o politiki pla£, po katerem pla£e rastejo po£a-sneje od rasti bruto doma£ega proizvoda in produktivnosti. Rezultati teh prizadevanj so se odrazili v ve£ji stabilnosti poslovanja, ve£ji konku-ren£nosti in ve£jem izvozu slovenskega gospodarstva. Tudi v pogajanjih za novo delovno pravno zakonodajo zbornica ni dovolila, da bi uvajali ali zadr ali re„itve, ki bi pomenile vra£anje na nekdanji sistem zdru-enega dela. Poleg tega je zbornica konstruktivno sodelovala tudi pri pripravi drugih zakonov s podro£ja gospodarskega sistema. MIRO JAKOMIN aktualni intervju: dr. Robert Golob Brezvladja ni ga ne bo! Dr. Robert Golob je spet poskrbel za preseneĖenje, saj se ponovno poslavlja iz energetskih vrst. Sam pravi, da to v bistvu ni niĖ posebnega, saj zaradi osebnih in drugih razlogov aeli oditi ae vse od tistega trenutka, ko je bil drugiĖ imenovan za draavnega sekretarja. Moti pa ga, da se nekateri direktorji energetskih podjetij obna?ajo tako, kot da bi ae zapustil poloaaj draavnega sekretarja in je nastopilo brezvladje. »eprav je potrdil, da se pripravlja na odhod, v resnici ?e ni podpisal odstopne izjave. Zatrdil je, da bo svoje funkcije opravljal s polnimi pooblastili in odgovornostmi do zadnjega trenutka, ki se bo zgodil v septembru, lahko pa tudi pozneje. 14 Ni jih ravno malo, ki jih je v zadnjih dneh zanimalo in jih „e zanima vpra-„anje, ali se te ko predvidljivi dr av-ni sekretar za energetiko dr. Robert Golob tokrat res nepreklicno poslavlja. Ker smo £utili stopnjevani pritisk elektroenergetske javnosti (za nekaj £asa je pozornost energetikov najbr popustila le v £asu afere Katanec Zahovi ), smo se v za£etku junija v eljnem pri£akovanju ponovno podali na Urad za energetiko. Zakaj ste protestno zapustili sejo nadzornega sveta Holdinga slovenskih elektrarn, ki je potekala 24. maja? Ali lahko sklepamo, da gre za razhajanje med pogledi Urada za energetiko in poslovodstva HSE-ja? Z vidika energetike je temeljni namen Holdinga slovenskih elektrarn v tem, da je holding nekak„en agregat, ki zbira celo vrsto ponudb, od poceni do dragih, pri tem oblikuje neko povpre£je in elektri£no energijo prodaja naprej. V omenjenem primeru je „lo za razhajanje s poslovodstvom HSE-ja glede temeljnega namena holdinga, ki ne more in ne sme biti kratkoro£no stanje dobi£ka. Podjetja, ki bi ga zanimalo samo to, kako kratkoro£no ustvarjati dobi£ek, v energetiki ne potrebujemo. To po- meni, da holding ob za£etku poslovanja ne more zasledovati tega cilja kot klju£nega, saj je klju£ni cilj drugje. In ker je dr ava lastnik ne samo holdinga, temve£ tudi drugih podjetij v sistemu elektrogospodarstva, je normalno, da morajo biti ti cilji med sabo usklajeni. Ne moremo pa v enem podjetju zagovarjati nekih ciljev, ki so neposredno v „kodo drugih podjetij, ki so ravno tako v ve£inski ali celo stoodstotni lasti dr ave. O tem smo se pogovarjali na omenjeni seji nadzornega sveta HSE-ja. Ker sem bil razo£aran nad pogledi nekaterih £lanov poslovodstva holdinga, sem sejo nadzornega sveta pa£ zapustil.’ Kaj vas je v bistvu najbolj ra-zoĖaralo? Nikakor nisem mogel razumeti, da nekoga zanima samo njegovo lastno podjetje in si upa celo izjaviti, da ga £isto ni£ ne briga 200 ali 300 delovnih mest v nekem drugem podjetju. fial na tako logiko ne pristajam in tudi ne mislim pristajati. Re£i pa moram, da so bili ti nesporazumi v za£etku junija na sestanku s Fabija-nom in Koro„cem e odpravljeni. Pri£akujem, da se v prihodnje taki spori ne bodo ve£ dogajali. Ne bom ve£ dovolil, da nekdo tako oholo in brezbri no razmi„lja o problematiki delovnih mest.’ Kako trenutno poteka usklajevanje med vlado, holdingom in lokalno skupnostjo v postopku priprave na sklenitev koncesijske pogodbe za gradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi? Kako je z izpolnjevanjem rokov? Usklajevanje poteka v skladu z zastavljenim akcijskim na£rtom o za-£etku del za gradnjo HE na spodnji Savi, ki je znan e ve£ mesecev. Iz akcijskega na£rta jasno izhajajo tudi vsi roki, do katerih morajo biti uresni£e-ne posamezne aktivnosti. Ves £as je bil skrajni rok za podpis koncesijske pogodbe konec junija. Naslednji rok pa je 15. julij, ko naj bi vlo ili vlogo za gradbeno dovoljenje. In £e bomo ta dokument pridobili septembra, bi lahko novembra za£eli gradnjo HE Bo„tanj. Sama koncesijska pogodba ne stoji sama zase, ampak je zelo tesno vpeta v akcijski na£rt za za£etek gradnje. Sicer pa smo organizirali ne-kak„no krizno skupino, ki ima kolegij vsak ponedeljek. V njej so predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, Holdinga slovenskih elektrarn in lokalne skupnosti. Na sestankih, ki trajajo e ve£ kot en mesec, usklajujemo na„a stali„£a ne samo med sabo, temve£ tudi navzven z drugimi ustanovami in slu bami pristojnih ministrstev. Predvideno je, da naj bi vse tri pogodbene stranke, to je vlada, HSE in lokalna skupnost, slovesno podpisale koncesijsko pogodbo v za£etku julija.’ Katero vpra?anje je na podro-Ėju pogajanj trenutno najbolj pereĖe? Klju£no vpra„anje je vi„ina konce-snine, ki jo bo Holding slovenskih elektrarn kot koncesionar pla£eval dr avi. Za zdaj se ta znesek giblje nekje od 7 do 10 odstotkov. Ampak „e bolj pomembno je vpra„anje, kolik-„na bo osnovna vrednost, na podlagi katere se bo obra£unavala koncesni-na.’ Glede sporazuma o NEK ste v javnosti ae izrazili prepriĖanje, da je nujen. Kot alternativo ste omenjali odkup hrva?kega dele-aa v nuklearki. Na kak?en odmev so naleteli va?i pogledi? Alternativa o odkupu hrva„kega dele a v nuklearki je bila vedno iva in je tudi danes „e aktualna. Kljub dolo- £enim zapletom „e vedno mislim, da je partnerski odnos med Slovenijo in Hrva„ko mo en. To alternativo sedaj v Uradu za energetiko podrobneje obdelujemo in pripravljamo ustrezen predlog, na podlagi katerega bi potem vlada sprejela tako ali druga£no odlo£itev.’ Kako pa je s pripravo programa privatizacije, ki naj bi ga obravnavala vlada? Preden gremo v prvo fazo delne privatizacije, ki naj bi se za£ela septembra, moramo v povezavi z vsemi potrebnimi strokovnimi podlagami jasno raz£istiti vpra„anje, v kak„nem paketu delnic bo dr ava prodajala distribucijo. Junija je vsekakor „e £as, da razpravljamo o tem vpra„anju, julija pa bomo morali o tem sprejeti odlo£itev.’ V medijih je bilo zaslediti informacijo o va?em odhodu iz energetike, ki naj bi se zgodil Dr. Robert Golob, državni sekretar za energetiko: »Nekatere pretirano zanima vprašanje, kdaj bom odšel. Jaz pa jim odgovarjam, naj se raje vprašajo, kdaj oom prišel nazaj.« septembra letos. Je ta informacija toĖna? Zakaj si v bistvu ae-lite oditi? S funkcije dr avnega sekretarja za energetiko se poslavljam e dolgo £a-sa, saj mi ta slu ba na dolgi rok niti pribli no ne ustreza. Zadeva je enkrat bolj aktualna, drugi£ pa manj. Zakaj si elim oditi? Glavni razlog je popolnoma osebne narave, to je elja po ustvarjanju dru ine. Vendar pa so v brezdu„nem svetu karierizma in uspeha za vsako ceno nekateri pri„li e tako dale£, da mlademu £loveku ne verjamejo, da si eli ustvariti dom in dru ino. Drugi razlog mojega odhoda pa ti£i v dejstvu, da se na mojem delovnem podro£ju e vsaka naj-manj„a stvar potencira in politizira, kar pri ministrici dr. Tei Petrinovi ni bilo opaziti.’ Kot reĖeno, ste umik iz energetskega sistema res ae veĖkrat napovedovali. Ali sedaj odhajate nepreklicno? Øeprav se na veliko govori in pi„e o mojem skoraj„njem odhodu, v resnici za zdaj „e nisem podpisal odstopne izjave. V septembru naj bi se predvidoma le delno poslovil, kar pomeni, da se bom umaknil samo iz uresni£e-vanja nekaterih projektov, o katerih sodim, da se lahko umaknem. Med te sodi tudi projekt na spodnji Savi, katerega ne bom prepustil nekomu drugemu vse dotlej, dokler ne bo kon£an. Torej bo zelo zanimivo opazovati presene£ene obraze ljudi, ki si zami„ljajo, da bo moje slovo popol-no.’ Kaj pa menite o odloĖitvi direktorja Boruta MiklavĖiĖa, ki je nadzornemu svetu Savskih elektrarn Ljubljana predlagal svojo razre?itev s 30. septembrom? S tem primerom si ne belim glave. Nikoli si nisem postavljal posameznikov kot klju£ni cilj svojega delovanja. Zame so odlo£ilnega pomena koncepti, ideje in vloge, ki jih ljudje imajo o tem, kaj bodo po£eli na nekem podro£ju. Miklav£i£ je imel svoje koncepte, ki jih je £as e povozil. Zato mi tudi na kraj pameti ne pade, da bi se s tem „e ukvarjal. O tem, kak„no te o ima njegov predlog za razre„itev, najve£ govori dejstvo, da ga no£e komentirati. Øe bi bila stvar res £ista, bi svojo odlo£itev e zdavnaj pojasnil. Kakor koli e, njegovi pogledi so pora eni. Verjamem, da ima s tem te ave, ampak to ni moj problem.’ Kako komentirate oĖitek, ki ga je zaslediti v strokovnih krogih, da na podroĖju delovanja energetskega trga manjka ?e vrsta podzakonskih aktov? Glede zakonodaje na podro£ju delovanja energetskega trga si upam trditi, da v tem trenutku v bistvu manjkata samo dva podzakonska akta. Pravilnik o splo„nih dobavnih pogojih je v pristojnosti vlade in bo kmalu pripravljen, pravilnik o odstopanjih od voznih redov pa e obstaja, vendar „e ni usklajen z drugimi akterji, kar pa je izklju£no v pristojnosti Elesa. Tako v Uradu za energetiko ocenjujemo, da je izpolnjeno vse tisto, kar je bilo treba zagotoviti s strani vlade, da bo 1. januarja 2003 za£el delovati energetski trg. Res pa je, da moramo re„iti „e problem nasedlih investicij in pripraviti Nacionalni energetski program, vendar pa to dvoje ni povezano s pravili o delovanju energetskega trga. Ponovno opozarjam, da so trenutno najbolj potrebni predpisi na podro£ju odstopanj od voznih redov in na podro£ju uvozno-izvoznega delovanja, za katere je odgovoren Eles oziroma jih potrjuje Agencija za energijo.’ In kako v tem trenutku doaiv-ljate ozraĖje v energetskem sistemu? Ne glede na to, kdaj se bo v resnici zgodil moj odhod, septembra ali pozneje, bom zanesljivo poskrbel, da bom svoje funkcije opravljal s polnimi pooblastili in s polno odgovornostjo do zadnjega trenutka. V nobenem primeru ne bom dopustil, da bi kdor koli posku„al zlorabiti razmere in moje zaupanje. Utegne se celo zgoditi, da bom koga, ki bo presegel meje dobrega okusa, presenetil prav v zadnji minuti.’ MIRO JAKOMIN 15 odpiranje trga Reševanje NASEDLIH investicij Poglavitni namen ugotavljanja in re?evanja problema nasedlih investicij je omogoĖiti konkurenĖnost podjetij za proizvodnjo elektriĖne energije na mednarodnem trgu pred popolno liberalizacijo elektroenergetskega trga v Sloveniji. Upravni odbor zdruaenja za energetiko je lani jeseni imenoval delovno skupino, katere naloga je usmerjati delo pri re?evanju nasedlih investicij in pripraviti metodologijo za ugotavljanje nasedlih investicij, na podlagi katerih bo vlada na predlog urada za energetiko pri MOP ugotavljala upraviĖenost nasedlih naloab. Delovna skupina, ki jo je vodil dr. Milan Medved, je aprila konĖala svoje delo z izdelanim predlogom metodologije. T 16 ako kot predvideva energetski zakon, so podjetja iz dejavnosti proizvodnje elektri£ne energije oddala do 15. oktobra 2000 prijave programov nasedlih investicij na pristojno ministrstvo takrat je to bilo Ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Prijave so oddala podjetja: Savske elektrarne, So„ke elektrarne, Termoelektrarna 'o„tanj, Termoelektrarna Trbovlje, Termoelektrarna-toplarna Ljubljana, Termoelektrarna Brestanica, Nuklearna elektrarna Kr„ko, Elektro Gorenjska, Premogovnik Velenje in Rudnik Trbovlje Hrastnik. Ocenjen obseg nasedlosti je na podlagi predlo enih prijav zna„al okrog 122 milijard tolarjev, oziroma 560 milijonov evrov. Ocene poslovanja so pokazale, da razen Dravskih elektrarn, drugi ne bodo zmogli vstopa na kon-kuren£ni trg brez predhodne lastne sanacije in dodatnih virov iz dr avne pomo£i. Lani je delo pri pripravi programov re„evanja nasedlih inve- sticij v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor in njegovim uradom za energetiko potekalo preko Zdru enja za energetiko pri Gospodarski zbornici Slovenije. To je za operativno spremljanje izvajanja ukrepov imenovalo posebno delovno skupino. V njej so bili predstavniki hidroelektrarn, termoelektrarn, distribucije, premogovnikov, EGS RI in predstavnik ve£inskega lastnika MOP-a, njegovega urada za energetiko. Aprila letos je delovna skupina pod vodstvom dr. Milana Medveda opravila svoje delo in Zdru enju za energetiko oddala pisni izdelek metodo-lo„kega pristopa programa re„evanja nasedlih investicij. Pri izdelavi meto-dolo„kega pristopa so upo„tevali vse dotlej izdelane „tudije v ta namen. To pa so predvsem „tudije, ki jih je delal in koordiniral EGS RI Analiza konkuren£nosti doma£ih proizvajalcev na trgu elektri£ne energije in Izvedba cenitve stvarnega premo e-nja podjetij EGP. Pred potrjevanjem programa nasedlih investicij se bo treba lotiti krat-koro£nih in dolgoro£nih ukrepov tako v podjetjih kot dr avi kot ve£in-skem lastniku. Kratkoro£ni ukrepi v podjetjih obsegajo cenitev osnovnih sredstev, kar je bilo opravljeno do konca lanskega leta in na tej podlagi je bilo opravljeno tudi £i„£enje bilanc z izlo£anjem poslovno nepotrebnih sredstev, normiranje stro„kov in realno vrednotenje sredstev. Dolgoro£ni ukrepi v podjetjih pa obsegajo izlo£a-nje nepotrebnih sredstev, izlo£anje dejavnosti, ki niso povezane s temeljno dejavnostjo, prestrukturiranje po poslovnih funkcijah, zapiranje nerentabilnih enot in odprodajo lastni-„kih dele ev. Dr ava oziroma ministrstvo pa je dol no pripraviti program re„evanja na podlagi usmeritve vlade RS, dolo£iti metodologijo na-sedlosti, ovrednotiti obseg nasedlo-sti, pripraviti kriterije za dolo£itev upravi£encev do dr avne pomo£i in dolo£iti vire za nadomestitev in £a-sovni okvir prejemanja nadomestil,’ je povedal predsednik delovne skupine dr. Milan Medved. Dejal je „e, da bo pri ugotavljanju obsega nasedlih investicij treba upo„tevati smernice Evropske komisije in da bodo te obvezujo£e tudi za Slovenijo. Predlog metodolo„kega pristopa k programu re„evanja nasedlih investicij je potrdil upravni odbor Zdru enja za energetiko. Hkrati je predlagal uradu za energetiko pri MOP, da nadaljnje re„evanje nasedlih investicij prevzame strokovna slu ba urada. Podlaga za nadaljnje delo pa je sprejet predlog. Delo obsega dokon£no oblikovanje in sprejemanje programa re„e-vanja nasedlih investicij podjetij EGP in pripravo uredbe o metodologiji in kriterijih za presojo nasedlih investicij. Za izvedbo dela je pristojen mariborski del urada za energetiko. Prav tako je Zdru enje za energetiko pri GZS predlagalo MOP-u, da delo zastavi tako, da bo problem nasedlih investicij re„en do konca tega leta in bodo s tem dana nova izhodi-„£a za pripravo poslovnih na£rtov za naslednje leto. Dr. Milan Medved pravi, da se z re„evanjem nasedlih investicij mudi tudi zato, ker zakon predvideva, da gre prvih deset odstotkov kupnin, ko se za£ne privatizacija elektrogospodarstva, za nasedle investicije. TET je med desetimi podjetji, ki so prijavila nasedle investicije. NASEDLE INVESTICIJE PO ENERGETSKEM ZAKONU 4. Ėlen Nasedle investicije so investicije, ki so bile na£r-tovane in izvedene pred 1. 1. 1997 in v tr nih razmerah niso rentabilne, oziroma se ne morejo amortizirati. 26. Ėlen Izvajalci dejavnosti imajo pravico do pomo£i pri re„evanju nasedlih investicij. Program re„evanja sprejme Vlada na predlog ministra, pristojnega za energetiko. 122. Ėlen Kupnina v vi„ini prvih 10 odstotkov vrednosti la-stni„kega dele a, pridobljenega s privatizacijo po tretjem odstavku 121. £lena, se namensko uporabi za re„evanje nasedlih investicij. Za re„evanje nasedlih investicij s sredstvi kupnine Vlada ustanovi javno podjetje v 12-tih mesecih po uveljavitvi zakona. Do ustanovitve podjetja opravlja funkcijo tega podjetja javno podjetje EGS RI d.o.o. Maribor. 125. Ėlen Izvajalci dejavnosti proizvodnje elektri£ne energije morajo svoje programe re„evanja nasedlih investicij (skladno s 26. £lenom) prijaviti ministru, pristojnemu za energetiko, najkasneje v roku 12 mesecev po uveljavitvi zakona. Delo delovne skupine za operativno spremljanje uresni£evanja ukrepov re„evanja nasedlih investicij v EGP se z oddajo metodolo„kega pristopa ni kon£alo, odslej je njen mandat sodelovanje s strokovno slu bo urada za energetiko pri MOP do dokon£ne-ga oblikovanja in sprejema programa re„evanja nasedlih investicij podjetij EGP, ki ga sprejme vlada RS, in sodelovanje pri pripravi ponovnih pre-ra£unov nasedlih investicij v podjetjih na podlagi novih izhodi„£ iz predlagane metodologije. Iz navodil, ki jih je izdal urad za energetiko sredi junija, je predvideno, da se na podlagi metodologije, ki jo je izdelala delovna skupina, izvede ponovni izra-£un nasedlosti nalo b po posameznih podjetjih. Delo naj bi bilo opravljeno do 1. julija. MINKA SKUBIC 17 prenova RCV Sodobni center vodenja pogoj za zanesljivo oskrbo Republi?ki center vodenja je v zadnjem desetletju ?el skozi ?tevil-ne spremembe in posodobitve, ki jih na eni strani narekuje izjemno hiter tehnolo?ki razvoj, na drugi pa nove zahteve in vloga Elesa v razmerah odprtega energetskega trga. v 18 Cankarjevem domu v Ljubljani je 7. junija potekala prilo nostna slovesnost ob kon£ani drugi fazi gradnje Republi„kega centra vodenja, s katero je Eles zaznamoval „e en pomemben delovni uspeh in napovedal novo obdobje upravljanja z elektroenergetskimi omre ji. Kot je uvodoma poudaril direktor Elesa mag.Veko-slav Korošec, dejavnost prenosa elektri£ne energije in upravljanje s prenosnim omre jem „e nikoli doslej ni bila tako dinami£na in zahtevna kot danes, ko se je v Evropi udejanil trg z elektri£no energijo. Eles je v prvi fazi reorganizacije in izpolnjevanja energetskega zakona prevzel pomemben dele , pri £emer se je Slovenija z Energetskim zakonom in odprtjem trga pohitela in se v vseh elementih izena£ila z Evropo „e pred dejansko vklju£itvijo v Evropsko unijo. Elek-tro-Slovenija, ki danes izvaja gospodarske javne slu be prenosa, upravljanja s prenosnim omre jem in organizatorja trga, je tako ves £as od svoje ustanovitve sledilo zgledom razvite Evrope. Ko so se evropska elektroenergetska omre ja leta 1951 z ustanovitvijo UCPTE za£ela povezovati v interkonekcijo, je takratni Eles za£el dejavnosti, ki so leta 1964 pripeljale do ustanovitve regionalne skupine za jugovzhodno Evropo Su-del, z 220 kV daljnovodno povezavo Diva£a-Padriciano pa se je leta 1974 za£elo tudi obdobje sinhronega obra- tovanja z evropskim elektroenergetskim sistemom, ki traja „e danes. UCTE je najve£ji sinhrono delujo£i sistem na svetu s 512 000 MW instalirane mo£i in oskrbuje z elektriko 400 milijonov prebivalcev. Øeprav je slovensko elektrogospodarstvo med najmanj„imi v Evropi, pa ima strate„ko pomembno lokacijo in sorazmerno mo£ne povezave s sosedi, ki jih s pridom izkori„£a. Obratovanje UCTE koordinirata dva dis-pe£arska centra, severni del pokriva center v Brauweilerju, ju ni del, na katerega je vezan tudi Eles, pa center v Laufenburgu. Eles koordinira blok, v katerem sta „e Hrva„ka in BiH. Upravljanje z omre jem v okviru evropske interkonekcije in razmerah odprtja trga z elektri£no energijo zahteva vrhunsko opremljen center vodenja in visoko izobra ene in usposobljene kadre. Eles je zato, je dejal mag. Vekoslav Koro„ec, v zadnjih letih ogromno vlo il v opremo centra, v telekomunikacijske povezave in kadre. Z zgraditvijo centra smo iz-„olali „tevilne strokovnjake, ki so se e mednarodno uveljavili v strokovnih skupinah UCTE in Sudel in v zadnjem £asu v okviru ETSO, novoustanovljenega zdru enja evropskih upravljalcev s prenosnim omre jem, katerega je od novembra lani polnopravni £lan kot prvi in edini izmed tranzicijskih dr av tudi Eles. Poraba elektri£ne energije v Sloveni- ji nara„£a 2,5 odstotka na leto, kar pomeni, da bo do leta 2020 poraba dosegla 16.000 GWh na leto. Rasti porabe bo moralo slediti prenosno omre je in upravljanje z omre jem. Zgraditev prenosnega omre ja v Sloveniji je nujnost, saj obstoje£e omre-je ne bo ve£ omogo£alo zanesljive oskrbe z elektri£no energijo. Prenosno omre je e danes predstavlja resen problem v Evropi, decembra lani je v ju ni Nem£iji in 'vici prvi£ pri„lo do obremenitev daljnovodov, ko se kriterija N-1 ni ve£ dalo ve£ upo„tevati in ko je rezerva mo£i v sistemu UC-TE padla pod dovoljeno mejo. To so jasni kazalci, da bo tudi v prihodnje kljub odpiranju trgov z elektri£no energijo zanesljiva preskrba temeljila na doma£ih virih in doma£em prenosu. Ponovna sinhronizacija jugovzhodne Evrope z UCTE po letu 2004 bo za na„ sistem pomenila bistveno ve£je pretoke in potrebo po dokon£anju 400 kV zanke Kr„ko-Beri£evo in novih povezavah z Italijo in Mad arsko. Razvoj prenosnega omre ja bo tako za Eles tudi v naslednjih letih prednostna naloga, ki jo bo z jedrom lastnih strokovnih kadrov in strokovno pomo£jo in„titu-tov in kadrov obeh slovenskih univerz zagotovo lahko tudi uspe„no uresni£eval. OKOLIŠČINE TERJAJO NENEHEN RAZVOJ V nadaljevanju prireditve je zbrane nagovoril „e direktor gospodarske javne slu be Upravljanje prenosnega omre ja mag. Milan Jevšenak, ki je opozoril na nekatere zgodovinske mejnike v razvoju republi„kega centra vodenja in prenosne dejavnosti na Slovenskem ter podrobneje prikazal tudi potek njegove posodobitve. Kot je dejal, za za£etek prenosne dejavnosti „tejemo leto 1924, ko je bil pri nas zgrajen tudi prvi 80 kV daljnovod, prvi republi„ki center vodenja pa smo dobili leta 1957. Tedaj so se do centra prena„ali analogni podatki neposredno iz proizvodnih objektov s telemehani£nimi napravami za prenos podatkov. Z vsakim objektom so bile vzpostavljene neposredne telefonske povezave.V dispe-£erskem prostoru je tedaj bila predvsem mno ica telefonskih aparatov in registrirnih instrumentov. Ra£u-nalnik za vodenje elektroenergetskega sistema smo prvi£ uporabili leta 1978, izdelali pa so ga na In„titutu Jo ef 'tefan. Leta 1981 je bil na ra-£unalniku DELTA 340/40 razvit lasten programski paket za nadzor in spremljanje elektroenergetskega sistema, dve leti pozneje pa je bila in„-talirana nova generacija lastne programske opreme in dodan novi ra£u-nalnik KOPA 2500. Ob rasti ra£u-nalni„ko podprtega sistema vodenja se je v podjetju, ki je ve£krat menjalo ime in lokacijo sede a, dejavnost upravljanja omre ja pa je ostala nespremenjena, iz„olala ekipa strokovnjakov, ki je predvsem z lastnim znanjem kreirala strojno in programsko opremo za vodenje elektroenergetskega sistema. Z novimi potrebami so hitro rasle tudi zahteve sistema, zato je Eles moral centre vodenja nenehno posodabljati in dopolnjevati, leta 1987 pa je bila zgrajena tudi nova stavba RCV na Hajdrihovi 2a, £e-prav se je center vodenja vanje preselil „ele leta 1996. Center se je razvijal naprej tudi v poznej„ih letih, z osamosvojitvijo Slovenije pa dobil tudi nove naloge. Med letoma 1993 in 1996 smo nabavljali ra£unalnike HP z delovnimi postajami. 'e naprej je programsko opremo za nadzor razvijala doma£a ekipa. Izdelan je bil program SCADA s prikazi, ki so bili prilagojenimi potrebam dispe£erjev in principom vodenja sistema. Izdelan je bil lastni sistem za upravljanje sekundarne regulacije slovenskih elektrarn, ki je bil in je „e vedno unikaten izdelek zaradi posebnosti slovenske proizvodnje. Kot prvi nacionalni center vodenja v Evropi je Eles leta 1996 uporabili nov, sodoben prikazovalnik stanj v omre ju, ki je nadomestil dotedanje sinopti£ne plo„£e. Zaradi dodatnih zahtev, nadaljnjega razvoja ra£unal-ni„ke tehnologije ter potreb po novem sistemu za nadzor in vodenje se je delo pri razvoju sodobnega centra vodenja nadaljevalo „e naprej, tako da imamo danes center, ki sodi v sam evropski vrh. Struktura strojne opreme je zasnovana na hitrih SUN-ovih ra£unalnikih z operacijskim sistemom UNIX, s 16 stre niki, 14 delovnimi postajami s po tremi ali dvema monitorjema. Ti tvorijo temeljno hitro mre o ra£unalnikov, instaliranih na Hajdri-hovi 2 v RCV, v OCV v Beri£evem, v RTP Maribor, RTP Podlog in v OCV Nova Gorica. Vsi podatki za upravljanje elektroenergetskega sistema se zbirajo sproti in se shranjujejo v ve£uporabni„ki bazi podatkov. Podatki se prena„ajo po skoraj popolnoma digitaliziranem, lastnem podatkovnem omre ju z visokimi podatkovnimi prenosnimi hitrostmi (tudi do 155 Mb/sec). Programska oprema, ki je sestavljena iz vrste segmentov, omogo£a zajem podatkov v realnem £asu iz 108 RTP, kompleksen nadzor in upravljanje teh postaj, optimira-nje, reguliranje in analizo delovanja elektroenergetskega sistema, nadzor in upravljanje izmenjav ter tudi simulacije za u£enje dispe£erjev. Potreba po dnevnem, hitrem, enostavnem komuniciranju je narekovala tudi oblikovanje lastne internetne strani za objavo dnevnih podatkov za potrebe odprtega trga z elektri£no energijo. Za upravljalca prenosnega omre ja, je poudaril mag. Milan Jev„enak, je „e posebno pomembno oblikovanje integriranega informacijskega sistema. Zato se bo center vodenja uporabljal in razvijal tako za potrebe delovanja vodenja ter tudi kot mesto zbiranja najbolj pomembnih in a urnih informacij, ki so potrebne za delovanja vseh drugih funkcij javne slu be. Odpiranje trga z elektri£no energijo in hiter razvoj ra£unalni„kih tehnologij nam-re£ zahteva od uporabnikov takih sistemov nenehno izpopolnjevanje v znanju, vsakodnevno strokovno delo na napravah in sledenje zahtevam trga. Vloga Elesa se je z odprtjem trga popolnoma spremenila in s tem tudi zahtevane funkcije republi-„kega centra vodenja. Ni£ ve£ ni v ospredju optimizacija celotnega sistema, temve£ pripravljenost prenosnega sistema za kar najbolj kakovosten in zanesljiv prenos elektri£ne energije od proizvajalcev do potro„nikov, seveda ob ustrezni ceni. Tem hitrim spremembam pa lahko sledimo le s sistemi, kakr„nega dajemo v uporabo danes. Sistem mora biti odprt, z mo nostjo dodajanja funkcij, ki jih zahteva razvoj trga elektri£ne energije. Na alost pa tehnolo„ka oprema danes zastareva tako hitro, da je to tudi trenutek, ko moramo e za£eti razmi„ljati o centru vodenja nove generacije, saj gre za srce elektroenergetskega sistema, ki ne sme nikoli zastati. BRANE JANJlti 19 investicije v Elesu Rtp kr©ko prestala kriti»no fazo Sobota, 25. maja, je bila za Elesove strokovnjake, ki gradijo in spremljajo gradnjo 400/110 kV stikali?Ėe RTP Kr?ko, poseben dan. Vitalne dele objekta s o poskusno stavili pod napetost. Naprave so preskuse dobro prestale, in 400 kV stikali?Ėe ostaja pod napetostjo. J 20 anez Kern, direktor gradnje objekta, je v nagovoru zbranim sodelavcem, projektantom, predstavnikom nekaterih izvajalcev del in gostoma, direktorjema Elesa in EIMV, povedal, da so strokovnjaki Elesa, EIMV in IBE dva tedna trdo delali, da so pridobili ustrezna soglasja za stavljanje vitalnih delov RTP pod napetost. Pri pridobivanju soglasij so morali spo„-tovati predpise zahtevnega soseda NE Kr„ko. Skladno z NEK-ovim le-to„njim remontnim na£rtom so imeli za izvedbo zahtevnega programa na voljo 72 ur £asa. Prav zato so bile potrebne temeljite priprave, v katerih so strokovnjaki razli£nih slu b Elesa, tako slu be za meritve, za„£ito kot njihovi obratovalci in vzdr evalci, ki bodo pozneje upravljali objekt, pokazali visoko strokovno znanje in pripravljenost za sodelovanje z investitorjem Postopek stavljanja objekta pod napetost je operativno potekal med koordinatorjema stikalnih manipulacij Vojkom Vadnjalom na Elesovi strani in Primo em Habincem v Nekovi komandni sobi. Eles je moral pred za£etkom stavljanja naprav v RTP pod napetost sporo£iti stikalcu Nek, da so naprave v omenjenih poljih us- posobljene za stavljanje pod napetost in razzemljene. Vsi lo£ilniki, ozem-ljilniki in odklopniki so morali biti pred za£etkom vklapljanja v odprtem polo aju. Sledil je vklop daljnovo-dnega polja 400 kV Maribor, vklop lo£ilnika v 400 kV transformatorskem polju 300 MVA transformatorja, vklop zveznega polja 400 kV v NEK-u, vklop lo£ilnika v 400 kV polju transformatorja, izklop istega lo£ilnika, izklop zveznega polja 400 kV v NEK, vklop odklopnika 400 kV v transformatorskem polju transformatorja, vklop odklopnika 110 kV v transformatorskem polju transformatorja. Po uri delovanja transformatorja so izklopili odklopnik 110 kV in zatem „e odklopnik 400 kV v transformatorskem polju ter na koncu „e lo£ilnik v 400 kV transformatorskem polju. Tako kot pred za-£etkom izvajanja programa so tudi ob koncu obvestili Nekovo komandno sobo, da so poskusi kon£ani. Po uri delovanja so si bili navzo£i strokovnjaki edini, da so zbiralnice 400 kV, transformatorsko 400 kV polje, transformator T 411 s 300 MVA in 110 kV polje dobro presta- Direktor mag. Vekoslav Koro?ec je dal pod napetost RTP Kr?ko. gradnja RTP Krško li kriti£no fazo stavljanja v obratovanje in so sposobni, da prevzamejo svojo vlogo po kon£ani gradnji RTP. Za dobro opravljeno delo se je Janez Kern kot vodja projekta zahvalil svojim sodelavcem in vsem sodelujo£im izvajalcem del, ki so svoje delo opravili z elezno disciplino in vsestranskim strokovnim in delovnim anga- iranjem. Uspeli dana„nji preskusi v RTP Kr-„ko so velik dogodek za Eles, Dolenjsko, Posavje in Belo Krajino, saj bodo ogromno pridobili s stavljanjem tega prepotrebnega objekta v obratovanje. Dolenjska bo napajana iz tega vira, izbolj„ale se bodo napetostne razmere, zmanj„ale izgube v sistemu. Objekt bo najve£ji nov objekt v zgodovini Elesa. Skupaj s projektanti so ga vodili Elesovi investitorji samostojno. Objekt je omogo£il povezovanje doma£ega znanja, pri njem je lahko slovenska stroka pokazala vse svoje sposobnosti, ki jih ima na tem podro£ju. Prepri£an sem, da ne bo ve£jih te av tudi pri razpletu 110 kV daljnovodov in da bo tudi dokon£a-nje objekta profesionalno vodeno tako po tehni£ni plati kot medsebojnem sodelovanju. Vesel sem, da so se pri gradnji tega objekta vzpostavili dobri profesionalni odnosi tako z izvajalci del kot med samimi slu ba-mi znotraj Elesa, kar nas navdaja z opitimizmom pred nadaljevanjem gradnje potrebnih prenosnih objektov,’ je med drugim dejal v prilo no-stnem govoru po uspe„no izvedenem programu stavljanja pod napetost vitalnih delov novega stikali„£a v Kr-„kem, direktor Elesa mag. Vekoslav Korošec. Rok dokon£anja RTP postaje je sicer do konca leta, vendar pa, kot ka e situacija na terenu, ga investitorji prehitevajo za nekaj mesecev. V naslednjih mesecih Janeza Kerna in njegove fante £akajo „e priklju£itve in vklju£itve vseh 110 kV daljnovodov v RTP v smeri Posavja, Dolenjske, Bele Krajine, Brestanice. Pri tem vklju£evanju Kern pri£akuje nekaj te av, ker so vsi daljnovodi v obratovanju in bo potrebnega precej strpnega sodelovanja z upravljalcem om-re ja in Elektro Celjem, za katerega bo ta RTP tudi velika pridobitev. MINKA SKUBIC Priložnost tudLza strokovne ustanove Gradnja 400/110 kV RTP Kr?ko, ki je najveĖji tovrstni projekt v samostojni Sloveniji, je pokazala, da imamo na voljo dovolj kakovostnih strokovnjakov za izpeljavo najzahtevnej?ih elektroenergetskih projektov. Novogradnje tudi kovnica znanja. T ako veliki projekti, kot je gradnja 400/110 kV RTP Kr„ko z razpletom daljnovodov, so dobra prilo nost tudi za nabiranje izku„enj in bogatitev znanja, saj imamo v Sloveniji le redko prilo nost, da se sre£amo z najso-dobnej„o opremo in najbolj sve imi re„itvami na enem samem kraju. Sodelovanje v tako veliki nalo bi je s tega stali„£a tako zelo zanimivo tudi za vse dobavitelje in izvajalce, ki sodelujejo pri njenem o ivljanju in gradnji kon£ne podobe. Med tak„ne organizacije bi lahko „teli tudi Elektroin„ti-tut Milan Vidmar, ki se je v projekt gradnje RTP Kr„ko vklju£il e ob prvotni zamisli konec osemdesetih let ter se s svojimi strokovnimi potenciali znova vklju£il tudi ob njegovem novem zagonu pred dvema letoma. Kot nam je povedal direktor In„titu-ta dr. Maks Babuder, je In„titut sodeloval prakti£no v vseh fazah, od svetovanja pri izvedbi dokon£nega projekta, naro£anja, prevzemov in funkcionalnih preizkusov opreme pa do spremljanja dogajanj v napravah ob za£etku poskusnega obratovanja. Tako je EIMV poskrbel, da je bila v celoti preverjena vsa poglavitna oprema, od glavnega transformatorja, merilnih transformatorjev in stikalne opreme, opravil pa je tudi vse preizkuse in meritve, povezane z ozemljitvami in elektromagnetno kompati-bilnostjo. Skratka, £e bi pogledali seznam vseh del, ki jih je EIMV opravil v povezavi s projektom RTP Kr-„ko, bi hitro ugotovili, da je ta zelo dolg oziroma bi lahko celo dejali, da je ravno EIMV tisti, ki poleg investitorja e ves £as bdi nad potekom in kakovostjo celotnega projekta. Pri tem velja splo„na ugotovitev, da je pri tem projektu v primerjavi s podobnimi ob graditvi 400 kV omre ja pred desetletji opaziti zelo velik napredek tehnologij, pri £emer so posamezni elementi tega stikali„£a danes na precej vi„ji kakovostni ravni. Moram priznati, pravi dr. Maks Babu-der, da smo bili ob novici, da je izdelavo najpomembnej„ega dela in srca celotnega stikali„£a transformatorja dobil Siemens Kon£ar, nekoliko skepti£ni, saj je tovarna v zadnjih letih do ivljala temeljito preobrazbo, spremenila pa se je tudi kadrovska in organizacijska struktura podjetja. Na„e prvotne bojazni pa so bile povsem odve£, saj se je e ob sami presoji podjetja in nato tudi ob sodelovanju v razli£nih fazah izdelave trans- 21 formatorja pokazalo, da so ob preo- 22 brazbi podjetja naredili kakovosten korak naprej in celotno delo opravili zelo profesionalno. Uvedli so tudi nove tehnolo„ke postopke obdelave, od na£ina su„enja do protikorozijske za„£ite posameznih elementov, ki zagotavljajo „e ve£jo zanesljivost obratovanja in dalj„o ivljenjsko dobo, kar so potrdile tudi dejanske meritve vseh klju£nih elementov tako v sami tovarni ob sestavljanju transformatorja kot tudi kon£ni preizkusi na terenu. Zelo zahtevni so bili tudi preizkusi stikalnih elementov in cevnih zbiralnic, kjer smo s pomo£jo In„ti-tuta za metalne konstrukcije preverjali tudi kakovost izdelave in monta-e. Prav tako pa je EIMV odigral pomembno vlogo pri zbiranju in sestavljanju vse potrebne dokumentacije, saj mora biti tak„en objekt ne samo v skladu z Zakonom o gradnji objektov, temve£ mora tudi izpolnjevati „tevilne tehni£ne predpise. Na„e sodelovanje bi lahko omenili tudi „e pri stavljanju 400 kV dela sti-kali„£a pod napetost, £aka pa nas tudi „e preizku„anje vseh elementov 110 kV dela stikali„£a ter njihovo postopno vklju£evanje pod napetost skladno s potekom urejanja razpletov daljnovodov pred stikali„£em. Tudi tu gre „e za zelo zahtevno delo, ki pa ga bo Elesova investicijska ekipa pod vodstvom Janeza Kerna, in o tem sem prepri£an, zagotovo uspe„no izpeljala. Sploh moram poudariti, pravi dr. Maks Babuder, da je Eles celotno delo doslej opravil zelo profesionalno, vse opravljeno delo pa je tudi na zavidljivi kakovostni ravni. IZZIV DOMA»EMU ZNANJU Projekt 400/110 kV RTP Kr„ko z razpletom daljnovodov pomeni velik strokovni izziv tudi za In„titut Milan Vidmar, saj doslej tak„nega objekta v Sloveniji „e nismo imeli. Vse obstoje-£e 400 kV transformatorske postaje so namre£ po svoji specifi£nih zna£il-nostih precej druga£ne, poleg tega pa gradnja RTP Kr„ko poteka v zaostrenih varnostnih razmerah, saj je grad-bi„£e neposredno ob stikali„£u nuklearne elektrarne Kr„ko in se nanj navezuje. Zaradi tega je bilo veliko dela treba opraviti tudi v natan£no dolo£enih £asovnih okvirih, kar je bil dodaten ote evalni element, £eprav so se strokovnjaki iz nuklearke tudi v tem primeru izkazali in je sodelovanje med vsemi vpletenimi potekalo zelo dobro. Kot e re£eno, je EIMV sodeloval v vseh fazah dela in pri tem opravljal „tevilne meritve e pri proizvajalcih, delno tudi v posebno opremljenih preizku„evalnicah in v kon£ni fazi „e na terenu. Diagnosti- £ni in funkcionalni preizkusi so se kar vrstili, tako da je v£asih bilo s tem projektom so£asno zaposlenih tudi deset in„titutovih ljudi. Projekt je znova potrdil, da imamo ta hip v Sloveniji na voljo dovolj kakovostnega in visoko usposobljenega strokovnega kadra tudi za najzahtevnej„e projekte, pri £emer pa ne gre pozabiti, da so si ti znanje in potrebne izku-„nje nabirali ravno skozi dolgoletno prakso. Moram „e enkrat poudariti, pravi dr. Maks Babuder, tisto, kar sem izrekel e ob ve£ prilo nostih, in sicer, da se nekateri pri nas premalo zavedajo, da je v vsako proizvedeno kilovatno uro vtkano ogromno strokovnega znanja z vseh podro£ij. To bogato znanje, ki smo ga akumulirali skozi desetletja, pa lahko z nekaj nespametnimi potezami kaj hitro za-kockamo, pri £emer se potem v nadaljevanju zastavlja tudi vpra„anje smiselnosti vzgoje novih mladih te-hni£nih kadrov, ki pridobljenega teoreti£nega znanja, ne bodo mogli preizkusiti in krepiti tudi v praksi. BRANE JANJlti prenova Dravskih elektrarn Mrzla zima Vindi? poudarja, da zamude ne bodo bistveno vplivale na finanĖni del projekta. PRISPEVAL zam Prenova dveh dravskih elektrarn HE Vuhred in Oabalt se je zaradi nepredvidenih okoli?Ėin malce podalj?ala, Ėeprav dela ?e vedno sledijo glavnemu naĖrtu, po katerem naj bi vsa prenovitvena dela konĖali leta 2004. Doslej je porabljenih 86 odstotkov vseh predvidenih sredstev. L eto„nja podalj„ana in bolj mrzla zima je skupini, ki se ukvarja s prenovo HE Vuhred in O balt, povzro£ila kar nekaj skrbi, saj so morali na trenutke zaradi izjemno nizkih temperatur predvidena dela celo ustaviti. Ne glede na to, pa naj bi se prva prenovljena turbina na HE Vuhred prvi£ zavrtela 2. julija, kar je sicer mesec in pol pozneje, kakor so sprva na£rtovali, a „e vedno v okvirih, ki obetajo, da se bo do konca prenove vse uspe„no izteklo. Kot nam je povedal vodja projekta prenove Vili Vindiš, so 3. junija kon£ali vsa monta na dela in pripravili vse potrebno, da se lahko za-£ne s preizku„anjem v breznapeto-stnem stanju. Pripravljeni so tudi podrobni programi testiranj in £e ne bo kak„nih nepredvidenih dogodkov, naj bi prvi prenovljeni agregat in turbino prvi£ zavrteli z vodnim nato-kom v za£etku julija, s £imer se bo tudi uradno za£elo obdobje poskusnega obratovanja. V tem £asu bodo nato potekale „e meritve izkoristka in ustreznosti dejanskih parametrov obratovanja z zahtevanimi tehni£ni-mi zna£ilnostmi, ki naj bi jih predvidoma kon£ali konec avgusta, nato pa sledi „e dvomese£no poskusno obratovanje, tehni£ni pregled in prevzem agregata v upravljanje. Kot e re£eno, so sprva na£rtovali, da bodo dela na prvem agregatu v celoti kon£ana me- sec in pol prej, a jim jo je zagodlo vreme. Decembra, januarja in februarja, v £asu monta e turbinske opreme, je bilo namre£ kar nekaj obdobij izredno mrzlih dni. To pa je negativno vplivalo na sam potek del, saj je treba predmonta o opraviti zunaj, zaradi mraza pa so morali nekajkrat delo celo povsem ustaviti. Drugi tak„en dogodek, ki je vplival na zamudo, pa je bila nesre£a, ko se je pri monta i odlomil ko„£ek cevi. Zato da so ga odstranili, pa so morali znova demontirati e zmontirano opremo, kar jim je odvzelo dodaten mesec dni. Pri tem gre poudariti, da so vsa druga dela oziroma natan£neje prenova skupnih naprav 20 kV srednjenapetostne-ga stikali„£a, 0,4 kV stikali„£a lastne rabe, dizel agregatov in sistema te-hnolo„ke vode potekala nemoteno in so e ali pa bodo v kratkem v celoti kon£ana. Druga£e pa naj bi po besedah Vilija Vindi„a drugi agregat na HE Vuhred za£eli menjavati sredi septembra in £ez dobro leto „e zadnjega, kar pomeni, da bo elektrarna v celoti prenovljena konec leta 2004. Nekaj ve£ zamud pri na£rtovanih delih pa imajo Dravske elektrarne na HE O balt, kjer jim jo je zima „e bolj zagodla. Ko je bila e vsa oprema demontirana, je zaradi nizkih temperatur zmrznila kapilarna voda v zaprtih prekatih traverznega obro£a in se na nekaj prekatih utrgala spodnja stena, zaradi £esar so morali opraviti dodatne preglede notranje konstrukcije temelja turbine. Analize so pokazale, da je na nosilcih kar nekaj razpok, zato so se po temeljiti prou£itvi nastalih razmer odlo£ili za zamenjavo traver-znega obro£a, ta nepredvidena dela pa so trajala tri mesece in so jih kon-£ali „ele konec aprila. Ta hip na HE O balt sicer nadaljujejo monta na dela, vendar tako velike zamude ne bo mogo£e ve£ nadoknaditi. Druga£e pa so tudi na O baltu kon£ali prenovo skupnih naprav in vse drugo poteka po prvotnih na£rtih. Na vpra„anje, koliko so te zamude vplivale na rast stro„kov prenove, pa nam je Vili Vin-di„ odgovoril, da bistvenih popravkov prvotnega finan£nega na£rta ni pri£akovati. 'e ve£, od predvidenih 12 milijard so doslej porabili 10,4 milijarde oziroma 86 odstotkov vseh na£rtovanih sredstev, pri £emer pa so vklju£ene e vse glavne pogodbe z ve-£jimi, pa tudi manj„imi dobavitelji in izvajalci. Uresni£evanje projekta „e kar dobro te£e tudi po izvedbeni strani, saj so doslej opravili e pribli no polovico vseh potrebnih del in £e v naslednjih mesecih ne bo „e kak„nega dodatnega presene£enja, bomo konec leta 2004 na Dravi dobili „e dva temeljito prenovljena objekta. BRANE JANJII) 23 investicije v TE Trbovlje »ISTILNA NAPRAVA ZAGOTAVLJA razvoj Leto?nji obĖinski praznik v Trbovljah je slovenska vlada poĖa-stila s sporoĖilom, da je zadnji majski dan na korespondenĖni seji sprejela sanacijski program za TET 2. Vest sta v Zasavje prinesla minister mag. Janez KopaĖ in sekretar za energetiko dr. Robert Golob. Skupaj z vodstvom TE Trbovlje sta ob tej priloanosti imela tiskovno konferenco. K ot je v uvodu povedal direktor TE Trbovlje Samo Pajer, so v termoelektrarni izdelali sanacijski program na podlagi „tudijske dokumentacije. Izdelali so vrsto variant tako s tehni-„ko-tehnolo„kega, ekonomsko finan-£nega kot okoljevarstvenega vidika. Prou£ili so razli£ne koncepte delovanja elektrarne. Za oceno „tudije je bila imenovana recenzijska komisija in tako pregledan program je bil dan vladi v postopke odlo£anja. Najs-prejemljivej„a re„itev za TET je, da takoj za£nemo gradnjo naprave za raz veplevanje po mokrem kalci-tnem postopku z racionalno varianto investiranja. S tem bi bile tudi emisije iz na„ega objekta usklajene s slovenskimi in evropskimi smernica-mi,’ je nadaljeval Pajer. V TET-u se zavedajo te kih nalog, ki so pred nji- mi. Kot za£etek teh nalog bodo imeli poleti zadnji obse ni remont do konca ivljenjske dobe elektrarne. Postorili so marsikaj, morali pa bodo „e veliko, da bodo po letu 2007, ko izgubijo status prednostnega dispe£i-ranja, lahko ostali na odprtem trgu z elektri£no energijo. Minister mag. Janez KopaĖ je prinesel v Zasavje vest, da je vlada na dopisni seji sprejela sanacijski program za TET 2 z ukrepi za zmanj„anje £e-zmernih imisijskih koncentracij, ki vklju£uje tudi gradnjo £istilne naprave. V nadaljevanju je med drugim dejal, da je letos prvo leto operativnega izvajanja zakona o postopnem zapiranju RTH, zagotovljena so v celoti sredstva za izvedbo programov, sprejet je sanacijski program za TET 2 in sklenjene prve pogodbe z MOP 24 o ekolo„ki „kodi. Na£rtovali smo, da bo vlada sprejela sanacijski program ob koncu minulega leta, vendar so bila potrebna dodatna usklajevanja in recenzije. Med razpravo smo se odlo£ali, ali naj bi v kriti£nih vremenskih razmerah obratovanje termoelektrarne ob£asno prekinjali ali pa naj bi zgradili £istilno napravo. Po prvi razli£ici bi imeli stro„ke v sistemu zaradi izpadov 125 MW bloka, druga mo nost pa omogo£a kurjenje 600.000 ton premoga RTH do zaprtja rudnika 2007. Ekonomski izra£u-ni so pokazali, da bi bilo rentabilno zgraditi £istilno napravo in s tem zadostiti ekolo„kim zahtevam, ki nastopijo leta 2004,’ je pojasnil odlo£itev vlade resorni minister. S £istilno napravo, katere predra£un-ska vrednost je ocenjena na 18 milijonov evrov, dobijo v Trbovljah potencialno mo nost za obratovanje TET tudi po letu 2007, ko se skladno z zakonom o zapiranju RTH, kon£a kurjenje doma£ega premoga in bo tr no oblikovana tudi cena kWh iz te termoelektrarne. Kot je dejal minister Kopa£, bo TET lahko nadaljevala proizvodnjo elektri£ne energije, £e bodo taksa na ogljikov dioksid in drugi stro„ki vzdr ali konkurenco na doma£em trgu. Zdaj je naloga vodstva TET, da izdela investicijski program, ki bo pozneje obravnavan in dano nanj soglasje. Investicijski program mora biti del dolgoro£nega razvojnega programa TET, ki bo vseboval tudi na£rte kadrovskega prestrukturiranja, racionalizacije, stro„kov poslovanja, dezin-vestiranja ter urejanja novih tr nih dejavnosti. Investicijski program bo sprejela skup„£ina dru be in na podlagi tega sprejetja bo objavljen razpis za dobavo £istilne naprave. Elektrarna na£rtuje, da bi z mednarodnim razpisom do jeseni izbrali izdelovalca in dobavitelja opreme, nalo -ba bi bila po njihovih na£rtih zgrajena v prvi polovici leta 2004 in v drugi polovici istega leta za£ela obratovati. Sekretar za energetiko dr. Robert Golob je ob koncu tiskovne konference dejal, da daje £istilna naprava TE Trbovlje tudi razvojno mo-nost po letu 2007, kar pa ne pomeni, da se bo na tej lokaciji pridobivala elektri£na energija z obstoje£o tehnologijo tudi po zaprtju rudnika Trbovlje-Hrastnik. MINKA SKUBIC Minister in sekretar sta na tiskovni konferenci v TE Trbovlje seznanila javnost, da je vlada sprejela sanacijski program za TET 2. 36 investicije v TEB Posodobitev informacijskega sistema Novi plinski enoti v TE Brestanica med drugim pomenita nove zahteve po informacijah za odloĖitev glede ukrepanja v kritiĖnih trenutkih. Tudi zato so se v elektrarni odloĖili za poenotenje in gradnjo centralnega nadzornega sistema za vseh sedem agregatov. Bogdan BarbiĖ Z novo nalo bo so v Brestanici pove£ali „tevilo agregatov in s tem postrojev, hkrati pa zmanj„ali posadko, ki upravlja z njimi. S tem je potreba po urejenih procesnih informacijah postala nuja, saj mora operater za svojo odlo-£itev £im hitreje dobiti kompleksno in celovito sliko. V elektrarni so lani pripravili za posodobitev informacijskega sistema projektno nalogo in za-£eli priprave na razpis. Potem so z deli na tem projektu malo po£akali zaradi priprav na ustanavljanje Holdin-ga Slovenskih elektrarn in pri£akova-nih dodatnih potrebah po informacijah od holdingovega centra vodenja. Projekt obsega posodobitev meritev elektri£ne energije, posodobitev meritev teko£ih goriv, povezave vseh turbin, kemi£ne priprave vode, eko-lo„kega sistema ter £rpali„£a tehnolo- bog ogdan BarbiĖ je bil junija imenovan za direktorja TEB Brestanica za ?tiriletno mandatno obdobje. V TEB je pri?el leta o, da vodi proje gradnje plinskih turbin, hkr 1999 z nalogo, da vodi projekt ati je bil vodja razvoja. Elektrarno dobro pozna, saj je bil pred prihodom v TEB vodja poslovne enote IBE Kr?ko, ki je izdelal projekt za novo naloabo TEB. „ke in po arne vode v enotno bazo podatkov, ki bodo prikazani na stenskem prikazovalniku v realnem £asu. Njegovo bistvo pa je povezati sedanje distribuirane procese v enovit informacijski sistem ter prikazati klju£ne parametre na velikostenskem prikazovalniku komandne sobe,’ pojasni vsebino in pomen projekta Bogdan BarbiĖ, direktor TE Brestanica. Na£rtujejo, da bi bil procesni del projekta kon£an do konca leto„njega leta. Prav zdaj se pogajajo in podpisujejo pogodbe s posameznimi dobavitelji. Teh bo ve£, ker gre za specializirane procese in specializirano merilno opremo. Koordinacijo projekta vodijo sami. Po besedah direktorja bo to zahtevno delo, zaradi raznolikosti sistemov, ki jih je treba povezati med sabo, da bodo zadovoljivo delovali. Odlo£itvi za posodobitev informacijskega sistema je botrovalo dejstvo, da imajo sedaj v elektrarni osemnajst ra-zli£nih sistemov in ima vsak svoj monitor. Tako malo„tevilna ekipa v komandni sobi nadzira vse monitorje. Do te av prihaja v kriti£nih trenutkih, na primer ob zahtevi za zagon agregatov. Tedaj je pregled nad procesi na osemnajstih ekranih te aven. Vseh teh osemnajst procesov bomo z novim informacijskim sistemom zdru ili tako, da bo ob posameznem dogodku na voljo samo tista informacija, ki bo za posamezni proces potrebna. Ob zagonu, na primer, bo to le shema za zagon turbine. Vse druge informacije bodo na malih monitor- jih. S tem bomo pove£ali startno zanesljivost in zmanj„ali mo nost £love-„ke napake v kriti£nih trenutkih. Te so se sedaj pojavljale tudi zaradi posebnosti TEB, ki ima sedem agregatov, ki jih vodijo ekipe „estih delavcev, ki v kriti£nih trenutkih dobivajo preveliko „tevilo informacij,’ je „e povedal direktor Barbi£ in dodal, da bo tovrstni minimaliziran prikaz informacij namenjen predvsem obratovanju, njegovi poenostavitvi in predvsem ve£ji startni zanesljivosti. Seveda pa bodo „e naprej spremljali tudi druge informacije, ki jih potrebujejo pri vzdr evanju naprav. Poleg tega bo nov sistem v drugi fazi omogo£il tudi povezavo s poslovno informacijskem sistemom tako v podjetju samem kot s Holdingom Slovenskih elektrarn. V sklop projekta sodi tudi rekonstrukcija komandne sobe, kjer bodo poleg starih naprav odstranili tudi obstoje£o komandno plo„£o. S tem bodo dobili operaterji ve£ji delovni prostor, ki bo klimatiziran in ustrezno razsvetljen. Sedanja komandna soba je bila delno posodobljena leta 1986 med posodobitvijo stikali„£a, sicer pa je to njena prva ve£ja prenova od za£etka njenega delovanja v letu 1975. S sedanjo posodobitvijo informacijskega sistema bo komandna soba popolnoma avtomatizirana. Elektrarno bodo krmilili izklju£no z ra£unalniki. Nalo ba bo stala okrog sto milijonov tolarjev. Del projekta so investirali e v preteklih letih. MINKA SKUBIC 25 TE-TOL in okolje Uvajanje sistema ravnanja z okoljem Ob vstopu v poslovno stavbo TE-TOL je na vidnem mestu izo-be?ena okoljska politika, ki jo je lani decembra podpisal direktor druabe. Okoljska politika je pomemben del sistema ravnanja z okoljem, katerega vodja projekta je Irena Debeljak. V 26 ljubljanski TE-TOL so v okoljski politiki zapisali, da se zavedajo mo-nosti in odgovornosti za uspe„no in smotrno opravljanje „ir„ih okoljskih nalog v okolici, v kateri delujejo, da je uspe„no opravljanje nalog za prije-tnej„e ivljenje in bolj„e okolje precej odvisno tudi od sodelovanja okolice in da se vpra„anja, povezana z varstvom okolja, najuspe„nej„e re„ujejo s sodelovanjem vseh zainteresiranih strank. Za dolgoro£en razvoj dru be je nujen in pomemben dejavnik varovanje okolja, ki so ga e doslej upo„tevali in ga bodo tudi v prihodnje. Zavedajo se, da dana„nji razvoj ne sme ogro ati razvoja in ekolo„kih potreb sedanje in prihodnje generacije. Prav zato si prizadevajo, da bi zmanj„ali „kodljive vplive na okolje, ki so posledica njenega delovanja. Da bi prepre£ili onesna evanje oziroma ga zmanj„ali, so si zadali na£rt. Njegova temeljna izhodi„£a so delovati skladno z zahtevami zakonodaje, predpisov in drugih zahtev zainteresiranih strank ter sodelovati z lokalnimi in dr avnimi oblastmi in drugimi gospodarskimi subjekti z namero ohranjanja naravnih virov in okolice. Nadalje sprejeti nove primerne te-hnolo„ke re„itve, ki so koristne za razvoj procesa in produktov na ekolo-„ko sprejemljiv na£in z optimizirano porabo naravnih virov in zmanj„a- njem porabe kemikalij in energije. Nenehno izbolj„evati u£inke ravnanja z okoljem s tem, da se zmanj„ajo „kodljivi vplivi na okolje z uporabo najbolj„e razpolo ljive tehnologije v ekonomskih in in enirskih razumnih mejah. Z lo£enim zbiranjem, odva-anjem in odlaganjem odpadnih snovi, ki nastajajo med proizvodnjo, na okolju prijazen na£in zmanj„ati onesna enje zraka, vode, zemlje in koli£ino odpadnih snovi. In ne nazadnje uresni£evati okoljsko politiko z dejavnim sodelovanjem vseh zaposlenih, ki so samostojno ali kolektivno odgovorni in zavezani za stalno iz-bolj„evanje na podro£ju varovanja okolja. V TE-TOL-u se kot posledica njihovega delovanja pojavlja ve£ vplivov na okolje, in sicer emisije v zrak in posledi£no imisije, izpusti odpadne vode, odpadki, hrup, EM sevanje ... Velik del odpadkov „e vedno predstavljata pepel in lindra, katerih ko-li£ina se je letos, z uporabo samo uvo enega premoga z nizko vsebnostjo pepela, mo£no zmanj„ala. Poleg tega kot posledica vzdr evalnih dejavnosti nastajajo tudi nevarni odpadki, to so odpadna olja, mastne krpe, baterije, akumulatorji, fluore-scen£ne cevi in odpadna topila. Poleg navedenih nastajajo v podjetju tudi nenevarni odpadki, kot so pa- pir, les, komunalni odpadki in odpadno elezo. Skladno z zakonom (Pravilnik o ravnanju z odpadki) in okoljsko politiko so za£eli lo£eno zbirati posamezne odpadke. S kurjenjem premoga z nizko vsebnostjo vepla so letos znotraj mejnih emisijskih vrednosti za veplov dioksid, ob£asno presegajo mejne emisijske vrednosti za du„ikove okside. Ob£asno presegajo tudi dovoljene vrednosti za hrup, katerega raven e posku„ajo zmanj„ati z ustreznimi ukrepi. fie sama zakonodaja zahteva od podjetja, da deluje na na£in, prijazen do okolja, ob ohranjanju naravnih virov. V tr nih razmerah, ko delujejo pritisk konkurence in zahteve po zni-evanju stro„kov, pa se postavlja vpra„anje, zakaj investirati v dejavnost, ki na prvi pogled ne prispeva k pove£anju vrednosti podjetja oziroma njegovih proizvodov. U£inkovit in uspe„en sistem ravnanja z okoljem velja za investicijo v izbolj„anje poslovne uspe„nosti in prina„a vrsto Irena Debeljak zanimivosti TE-TOL je skladno z Arhu?ko konvencijo, ki zahteva dostop do okoljskih vpra?anj, udeleabo javnosti pri okoljskem odloĖanju in dostop do pravice v okoljskih zadevah, letos zaĖela prikazovati podatke o emisijah iz objekta na velikem stenskem prikazovalniku Sinerge na ©ubiĖevi ulici sredi Ljubljane. Prikazane so koncentracije aveplo-vega dioksida, du?ikovih oksidov, ogljikovega oksida in prahu, ki jih merijo v okviru obratovalnega mo-nitoringa na lokaciji skupnega dimnika v TE-TOL. ©e letos pa nameravajo oblikovati tudi svojo spletno stran. prednosti. Manj„e je obremenjevanje okolja, bolj„a je u£inkovitost procesov zaradi jasnih ciljev, jasnih delovnih navodil in izbolj„anja komuniciranja, ve£ja je produktivnost, zmanj-„ujejo se materialni stro„ki, izbolj„u-jejo delovne razmere, izbolj„uje zaupanje zainteresiranih strank in s tem je povezan ve£ji ugled dru be,’ pojasni razloge za investiranje v sistem ravnanja z okoljem Irena Debeljak, ki v TE-TOL od lanske jeseni vodi projekt uvajanja sistema ravnanja z okoljem po standardu SIST EN ISO 14001. Debeljakova meni, da SIST EN ISO 14001 ni ni£ drugega kot zdrava pa-met’ devetdesetih, ko posamezniki in podjetja skrbijo za okolje in elijo biti okoljsko odgovorni. Omenjeni standard zahteva od podjetja, da sprejme politiko nenehnih izbolj„av na vseh podro£jih dela, kjer je okolje ogro eno. Na ta na£in se odgovorni v podjetju lotijo pomembnih vpra-„anj in pripomorejo k razvoju podjetja. S tem se dviguje sposobnost podjetja pri zagotavljanju ustrezne za-„£ite okolja in posameznika v njem, £esar ni mogo£e dose£i brez jasno dolo£enih ciljev in nalog v programu ravnanja z okoljem. Zahteva standarda je, da se dokumentirajo delovna navodila na vseh tistih podro£jih, ki so klju£na za uresni£evanje okoljske politike in ciljev. Dokumentacija je tudi podlaga za ocenitev u£inkovito-sti sistema ravnanja z okoljem s strani akreditirane tretje osebe in s tem pridobitve certifikata. V TE-TOL sedaj kon£ujejo pripravo dokumentacije sistema ravnanja z okoljem. Zavedajo se, da je dejavno sodelovanje vseh zaposlenih temeljni pogoj za u£inkovito uvedbo sistema ravnanja z okoljem. Prav zato na£r-tujejo dodatna usposabljanja zaposlenih, da bodo lahko uspe„no uvedli sistem in uresni£ili okoljske cilje. Predvidevajo, da bodo uspe„no uvedli sistem ravnanja z okoljem do septembra letos in jeseni prestali neodvisno preverjanje in pridobitev certifikata po SIST EN ISO 14001. Po besedah Irene Debeljak je delo na uvajanju sistema polno dinamike. Sproti je treba upo„tevati zakonske zahteve, standarde in samo dejavnost TE-TOL ter si za izpolnitev zahtev standarda izdelati sistem nalog. Poleg tega uvajanje okoljskega standarda pospe„i re„evanje sicer odprtih vpra„anj s podro£ja okolja, njegove obremenitve in izbolj„av ter varovanja zdravja. MINKA SKUBIC ZDA EON POSEGA V AMERIKO Ameri?ke oblasti so nem?kemu energetskemu koncernu dovolile pripojitev ene najveĖjih britanskih energetskih podjetij PowerGen, za kar bo ponudnik plaĖal 14 milijard dolarjev. S tem bo omenjena druaba vstopila tudi na ameri?ki trg, saj je PowerGen lastnik tamkaj?njega podjetja Lui-sville Gas&Electric, poleg tega pa bo Eon pridobil ?e trge v NemĖiji in Veliki Britaniji. Nem?ko podjetje je v leto?njem prvem Ėetrtletju poveĖalo svoj dobiĖek na 1,3 milijarde dolarjev, k temu pa je najveĖ prispevalo poslovanje v njegovi poglavitni dejavnosti — energetiki. Samo z njo je namreĖ zasluailo milijardo evrov, kar je za skoraj devetdeset odstotkov veĖ kot v istem obdobju lani. (STA) GEOPLIN I©»E STRATE©KEGA PARTNERJA Druabeniki Geoplina so na skup?Ėini, ki je bila 12. junija, upravi in nadzornemu svetu druabe priagali zeleno luĖ za nadaljevanje iskanja strate?ke-ga partnerja. Presodili so namreĖ, da je zaradi ohranitve tranega deleaa pri prodaji plina ob odpiranju trga in zaradi ohranitve kapitalske vrednosti druabe treba ta proces nadaljevati po smernicah, ki jih je predstavila uprava. Temu so nasprotovali Petrol, Sava, Gorenje in Energetika, zato so ob izidu glasovanja ae napovedali izpodbitno toabo predvsem zaradi za?Ėite interesov majhnih delni-Ėarjev. Kot je pojasnil Robert Golob, draavni sekretar na ministrstvu za okolje, podjetje ne bo iskalo velikega finanĖnega partnerja, temveĖ veliko evropsko druabo, ki bo na dolgi rok zainteresirana za razvoj podjetja, kot je Geoplin. Po mnenju uprave bo lahko Geoplin s tem enakovredno posloval na evropskih trgih. Sicer pa je Golob poudaril ?e, da tuji partnerji ne bodo imeli prednosti pred domaĖi-mi, saj so ti ae v Geoplinu in imajo tudi pravico do glasovanja. (STA) 27 vkljuĖevanje vetrnih elektrarn v prostor Na prepihu stali©» o vetrni energiji Moanosti za vkljuĖevanje vetrnih elektrarn v prostor se gibljejo v ?irokem krogu konfliktnih interesov med vidiki varstva okolja in potrebami po alternativnih virih energije glede na znane teanje v EU. Ali koristna izmenjava strokovnih mnenj med posameznimi akterji uvajanja vetrne energije in informiranje strokovne javnosti vendarle pomenita svea veter? Vpra?anje je, ali je obdobje upoĖasnjenih dejavnosti pri uvr?Ėanju lokacij vetrnih elektrarn v prostor ae za nami, jasno pa je, da je odprta in poglobljena strokovna razprava o vetrni energiji v Vipavi pomemben korak naprej. A 28 gencija za prestrukturiranje energetike je 24. maja v dvorcu Zemono v Vipavi pripravila strokovno posvetovanje z naslovom Vklju£evanje vetrnih elektrarn v prostor. Sre£anja so se udele ili ugledni predavatelji in strokovnjaki s podro£ij okolja in prostora, varstva narave, elektrogospodarstva, pa tudi predstavniki drugih ustanov, ki se pri svojem delu sre£u-jejo s problematiko uvajanja vetrne energije. Izvedbo delavnice so podprli Agencija za u£inkovito rabo energije pri Ministrstvu za okolje in prostor, ob£ina Vipava in nekatera primorska podjetja. Delavnica je bila namenjena izmenjavi strokovnih mnenj o mo nostih na podro£ju na-£rtovanja in gradnje vetrnih elektrarn na Primorskem; poudarek je bil na informiranju strokovne javnosti. Franko Nemac iz Agencije za prestrukturiranje energetike je na tem posvetovanju predlagal, da bi analizirane lokacije (Bate, Gora nad Ajdov-„£ino, Nanos, Vrem„£ica, Volovja reber, Goli£, Koko„) uvrstili v republi-„ki prostorski plan. Pri tem bi mora- Franko Nemac, direktor Agencije za prestrukturiranje energetike, je uspe?no vodil in usklajeval strokovno razpravo o vetrni energiji v dvorcu Zemono v Vipavi. li dolo£iti konkretne zahteve in pogoje, ki bi jih morali na£rtovani objekti izpolnjevati, da bi lahko zadostili naravovarstvenim zahtevam. Dejstvo je, da v Sloveniji nimamo na razpolago ustreznih popisov favne in flore, in da je zato konkretno vrednotenje naravovarstvenih vplivov in tudi relativno vrednotenje med posameznimi lokacijami nemogo£e oziroma subjektivno. Katera koli lokacija, ki bi jo investitor predlagal, bi bila z naravovarstvenega stali„£a verjetno ocenjena kot najbolj unikatna in zato najmanj sprejemljiva. Ob takem gledanju so vse lokacije nesprejemljive in zainteresirane investitorje v celoti odvra£ajo od priprave kakr„ne koli ideje. V nadaljevanju je Nemac menil, da bi uvrstitev v prostor omogo£ila, da dr ava takoj naro£i izdelavo potrebnih popisov favne in flore, ob dolo-£itvi temeljnih zahtev dr ave za posamezno konkretno lokacijo pa bi lahko potencialni investitorji so£asno opravljali potrebne priprave na izvedbo projektov. Izdelava dokumentacije zahteva dolo£eno obdobje, lokacijsko in gradbeno dovoljenje pa bo seveda mogo£e dobiti le na lokacijah, kjer bo mogo£e zadostiti postavljenim naravovarstvenim pogojem. Na okrogli mizi so poleg znanih predavateljev Franko Nemac, Franc Beravs, mag. Fran£i„ka Podlesnik, Marko Simi£, dr. Jo e Rakovec, Mojca Golobi£ dejavno sodelovali tudi drugi udele enci delavnice. Med mno ico pogledov omenimo le nekatere najpomembnej„e poudarke, ki naj bi jih upo„tevali v nadaljnjih fazah uvr„£anja vetrnih elektrarn v prostor. Dr. Pavel Omahen, (Eles) je pohvalil pripravo take delavnice, na kateri imajo mo nost sodelovati energetski in okoljevarstveni strokovnjaki. Poudaril je, da je pri na£rtovanju takih projektov poleg megavatov izredno pomemben tudi vidik ohranjanja na- rave. Andrej Sovinc (Znanstveno raziskovalno sredi„£e v Kopru) je opozoril, da je isto ministrstvo, ki predlaga gradnjo vetrnih elektrarn na Goli£u, zaradi izjemne vrednosti pred leti predlagalo to obmo£je za uvrstitev v naravni park Kra„ki rob. Gre za o£i-nadaljevanje na str. 37 POGLED EVROPO SLOVENIJA V VRHU MED KANDIDATKAMI Leto pridruževanja Evropski uniji se nezadržno približuje, države kandidatke pa si še z zadnjimi političnimi močmi poskušajo pridobiti dodatne točke v očeh predstavnikov te skupnosti držav. Slovenijo čaka še približno dvesto zakonov, ki jih mora vključiti v svoj pravni red, kar je zagotovo visoka številka, zlasti če upoštevamo, da so pred njo prav tisti, ki so najbolj težavni že od vsega začetka. Toda kljub temu se uvršča v sam vrh v tekmi za članstvo. Analiza tako imenovanega evropskega konvergenčnega indikatorja Deka namreč kaže, da je med kandidatkami skupaj z Madžarsko in Estonijo celo na najvišjem mestu. Omenjeni indikator Deka (Deka Converging Europe Indikator) odra a napredek dr av kandidatk na podro£ju realnogospodarske, institucionalne, monetarne in fiskalne konvergence z Evropsko unijo. 'tudijo je pred kratkim opravila nem„ka DGZ Deka Bank, ki je ugotovljene rezultate v £asniku Frankfurter Allgemeine Zei-tung komentirala z besedami: Slovenija je „e naprej na prehitevalnem pasu.’ Letos so se v sam vrh v tekmi za £imprej„nje £lanstvo namre£ prebile prav Slovenija, Mad arska in Estonija, z vodilnega polo aja pa so izrinile Øe„ko, ki je „e v lanskem juniju kazala najvi„jo, 79-odstotno, stopnjo konvergence z Unijo. KAKO DALE» SO POGAJANJA? Kljub visokim ocenam po indikatorju Deka, je Slovenija po „tevilu zaprtih poglavij v pogajanjih z Evropsko unijo vendarle na drugem mestu. Doslej jih je zaprla namre£ 27 zadnje je bilo poglavje o institucijah, za eno poglavje pred njo pa sta e Litva in Ciper. Prva je na zadnjem pogajanju zaprla poglavje o regionalni politiki in energiji ter tako dohitela Ciper. Latvija je v tem krogu dohitela Slovenijo, saj je opravila s kar tremi poglavji, in sicer z davki, regionalno politiko ter pravosodjem in notranjimi zadevami. Estonija je skupaj s Slova„ko do zdaj sklenila 26 poglavij in je tako tik za na„o dr avo. Omenjeni „esterici dr av sledita Øe„ka in Poljska s po 25 kon£animi nalogami, za njima pa se vrstijo Mad arska z 24, Malta z 22 in Bolgarija z 20 zaklju£enimi poglavji. Najbolj zaostaja Ro- ** 29 munija, ki ima do zdaj za sabo le enajst poglavij evropskega pravnega reda. Slovenija je tako, potem ko je „e decembra vodila na „iritveni lestvici, padla na drugo mesto, toda indikator Deka ji kljub temu le pripisuje najbolj„e mo nost za takoj„en vstop v Evropsko unijo ko bo ta seveda pripravljena na „iritev. SLOVENIJA NAJ BI PRIHODNJE LETO VODILA Slovenija se je po omenjenem indikatorju pribli-evanja Evropski uniji uvrstila v sam vrh pribli-evalne tekme junija letos, ko je dosegla 79-odstotno stopnjo konvergence z evropskim redom. Podobno sta dosegli, kot smo e poudarili, Mad arska in Estonija, Øe„ka pa je z 78-odstotno stopnjo zdrsnila na £etrto mesto. V prihodnjem letu naj bi po napovedih „tudije nem„ke Deka Bank na„a dr ava nesporno prevzela vodstvo, saj naj bi dosegla 83-odstotno stopnjo konvergence z EU, na drugo mesto pa naj bi se po njenih predvidevanjih uvrstili Mad arska in Øe„ka z 81-od-stotno konvergen£no stopnjo. Omenjenim trem dr avam naj bi se z odstotek ni jim rezultatom pridru ila „e Estonija. Med preostalimi kandidatkami za vstop se glede na indikator Deka evropskemu povpre£ju pribli-ujejo tudi Litva, Latvija in Slova„ka, po pisanju Frankfurter Allgemeine Zeitung pa nekoliko zaostaja oziroma celo nazaduje Poljska, ki je v leto-„njem letu dosegla le 69-odstotno stopnjo konvergence. Ta sicer „e ne bi bila tako problemati-£na, £e ta dr ava manj kot leto dni prej ne bi dosegala za tri odstotke vi„je stopnje, to pa bi morala vse do leta 2003 vsaj obdr ati na takratni ravni, £e ji je e ne bi uspelo pove£ati. Pri tem se postavlja vpra„anje, ali bodo manj uspe„ne kandidatke res pripravljene na vstop v Unijo do sredine tega desetletja,’ se spra„ujejo pri Frankfurter Allgemeine Zeitung in dodajajo, da bi bila v takih primerih smiselna odlo itev priklju£evanja za nekaj let. Toda tudi v tem primeru ostaja nejasno, ali bo gospodarsko bolj zaostalim kandidatkam do novega roka uspelo iz-bolj„ati rezultate oziroma gospodarski indikator. Sicer pa jih lahko v tem primeru celo prehitijo kandidatke iz morebitnega drugega priklju£itve-nega vala, kar lahko celo pomeni, da kandidatkam iz tega ne bo ve£ uspelo prepri£ati Evropske unije, naj jih sprejme v svoj krog. MONETARNE IN FISKALNE ©IBKOSTI Po pisanju £asnika Frankfurter Allgemeine Zeitung ka ejo opisani rezultati indikatorja na slovenski konvergen£ni £ude . Dr ava se je namre£ ** v POGLEDv EVROPO tod oda, kot smo ae povedali, je kljub velikim prizadevanjem draav kandidatk za uresniĖevanje zakonodajnih zahtev Evropske unije, njihov vstop na koncu vendarle odvisen od te skupnosti draav. DokonĖno se bodo predstavniki Evrope o odpiranju svojih meja za nove Ėlanice odloĖili konec tega leta. Do takrat morajo namreĖ odloĖiti ?e o najbolj teaavnih vpra?anjih ?iritve, denimo, o kmetijskem subvencioniranju, o prispevkih novink v skupni proraĖun, da o sprejemanju pogodbe iz Nice, ki pomeni v teh dneh najveĖjo oviro na Irskem, niti ne govorimo. Toda kljub za zdaj ?e negotovi usodi veĖje Evropske unije ostaja kandidatkam le nekaj mesecev za dokonĖanje pristopnih pogajanj, kar pa zagotovo ne bo lahko glede na vpra?anja, ki jih ?e Ėakajo. e pred £asom tesno pribli ala evropskemu pov-pre£ju, vendar pa so bolj„o skupno oceno bistveno zavirali slabi rezultati na monetarnem podro-£ju, zlasti pri stopnji inflacije. Ta sicer „e zdale£ ni blizu evropske ravni, toda guverner slovenske banke Mitja Gaspari in vodilni slovenski politiki „e vedno vztrajajo, da jo je mogo£e omejiti in dose£i zahtevano raven. Omenjeni nem„ki £asnik pojasnjuje, da je prav postopno ni anje inflacijske stopnje tisto, ki bo dr avo vsaj po obravnavanem indikatorju dvignilo v sam vrh med dr avami kandidatkami. Za zdaj slika „e ni preve£ ro nata, saj dosega Slovenija na monetarnem podro£ju trenutno 75 od- stotkov evropskega povpre£ja, s £imer jo lahko postavimo ob bok Bolgariji, eni izmed dr av, ki se sicer dr i repa med pridru enimi £lanicami. Za njo sta samo „e Ukrajina in Romunija, ki sta do zdaj dosegli le 25- oziroma 20-odstotno konvergenco z Unijo, vse druge kandidatke pa se s stopnjo med 80 in 90 odstotki uvr„£ajo pred Slovenijo. Sicer pa zaostaja na„a dr ava po ocenah DGZ Deka Bank tudi na fiskalnem podro£ju, kjer je dosegla „e ni jo, in sicer 65-odstotno stopnjo konvergence z Evropo. Tako se uvr„£a celo za Bolgarijo, ki je na 70-odstotni ravni. Pred Slovenijo sta se prebili tudi Litva in Slova„ka z dose eno 75-odstotno stopnjo, sicer pa na tem podro-£ju vodi Estonija z 80-odstotno konvergenco. OCENE NEM©KEGA »ASNIKA SO DOBRE Slovenija, Mad arska in Estonija naj bi po ocenah Frankfurter Allgemeine Zeitung e prihodnje leto dosegle konvergen£no stopnjo, ki bo zado„£ala za hiter sprejem kandidatk v Evropsko unijo. Glede na to, da je na„a dr ava najbolj „ib-ka predvsem na monetarnem in fiskalnem po-dro£ju, to najbr ne bo ravno lahko, toda kljub temu je vredno dodati, da napovedi o dose kih „tirih vodilnih na lestvici za leto 2003 dale£ presegajo indikatorje, ki so jih „e pred kratkim dosegale nekatere £lanice Unije iz ju nega dela Evrope, denimo, Gr£ija. Povzeto po STA in Delu ** •* POGLEDv EVROPO tri ZELENI DAVKI NA Danski parlamentarci so že v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja spoznali, da zahtev Kjotskega protokola ne bodo mogli uresničiti, če na področju varstva okolja ne bodo storili nekaterih korenitih sprememb. Tako so storitveni in industrijski sektor k zmanjševanju škodljivih emisij v zraku prisilili s paketom zelenih davkov. Napredek je bil očiten, a po prvih ocenah vendarle ne tolikšen, kot so pričakovali voditelji države. Leta 1990 je danski parlament, imenovan Folke-tinget, sprejel zakonodajo, ki je postavila cilje za zmanj„evanje emisij ogljikovega dioksida. Kon£ni cilj poslancev je bil, da do leta 2005 glede na leto 1998 zni ajo te emisije za 20 odstotkov. Jasno je bilo, da se to ne bo uresni£ilo, £e vlada ne bo sprejela posebnih zahtev, s katerimi bo industrijo tudi spodbudila k preoblikovanju njihove proizvodnje v smeri varovanja okolja, zlasti ozra-£ja. Naju£inkovitej„e so kajpak finan£ne obremenitve, zato je leta 1995 sprejela paket zelenih davkov’, ki je za£el veljati prvega januarja 1996. Sestavljajo ga davek na ogljikov dioksid, davek na veplov dioksid in davek na energijo, med njima pa sta prvi in zadnji dolo£ena glede na porabo energije. Z njimi naj bi zmanj„ali, kot e re-£eno, emisije ogljikovega dioksida v storitvenem sektorju, vendar brez vpliva na konkuren£nost podjetij. NEVARNOSTI VIŠJIH DAVKOV Paket zelenih davkov je uveljavil vi„je obremenitve za podjetja v storitvenem in industrijskem sektorju, ki pri proizvodnji onesna ujejo zrak z ogljikovim dioksidom, kon£ni cilj ukrepa pa je bil predvsem spodbuditi ta sektor, da bi prispeval kolikor se le da k splo„nemu zni anju emisij tega plina za skupno „tiri odstotke. Toda tak„ni koraki lahko uni£ijo marsikatero podjetje, zato so morali zakonodajalci pravzaprav upo„tevati dva nasprotujo£a si cilja po eni strani so morali biti davki dovolj visoki, da so dosegli elene u£inke glede ni anja emisij, po drugi strani pa je bilo treba paziti, da dav£ne obremenitve ne bi ogrozile konkuren£nosti podjetij. Ravnovesje med tema v bistvu nasprotujo£ima si ciljema so posku„ali dose£i z vra£anjem dodatnih ** 31 dav£nih prihodkov, s postopnim pove£evanjem dav£nih stopenj, s £imer so podjetja dobila nekaj £asa, da izbolj„ajo u£inkovitost porabe energije, ter z uporabo diferenciranih dav£nih stopenj glede na porabo energije. Prvo med na„tetimi vra-£anje dav£nih prihodkov je potekalo v treh oblikah, in sicer z zni anjem obdav£itve dela, s subvencijami za ukrepe u£inkovite rabe energije in s posebnimi subvencijami za mala podjetja. Podjetja oziroma delodajalci, ki so morali sprejeti dodatne dav£ne obremenitve zaradi nove zakonodaje, pla£ujejo zaradi tega ni je prispevke za svoje delavce, deloma pa tudi za njihovo dodatno pokojninsko zavarovanje. Subvencije so bile nekoliko manj uspe„en korak danske vlade, saj so jih podjetja lahko dobivala le nekaj £asa, predvsem za investicijske projekte, svetovanje, razvoj in predstavitve ter informiranje. Za u£inkovito rabo energije je dr ava subvencionirala podjetja e od leta 1993, s sprejemom zelenega paketa pa je ta sredstva pove£ala. Toda nova liberalna vlada je decembra lani zamrznila obseg javne porabe in s tem tudi subvencije za podjetja. V dr av-nem prora£unu za leto 2002 zaradi tega ni ve£ predvidenega denarja za tovrstno pomo£ podjetjem. PRIPOROČLJIV SPORAZOM Z AGENCIJO ZA ENERGIJO Kot smo e povedali, sestavljajo paket zelenih davkov v storitvenem in industrijskem sektorju tri razli£ne finan£ne obremenitve: davek na ogljikov dioksid, davek na veplov dioksid in davek na energijo. Prvega med na„tetimi je danski parlament uvedel e leta 1993, nana„al pa se je predvsem na sektor gospodinjstev. Po sprejetju nove zakonodaje se je ta davek diferenciral glede na porabo energije v tri kategorije energetsko intenzivne procese, energetsko manj intenzivne procese in ogrevanje prostorov. Za tako razdelitev so se strokovnjaki odlo£ili ravno zato, da bi uravnote ili za elene cilje na podro£ju varstva okolja in obenem zavarovali konkuren£nost energetsko intenzivnih podjetij. Podjetja imajo tako pravico do ni je obdav£itve, £e sklenejo prostovoljni sporazum o u£inkoviti rabi energije z dansko agencijo za energijo, vendar lahko to storijo le tista iz prvih dveh kategorij. S tem se obve ejo, da bodo uvajala energetsko var£evalne ukrepe, razvijala energetski mened ment in izvajala posebne „tudije. Posamezno podjetje lahko z omenjeno agencijo sklene individualni sporazum, skupina dru b s podobnimi procesi, izdelki ali storitvami, pa lahko podpi„e skupinski dogovor. Do konca leta ** POGLEDv EVROPO 2001 je agencija sklenila 88 individualnih pogodb in tri skupinske. Sicer pa se tudi narava teh dogovorov spreminja od uvedbe zelene zakonodaje. V zadnjih dveh letih je namre£ £edalje po-membnej„i energetski mened ment, zato je bil leta 2001 tudi izdan danski standard za tovrstni mened ment, imenovan DS 2403, podoben pa je okoljskemu standardu ISO 14001 in standardu kakovosti 9001. POSTOPOMA 00 DANAŠNJE DAVČNE STOPNJE Dr ava je davek na ogljikov dioksid uvajala postopoma med letoma 1996 in 2000, s £imer so dobili industrijci dovolj £asa za izbolj„ave pri u£inkovitosti rabe energije, za morebiten prehod na nova goriva z ni jimi emisijami, za sklenitev sporazumov in podobno. Tako se je iz kategorije, v katero sodijo podjetja z energetsko intenzivnimi procesi, ki z agencijo za energijo niso sklenila sporazuma, leta 1996 v prora£un steklo po 0,67 evra na tono ogljikovega dioksida, leta 2001 pa e 3,35 evra na tono tega plina. Podjetja z energetsko intenzivnimi procesi, ki so sklenila sporazum, so v vseh „estih letih v prora£un prispevala po 0,40 evra na tono ogljikovega dioksida. Energetsko manj intenzivni procesi brez sporazuma so prinesli leta 1996 po 6,70 evra na tono omenjenega plina, leta 2001 pa 12,06. Podjetja iz enake kategorije, vendar s sklenjenim sporazumom, so pla£evala leta 1996 prav tako 6,70 evra na tono plina, lani pa se je ta znesek povi„al na 9,11. Zadnja kategorija, ki je namenjena ogrevanju prostorov, je bila za porabnike najbolj oderu„ka, saj je sleherno leto zahtevala od njih 13,40 evra na tono ogljikovega dioksida. Davek na energijo se nana„a na porabo energije za konvencionalno ogrevanje prostorov in pripravo tople vode. Tudi uvajanje te obremenitve je potekalo postopoma, in sicer v dveh fazah. V prvi fazi, ki je trajala od leta 1996 do 1998, je bila dav£na stopnja pribli no 5,5 evra/GJ, leta 1998 pa je za£el veljati tako imenovani Whitsu-nov paket, ki je do leto„njega leta postopoma po-ve£al stopnjo na 6,83 evra /GJ. Toda vse to ne velja za porabnike, ki uporabljajo za okolje prijazne vire energije, denimo, bio goriva ali obnovljive energetske vire, saj jim tega davka ni treba pla£evati. Druga£e je z davkom na veplov dioksid, ki je enak za vse vrste energije. Obra£unan je bodisi na podlagi emisij tega plina bodisi glede na njegovo vsebnost v gorivo. Tudi to pot je bilo uvajanje postopno, danes pa zna„a davek 1,34 evra na kilogram emitiranega veplovega dioksida ** •* POBB HIBOPfl A datni davek na ogljikov dioksid in davek na aveplov dioksid sta v danski proraĖun leta 1996, torej prvo leto po sprejetju zelene zakonodaje, prinesla 94 milijonov evrov, leta 2000 pa kar 325 milijonov evrov. Od tega je kajpak treba od?teti ?e posebne olaj?ave, ki jih je draava namenila podjetjem, da jih nove obremenitve ne bi vodile v propad. oziroma 2,68 evra na kilogram vepla v gorivu. Goriva, ki vsebujejo manj kot 0,05 odstotka vepla, so opro„£ena omenjenih dajatev. REZULTATI PA NISO TAKO ROŽNATI Predlani je vladna medresorska komisija ovrednotila okoljske u£inke paketa zelenih davkov in ugotovila, da bodo emisije ogljikovega dioksida do leta 2005 ni je za 3,8 odstotka, torej za 0,2 odstotka manj, kakor je sprva predvidevala. To so sicer le ocene, toda upo„tevati je treba „e, da je vlada ukinila subvencije, kar pomeni, da se bo napredovanje najbr nekoliko umirilo. Zaradi tega bo Danska vendarle „e potrebovala nove pristope, ki jo bodo popeljali do uresni£itve lastnih okoljevarstvenih ciljev in ne nazadnje tudi zahtev Kjotskega protokola. Sicer pa je ta okoljski dogovor med dr avami „e vedno negotov. Do zdaj ga je namre£ ratificiralo le malo podpisnic, glavni razlog za tak„no otepanje pa je ve£idel strah, kako bodo ukrepi za zni anje toplogrednih plinov v ozra£ju negativno vplivali na gospodarstvo in blaginjo dr av. Poleg tega imajo zadnjo besedo vendarle tiste podpisnice, ki najbolj onesna uje-jo okolje. Med njimi so zagotovo Zdru ene dr a-ve Amerike, ki pa so za zdaj zavrnile ratifikacijo iz prej omenjenih vzrokov. Simona Bandur Povzeto po Zborniku dnevov energetikov 33 BREZPOSELNOST NEKOLIKO ZRASLA Stopnja brezposelnosti v Evropski uniji se je aprila poveĖala za 0,1 odstotka, kar pomeni, da je bila 7,6-odstot-na. Nekoliko veĖ ljudi pa je bilo brez dela v Ėlanicah, ki so letos sprejele evro, in sicer 8,3 odstotka, tudi v teh draavah pa se je aprila brezposelnost poveĖala za 0,1 odstotka, poroĖa Evropski statistiĖni urad Evrostat. Letos se je delea ljudi brez zaposlitve v evroobmoĖju poveĖal za 0,3 odstotka, v celotni Uniji pa za 0,2 odstotka. Najmanj brezposelnih so imeli v Luksemburgu, in sicer le 2,2 odstotka, sledijo Avstrija s ?tirimi odstotki ter Portugalska in Irska s po 4,4 odstotki. Na vrhu lestvice je ?e vedno ©panija, kjer je bila brezposelnost aprila 11,3-od-stotna. »e primerjamo rast brezposelnosti z lanskim marcem, ugotovimo, da je ta najbolj zrasla prav v draavah, kjer je bila rast aprila letos najniaja, torej na Irskem, in sicer s 3,7 na 4,4 odstotka, v Avstriji (s 3,4 na ?tiri odstotke), na Portugalskem (s ?tirih na 4,4 odstotka) in v Luksemburgu, kjer je poskoĖila z dveh odstotkov na 2,2. V nasprotju s tem pa je brezposelnost na letni ravni upadla na Danskem, in sicer s 4,4 na ?tiri odstotke. Evrostat navaja ?e podatke za ZDA in Japonsko - v prvih so imeli aprila 6,1-, v drugi draavi pa 5,2-odsto-tno brezposelnost. (STA) VEČINA DANCEV BI RADA EVRO Delea Dancev, ki so ?e vedno prepriĖani, da mora njihova draava ostati zunaj evroobmoĖja, se Ėedalje bolj zmanj?uje. Kot je pokazala javnomnenjska raziskava Gallupovega in?tituta, kar 60 odstotkov draavljanov meni, da bi morala vlada odpraviti eno izmed ?tirih izjem Maastrichtske pogodbe, ki zagotavlja draavi nesodelovanje v Evropski monetarni uniji, 34 odstotkov ljudi pa je ?e vedno prepriĖanih, da je njihova odloĖitev na referendumu pred letom in pol, ko so zavrnili uvedbo evra, pravilna. Takrat so prepreĖili skupno valuto na njihovih tleh s 53 odstotki glasov. Sicer pa je danska vlada ?e naprej naklonjena uvedbi evra, vendar pa ?e ni doloĖila datuma, kdaj bodo draavljani spet odloĖali o tem vpra?anju. Danska sodi namreĖ med posebne Ėlanice Evropske unije, saj imajo v veĖini primerov, ki zadevajo evropska vpra?anja, glavno besedo volivci. Ti so na referendumu junija leta 1992 sprva zavrnili tudi pogodbo iz Maastrichta; z njo so se strinjali ?ele, ko je Unija draavi odobrila ?tiri izjeme - poleg podroĖja skupne valute ?e skupno obrambo, sodelovanje na podroĖju pravosodja in evropsko draavljanstvo. Gallu-pov in?titut je Dance izpra?al tudi, kaj menijo o odpravljanju preostalih izjem, in ugotovil, da je 46 odstotkov za to, da bi draava sodelovala z Unijo pri notranjih zadevah in pravosodju, 31 odstotkov pa jih je bilo proti, 53 odstotkov vpra?anih se strinja, da bi se morala Danska vkljuĖiti v skupno evropsko varnostno in obrambno politiko, nasprotno pa jih meni 28 odstotkov. (STA) ** POGLEDv EVROPO Z DOBRIMI DELAVCI USPEŠNEGA PODJETJA Uspešnost vsakega podjetja je odvisna predvsem od njegovega kadrovskega potenciala in od tega, kako ga zna preoblikovati v rezultate dela, je ena izmed osnovnih tez knjige Nade Zupan z naslovom Nagradite uspešne. Toda kako najti prave in najboljše sodelavce, kako zagotoviti njihovo uspešnost in kako jih zadržati v podjetju, so vprašanja, ki se pojavljajo v marsikateri kadrovski službi. Øe zna podjetje poiskati odgovore na navedena tri vpra„anja, je verjetnost, da bo res uspe„no, veliko ve£ja, £eprav tr ne razmere pri tem niso ravno zanemarljiv dejavnik. Tudi najbolj„i delavci in njihova marljivost ter sposobnost namre£ ne pomagajo veliko, £e kupci oziroma uporabniki storitev tega ne potrdijo. Sicer pa je, kot razlaga Nada Zupan, proces zagotavljanja uspe„nosti podjetja sklenjen krog vodje morajo najprej poiskati in privabiti £im bolj„e sodelavce ter jih ustrezno uvesti v delo. Potem si morajo prizadevati, da bodo zaposleni pri svojem delu tudi kar se le da uspe„ni, kar pomeni, da jih morajo ustrezno voditi, skrbeti za njihov nadaljnji razvoj in usposabljanje ter jih nenazadnje, kot smo e tolikokrat poudarili, tudi dobro nagraditi. Zadnji korak pri tem je le „e zagotavljanje takih delovnih razmer, da so zaposleni pripravljeni ostati v organizaciji. Tako se oblikuje neka pozitivna spirala, v kateri se sposobnosti zaposlenih in njihova uspe„nost nenehno dopolnjujejo, zaklju£uje Zupanova. POMEMBEN JE ČUSTVENI KOLIČNIK Kot smo e poudarili, je konkuren£nost organizacije precej odvisna od tega, ali ji uspe pritegniti sodelavce z ustreznimi zmo nostmi za izvajanje poslovne strategije. Zato se morajo podjetja oziroma njihova vodstva vedno potruditi, da med ponudniki izberejo res najbolj„e ljudi. Pri tem je znanih ve£ postopkov privabljanja, izbire in za- 34 poslovanja novih delovnih mo£i, v glavnem pa so odvisni od tega, koliko ustrezno usposobljenih in izobra enih ljudi je na trgu delovne sile. Toda kljub temu se v zadnjem £asu pove£uje pomen skladnosti vrednot posameznika z vrednotami podjetja, saj se tako novi sodelavec mnogo la-je prilagodi organizacijski kulturi in hitreje postane uspe„en. Tako je £ustveni koli£nik v£asih celo bolj odlo£ujo£ dejavnik pri zaposlovanju kot inteligen£ni. Poleg tega so pri izbiri novih zaposlenih zelo pomembne „e izku„nje nekdanjih zaposlenih, morda profesorjev, veliko pa pove o bodo£em sodelavcu tudi dobra beseda, ki jo predstavnik podjetja izve v neformalnih stikih. Sicer pa se pri nekaterih poklicih dogaja, da je delovne sile premalo, zato si podjetja prizadevajo svoje delavce zagotoviti e vnaprej, denimo, s „ti-pendiranjem nadarjenih „tudentov ali dijakov. V tem primeru podjetja tesno sodelujejo s „olami in fakultetami in oblikujejo lastne mre e pridobivanja kadrov. S podobnimi te avami se sre£u-jejo tudi podjetja, ki so za nove ljudi manj zanimiva, bodisi zaradi kraja, v katerem delujejo, bodisi zaradi manj„e prepoznavnosti. Tudi v tem primeru si morajo e vnaprej zagotavljati novo delovno silo ter jo „e pred zaposlitvijo spodbujati in uvajati. ZAPOSLOVANJE, KI OMOGOČA PROŽNOST PODJETJA V zadnjih letih smo bili pri£a kar velikemu preobratu v kadrovski politiki. S spremembo re ima je veliko ljudi ostalo na cesti, u£inkovitost pri delu pa je dobila v skladu s te njami podjetij po ni-anju stro„kov povsem druge dimenzije. Tako podjetja velikokrat re„ujejo vpra„anja konkuren£nosti na ra£un zmanj„evanja „tevila zaposlenih, kar ni nujno pametna odlo£itev. Pri tem se nam-re£ pojavljata dve slabosti, ki u£inke omenjenega ukrepa bistveno zmanj„ujeta. Izku„nje z manj„a-njem „tevila zaposlenih namre£ ka ejo, da tem ukrepom le redko sledi tudi reorganizacija podjetja in spremembe v na£inu vodenja, ki bi bile morda veliko pomembnej„e za zagotavljanje dol-goro£ne uspe„nosti podjetja. Druga slabost pa se poka e pri vedenju tistih, ki ostanejo zaposleni. Med njimi se razvije neke vrste u£inek pre ivetja, ki zmanj„uje njihovo zavzetost, inovativnost in nagnjenost k tveganju, s tem pa tudi konkuren£nost podjetja. Slovenska podjetja, ki so v za£etku devetdesetih let posku„ala re„iti nekdanjo neu£inkovito kadrovsko politiko, so se prav tako zatekla k zmanj-„evanju „tevila svojih delavcev, vendar so pri tem uporabljala predvsem mehkej„e metode, kot je, denimo, pred£asno upokojevanje. Tako so sicer dosegla svoj cilj, vendar pa so pri tem vsaj neka- •* POGLEDv EVROPO tera pozabila na naslednji korak iskanje notranjih rezerv in prerazporejanje. KAKO ZAGOTOVITI USPEŠNOST ZAPOSLENIH? Ko je delavec zaposlen, je podjetje vendarle „ele na za£etku poti. Ne glede na to, kak„na je raven njegovega znanja in drugih zmo nosti, vendarle vsakdo potrebuje £as, da spozna novo okolje in na£in dela ter se nanju navadi. Zato je dobro, da imajo podjetja pripravljen poseben program prilagajanja, ki bo novincu £imprej pokazal, kaj pri-£akujejo od njega in kak„na bodo njegova vsakdanja opravila. Zato zlasti uspe„na podjetja veliko pozornosti namenjajo programom uvajanja, predvsem ko zaposlujejo mlade ljudi, ki „e nimajo delovnih izku„enj. Øas trajanja in na£ini spoznavanja so razli£ni, organizacije jih praviloma prilagajajo zna£ilnostim dela in sposobnostim novinca. Naslednji, a prav tako pomemben, £e ne celo najpomembnej„i korak, je zagotavljanje uspe„no-sti zaposlenega in skrb, da je na delovnem mestu zadovoljen, saj tako najlaje izpolnjuje vsakodnevne naloge. Sodelavci, ki so zelo sposobni, so resda zelo pomembni za podjetje, vendar pa kljub temu niso zadosten pogoj za doseganje us-pe„nosti. Dober primer za to je, denimo, „portno mo„tvo, sestavljeno iz dragih in vrhunskih igralcev £e niso dovolj zavzeti in £e se morejo vklju-£iti v timsko delo, jim njihov talent bore malo pomaga, saj zasledujejo vsak svoj cilj, mo„tvo pa na ta ra£un „e zdale£ ni uspe„no. VODJA SPODBUJA Da bo podjetje torej zares uspe„no, je klju£nega pomena, da znajo sodelavci £im bolje izrabiti svoje sposobnosti pri izvajanju nalog, pri tem pa ima vsekakor odlo£ilno vlogo vodja. Slednji mora dobro poznati vizije in cilje podjetja ter na podlagi tega organizirati delo in spodbujati sodelavce h kar se le da dobrim rezultatom, zato jih mora kajpak tudi zelo dobro poznati. Dober vodja bo sodelavcu dodelil tak„no mesto in vlogo, da bo lahko uveljavil svoje prednosti, trdi Nada Zupan, hkrati pa mu bo pomagal odpravljati svoje slabosti in razvijal mo nosti za njegovo napredovanje. Zaradi razlik med posamezniki seveda ni nekega recepta, kako to dose£i, zato mora vodja na£ine motiviranja prilagoditi tako sodelavcem kot tudi razmeram, v katerih delajo. J. R. Hackman in G. R. Oldham sta kljub tej tezi v svoji knjig z naslovom Motivation through the Design of Work vendarle izpostavila osnovnih pet zna£ilnosti, ki vplivajo na ustvarjanje notranje motivacije. Kot prvi£ na„tevata raznovr- ** POGLEDv EVROPO med zaposlovanjem nove delovne sile in uspe?nostjo podjetja bi lahko napolnili ?e veliko vrstic, saj je od podjetja do podjetja odvisno, kako sledi temu cilju. A vendarle vsaj v osnovi velja, da se morajo zaposleni poĖutiti kot del organizacije, tako v smislu njihovega Ėustvenega koliĖnika kot tudi v smislu zadovoljstva na delovnem mestu, ki pa ni nujno povezano le z dobrim plaĖilom. stnost znanj in spretnosti, ki so potrebne za neko nalogo, pod drugi£ celovitost nalog, tretji£ oceno, kako pomembne so te naloge za podjetje oziroma dru bo, £etrti£ samostojnost pri delu in kot zadnji£ povratne informacije o opravljenem delu. Teh pet zna£ilnosti ustvarja po mnenju omenjenih avtorjev klju£na psiholo„ka stanja, ki vodijo k notranji motivaciji, zadovoljstvu pri delu in visoki storilnosti, saj se delavcem zdi vredno vlo iti trud v vsako nalogo. Zanje sprejemajo do-lo£ene odgovornosti, poleg tega pa so seznanjeni tudi s svojimi rezultati, kar je prav tako zelo spodbudno. PSIHOLO©KA POGODBA V zadnjih letih se v povezavi z motiviranostjo zaposlenih pojavlja tudi poseben pojem psiholo-„ka pogodba. Ta ni nikjer zapisana, vanjo pa so vklju£eni materialni in nematerialni dejavniki, ki spodbujajo zaposlene k u£inkovitosti in v veliki meri vplivajo na to, kaj bodo pripravljeni dajati podjetju in kaj bodo pri£akovali v zameno za svoj trud. Posameznik goji namre£ razli£na pri£akovanja o tem, kaj mu mora delodajalec ponuditi v zameno, odvisna pa so predvsem od njegovih vrednot, potreb, elja in mo nosti, zato lahko razli£ni ljudje povsem razli£no dojemajo ponudbo in zahteve delodajalca. Razumljivo je, da je vsakomur zelo pomembna dobra pla£a, toda takoj za njo se na lestvici uvr„£a priznanje za dobro opravljeno delo, ki pa ni nujno prav v obliki finan£nega vlo ka, ampak je marsikomu ustna ** pohvala nadrejenih ali naro£nikov prav tako pomembna in nadaljnja spodbuda za delo. Naslednji pomembni dejavniki so zanimivo delo, dobre delovne razmere in dobri sodelavci, temu pa sledijo mo nosti za napredovanje in osebni razvoj. Zlasti v sodobnih podjetjih je zelo pomembno nadaljnje usposabljanje in pripravljenost organizacije, da omogo£a svojim delavcem mo-nost za dodatno izobra evanje. Vse te prednosti sodijo v omenjeno psiholo„ko pogodbo in £e bo zaposleni ocenil, da je bila prekr„ena, bo njegova motiviranost kaj hitro upadla, na delovnem mestu bo £edalje bolj nezadovoljen, pove£ala se bo njegova odsotnost z delovnega mesta in podobno. Psiholo„ka pogodba ima torej veliko ve£jo vlogo kot meni marsikdo, zato bi ji moralo vodstvo podjetja posve£ati ve£ pozornosti, ne pa zaposlene zgolj opozarjati na njihove naloge in svariti, kaj bo, £e jih ne bodo izpolnili v skladu s pri£akovanji. Simona Bandur Povzeto po knjigi Nade Zupan Nagradite uspešne OBRESTNE MERE ZA ZDAJ ©E NESPREMENJENE Evropska centralna banka (ECB) se je odloĖila, da pred avgustom ne bo spreminjala obrestnih mer, kar pomeni, da slednja ?e vedno ostaja na 3,25 odstotka. K ohranjanju obrestne mere je najveĖ prispeval predvsem podatek, da se stopnja inflacije maja v dvanajstih draavah Evropske unije spustila na dva odstotka, aprila pa je ?e zna?ala 2,4 odstotka. Poleg tega se je v zadnjih mesecih nekoliko okrepil tudi evro, kar je ?e dodaten razlog za tak?no odloĖitev ECB. Omenjena banka je te mere nazadnje spreminjala novembra lani - takrat jo je ae ĖetrtiĖ v enem letu zniaala za pol odstotne toĖke na dana?njo raven. Podobno so se za ohranitev obrestne mere odloĖili tudi na Angle?ki centralni banki. (STA) OBETAVNA GOSPODARSKA RAST V prvem leto?njem Ėetrtletju so v pri ?vicarskem gospodarskem ministrstvu izraĖunali 0,7-odstotno gospodarsko rast, h kateri naj bi najveĖ prispevali predvsem vi?ji draavna in zasebna potro?nja. Po priĖakovanjih ministrstva naj bi se ta rast ?e vzpenjala in tako naj bi v ©vici ob polletju dosegli ?e bolj?e rezultate. Samo aprila naj bi za 1,3 odstotka zrasel bruto domaĖi proizvod, inflacija naj bi bila le odstotna, brezposelnost pa 2,2-odstotna. (STA) nadaljevanje s str. 28 tno neusklajeno kri anje energetskega in naravovarstvenega interesa. Marko Simič (Agencija za okolje) je poudaril potrebo po rangiranju vseh lokacij in potrebo po izdelavi celovite presoje vpliva na okolje. Poudaril je tudi, da je „tudija ranljivosti prostora, ki jo je izdelal IRET, pomanjkljivo obdelana na podro£ju habita-tov. Mojca Golobic (Urbanisti£ni in„ti-tut) je povedala, da je bila „tudija ranljivosti prostora in izbira najpri-mernej„ih lokacij izdelana po multi-kriterialnem principu, torej ob upo„-tevanju ve£ okoljskih in energetskih vidikov. Na podro£ju habitatov so bili upo„tevani vsi relevantni podatki, ki obstajajo za obmo£je Primorske. Dr. Miha Tomšič (Slovenski E-fo-rum) je tudi pohvalil izvedbo delavnice in poudaril, da mora biti energija iz obnovljivih virov pravilno vrednotena. Menil je, da cene, ki jih je v sklepu o cenah sprejela vlada, ne odra ajo dejanske vrednosti energije posameznega obnovljivega vira, tem-ve£ sledijo principu ustvarjanja fi-nan£nih pogojev za investiranje v projekte. Miroslav Geržina (KSD Ajdov„£i-na) je menil, da je primerno na£rto-vati gradnjo vetrnih elektrarn na Nanosu, poudaril pa je tudi potrebo po izkori„£anju lesne biomase, saj se planota nekontrolirano zara„£a in izgublja prvotni videz. Andrej Klemene (Slovenski E-fo-rum) je glede predloga Franka Nemca o podpori pri uvrstitvi omenjenih lokacij v spremenjen republi„ki prostorski plan menil, da se s tem re„uje le en, vendar pa zelo pomemben vidik problema. Poudaril je tudi, da se nam v Sloveniji vse preve£krat dogaja, da se nerazre„ena vpra„anja programov in politik lomijo na ple£ih investitorjev. Aleš Kregar (Eles) je podprl predlog, da se vse potencialne lokacije uvrstijo v republi„ki prostorski plan ob do-lo£itvi pogojev, ki jih morajo izpolnjevati. Poudaril je problematiko pri uvr„£anju vseh linijskih energetskih objektov v prostor. Cveto Kosec (Urad za energetiko) se je vpra„al, ali so sploh mogo£i kompromisi med energetskimi objekti in okoljevarstvenimi zahtevami, saj prakti£no ni mogo£e dobiti dovoljenja za gradnjo nobenega. Dr. Jože Rakovec (Fakulteta za matematiko in fiziko) je menil, da so kompromisi potrebni. Pri vetrni energiji gre za £ist in obnovljiv vir energije, zato je treba najti za njihovo ume„£anje v prostor sprejemljive naravovarstvene pogoje. Lojze Subic (APE) je ocenil, da „tu-dija IREET-a prezgodaj zmanj„uje „tevilo obravnavanih lokacij na samo dve. Multikriterialni pristop zamegljuje sliko s tem, ko upo„teva energetske kriterije skupaj z osrednjo okoljsko problematiko. Franc Beravs (Agencija za u£inkovi-to rabo energije) je menil, da je zasebna pobuda za gradnjo vetrnih elek- o slovenski zakonodaji je za proizvodne objekte, veĖje od deset megavatov, uvrstitev v republi?ki prostorski plan temelj za zaĖetek postopkov pri pridobivanju konkretnih soglasij uporabnikov prostora za lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Sama uvrstitev v prostorski plan ?e zdaleĖ ne pomeni zgraditve objektov, temveĖ potencialnemu investitorju ?ele omogoĖa zaĖetek resnej?ih ekonomskih in prostorskih analiz, ob upo?tevanju omejitev in pogojev lokalnih skupnosti in vseh drugih uporabnikov prostora in pristojnih ustanov. Ob identificiranju podrobnej?e problemati- ke na razliĖnih ravneh priprave projekta je seveda ?ele mogoĖe izdelati tudi potrebne podrobnej?e okoljske analize za posamezne mikrolokacije. Kako je z dokonĖno izvedljivostjo projektov, naj bi ugotovili z nadaljnjimi aktivnosti na tem podroĖju, ob sodelovanju lokalnih skupnosti, krajevnega gospodarstva, nevladnih organizacij in pristojnih organov ministrstev. trarn na„la dr avo na tem podro£ju povsem nepripravljeno, da bi bila sposobna postaviti povsem jasne in konkretne zahteve. Zgraditev obnovljivih virov energije v Sloveniji je potrebna zaradi zmanj„evanja emisij ogljikovega dioksida, £e tega ne bomo dosegli, bomo pla£evali penale. Poudaril je tudi dejstvo, da poraba elektri£ne energije nara„£a kljub ukrepom u£inkovite rabe in da je treba to upo„tevati pri na£rtovanju prihodnjega razvoja. Marko SimiĖ (Agencija za okolje) na£eloma ni nasprotoval gradnji vetrnih elektrarn na obmo£jih, ki nimajo izrazitih naravnih vrednot. Poudaril je tudi, da stali„£e njihovega urada ni vedno negativno in da pri vrsti projektov niso postavili po-membnej„ih omejitev. Mag. Djani BreĖeviĖ (IREET) je povedal, da je „tudija ranljivosti prostora dala „ir„i pogled dr ave na gradnjo vetrnih elektrarn. Upo„tevani so bili tako potencial vetra, energetski vidiki, dostopnost lokacij kakor tudi okoljski vidiki. Predlagani izbor Go-li£a in Koko„i, kot najbolj primernih lokacij, je rezultat vseh ocen. 'tudija je zainteresiranim na razpolago. Franko Nemac (APE) je ponovno poudaril, da bi bilo primerno na£el-no podpreti uvrstitev vseh predlaganih lokacij v republi„ki prostorski plan. Øe gre za konfliktnost predlaganih objektov, je ta samo v odnosu do varovanja narave. Potrebnih popisov in „tudij pa za zdaj nimamo. Drugi parametri, kot so hitrosti vetra, energetski vidik, dostopnost lokacij, vklju£evanje v omre je itd., niso stvar presoje dr ave, temve£ investitorjev. Dr ava je dolo£ila ceno kWh in obvezen odkup elektri£ne energije. Øe za investitorje pod temi pogoji posamezna lokacija ne bo sprejemljiva, do gradnje ne bo pri„lo. Dr ava mora zato tudi na podro£ju ume„£anja objektov v prostor dolo£i-ti konkretne pogoje in ne le na£el-nih. V zadnjem delu zanimive razprave so bile posebej poudarjene naslednje misli: v ospredju na„ih prizadevanj mora biti £lovek, kar narekuje potrebo po kakovostnem razvoju; naravo smo dol ni varovati zaradi nas samih; na energetsko izrabo vetra na Primorskem bi morali gledati v povezavi z lastnim znanjem itd. MIRO JAKOMIN 37 nas gost: dr. Tomaž Štokelj Zaposlitev, ki ne pozna delovnega »asa SreĖa? ga in nate naredi izjemen vtis. Velike modre oĖi, vsebina in naglica, to je dr. Tomaa ©tokelj. S 34 leti izvr?ni direktor sektorja traenja v Holdingu Slovenske elektrarne. Bil je med tistimi, ki je od zaĖetka snoval holdingovo vsebino dela, sektor traenja, kupoprodajne pogodbe, nakup in prodajo elektrike doma in v tujini. Sprejel je izziv, ki ga zdaj vsak dan okupira od jutra do no-Ėi, vsak dan od Nove Gorice do Ljubljane, vmes pa ?e v tujini. I 38 skala sem vas prej?nji teden, bili ste v ©vici, ta teden ste bili v Angliji, koliko sedite na delovnem mestu? Prav te zadnje tedne sem nekoliko ve£ v tujini. Ugotovil sem, da moram ve£ operativnega dela razdeliti med sodelavce, sam pa moram poskrbeti za strate„ke naloge sektorja.’ Naj vas vpra?am natanĖneje, koliko ste doma v Novi Gorici, glede na to, da se vsak dan vozite iz Nove Gorice v Ljubljano? Je dvesto kilometrov voanje na dan za vas napor? Od doma odhajam okrog sedme ure in se vra£am med sedmo in deseto zve£er. Pred sedmo uro zve£er me skoraj nikoli ni doma. Vo nja me ne obremenjuje. Zjutraj na poti v Ljubljano raz£istim ideje, v avtu imam in„talacije za telefon, ki v£asih deluje vso pot. Dajem napotke sodelavcem, sodelujem s poslovnimi partnerji, urejam stvari. Tako prakti£no za-£nem delati, ko se usedem v avto. Øe se vra£am do sedme zve£er, kaj podobnega postorim tudi na poti domov. Ker imam £asa za premislek bolj malo, mi je dosti zamisli za strate„ke odlo£itve padlo prav v avtu. En dan v tednu se navadno odre£em delu na sede u holdinga in delam v pisarni poslovne enote HSE v Novi Gorici.’ Podobno razdaljo ste premagovali tudi pred tem delom na HSE. Kakšno je bilo vase delo na Fakulteti za elektrotehniko? Na Fakulteto za elektrotehniko sem se vpisal leta 1989 kot „tipendist So-„kih elektrarn, kjer sem po diplomi za£el pripravni„tvo. Kot absolvent sem si vzel dve leti akademske prostosti in se posvetil kajaka„tvu in raf-tingu. Zatem sem vpisal magisterij in kot nadaljevanje doktorat. Oboje sem delal kot mladi raziskovalec, zaposlen v industriji. Tri dni na teden sem delal na fakulteti in dva dni na So„kih elektrarnah, kar mi je omo-go£ilo, da sem imel stik tako z znanstvenim delom kot s prakso v podjetju. Na fakulteti sem delal na projektih, ki so pokrivali potrebe So„kih elektrarn. Pri SENG-u pa sem bil v oddelku za razvoj in gradnjo elektrarn. Predvsem me je zanimala optimizacija obratovanja elektrarn. Doktorsko disertacijo sem zagovarjal na temo kratkoro£nega na£rtovanja obratovanja HE v tr nih razmerah. Moj mentor je bil dr. Ferdinand Gubina in somentor dr. Robert Golob. Na fakulteti delam v manj„em obsegu „e zdaj, £eprav mi £asa primanjkuje. Za ta namen izkoristim predvsem ve£ere in v£asih tudi konce tedna.’ Delo na HSE za večino vodilnih nima delovnega časa. Zakaj? Precej sodelavcev ima podoben delovni £as kot jaz. Ve£ina na holdingu pa dela ve£ kot osem ur na dan. Ustanovitev in zagon dela holdinga smo si vsi zaposleni zastavili kot skupen projekt, za katerega smo delavci pripravljeni rtvovati nekaj ve£. Sedaj po uspe„nem za£etku delovanja HSE nekateri mislijo, kot da je tempo popustil. Dela pa je toliko, da ga opravlja„ tudi ob koncih tedna. Pol leta nekako zdr i„ tak tempo, potem pa za£ne„ malo selekcionirati delo po pomembnosti. Tak tempo postane iz£rpavajo£ in ne omogo£a niti izrabe dopusta.’ Kako imate organiziran vaš sektor trženja in kje ste dobili kader? Sektor tr enja HSE deluje na ve£ lokacijah. Obstaja njegova organizacijska in lokacijska razdelitev. Trenutno nas je v njem 15 zaposlenih in delamo na treh lokacijah. V Ljubljani je oddelek za portfelske analize in analize tveganja, pridru ili pa se jim bodo tudi trgovci za trgovanje na organiziranih trgih. Oddelek za prodajo in nakup na podlagi dolgoro£nih pogodb na doma£em trgu in slu ba za obra£un sta v Velenju, v Novi Gorici pa je oddelek za prodajo in nakup na podlagi dolgoro£nih pogodb na tujih trgih. Trenutno poteka trgovanje na organiziranih trgih delno v Velenju in delno v Novi Gorici. Ra£unamo, da se bomo v sektorju do konca leta „e dodatno kadrovsko okrepili. Ob-stoje£i kader je pri„el v ve£ini iz odvisnih dru b in nekaj s fakultete. Z dogovorom za kader iz Elesa nismo bili uspe„ni, tako da bomo morali manjkajo£e kadre poiskati na odprtem trgu delovne sile. Za delo v na„em sektorju je treba dobro poznati elektroenergetski sistem in osnove trgovanja. Ker je trgovanje z elektri£no energijo uvedeno na novo, delavcev z izku-„njami ni veliko na trgu.’ Kje ste sami pridobivali izkušnje s trženjem, glede na to, da ste doktor elektrotehnike in da je bilo vse vaše dosedanje delo povezano s tehniko? Teoreti£no e na Fakulteti za elektrotehniko, kjer sem sodeloval z dr. Dr. Tomaž Stokelj Robertom Golobom. On je bil takrat vodja pogajalske skupine za po-dro£je energetike za pridru itev k Evropski uniji in pozneje vodja projekta analize konkuren£nosti slovenskih proizvajalcev elektri£ne energije ter dr avni sekretar za energetiko. S trgom je bil povezan tudi moj doktorat. Poleg tega sem bil v okviru doktorskega „tudija na Finskem in Nor-ve„kem, kjer sem spoznaval njihove trge z elektri£no energijo. Trg je postal nekaj novega v energetskem sektorju, ki je imel dotlej dolo£eno vztrajnost in so se spremembe dogajale po£asneje kakor drugje. Uvedba energetskega trga je bila prilo nost za ljudi z novimi zamislimi in mo nost za sprejetje izziva. Tega nisem elel zamuditi.’ Kakšna je primerjava med delom na fakulteti in v holdingu? Vsako delo ima svoj £ar. Za zdaj vidim ve£ji izziv tu na HSE. Vse delo je bilo treba postaviti na novo tako v holdingu kot v sistemu in rezultati dela so e vidni. Fakulteta je zanimiva z druge strani. Raziskovalno delo, nova znanja in spoznanja, delo s „tu-denti so veliko zadovoljstvo. Za zdaj mislim, da „e ni pri„el £as za mojo docenturo.’ Kakšno je po vaših spoznanjih poznavanje trgovanja v elektro- gospodarskih druabah in pri porabnikih elektriĖne energije? Zagotovo je HSE gonilna sila, ki or-je ledino na tem podro£ju. Dobro so se zna„la na trgu tudi nekatera distribucijska podjetja, medtem ko pa je znanje upravi£enih odjemalcev ve£i-noma slab„e. Redki so dobro pripravljeni na spremembe. Dosti podjetij ni imelo razvitega sektorja energetike, nekateri so v izobra e-vanje o trgovanju vlo ili ve£, drugi manj. V HSE imamo vizijo, da bi holding izobra eval svoje kupce, jim pomagal priti do ugodnih cen z razli-£nimi mo nostmi prilagajanja odje-ma.’ Je primerjava s tujimi partnerji z dalj?o trgovsko tradicijo mogoĖa? V tujini se sre£ujemo z velikimi trgovci, ki dobro poznajo vse podrobnosti svojega posla. To so podjetja s 50 do 100 zaposlenimi v sektorju trgovanja s „tiri- do petletnimi izku-„njami pri trgovanju z elektri£no energijo. Na„i najpomembnej„i partnerji so E&T in APT iz Avstrije, „vicarski ATEL in EGL, £e„ki Entra-de, Sempra iz Londona, italijanski DALMINE in nem„ki Eon. Na do-ma£em trgu pa je to Entrade za trgovanje energije prednostnega dis-pe£iranja. Pojavljajo pa se tudi manj-„i doma£i trgovci, ki so agresivni in ho£ejo dobiti svoj tr ni dele .’ Spoznali ste naĖine poslovanja z domaĖimi in tujimi partnerji. »emu dajejo tuji poslovni partnerji prednost? Veliki trgovci dajejo prednost dol-goro£nemu po„tenemu poslovanju in ne kratkoro£nim dobi£kom. Po-membnej„e jim je dolgoro£no korektno sodelovanje. V stiski si ti partnerji pomagajo. To se je videlo tudi v na„em primeru v za£etku leta ob izpadu Nuklearne elektrarne Kr„ko. Veliki trgovci so ostali s ponujeno ceno za elektri£no energijo v normalnih mejah, drugi pa so sku„ali izkoristiti na„e pomanjkanje elektri£ne energije. Kratkoro£no trgovanje poteka ve£inoma po telefonu. Kar re-£e„, dr i, pozneje to le potrdi„ po faksu. Øe enkrat, dvakrat ne dr i, nih-£e ve£ ne posluje s tabo. HSE se je izkazal kot korekten poslovni partner in vsak mesec dobivamo nove poslovne partnerje, ki so pripravljeni na poslovanje z nami brez posebnih ban£nih garancij.’ Glede na razmere na evropskem energetskem trgu in cene na njem, kakšna je prihodnost pri nas proizvedene kWh? Bo naša električna energija konkurenčna tuji? Poceni elektri£na energija v Evropi je na severu, draga v Italiji, Slovenija je nekje vmes. Slovenija nima naravnih danosti, da bi proizvajala poceni elektriko. Na evropskem trgu krojijo ceno elektri-£ni energiji francoske nuklearke. Omejitve pa so prenosne povezave med Francijo in Nem£ijo. Kadar imajo Francozi te ave v svojih objektih, cene na evropskem trgu posko£ijo. Nem£ija in 'vica imajo vertikalno integrirane elektroenergetske sisteme, v katerih je vse od proizvodnje do distribucije. V teh sistemih si pomagajo tako, da ni ajo ceno na trgu na veliko in ustvarjajo svoje mar e na trgu na drobno. S tem „£itijo svojo proizvodnjo. Tak princip za„£ite doma£ega trga bi bil smotrn tudi v Sloveniji. Tudi v tujini trenutno cene kWh ne pokrivajo vseh stro„kov, ker je elektri£ne energije dovolj. Ko se bodo prese ki porabili, na primer z zapiranjem nukleark v Nem£iji in bo poraba toliko narasla, bo treba zgraditi nove zmogljivosti in dvigniti ceno. Trenutno so ekolo„ko in ekonomsko sprejemljive edino termoelektrarne na plin, in „e to v veliki meri s soproizvodnjo toplote.’ Vidite v HSE še stroškovne rezerve v vaših družbah in kje? fie zdaj dosti delamo na racionalizaciji poslovanja dru b HSE in to bomo zagotovo nadaljevali.’ Je vpliv države na vaše poslovanje še vedno velik, ne nazadnje je predsednik nadzornega sveta HSE državni sekretar za energetiko? Za Holding Slovenske elektrarne bi bila koristna £im hitrej„a privatizacija s sve im kapitalom, kar bi omogo£ilo holdingu, da se pri vseh odlo£itvah obna„a tr no. Po drugi strani, pa je HSE zelo pomemben akter na trgu, ki mora razumljivo skrbeti tudi za pravilno delovanje trga, in je zato te ko pri-£akovati, da se bo dr ava v bli nji prihodnosti odrekla ve£inskemu dele u.’ Ostaja nama še vaš »prosti čas«, greste kdaj na brzice Soče? Øe mi le £as dopu„£a, grem veslat na So£o. Ob koncih tedna pa elim eni in 16-mese£ni h£erki kar se da nadomestiti pove£ini celotedenski izostanek od doma. Skupaj gremo kolesarit, opravimo hi„na in gospodinjska dela, ob£asno skuham enostavneje jedi, zahtevnej„e pa prepustim eni.’ MINKA SKUBIC 39 s seminarja o cenovnih smernicah Pomemben del odlo»anja prehaja Energetska zakonodaja in dinamiĖni proces odpiranja trga z elektriĖno energijo v Sloveniji narekujeta tudi spremembe na podroĖju reguliranih dejavnosti. Agencija za energijo je 6. junija 2002 v Hotelu Habakuk v Mariboru pripravila seminar o smernicah za oblikovanje cen za uporabo elektroenergetskih om-reaij. Na njem je sodelovalo preko osemdeset udeleaencev, predvsem vodstvenih delavcev in neposrednih izvajalcev iz reguliranih podjetij elektroprenosne in distribucijske dejavnosti, pa tudi iz druab, ki sodijo med najveĖje porabnike elektriĖne energije v Sloveniji. NaG so dr ko a strokovnem sre£anju so dr. Robert Golob, prof. dr. Joae Koprivnikar, Konstantin Petrov, mag. Marko SenĖar in drugi ugledni strokovnjaki predstavili cilje in metodologije za vzpostavitev ekonomskega nadzora reguliranih podjetij. Metodolo-„ki pristopi in izbor kriterijev za ugo- tavljanje upravi£enosti stro„kov so namre£ klju£ne dileme pri dolo£anju cen za uporabo elektroenergetskih omre ij. Poleg tega so predstavili tudi proces reguliranja, stali„£a in usmeritve Agencije za energijo za prvo regulativno obdobje ter izhodi„£a pri izvajanju lo£itve dejavnosti, ka- kor jih predvideva energetski zakon. Predstavniki Agencije za energijo so udele encem predstavili razmere na podro£ju ekonomskega nadzora v £a-su delnega odprtja trga, pojasnili na-£in reguliranja gospodarskih javnih slu b, kamor sodi tudi distribucija elektri£ne energije, in temelje regula-tivnega okvira, ki ga uporabljamo v Sloveniji. O izku„njah na podro£ju reguliranja trga z elektri£no energijo v Evropi je udele encem spregovoril dr. Konstantin Petrov iz Nem£ije. Kot so ob tej prilo nosti pojasnili na novinarski konferenci, si Agencija za energijo eli sodelovanje in konstruktivni dialog z reguliranimi podjetji oziroma distributerji elektri£ne energije, saj se zaveda, da je stabilna politika cen tako v interesu distributerjev kot tudi odjemalcev elektri£ne energije. Seminar je bil za slednje prilo nost, da spoznajo na£in oziroma proces uvajanja tr nih pravil in nadzora stro„kov podjetjem, ki izvajajo monopolne dejavnosti. Konec maja so za£ele veljati spremembe in dopolnitve Pravilnika o dolo£itvi cen za uporabo elektroenergetskih omre ij in kriterijev za upra-vi£enost stro„kov, ki jih je s soglasjem vlade predlagala agencija. Naj-pomembnej„a sprememba prina„a delitev upravi£enih odjemalcev elek-tri£ne energije na visoki napetosti v dve odjemni skupini, in sicer na tiste s porabo od 2.500 do 6.000 obratovalnih ur na leto in drugo, v kateri so odjemalci z letno porabo nad 6.000 obratovalnih ur. V drugi odjemni skupini so ve£inoma odjemalci s tako 40 Na seminarju o smernicah za oblikovanje cen za uporabo elektroenergetskih omreaij v Mariboru je sodelovalo preko osemdeset udeleaencev. Velik odziv je presegel priĖakovanja predstavnikov Agencije za energijo. zanimivosti pravilnik o doloĖitvi cen za uporabo elektroenergetskih omreaij in kriterijev za upraviĖenost stro?kov doslej ni doloĖal obraĖunavanja uporabe prenosnega omreaja pri trgovanju z elektriĖno energijo Ėez draavno mejo. Z dopolnitvami pravilnika so doloĖili tudi cene za Ėezmejno trgovanje v letu 2002. Pravilnik uvaja enaka pravila, kot veljajo za draave Evropske unije, pa tudi cene za uporabo prenosnega omreaja so podobne kot v teh draavah. reko£ neprekinjenim in po koli£ini zelo enakomernim odjemom, ki porabijo skoraj £etrtino potrebne elek-tri£ne energije. Delitev upravi£enih odjemalcev, ki si lahko sami izbirajo dobavitelja elek-tri£ne energije, v dve novi odjemni skupini z razli£nima cenikoma, naj bi odjemalce usmerjala k optimalni izkori„£enosti elektroenergetskih naprav in storitev. Prilagajanje odjema potrebam in izkori„£enosti elektroenergetskega sistema se pri odjemalcih iz teh skupin namre£ izvaja na razli-£en na£in. Novi cenik uvaja spodbudo za odjemalce v skupini z ve£jim odjemom. Kot je na novinarski konferenci povedal dr. Robert Golob, dr avni sekretar za energetiko, je velik odziv udele encev na seminarju pokazal, da so se akterji na trgu z elektri£no energijo za£eli zavedati, da se mesto odlo£anja, ki je bilo doslej bolj ali manj skoncentrirano na Uradu za energetiko, sedaj prena„a iz vladnih in„titucij na Agencijo za energijo kot neodvisno ustanovo (glede regulirane dejavnosti). Seminar o smernicah za oblikovanje cen elektroenerget- skih omre ij je „e posebej koristen v £asu, ko se slovenska energetika pripravlja na popolno odprtje trga z elektri£no energijo in na vstop tuje konkurence s 1. januarjem 2003. Pri tem je seveda zelo pomembno vpra-„anje, pod kak„nimi pravili in pogoji (ekonomskimi, finan£nimi in drugimi) se bo za£el in nadaljeval ta proces. In ravno na tem podro£ju je zelo pomembna vloga Agencije za energijo in bo tudi v prihodnjem obdobju klju£nega pomena. Kot e re-£eno, se Urad za energetiko vse bolj umika iz ozkega dolo£anja cen za uporabo elektri£nih omre ij in to vlogo prepu„£a Agenciji za energijo. Vendar pa „e naprej ostajajo izklju-£no v pristojnosti vlade tisti dodatki k ceni za uporabo omre ja, ki se na-na„ajo na spodbude za obnovljive vire energije, prednostno dispe£iranje, financiranje in„titucij, ki so potrebne za delovanje trga in drugo. O tem vlada sprejema odlo£itve na predlog ministrstva, pristojnega za energetiko. MIRO JAKOMIN DELUJE TUDI DRUGI TEMELINOV REAKTOR V zadnjih dneh maja je vendarle zaĖel delovati ?e drugi reaktor Ėe?ke jedrske elektrarne Teme-lin. Prvi reaktor omenjene elektrarne sicer deluje ae od oktobra leta 2000 in je do danes proizvedel pribliano 1000 MW elektriĖne energije, dovoljenje za zagon drugega pa je Ėe?ki urad za jedrsko varnost izdal ?ele pred kratkim. Tudi zaĖe-tek delovanja tega reaktorja je povzroĖil ?tevilna nasprotovanja, zlasti iz NemĖije in Avstrije, kjer ae nekaj Ėasa zahtevajo ustavitev elektrarne, predvsem zaradi slabih varnostnih ukrepov. (STA) RATIFICIRALI KJOTSKI PROTOKOL Japonski parlament je v prvih dneh junija sprejel zakonodajo, ki omogoĖa vladi ratifikacijo Kjotskega protokola o ukrepih za zmanj?anje emisij toplogrednih plinov. Takoj potem je dr-aava tudi sprejela zahteve omenjenega protokola in jih poslala na sedea Organizacije zdruae-nih narodov v New Yorku. Japonska je odgovorna za 8,5 odstotka skupnih emisij ?kodljivih plinov, njena ratifikacija pa je med kljuĖnimi za uveljavitev protokola — z njim se je ta draava namreĖ zavezala, da bo za ?est odstotkov zmanj?ala emisije. Sicer pa je ta protokol, ki je nastal leta 1997 prav v tej draavi, prva svetovna pogodba o zmanj?evanju emisij plinov, ki povzroĖajo pojav tople grede. Podpisnice so se z njim zavezale, da bodo do leta 2012 v primerjavi z letom 1990 za 5,2 odstotka zmanj?ale raven ?kodljivih plinov v ozraĖju. Protokol bo za-Ėel veljati ?ele, ko ga bo ratificiralo 55 draav, ki proizvedejo 55 odstotkov ogljikovega dioksida na svetu. Toda do zdaj je to storilo le malo podpisnic — ratificirati ga namreĖ mora ?e 39 dr-aav, kar pomeni, da protokol najbra ?e ne bo veljal avgusta, ko bo v Johannesburgu svetovni vrh o trajnostnem razvoju. Med najveĖjimi nasprotnicami uresniĖevanje teh zahtev so ZDA, ki proizvedejo kar 35 odstotkov tovrstnih plinov. »e bi upo?tevale svoj del protokola, bi morale emisije toplogrednih plinov zmanj?ati za sedem odstotkov, toda ame-ri?ki vrh je tako zahtevo razumel kot nepo?teno do domaĖega gospodarstva, zato je odstopil od nje in predstavil svetu svoj naĖrt. Da Kjotskega protokola ?e ne bo ratificirala, se je odloĖila tudi Avstralija, kot razlog pa so predstavniki njene vlade navedli, da tega ne bo storila, dokler ga ne bodo spo?tovale tudi ZDA in draave v razvoju. Po besedah predsednika avstralske vlade Johna Howarda bi ratifikacija namreĖ moĖno omejila njihovo gospodarstvo, zlasti industrijo. (STA) 41 (STA) združevanje upravičenih odjemalcev ^BSi UpraviĖeni odjemalci elektriĖne energije so konec maja v okviru Centra za energetsko uĖinkovitost pri In?titutu Joaef ©tefan ustanovili zdruaenje, v katerem je trenutno trinajst podjetij, odprto pa je tudi za nove Ėlane. V prihodnje priĖakujejo, da se bodo zdruaenju pridruaili tudi manj?i upraviĖeni odjemalci, saj Ėlanstvo ni omejeno samo na industrijska podjetja. Za ta korak so se odloĖili zato, da bi dosegli zniaanje cen elektriĖne energije na raven v letu 2001. V projekt, ki ga vodi dr. Miha Tomšič iz Centra za energetsko u£inkovitost, so vklju£eni srednji in veliki odjemalci. Skupni obseg odjema podjetij, ki se zdru ujejo, e presega 1.000 GWh oziroma okrog 30 odstotkov porabe v slovenski industriji. Cilj zdru enja je pove£ati u£inkovitost nastopa upravi£enih odjemalcev elektri£ne energije na trgu z elektri-£no energijo. S tem naj bi udele enci ustvarili ugodne razmere za odjemalce in trgovce potem, ko bodo po 1. januarju 2003 odprte slovenske meje za uvoz in izvoz elektri£ne energije. Kot so povedali na novinarski konferenci, se nekateri upravi£eni odjemalci („est najve£jih z nad 100 GWh letnega odjema elektri£ne energije) e od za£etka leta 2002 soo£ajo z mo nostjo uvoza, saj je vlada sredi decembra 2001 s posebnim sklepom pred£asno delno odprla mo nost uvoza. Izku„nje teh odjemalcev so pokazale, da odprti trg sicer obeta ni-je cene in bolj„o kakovost oskrbe, vendar pa zahteva temeljite priprave vseh udele encev. Zdru eni odjemalci vidijo v odpiranju trga prilo nost za doseganje ev- 42 Predstavniki zdruaenja upraviĖenih odjemalcev elektriĖne energije poudarjajo, da kljub teanjam po dobavah elektriĖne energije iz tujine ne izkljuĖujejo slovenske elektriĖne energije. S skupnim nastopom aelijo doseĖi, da bo elektrogospodarstvo uresniĖilo potrebno racionalizacijo in zaĖelo delovati konku-renĖno, tako kot to ae dolga leta poĖnejo drugi deli slovenskega gospodarstva. ropsko primerljivih cen elektri£ne energije ob primerni kakovosti, s tem pa tudi mo nosti za pove£anje svoje konkuren£nosti. Kot poudarjajo, bodo s svojim delovanjem podpirali proces, ki ga je zastavil energetski zakon iz leta 1999. Realne mo nosti vidijo v prizadevanju vseh udele en-cev, „e posebej dr avnih organov in izvajalcev gospodarskih javnih slu b. Poleg tega so predstavniki zdru enja povedali, da so vsi upravi£eni odjemalci (nad 41 kW priklju£ne mo£i) e na trgu, saj so zanje cene energije zunaj varstva dr ave. Nekateri odjemalci so se ob leto„njih ponudbah elektrodistribucijskih podjetij soo£ili z znatnim pove£anjem cene, v primerjavi s ceno, ki je veljala leta 2001. Le malo odjemalcem je uspelo skleniti konkuren£no pogodbo, ni jo od prej zajam£ene cene. To je druga£e kot v ve£ini evropskih dr av, kjer so se cene z odpiranjem trgov zni ale. Kot je pokazala anketa med industrijskimi odjemalci, je cena za energijo v Sloveniji skupaj z omre nino letos za pribli no devet odstotkov vi-„ja kot na Bavarskem. Pri tem je treba upo„tevati, da je bila e lanska cena, ki jo je na podlagi tarifnega sistema dolo£ila vlada, za pet odstotkov vi„ja od tr ne v Nem£iji. Cilj zdru enih upravi£enih odjemalcev je, da se nadaljnja rast cen elektri£ne energije ustavi s pomo£jo delovanja konku-ren£nega trga, ki bo proizvajalce, dobavitelje in izvajalce gospodarskih javnih slu b silil k bolj u£inkovitem poslovanju. Skratka, upravi£eni odjemalci elijo ceno elektri£ne energije zadr ati na ravni v letu 2001. Predstavniki upravi£enih odjemalcev so izrekli tudi ve£ kriti£nih ugotovitev glede kakovosti oskrbe, pravne negotovosti, obra£una priklju£nine, obra£una jalove energije ter dolo£a-nja in obra£una izravnalne energije (ne ivljenjski pravilnik ogro a mo-nost oskrbe na odprtem trgu). Med drugim so „e povedali, da v jeseni na-£rtujejo skupen razpis za dobavo elektri£ne energije. Po avstrijskem vzorcu (na£elo odprtega sklada) bodo £lani zdru enja skupno pridobili in ocenili ponudbe perspektivnih dobaviteljev elektri£ne energije in se pogajali o okvirni pogodbi za dobavo. Potem bodo mo na tudi individualna pogajanja £lanov z najugo-dnej„im ponudnikom. MIRO JAKOMIN Eldom vabi Na belem kri2u Se nekaj Potnice se hitro bližajo in nekateri ste se že predali zasluženemu poletnemu počitku. Za tiste, ki se ne veste, kako in kam, pa obstaja tudi možnost, da del počitnic preživite na Belem križu nad Portorožem. Počitniški dom elektrogospodarstva na Belem križu se je po prenovi uvrstil med zgledno urejene objekte s klimatizirano jedilnico in točilnico in prijetno lokacijo v borovem gozdičku, ki dopustnike uspešno skriva pred poletnimi žarki. Nerodno je le to, da idilična lokacija pomeni tudi vzpon in sestop s precej strmega hriba. K akor koli e, za tiste, ki prisegate na slovensko obalo, so po£itnice v organizaciji Eldoma dobra prilo nost, da si po„teno oddahnete, saj vam El-dom poleg preno£i„£ v Domu in sosednjih bungalovih v poletnih mesecih zagotavlja tudi prehrano, tako da vsaj tovrstnih skrbi nimate ve£ in se lahko v celoti posvetite zabavi in po£itku. Kot nam je povedal direktor Eldoma Marjan Sreš, je zasedenost bungalovov v sezoni pribli no 90-odstotna, medtem ko je v po£itni-„kem domu „e nekaj prostora ali povedano druga£e, tudi leto„nja sezona je po zanimanju podobna prej„njim, pri £emer je ob za£etku sezone konec junija napovedanih nekaj manj gostov, potem pa se njihovo „tevilo postopoma stopnjuje in dose e svoj vrh od srede julija do polovice avgusta. Druga£e pa imajo v Eldomu letos precej dela tudi z apartmaji na Hrva-„kem, saj imajo v upravljanju kar 124 apartmajev razli£nih slovenskih organizacij, pa tudi po£itni„ka domova ljubljanske Energetike in mariborskega Vodovoda. Od oktobra 2000 morajo namre£ imeti vsi lastniki po£itni-„kih zmogljivosti na Hrva„kem tam tudi hrva„kega upravljalca oziroma lastno ali katero drugo primerno organizacijo, registrirano na Hrva„kem. Ker so v Eldomu podobne te ave s slovenskimi po£itni„kimi objekti na Hrva„kem pri£akovali, so e leta 1999 na Rabu registrirali h£erinsko podjetje Eldom Rab in tak„no dolgoro£no ra-zmi„ljanje se jim je zdaj tudi obrestovalo. Malo manj sre£e pa je z nekdanjimi domovi elektrogospodarstva, saj je v domu na Rabu, ki so ga tik pred vojno temeljito prenovili, „e vedno okrog 25 beguncev. Dom je tudi povsem uni£en, kar pomeni, da bi bilo treba tudi po izpraznitvi vanj znova vlo iti precej„nja sredstva. Podobno velja tudi za dom v Veli Luki na Kor-£uli, ki je sicer e od leta 1991 prazen, a povsem dotrajan in neprimeren, tako da bi za njegovo usposobitev potrebovali okrog 500 tiso£ evrov. Da bi vse skupaj bilo „e bolj zapleteno, pa je glede teh objektov tudi precej nere„e-nih vpra„anj, povezanih z lastni„tvom in vpisi v zemlji„ko knjigo, saj je Eldom te objekte prevzel od po£itni„ke skupnosti elektrogospodarstva Slovenije, v kateri pa so imele svoje dele e skoraj vse elektroenergetske dru be in tudi nekaj tak„nih, ki danes niso ve£ v sklopu elektrogospodarstva. Eldom sku„a problematiko pravno-statusne ureditve teh po£itni„kih objektov ra-zre„iti e vse od osamosvojitve Slovenije, a zaradi vrste drugih pere£ih vpra„anj doslej „e ni pri„la na dnevne rede v podjetjih, s tem pa tudi ni mo-go£e odgovoriti na vpra„anje, kaj bo z njimi v prihodnje. Marjan Sre„ sicer pravi, da bi bila po njegovem mnenju najbolj„a re„itev, da bi vse po£itni„ke objekte v lasti elektroenergetskih organizacij zdru ili v neki dejavnosti ali skupni organizaciji in tako omogo£ili vsem delavcem, ki so zanje prispevali iz skladov skupne porabe, da jih uporabljajo in po£itnikujejo pod ugodnej„imi pogoji. Druga£e pa ima Eldom od letos tudi svojo spletno stran (www-eldom.si), na kateri lahko najdete nekaj temeljnih informacij o razpolo ljivih po£i-tni„kih zmogljivostih, do konca junija naj bi predvidoma za£el delovati tudi spletni rezervacijski sistem, Eldom pa si bo prizadeval, da bi na svoje strani uvrstil tudi po£itni„ke zmogljivosti drugih podjetij, ki sama ne morejo v celoti zapolniti vseh razpolo ljivih prostih mest, in jih ponudil na trgu. BRANE JANJlti 43 trgovanje z elektriĖno energijo Nekateri vidiki novih kupoprodajnih odnosov(2) V prej?njem Ėlanku smo si ogledali nekatere vidike kupoprodajnih odnosov glede fiziĖne oziroma finanĖne poravnave, pogodbenih rokov, trgovanja na drobno oziroma na veliko ter moanosti glede dostopa do omreaja. Tokrat pa bomo podrobneje opisali ?e razliko med elektriĖno energijo kot osnovnim instrumentom in izvedenimi finanĖnimi instrumenti ter navedli nekatere najpo-membnej?e vidike (ne)standardiziranosti pogodbenih odnosov. v 44 zadnjem £asu se v panogi elektrogospodarstva veliko govori o izvedenih finan£nih instrumentih, ki se uporabljajo predvsem za zavarovanje pred tveganji in v „pekulativne namene. Najpomembnej„i izvedeni finan£ni instrumenti so finan£no terminske pogodbe (futures) in opcije (options), s katerimi se trguje na organiziranih trgih, ter terminski posli (forward), zamenjave (swap), opcije (options), ovratnice (collar) in tako naprej, s katerimi se trguje na prostem trgu. Osnovni instrumenti, ki so podlaga izvedenim finan£nim instrumentom, so lahko bodisi blago oziroma dobrine, indeksi, vrednostni papirji, te£aji valut in tako naprej. Enega od poglavitnih instrumentov tako predstavlja tudi elektri£na energija. Podobnost med trgovanjem z osnovnim instrumentom in ustreznim izvedenim instrumentom izvira iz tesne in predvidljive povezanosti med gibanjem cene enega in drugega. Isti ekonomski u£inek lahko dose emo tako z investiranjem v osnovni instrument, na primer nakupom elektri£ne energije, kot z ustrezno pozicijo v izvedenem instrumentu, na primer kupljeno finan£no termin-sko pogodbo, kjer po zapadlosti ne sledi tudi fizi£na dobava elektri£ne energije. Na razvitih trgih z elektri-£no energijo gibanje cen elektri£ne energije na trenutnem trgu vpliva na cene izvedenih finan£nih instrumen- tov. To pomeni, da £e bi cena energije na dnevnem trgu (Borzen) rasla, bi se to praviloma odra alo tudi v cenah elektri£ne energije za dalj„a obdobja. Pri tem je treba omeniti, da odvisnost ni le enosmerna. Glavni ekonomski smisel trgovanja s temeljnim instrumentom, to je z elektri£no energijo, je predvsem nakup oziroma prodaja elektri£ne energije. Ekonomski smisel trgovanja z izvedenimi finan£nimi instrumenti pa je zavarovanje pred tveganji, poleg tega se trguje z izvedenimi finan£ni-mi instrumenti tudi iz drugih finan-£no-„pekulativnih razlogov (zaslu ka iz naslova razlike med prodajno in nakupno ceno). Poleg izvedenih fi-nan£nih instrumentov prve generacije, kjer pomenijo temelj cenovna gibanja na trenutnem (spot) trgu, imamo tudi izvedene finan£ne instrumente druge generacije, pri kateri so temelj izvedeni finan£ni instrumenti prve generacije (npr. opcije na finan-£no terminske pogodbe swaption). Dodajmo le, da se na odprtem trgu z elektri£no energijo pojavljajo vedno IZVEDENE FINAN»NE OBLIKE STANDARDIZIRANE * finan£no terminska pogodba (futures) * opcija novi izvedeni finan£ni instrumenti in finan£ne inovacije, ki so jih zaradi lastnih potreb in mo nosti za zaslu-ek ali zavarovanja pred tveganji ustvarili razli£ni udele enci na trgu. Izvedeni finan£ni instrumenti so pomembni predvsem zaradi naslednjih razlogov: a) Omogo£ajo za„£ito pred tveganji in prenos tveganja (na primer ne-pri£akovano rastjo ali padanjem cen, kar lahko prizadene tako proizvajalce elektri£ne energije, trgovce, kot tudi kupce elektri£ne energije). Enostaven primer za„£ite pred cenovnimi tveganji pomeni nakup elektri£ne energije za dalj„e obdobje, na primer leto dni, za fiksno ceno, s katerim se kupec lahko zavaruje pred neugodnimi cenovnimi gibanji na trenutnem trgu. Seveda obstajajo tudi bistveno bolj sofisticirani na£ini zavarovanj. b) Omogo£ajo odkrivanje prihodnjih cen (npr. cene posameznih vrst finan£no terminskih pogodb (futures) so javno objavljene in dostopne „ir„i javnosti, ter odra a-jo raven in gibanje cen po posameznih produktih). Tudi termin-ski posli za nekatere standardne produkte (npr. pasovna energija za koledarski mesec ali leto, trape-zna energija po koledarskih £etrt-letjih ipd.) so redno objavljani v specializiranih virih ter dajejo informacijo o trenutnem gibanju tr nih cen. c) Zmanj„ujejo nestanovitnost cen elektri£ne energije. d) Øe se z njimi trguje na likvidnem organiziranem trgu z elektri£no energijo, omogo£ajo jasno, po„te-no, likvidno, varno in stro„kovno u£inkovito trgovanje. STANDARDIZIRANOST IN NESTANDARDIZIRANOST Z vidika dolo£il lahko pogodbe oziroma kupoprodajne odnose v grobem delimo na standardizirane in nestandardizirane. NESTANDARDIZIRANE * terminski posel (forward) * zamenjava (swap) * nestandardizirana opcija Nestandardizirane so tiste pogodbe, katerih vsebina se dolo£a glede na individualne poslovne namene udele-encev posla. Pogodbeni stranki se glede na specifi£ne potrebe dogovorita o vsebini posameznih dolo£il pogodbe, kot so koli£ine, dinamika dobav, na£in dolo£anja cene, prevzemanje tveganja, ro£nost, na£in izpolnitve in podobno. Nestandardizirane pogodbe se navadno sklepajo med udele enci na prostem trgu, zaradi nestandardiziranosti pa ti instrumenti ne izpolnjujejo pogojev za organizirano trgovanje. Nestandardizirane pogodbe, imenovane tudi pogodbe po elji kupca (customized contracts) oziroma struktuirane pogodbe (structured contracts), so pogoste in zahtevni kupci so pripravljeni pla£ati znatne premije dobaviteljem, ki jih znajo razumeti in jim zagotoviti energijo in storitve glede na njihove specifi£ne potrebe. Sklepanje tak„nih pogodb je obi£ajno zahtevnej„e in dolgotrajnej„e, vendar premija praviloma upravi£i dodatni trud. Pogosto omogo£ajo tak„ne struktuirane transakcije zapletene ali tvegane posle, ki jih sicer sploh ne bi bilo mogo£e skleniti. Tako lahko pri£akujemo, da bodo ponudniki velikim in ve£jim kupcem namenili dovolj posebne pozornosti, z namenom, da se sklenejo pogodbe, ki bodo prilagojene posameznim zna£ilnostim odjemalcev (npr. TDR-jevi sposobnosti prilagajanja odjema, ali pa Talumovi elji po pasovni energiji po cenah, ki bi deloma odra ale gibanje cen aluminija ...). Manj„i kupci tak„ne pogajalske pozicije seveda nimajo in lahko le sprejmejo ali zavrnejo neke bolj ali manj standardne pogodbene pogoje, ki jih ponujajo dobavitelji. Novi udele enci na trgu se nagibajo k oblikovanju sebi prilagojenih kupoprodajnih pogodb. S tem prihaja do razlik v pogodbah, kar lahko po-vzro£a nered na trgu. Ta razli£nost predstavlja oviro za udele bo ve£ strank v posameznih transakcijah, stro„ki transakcij so vi„ji in razvoj likvidnega trga je s tem upo£asnjen. Razumljivo je, da je te ko prodati’ pogodbo za oskrbo z elektri£no energijo z vnaprej dolo£enim voznim redom, prilagojenim karakteristiki odjema nekemu dolo£enemu kupcu. Druga£e pa je s tako imenovanimi standardnimi produkti (na primer pasovna energija za koledarski mesec ali leto, trape-zna energija po koledarskih £etrtletjih), ki so enoumno dolo£eni in jih je na bolj razvitih trgih (kjer je ve£je „tevilo kupcev in prodajalcev) tudi bistveno la je kupovati oziroma prodajati. Øe se standardizirajo pogodbena dolo£ila in definicije pojmov, se lahko razvije bolj u£inkovit trg. To so tudi razlogi, da se sku„a tudi na prosti trg z elektri£no energijo uvesti bolj standardizirane pogodbe, ki se glede na stopnjo standardiziranosti nahajajo nekje vmes med standardiziranimi in ne-standardiziranimi pogodbami. Do dolo£ene mere jih je mogo£e prilagajati posebnostim posameznih partnerjev. V ZDA je tak„en primer pogodba ame-ri„kega In„tituta za elektri£no energijo Edision EEI, v zahodnoevropskem prostoru se vse bolj uveljavlja splo„ni sporazum Evropske federacije trgovcev z energijo EFET in tako naprej. Uporaba standardiziranih pogodb je precej odvisna od tega, kako bodo pogodbe uporabljala velika tradicionalna podjetja. Tudi na prostem trgu torej udele en-ci lahko uporabljajo standardizirane pogodbe in jih deloma modificirajo skladno s svojimi specifi-£nimi zahtevami. Za standardizirane, izvedene finan£ne instrumente je zna£ilno, da je njihova vsebina standardizirana ne glede na stranke posla. Standardizirani elementi instrumentov, s katerimi se trguje na borzah, so pogodbena koli£ina, vrsta in kakovost instrumenta, na£in poravnave obveznosti in sploh vsi elementi posla, razen cene, ki se dolo£i ob sklenitvi posla in je rezultat ponudbe in povpra„eva-nja. Organiziranost trgovanja in standardiziranost instrumentov omogo£a enostavno zamenljivost strank v pogodbi. Glavna standardizirana izvedena finan£na instrumenta sta finan£no terminska pogodba (futures) ter standardizirana opcija, s katerima se trguje na organiziranih trgih. V Sloveniji glavnino pogodb pri trgovanju z elek-tri£no energijo zajemajo pogodbe za polno oskrbo kupcev z elektri£no energijo. To pomeni, da se dobavitelj (npr. HSE ali distribucijsko podjetje) zave e, da bo pokrivalo vse potrebe nekega kupca po elektri£ni energiji tako potrebe po pasovni kot trapezni in no£ni energiji. Bistveno manj pa je na primer opcijskih pogodb, ki dajejo mo nost, ne pa dol nost kupiti oziroma prodati elektri£no energijo (seveda ob pla£ilu ustrezne premije), zamenjav oziroma drugih izvedenih finan£nih instrumentov. Na Borzenu se za zdaj „e ne trguje z izvedenimi finan£nimi instrumenti, saj je Borzen v bistvu dnevni trg, so pa finan£no terminske pogodbe (futures) e del ponudbe na primer borze EEX v Frankfurtu (http://www.eex.de). MAG. KLEMEN PODJED 45 odpiranje trga z energijo Komuniciranje in trženje z rokov roki Z odprtjem trga z elektriĖno energijo in razglasitve elektrike za trano blago so tudi v elektrogospodarstvu zaĖele dobivati na veljavi dejavnosti, ki so bile dotlej bolj na robu. Z usmerjenim komuniciranjem je mogoĖe dosegati dobre rezultate. d 46 elovni £lovek v svojem ivljenju nastopa v dveh vlogah: kot proizvajalec (prodajalec) in kot potro„nik (kupec). Kot potro„nik na trgu ima tudi te ave, ki so lahko objektivnega ali subjektivnega zna£aja. Tako lahko o objektivnih te avah govorimo takrat, kadar nanje le te ko vpliva (proizvodnja, politika distribucije izdelkov oziroma prodajna stran odnosa), s subjektivnimi te avami pa mislimo na tiste, ki jih potro„nik lahko premaguje le tedaj, £e je dobro seznanjen s polo ajem na trgu in £e lahko sprejema sporo£ila, ki jih posreduje trg in so podlaga za njegovo sprejemanje odlo£itev. Potro„nikov polo aj na trgu je odvisen od vzgoje, poznavanja potro„ne-ga procesa, obve„£enosti o tr nih razmerah in vpliva okolice nanj. Prodajalci vplivamo nanj z obve„£anjem, vzgojo, ekonomsko propagando, napredkom prodaje in drugimi sredstvi. Z vzgojo in obve„£anjem moramo dose£i, da bo potro„nik znal izbirati in uporabljati izdelke, da ne bo nasedal raznim „kodljivim dejavnikom na trgu, ki jim je poglavitni cilj £im ve£ja poraba, hkrati pa na ta na-£in pridobivamo tudi zaupanje v podjetje in si gradimo dobro ime. Na-£rtna vzgoja in obve„£anje zajemata tri dimenzije: potro„nika, izdelek in izdelovalca, v katero vklju£ujeta predvsem naslednje dejavnike: dru bo kot celoto, „olski sistem, proizvajalce, trgovino (prodajalce), potro„ni-„ke svete, sredstva javnega obve„£a-nja, kulturne ustanove, strokovne in znanstvene ustanove in podobno. Jasno pa je, da namen obve„£anja in vzgoje ni samo v obve„£enosti potro-„nikov o polo aju na trgu, temve£ tudi v dviganju kulturne ravni kupcev za £imbolj ustrezno in gospodarno porabo proizvodnih dobrin. Kdor razpolaga z informacijami, si krepi mo£ in vpliv na trgu. Ogla„evanje je eden od instrumentov obve„£anja, s katerim „irimo informacije, ki postajajo orodje mo£i, saj mo£ ne nazadnje temelji na obvladanju informacijskega sistema. Sporo£ilo je za po-tro„nika resni£no uporabno le tedaj, ko le-ta vsebino razume in si jo zna razlo iti. Ponuditi mu je treba kar najve£ sporo£il, da bi se lahko preu-darneje odlo£al in izbiral. Z ve£a-njem „tevila sporo£il pa se lahko zgodi tudi, da je odlo£itev o nakupu takrat slab„a ali manj premi„ljena. Omeniti moramo, da nikoli ne gre samo za preve£ sporo£il, pri celotnem procesu je pomembno tudi to, da dana sporo£ila za prejemnika niso intelektualno preve£ zahtevna. Da-na„nje oblikovanje sporo£ila temelji predvsem na kreativnosti, neponovljivosti in izvirni ideji, s katero se po-tro„nik istoveti in si jo tako tudi la je zapomni. Ølovek je izrazito razvojno bitje. Nobeno ivo bitje ne napravi tako velikanskega razvoja skozi vse ivljenje. In ker je vsak £lovek tudi potro„nik, smatramo, da zanj veljajo enake zna-£ilnosti. Potro„nik je v neprestanem elanu iskanja novosti in izbolj„av na trgu, ki bi mu omogo£ile bolj kakovostno zadovoljitev njegovih potreb. Imenujemo ga kot osebo, ki ima mo-nosti (vire in sposobnosti) za nakup dobrin, ki jih ponuja trg z namenom zadovoljiti potrebe. Dejavnost oskrbe z elektri£no energijo je bila desetletja u£ni primer za monopolno dejavnost. Posamezni kupec ni imel nobene izbire med ponudniki elek-tri£ne energije, to pomeni, da dejansko konkurence ni bilo. Ta tr ni polo aj je vodil k ivahni izmenjavi informacij in medsebojni povezanosti podjetij, kar je pomenilo slabo tr no naravnanost. Notranje je delovala dejavnost kot velika dru ina, vsa podjetja so se organizacijsko razvijala po enakem sistemu. Ve£ ali manj lahko trdimo, da so podjetja, ki delujejo na tem trgu konkuren£no neiz-ku„ena. Dandanes se s tr no dejavnostjo sre£ujejo tudi tovrstna podjetja, ki morajo v kratkem £asu nadoknaditi vse tisto, s £emer se jim dolga desetletja ni bilo treba ukvarjati. Eno od teh podro£ij je komuniciranje v marketingu. Interes porabnikov je, da je s strani podjetja obve„£anje pravo£asno, kar jim omogo£a izbiranje in ugotavljanje prednosti, saj delujejo s ciljem dobrega nakupa in zadovoljevanja potreb. Zelo slabo razvit pa je interes porabnika za dajanje povratnih informacij (feedback), ki podjetju pomagajo odpravljati pomanjkljivosti. Vsekakor pa je komuniciranje v marketingu tisto podro£je, ki naj bi zgradilo dolgoro£no partnerstvo z upo„-tevanjem interesov porabnikov. To pomeni, da v komuniciranju ne gre samo za izmenjavo mnenj med podjetji in ciljno skupino, temve£ predvsem za zagotavljanje dolgoro£nih zadovoljevanj ciljev oziroma potreb. Glavne pojavne oblike komuniciranja v marketingu so: Ekonomska propaganda instrument, s katerim obve„£amo o marketing miksu izdelkov oziroma storitev podjetja. Usmerjena je na ciljno skupino in zajema kanale posrednega in neposrednega komuniciranja. Pospe?evanje prodaje komunikacijski (cilj je komunicirati o izdelku/storitvah) in prodajni pod-splet (cilj je pove£ati prodajo na kratek rok). Osebna prodaja je tisti instrument komuniciranja, ki z uporabo kanala za osebno komuniciranje na usten na£in najbolj popolno obve„£a porabnike o dolo£enem izdelku/storitvi ali skupini izdelkov/storitev. Poudarek je na osebnem stiku, ki je v poslovnem sve- tu bistvenega pomena. Odnosi z javnostjo je instrument komuniciranja podjetja kot celote, ker je namen obve„£ati javnost o poslovni in razvojni politiki podjetja z namenom doseganja elenega ugleda. Odnosi z javnostjo so lahko povezani z drugimi instrumenti ali pa le sodelujejo z oddelkom komuniciranja, da sledijo enotnim kriterijem. Pri tem gre omeniti tudi tako imenovane nove medije, ki omogo£ajo enostavnej„i in hitrej„i prenos informacij (internet, elektronska po„ta, teletekst, avdio-vizualni pomnilni mediji ipd.), vendar zahtevajo tudi dolo£ene specifi£ne informacije o porabnikih, ki jih elimo dose£i, in znanja za uporabo. Komuniciranje ima lahko razli£ne funkcije (obve„£a-nje, pou£evanje in vzgajanje, prepri-£evanje, tekmovanje, sugeriranje, vplivanje na odlo£itve porabnika) in je v£asih tudi nasprotno s potrebami ciljne skupine. Prave oziroma manifestne funkcije, kot so funkcija obve-„£anja, pou£evanja in vzgajanja in prepri£evanja z dokazi, prispevajo k dolgoro£nim koristim porabnika in podjetja. V vsaki dejavnosti je treba najprej opredeliti konkretne cilje: to£no definiramo ciljno skupino porabnikov, postavimo sistem verbalnega izra-anja ciljev, verbalne cilje kvantificiramo damo jim merila za kontrolo izpolnjevanja ciljev, cilj komuniciranja je konkretno postavljen, £e je natan£no opredeljen tudi £as, na katerega se cilj na-na„a. Sledi sistem (celota med seboj povezanih elementov, ki tvorijo delujo£o osnovo), ki omogo£a, da vsi delujo£i dejavniki pripomorejo k doseganju ciljev. Sistem komuniciranja v marketingu je opredeljen: s funkcijami komuniciranja, s konkretnimi cilji, s komponentami (elementi) in povezavami med njimi, medtem ko so poglavitne tudi sestavine komuniciranja: sporo£evalec, sporo£ilo, kanal komuniciranja (prena„alec sporo£ila), sprejemnik in povratna zveza. SPOROČILO SPORO»EVALEC KODIRANJE PRENA©ALEC PRENOS SPREJEM SPREJEMNIK DEKODIRANJE REAGIRANJE Vse sestavine so med sabo smiselno povezane in tvorijo proces sistema komuniciranja. Proces komuniciranja v marketingu pomeni sistemati£no zaporedje komunikacijskih dejanj, ki vodijo do ciljev komuniciranja. Sestavljen je iz delnih procesov oziroma faz (glej shemo spodaj). Proces komuniciranja spremlja politika. Politika je premi„ljeno, zavestno ravnanje za doseganje ciljev do-lo£ene dejavnosti. Je ciljno usmerjanje odlo£itev. Razen ciljev in odlo£i-tev vsebuje tudi kontrolni mehanizem, ki omogo£a zagotavljanje doseganja ciljev. Politika komuniciranja v marketingu pa je tako raziskovanje, na£rtovanje, izvajanje in nadzor (kontrola) dejavnosti komuniciranja z namenom doseganja ciljev komuniciranja v skladu s cilji marketinga kot celote na ekonomsko optimalen na£in. Pravijo, da so £lovekova £u-stva vedno v gibanju. Nekateri raziskovalci trdijo, da se £ustva v valovih vsakih sedem sekund pretakajo skozi telo. Razdra enost, prikrita jeza in podobni pojavi so znak, da so nekje obti£ala. Ujeta energija, ki je posledica notranjega odpora ali zunanjega zatiranja, lahko povzro£i te ave. Øu-stvena energija se mora vedno pretakati. Enako je pri komuniciranju. NATALIA FRANKOVI» POVRATNO INFORMIRANJE 47 sindikat dejavnosti energetike HOLAD ILNI GV AOoDSvTViOra UVEDBO SOUPRAVLJANJA? Na podlagi sklepa konference sindikata dejavnosti elektrogospodarstva (Ankaran, 28. maja 2002) je vodstvo Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE) sredi junija sklicalo delavnico o aktualnih razmerah v Holdingu slovenskih elektrarn (HSE). Predstavniki Urada za energetiko, holdinga in sindikata so v pogovoru sku?ali re?iti zaplet pri uvajanju soupravljanja delavcev. V burni in polemiĖni razpravi se je ob nekaterih nizko leteĖih izjavah izkristaliziralo tudi veĖ dobrih pobud za re?itev tega problema. P 48 redstavniki Sindikata dejavnosti energetike so £lane poslovodstva HSE opozorili na potrebo po zagotovitvi delavskega predstavni„tva v nadzornem svetu holdinga. Menili so, da poslovodstvo blokira nekatere dejavnosti na tem podro£ju, in izrazili veliko zaskrbljenost, ker se utegne socialni polo aj delavcev iz podjetij, povezanih v okviru holdinga, v prihodnje poslab„ati. Predstavniki HSE-ja so povedali, da to ne dr i, saj poslovodstvo nikakor ne ovira aktivnosti, povezanih s soupravljanjem njihovih delavcev. Zagotovili so, da bodo storili vse, kar je potrebno za izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz akta o ustanovitvi, v katerem so opredeljene pristojnosti poslovodstva. V nadaljevanju so predstavniki Urada za energetiko pojasnili razloge, zaradi katerih je dr ava ustanovila HSE. Ob tem so poudarili, da strokovni interesi poslovodstva HSE nikakor ne morejo in ne smejo biti podrejeni ozkemu podjetni„kemu interesu. Po burni in polemi£ni razpravi je SDE predlagal, naj poslovodstvo holdinga takoj spro i postopek spremembe akta o ustanovitvi (glede do-lo£b o sestavi nadzornega sveta) in na podlagi te spremembe spro i postopek vpisa v sodni register. SDE je predlagal tudi, naj uprava HSE-ja sindikalistom takoj posreduje strate-„ke usmeritve, da se bodo lahko podrobneje seznanili z vizijo holdinga. V sindikatu upajo, da bo poslovodstvo holdinga uresni£ilo vse potrebne korake na podro£ju uvajanja soupravljanja delavcev, in da socialna varnost zaposlenih ne bo ve£ pod vpra„anjem. VIZIJA O NEREGULIRANIH DEJAVNOSTIH ©E NI ZNANA V za£etku junija so predstavniki Urada za energetiko, elektrodistribucij-skih podjetij in Sindikata dejavnosti energetike nadaljevali delavnico o problematiki v dru bah distribucije. Na sre£anju so se udele enci najprej seznanili s predlogom dru beni„ke pogodbe za ustanovitev h£erinske dru be za telekomunikacije, nato pa so nadaljevali razpravo o mo nih oblikah povezovanja elektrodistribu-cijskih dru b v zvezi s predvideno privatizacijo. Kot je povedal Peter PetroviĖ, predsednik GIZ-a distribucije, za zdaj „e ni pripravljena ugotovitvena „tudija. Na posvetovanju je v grobih obrisih predstavil le nekatere pomembnej„e zna£ilnosti projekta koncentracije kapitala in poslovnih funkcij za pet distribucijskih podjetij. O predstavljeni zamisli so predstavniki SDE-ja menili, da nikakor ne re„uje poglavitnega vpra„anja, kak„na naj bi bila vizija razvoja nere-guliranih dejavnosti, saj so v tekstu omenjene samo regulirane dejavnosti. Te ava je namre£ v tem, da vodstvo sindikata „e vedno nima odgovora na klju£no vpra„anje, za koliko zaposlenih v obstoje£ih elektrodistri-bucijskih dru bah je zagotovljen prihodek iz reguliranih dejavnosti. Ob tem so predstavniki Urada za energetiko poudarili, da se £as, ki je bil dan mened mentu za oblikovanje strokovnih podlag, hitro izteka, saj se bo septembra za£ela prva faza delne privatizacije v distribuciji. Glede na omenjene ugotovitve je SDE predla- V Sindikatu dejavnosti energetike Slovenije, ki ga vodi predsednik Franc Dolar, opozarjajo na potrebo po zagotovitvi delavskega predstavni?tva v holdingu. Upajo, da bodo zaplet re?ili v prid socialne varnosti delavcev. Dr. Milan Medved in Ladislav Tom?iĖ sta kot predstavnika poslovodstva HSE-ja zagotovila, da bo poslovodstvo storilo vse, kar je potrebno za izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz akta o ustanovitvi. gal, naj mened ment za pripravo ja-snej„e slike o socialnem polo aju delavcev £im prej razmeji regulirani in neregulirani del dejavnosti ter pripravi vse manjkajo£e ekonomske podlage glede omre nine, cen itd. Øe-prav je Peter Petrovi£ zagotovil, da bodo to nalogo kmalu uresni£ili v sodelovanju z zunanjo ustanovo, so predstavniki SDE-ja ob koncu delavnice ponovno izrazili e omenjene pomisleke. Iz njihovih stali„£ je bilo razbrati, da bodo „e naprej vztrajali pri obrambi tistih zadev, ki so klju-£nega pomena za socialno varnost delavcev v distribucijskih podjetjih. NA POZIVE SINDIKATA NI PRAVEGA ODZIVA Sicer pa v teh vro£ih dneh na Sindikat dejavnosti energetike letijo tako pohvalne kot kriti£ne pripombe glede organiziranja strokovnih posvetovanj s predstavniki dr ave in mene-d menta. Nekateri menijo, da se je SDE s pomo£jo sodelovanja z uglednimi mednarodnimi sindikalnimi centralami e zdavnaj vklju£il v Ev- ropo. Drugi poudarjajo pozitivno vlogo, ki jo igra v slovenskem energetskem sistemu. Tretji pa si zastavljajo vpra„anje, zakaj se sindikat ukvarja z vpra„anji, ki po njihovem mnenju sodijo izklju£no v delokrog energetskega mened menta. Kot pravijo v vodstvu SDE, e dolgo £asa pozivajo pristojne dejavnike, naj se vendarle lotijo izdelave potrebnih strokovnih podlag in jim predlo ijo potrebne „tudije in vizije o nadaljnjem razvoju. Sindikalisti so namre£ mo£no zaskrbljeni nad socialnim polo ajem delavcev v energetskem sistemu. Ker na njihove pozive ni pravega odziva, obstajajo pa celo znamenja, da ho£ejo nekateri mened erji klju£ne zadeve (bistvene za socialni polo aj delavcev) uresni£iti po neki vzporedni poti, torej mimo sindikalnih pri£akovanj in dogovorov, so se v SDE-ju odlo£ili za aktivnej„o vlogo. Vendar „e vedno dajejo prednost strokovnemu dialogu med socialnimi partnerji. Tako elijo pravo£asno prepre£iti tisti trenutek, ko bi sicer bili v zadnjem hipu postavljeni pred dejstvo, da je na skoraj„njem odstre- lu’ na primer od 20 do 30 odstotkov delavcev, kot se je to e zgodilo v marsikateri evropski dr avi. Sicer pa se je na omenjenih delavnicah pokazalo, da obstaja velika potreba po izbolj„anju obve„£anja in komuniciranja med energetskimi dejavniki na vseh ravneh, od zgoraj navzdol in obratno. V pogovore med partnerji je treba vnesti ve£ strokovnega znanja, razuma, strpnosti in uravnove„enih £ustev. Zato nas je „e toliko bolj presenetil predstavnik nekega energetskega podjetja, povezanega v holdingu, ki je menil, da je treba £ustva na teh pogovorih enostavno potisniti v stran. S tem se ne moremo strinjati, saj zgodovinske iz-ku„nje ka ejo, da lo£evanje razuma in srca prina„a porazne posledice v ivljenju posameznikov, dru in, podjetij, ustanov, naroda in dr ave. Glede pikrih pripomb, izre£enih v posrednem smislu na ra£un navzo-£nosti predstavnikov medijev, pa ni vredno izgubljati besed. MIRO JAKOMIN 49 soupravljanje Sveti delavcev elektrodistribucijskih podjetij — nepotrebni k ? elektrodistribucijskih podjetjih potekajo priprave na privatizacijo dela draavnega premoaenja in priprave na novo organiziranost teh podjetij. Vse te spremembe bodo vplivale na poloaaj zaposlenih, in zaposleni bi morali biti preko sveta delavcev obve?Ėeni o dogajanjih. Pa niso, saj jim je 46. Ėlen Energetskega zakona odvzel to pravico. © 50 estin„tirideseti £len Energetskega zakona (EZ) omejuje sodelovanje delavcev pri upravljanju za tiste zaposlene v gospodarskih dru bah, ki opravljajo dejavnost gospodarske javne slu be, in take dejavnosti se opravljajo tudi v elektrodistribucijskih podjetjih. Omejevalni 46. £len EZ do-lo£a, da med drugim ne veljajo do-lo£be Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki urejajo obve„£anje zaposlenih glede spremembe dejavnosti, zmanj„anja gospodarske dejavnosti, spremembe v organizaciji proizvodnje in spremembe tehnologije, in odpravljeno je skupno posvetovanje sveta delavcev z delodajalcem glede statusnih vpra„anj (statusnih sprememb, prodaja dru be ali njenega bistvenega dela, zaprtje dru be ali njenega bistvenega dela, bistvene spremembe lastni„tva). V navedenih primerih je tudi odpravljena pravica za-dr anja odlo£itve delodajalca. Sedaj v elektrodistribucijskih podjetjih potekajo priprave ravno o statusnih in la-stni„kih spremembah, torej spremembah, o katerih svet delavcev zaradi 46. £lena EZ ne bo niti obve-„£en! Energetski zakon je tako al re-vitaliziral staro pre ivelo paradigmo upravljanja, ki izhaja iz zveli£avnosti interesov lastnikov v primerjavi z vsemi drugimi interesi v podjetju, tudi interesi zaposlenih. Vendar so v novi paradigmi upravljanja pomembni tudi interesi in zadovoljstvo zaposlenih, in zanesljivo je v interesu zaposlenih obve„£enost, mo nost sovplivanja o njihovem prihodnjem polo aju! SINDIKAT PREVZEL VLOGO SVETA DELAVCEV Sindikat ima glede na svet delavcev tudi inciativno, kadrovsko in nadzorstveno funkcijo. Sindikat torej mora spremljati delovanje in dogajanje o svetu delavcev in v njem ter obratno, vendar je reprezentativni pano ni sindikat, Sindikat delavcev dejavnosti energetike (SDE) v £asu sprejemanja EZ reagiral zelo medlo, tako da je bil sprejet omenjeni 46. £len EZ. Pravo, £eprav tudi zapoznelo reakcijo, je storilo Zdru enje svetov slovenskih podjetij, ki je skupaj z Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (kamor je vklju£en SDE) spro ilo ustavni spor glede omenjenega £lena. Toda do odlo£itve Ustavnega sodi„£a bo treba „e po£akati, sedanja dogajanja pa ne £akajo. SDE je tako uveljavil edino mo no potezo namesto svetov delavcev sodeluje v predvidenih spremembah. Sindikatu je to uspelo preko ustanovljenega Ekonom-sko-socialnega odbora energetike, ki ima v svojih temeljnih dolo£ilih zapisano, da Odbor obravnava tudi statusne in lastni„ke spremembe, to pa so ravno tiste spremembe, ki jih sveti delavcev ne smejo obravnavati. SDE tudi organizira delavnice o povezovanju dru b elektrodistribucije in tudi tako aktivno sodeluje pri prihodnjih statusnih spremembah elek-trodistribucije. S sodelovanjem sindikata namesto sveta delavcev sta tako SDE kot vlada RS oziroma ustrezno ministrstvo dejansko popravila napako, storjeno s sprejetjem 46. £le-na EZ. Sodobnega upravljanja podjetij si ni mogo£e ve£ predstavljati brez sodelovanja zaposlenih, in £as bi e bil, da za zlogasni 46. £len EZ vlada poda dr avnemu zboru RS predlog za umik, „e preden bo to zahtevalo Ustavno sodi„£e, saj je praksa e pokazala, kako zmotno je bilo sprejetje omenjenega £lena! VSI ZAPOSLENI NISO »LANI SDE! Ker vsi zaposleni niso £lani SDE, tako SDE prevzema vlogo, ki jim dejansko ne pripada, saj bi morala pripasti svetom delavcev elektrodistri-bucijskih podjetjij. Toda, ker jim je EZ to vlogo odvzel, je pa£ SDE moral potegniti edino pravilno potezo konstruktivno sodelovati v pripravah na reorganizacijo. SDE to uspeva, za kar jim gre pohvala, toda tudi oni so pozabili na voljena delavska pred-stavni„tva svete delavcev. Napaka sindikata je v tem, da k sodelovanju o statusnih in lastni„kih spremembah ni povabil delujo£e svete delavcev teh podjetij. Vsi zaposleni niso £lani SDE, in sindikat sam prevzema zelo zahtevno in odgovorno nalogo v imenu vseh zaposlenih. Vklju£itev svetov delavcev bi sindikat razbremenila velike odgovornosti, sam sindikat pa pri tem ne bi bil ni£ prizadet, saj je v dani situaciji jasno, da le zavzeto re„uje, kar se re„iti da. V dru -bi Elektro Gorenjska, d.d., je v£la-njenih v SDE pribli no tretjina zaposlenih, ena tretjina je v£lanjena v sindikat reprezentativen samo na ravni podjetja, drugi zaposleni niso sindikalno organizirani. Zato je svet delavcev Elektro Gorenjska junija podal pobudo vodstvu Sindikata de- lavcev dejavnosti energetike za vklju-£itev sveta delavcev Elektro Gorenjske, d.d., kakor tudi drugih svetov delavcev elektrodistribucije, da s svojimi predstavniki sodelujejo pri pripravah na statusne in lastni„ke spremembe v elektrodistribuciji. Upajmo, da bo SDE pobudo sprejel in da bodo prizadeta delavska predstavni„-tva (sindikat in svet delavcev) skupaj dejavno sodelovala. SVETI DELAVCEV SE BODO MORALI POVEZATI V podjetju morata sindikat in svet delavcev delovati povezano in usklajeno, saj je le tako lahko zaposleni pridobijo najve£jo za„£ito svojih interesov. Sodelovanje se navadno formalizira z dogovorom o sodelovanju med obema delavskima predstavni„-tvoma. Povezovanje reprezentativnega pano nega sindikata SDE je skladno z njihovim Statutom urejeno tudi zunaj okvira podjetja, na pano ni in republi„ki in meddr avni ravni. Podobno se bodo morali povezati delujo£i sveti delavcev elektrodistri-bucijskih podjetij. Povezovanje se bo lahko e za£elo, £e bo sprejeta pobuda sveta delavcev EG, vendar seveda to „e ne bo formalno povezovanje, in to zaradi dveh razlogov: 1. Formalno se lahko pove ejo le sveti delavcev vseh kapitalsko povezanih dru b. Kako bodo elek-trodistribucijska podjetja povezana (preko enega ali dveh holdin-gov), „e ni jasno, vendar se priprave zaposlenih in svetov delavcev na to lahko e pri£nejo. 2. Ustanovljeni morajo biti sveti delavcev vseh kapitalsko povezanih dru b. To pomeni, da bo moral biti svet delavcev ustanovljen tako v holdingu, kot v holdingovih dru bah. Od petih elektrodistribucijskih dru b le v dru bi Elektro Primorska, d.d., zaposleni niso sprejeli odlo£itev za izvolitev sveta delavcev. Postopek so sicer izpeljali dvakrat, toda na zborih delavcev ni ve£ kot 50 odstotkov zaposlenih sprejelo odlo£itev za sodelovanje delavcev pri upravljanju. Zaposleni tako ostajajo brez vrste pravic, ki jim jih zagotavlja sicer okrnjeni Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, in v primeru zdru eva-nja v holding se lahko zgodi, da bodo zaradi njih prizadeti tudi drugi zaposleni v kapitalsko povezanih dru bah! SOUPRAVLJANJE JE TUDI INTERES VODSTVA! V dru bi Elektro Primorska, d.d., so zaradi nes-prejetja odlo£itve za participacijo zaposlenih, tako e prizadeti zaposleni, lahko pa bodo tudi drugi zaposleni povezanih dru b. 'e ve£: prizadeto je tudi poslovanje same dru be, kajti sodobno partici-pativno upravljanje podjetij upo„teva tudi participacijo zaposlenih. V dru bi Elektro Primorska so prvi uvedli standard kakovosti ISO 9001. Sedaj si e prizadevajo za izpolnjevanje kriterijev poslovne odli£nosti. V Republiki Sloveniji se skladno z Zakonom o priznanju RS za poslovno odli£nost iz leta 1998 vsako leto na podlagi javnega razpisa podeli priznanje RS za poslovno odli£nost. Kriteriji temeljijo na kriterijih evropskega modela poslovne odli£nosti, ta pa temelji na teoriji podjetja kot skupnosti dele nikov oziroma udele encev organizacije (angl. stakeholders). Med devetimi kriteriji zasedajo dose eni poslovni rezultati (predvsem vi-„ina profita in drugi klasi£ni kazalci poslovne us-pe„nosti) samo 15 odstotkov skupnega „tevila to£k, kar 20 odstotkov to£k odpade na zadovoljstvo kupcev, 9 odstotkov pa tudi na zadovoljstvo zaposlenih! Stopnja zadovoljstva zaposlenih pri delu in v zvezi z delom je odvisna od stopnje njihovih potreb in interesov (materialnih, socialnih in osebnostnih) v poslovnem procesu, ti pa se lahko organizirano artikulirajo in uveljavijo le skozi sistem delavskega soupravljanja v podjetju. Tako mora biti tudi v interesu vodstva podjetja, da se v podjetju aktivira sodelovanje delavcev pri uprav- ljanju, £e bodo hoteli dose£i vse kriterije poslovne odli£nosti! V Sloveniji je pobudo za uveljavljanje participacije zaposlenih v desetih odstotkih primerov izpeljalo vodstvo podjetja, in £e ni uspelo sindikatu, naj se anga-ira „e vodstvo. Skupaj, mogo£e „e s predstavniki e delujo£ih svetov delavcev, pa tudi ta odlo£itev za zaposlene v Elektro Primorski ne bo pre-te ka, bo pa pomembna tako za zaposlene, kot za zadovoljne potro„ni-ke zaradi zadovoljnih delavcev, kot za druge zaposlene v kapitalsko povezanih dru bah, ki bodo lahko ustanovili svet delavcev kapitalsko povezanih dru b. Sveti delavcev elektrodistibucijskih podjetij ne smejo ostati nebogljeni pastorki. Skladno z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju morajo sprejeti in izpeljati pobude, ki jim jih Zakon omogo£a. V svojo korist, korist podjetja in „ir„e dru be-ne skupnosti, ki ji pripadajo. SLAVKO RENKO 51 z miško po internetu Biozrna, osebna P 52 redstavljajte si pojutri„nji dan, ko se bomo brezskrbno sprehajali po nakupovalnem sredi„£u z brez i£nim dlan£nikom za pasom ali s pametnim mobilnikom v roki. Ob vre„£anju otrok in mrzli£nem ukazovanju ena bodo na„e mobilne napravice tiho prebirale cene in opise proizvodov na policah, medtem ko bomo pred seboj dostojanstveno potiskali polne nakupovalne vozi£ke. Brez i£ni internet nas bo e na vsakem koraku ne no oblival s svojim elektromagnetnim sevanjem in zagotavljal takoj„-njo povezavo komunikacijske naprave s svetovnim medomre jem. Med te napravice bodo vsekakor sodile tudi zna£ke RFID, ko bodo prilepljene na ohi„je ali embala o mno i£nih izdelkov oziroma bodo v obliki biozr-na’ vsajena v tkivo ivega bitja. Kot sem e zadnji£ omenil, so radiofre-kven£ni IDji oziroma zna£ke RFID (Radio Frequency ID) majhni gumbki z elektronskim mikrove-zjem, v katerega je pogosto trajno vpisana edinstvena digitalna razpo-znavalna „tevilka. Ve£ina dana„njih zna£k nima lastnega vira elektri£nega napajanja in se udejanijo, ko prejmejo natanko dolo£en radijski signal. Silicijev £ip napravic RFID vsebuje droben kondenzator, ki ga prejeti elektromagnetni signal nabije ravno toliko, da lahko antenica zna£ke odda radijskemu bralniku v bli ini signal s podatkovno vsebino. Najbolj „tevilne in poceni zna£ke za ozna£e-vanje mno i£nih izdelkov in pridelkov lahko danes hranijo 64 ali 96 podatkovnih bitov. Najdlje pri prakti£nem presku„anju napravic RFID in razpr„eni obdelavi njihovih podatkov so pri„li v razvojnem oddelku Auto-ID Tehnolo„ke-ga in„tituta Massachusetts (MIT), ki v sodelovanju z nekaterimi velikimi proizvodnimi in trgovskimi ameri-„kimi dru bami razvija celovit sistem. Znanstveniki MITa zanj pravijo, da e danes lahko razpoznava 268 milijonov razli£nih proizvajalcev, od katerih ima lahko vsak milijon vrst izdelkov. Digitalni podatkovni zapis v £ipu ima edinstveno elektronsko kodo EPC (Electronic Product Code), ki enoli£no ozna£uje predmet ali ivo bitje. Seveda pa samo zaporedje 96 ni£el in enic pove bore malo o izdelku in je samo kazalec na bogatej„i informacijski zapis, do katerega do-stopajo zmogljivi stre niki znotraj internetnega sistema ONS (Object Naming Service). Ko bomo v nakupovalni dvorani brez blagajn porinili vozi£ek skozi senzorska oziroma za-znavalna izhodna vrata, nam bodo radijski bralniki v del£ku sekunde prebrali vse RFIDje na plo£evinkah, vre£kah in „katlah, ki smo jih kupili, in jih sporo£ili osrednjemu ra£unal-ni„kemu sistemu trgovine. Ta bo v naslednji sekundi posodobil podatke o stanju zalog in na„emu e-ban£ne-mu ra£unu poslal zahtevo po bremenitvi. Dana„nji ozna£evalniki RFID delujejo v treh radijskih frekven£nih obmo£jih. Visokofrekven£ne napravice uporabljajo spektralni pas med 850 MHz in 950 MHz, oziroma med 2,4 GHz in 5 GHz, srednje fre-kven£no obmo£je pa obsega 10 MHz do 15 MHz. Poceni zna£ke, namenjene razpoznavanju mno i-£nih proizvodov in pridelkov v tovarnah, skladi„£ih in trgovinah, naj bi uporabljale nizke radijske frekvence 100 kHz do 500 kHz in delovale na razdaljah enega ali dveh metrov. Øim ni jo frekvenco uporabljajo napravice RFID za sporazumevanje z bralniki, tem manj energije porabljajo, a so hkrati tem po£asnej„e. Pri tehniki RFID pa zna£ke med sabo razlikujemo tudi po bralno-zapisoval-nih lastnostih. Najbolj mno i£ni in enostavni £ipi so namenjeni zgolj branju (read only), pri £emer je koda EPC vanje tovarni„ko zape£ena’. V drugo vrsto £ipov lahko podatke vpi-„emo, vendar samo enkrat, nato pa jih poljubno pogosto prebiramo (write-once/read-many WORM). Med najdra je pa tudi najredkej„e £ipe sodijo rezine z zmo nostmi read/write, v katere lahko bli nji radijski bralnik podatke tudi ve£krat zapisuje. Popolno ra£unalni„ko razpoznavanje predmetov, ki jih kupujemo, pa ima svojo temno plat. Upravitelji informacijskih skladi„£ podatkov v sistemu ONS bodo imeli vse zmo nosti, da navzkri no poizvedujejo, koliko smo si v zadnjem mesecu omislili mo„kih revij in intimnih potreb„£in, katero vrsto „vicarske £okolade najraje zobljemo, koliko litrov cenenega viskija smo si nagrmadili in po katerih razli£ici kurjih hrenovk s sirom najraje segamo. Kako hitro zmore tehnika oblasti’ omogo£iti obse nej„i nadzor nad kr„itelji’, pa lepo ka e primer dodatne uporabe sistema za elektronsko pla£evanje cestnin z radijskimi karticami. V nekaterih dr a-vah policija e uporablja £asovne podatke iz tega sistema, da kaznuje prehitre voznike na avtocestah. 'e bolj vznemirljive pa znajo biti posledice mno i£ne uporabe biozrn’ RFID, ki so vsajena v tkiva ivih bitij. Veterinarji v razvitih dr avah, denimo, ma£kam in psom pod ko o e vdelu-jejo radijske zna£ke za hitro razpoznavanje. V smelem novem svetu 21. stoletja, ki si po eni strani besno izmenjuje e-delnice in MP3je po internetu, po drugi plati pa drgeta v strahu pred bradatimi teroristi iz dr-av s slabo telefonijo, pa vsajanje bi-ozna£k v ljudi ni ve£ znanstvena fantastika. Nekateri ameri„ki politiki in mnenjski oblikovalci tako e zahtevajo, naj zvezni mejni organi vse tuje obiskovalce obvezno cepijo’ z zrnci RFID, saj naj bi se le tako lahko ZDA ubranile nasilnih tujcev. Hkrati bomo morda £ez petnajst let imeli svoje zanimivej„e’ notranje organe lepo ozna£ene z zna£kami RFID, potni list pa se bo v bio£ipu skrival kar ob notranji strani trebu„ne prepone. Zagovorniki ob£e uporabe radijskih biozna£k pa nam prerokujejo ro nato prihodnost. Pametno stanovanje naj bi nas prepoznalo e nekaj metrov pred vhodnimi vrati, ki nam bi jih samodejno odprlo brez klju£a. Na„ mobilni ra£unalnik, fotoaparat in lovsko pu„ko bi smeli uporabljali samo tisti prijatelji ali sorodniki, ki jih bomo digitalno navzkri no potrdili. Øe se nam bo ena zamerila, bomo lahko kodo njenega vsadka RFID odstranili s seznama poobla-„£enih voznikov dru inskega beem-veja. Veljalo pa bo, seveda, tudi narobe bolj„a polovica nam bo lahko ob manj„i kr„itvi hi„nega reda elektronsko zaklenila mikrovalovno pe£i-co, tako da si ne bomo mogli pogreti ve£erje. Kon£no besedo o mno i-£ni uporabi zna£k RFID pa bo imelo gospodarstvo. Sistem radijskega razpoznavanja izdelkov in bitij danes ni raz„irjen prav zaradi primerljivo visoke cene posamezne zna£ke in tu- di stro„kov za postavitev celotne informacijske in komunikacijske pod-stati. Kritiki trdijo, da RFID ne bo nikoli prevzel mesta £rtne kode, ki je danes prevladujo£e ra£unalni„ko ozna£evanje izdelkov. A zgodovina nas u£i, da lahko nova tehnologija v desetletju skoraj popolnoma izpodrine staro kot so plo„£e CD prema- gale vinilne gramofonske plo„£e. Ne- manja in hranjenja osebnih podat-dvomno se bo cena ene zna£ke RFID kov bo dala Dr avi kopico izgovo-v nekaj letih spustila do £arobne vre- rov, da nas bo z biozrni spremljala do dnosti pet centov, pri kateri bi se e groba in verjetno „e v njem. spla£alo zna£ke lepiti celo na majhne plastenke ali vre£ke £ipsa. Kar se ti£e zasebnosti, pa je verjetno „e ena bitka zanjo e vnaprej izgubljena. Izjemna lahkotnost ra£unalni„kega zaje- DAVID PAHOR ELEKTRI»NO GORIVO (http://electric-fuel.com/) Doslej nismo pogosto obiskovali strani proizvajalcev shranjene elektriĖne energije, vendar je dobro kdaj narediti tudi izjemo. Druaba Electric Fuel je eden od najbolj uspe?nih proizvajalcev sodobnih komercialnih cink-zraĖnih baterij oziroma gorivnih celic, ki razvija re?itve tako za enkratno kot tudi za ponovno uporabo.V devetdestih letih prej?njega stoletja je druaba razvila velike cink-zraĖne gorivne celice za elektri-Ėna vozila, kot so mestni tovornjaki ali avtobusi, z niĖelno stopnjo izpustov (Zero Emission Vehicles), in za voja?ke namene, denimo v torpedih. V zadnjih petih letih pa je Electric Fuel namenil obilo pozornosti tudi manj?im prenosnim sistemom go-rivnih celic z veliko gostoto energije za zagotavljanje elektriĖnega toka v prenosnih digitalnih napravah. Druaba je tako danes zelo dejavna na trgu polnilnikov in baterij za enkratno uporabo za roĖne raĖunalnike oziroma dlanĖnike, mobilne telefonske aparate, videokamere in digitalne fotoaparate. Komercialni proizvodi flInstant Po-wer« temeljijo na visokoenergetski gorivni celici 3300 mAh s kisikovo-redukcijsko oziroma zraĖno katodo ter z anodo iz cinkovega gela. Temeljna celica tehta samo dobrih petnajst gramov, ter premore specifiĖno energijo 240 Wh/kg in energijsko gostoto 700 Wh/l z nazivno tokokrogovno napetostjo 1,4 V. V svojih izdelkih proizvajalec zaporedno veae ?tiri gorivne celice, da bi zagotovil napetostno enakovrednost 3,6-voltni litij-ionski bateriji, ali ?est gorivnih celic, da bi omogoĖal alternativo nikelj-kovinskih hidridnih celic — zlasti za mobilne aparate in dlanĖnike. Spleti?Ėe druabe uporablja neuokvirjene, enostavno oblikovane strani brez iskalnega polja po polnem besedilu. Posamezne poslovne enote druabe — Instant Power (baterije za mobilnike), Electric Fuel Transportation ter enoti za voja?ke in varnostne sisteme — imajo razli-Ėno podobo s preprostimi navpiĖnimi meniji. Vse, ki jih bolj podrobno zanima tehnika gorivnih celic s cinkom in zraĖno katodo, si lahko prenesejo Acrobatov dokument http://www.instant-power.com/instantpower.pdf. ZEROPAID (http://www.zeropaid.com/) Vsem skritim ljubiteljem preganjane izmenjave datotek med internetnimi raĖunalni-ki s sistemi P2P (Peer To Peer), je namenjeno noviĖarsko in razpravno spleti?Ėe Ze-ropaid. V njem lahko izvemo najbolj sveae novice o izmenjavi digitalne glasbe in vi-deoposnetkov, o zapletih in razpletih v vojni Hollywooda in glasbenih zaloab proti razvijalcem programja P2P ter o tem, katerih odjemnih programov naj se izogibamo zaradi vdelanega vohunskega programja ... Tu lahko tudi izvemo, na kaj moramo paziti pri name?Ėanju novih razliĖic odjemalcev P2P in kako uĖinkovito iskati datoteke. Zeropaid novice posodablja skoraj vsako uro, saj je ameri?ko zdruaenje glasbenih zaloab RIAA (Recording Industry Association of America) zelo dejavno s ?tevilni-mi toabami proti posameznim izdelovalcem programja P2P zaradi kr?enja avtorskih pravic. Organizaciji RIAA je tako uspelo ?tevilne storitve P2P onemogoĖiti, kot, denimo, omreaji Napster in Audiogalaxy. Med najnovej?e zanimivosti sodi tudi poroĖi-lo, kako naj bi gramofonske druabe v ZDA ae lobirale za sprejetje novega zakona, s katerim bi jim pri prodaji vsake rabljene glasbene plo?Ėe pripadal delea kupnine! Kogar torej zanimajo dogodiv?Ėine v neuradnem oziroma gusarskem svetu izmenjevalcev datotek, naj si Ėez oko zaveae piratsko zaplato in pokuka v Zeropaid — za za-loabe kraj nesreĖnega imena. 53 na obisku pri Danetu Leskovcu Najtežje je PREMAGATI sAeTIbe V prejšnji številki Našega stika smo obiskali športnico leta 2001 v Elektru Ljubljana, Natašo Oblak. In ker za ženskami naposled pridejo na vrsto tudi moški, vam tokrat predstavljamo športnika leta 2001, Daneta Leskovca. Dane Leskovec, vodja oddelka nabave, je kljub izgubi treh prstov in 50-odstotni invalidnosti navdušen polmaratonec in zagret kolesar, ki se ne ogne nobenemu športnemu izzivu. Tudi služba zavzema posebno mesto v njegovem življenju, saj je kot zvest delavec z Elektrom Ljubljana v 34 letih preživel tako dobre kot tudi težke case. G 54 ozd se kar ni hotel kon£ati, cesta se je zajedala £edalje vi„je v krivine Krimskega hribovja, vro£ina je pritiskala. Toda Dane ni popustil. 'e siloviteje je sopihajo£ zavrtel pedala svojega gorskega kolesa in se pogumno zagrizel v klanec naslednje serpentine, ki se je vzpenjala nad Gornjim Igom. Ko so tekmovalci porabljali „e zadnje zaloge energije, je Dane kot pravi visokonapetostni „tromar’ ljubosumno motril imenitni Elesov 380 kV daljnovod. Sredi pridu„anja nad kri-vi£no porazdelitvijo slovenskih prenosnih zmogljivosti ga je zmotilo premikanje v daljavi. Le kaj za vraga je to, lahko bi bil medo, je pomislil prvi trenutek ... Na sre£o je na kri i„£u stal redar, ki je usmerjal kolono tekmovalcev. fial jih je usmeril na stransko pot v gozd. Nastala je velika zmeda. Dirka se je naposled kon£ala v slepi ulici, tekmovanje pa je bilo razveljavljeno in prestavljeno. Najbr bi se miroljubno kolesarjenje prelevilo v tek in bi se Gornjei anci zabavali ob pogledu Dane Leskovec, ?portnik leta 2001 v javnem podjetju Elektro Ljubljana. na nesre£nega redarja, be e£ega pred trumo pobesnelih tekmovalcev, £e ne bi bilo e pregovornega „portnega duha 'portnega dru„tva, malo pa je prispevala tudi iz£rpanost sodelujo-£ih. HUDA PREIZKU©NJA GA NI USTAVILA To je le utrinek iz ene izmed tekem „portnika leta 2001 Daneta Leskov-ca, ki je doma iz Unca pri Rakeku. Zaposlen je v Elektru Ljubljana e od daljnega leta 1968. Ob delu je do-kon£al vi„jo strokovno „olo in postal in enir elektroenergetike. Znotraj podjetja je zamenjal e ve£ delovnih mest; med drugim je bil tudi breme-nilec v RTP Dom ale, referent za za-„£ito in meritve, vodja investicijskega vzdr evanja za Notranjsko, sedaj pa je vodja oddelka nabave. Pred sedemnajstimi leti ga je doletela te ka ivljenjska preizku„nja, ko je v nesre£i na kro ni agi izgubil tri prste na desni roki. Tako je postal 50-odstotni invalid tretje kategorije, s £imer pa se je sprva le te ko sprijaznil. Vendar je s trdno voljo in navezanostjo na dotedanje delo prenesel tudi ta hud, ne„porten’ ivljenjski udarec. Uprl se je tudi premestitvi na la je delovno mesto, zaradi £esar je izgubil status invalida. zanimivosti S „portom se je prvi£ resneje sre£al med „olanjem na srednji elektrote-hni„ki „oli, ko je bil rokometni vratar v mo„tvu dija„kega doma. Øeprav je leta 1977 postal prvak v skoku v daljino na vseslovenskem elektri£ar-skem tekmovanju, se s „portom vse do pred nekaj leti, ko je za£el opu„£a-ti nedonosno kmetovanje, ni intenzivneje ukvarjal. Takrat je za£el z rednim tekom v gozd v bli ini vasi, tako da sedaj pre-te£e povpre£no pet kilometrov na dan. Ko ga obide najve£je teka„ko navdu„enje, prite£e tudi do ne tako bli nje Postojne in nazaj. Vsako leto je tudi udele enec teka„kih polmara-tonov po Ljubljani, Radencih, Mirni Pe£i, Se ani. Poleti pa se preobrazi v navdu„enega kolesarja, ki mu nista neznana ne razgibani hribovski svet ne ravnine asfaltnih cest. ©PORT MU PRINA©A VELIKO LEPEGA V 'portnem dru„tvu Elektra Ljubljane sodeluje e vse od njegovega nastanka v za£etku devetdesetih let, toda na tekmovanjih je za£el aktivneje sodelovati „ele lani, ko ga ni ve£ obremenjevala kmetija. Zaradi invalidnosti ne more sodelovati pri kegljanju in tenisu, pa tudi ne pri „ahu, kot dodaja v „ali. Vendar pa se ni pustil prikraj„ati pri namiznem tenisu. Nekatere „portne rekvizite si je priredil, da jih lahko uporablja. Najraje pa ima smu£arski tek po zasne enih poljanah, ki je zaradi redkih mo no-sti za udele bo „e toliko privla£nej„i. Tudi on je trdno prepri£an, da na vseh tekmovanjih 'portnega dru„tva vlada zdrava tekmovalnost in pristni prijateljski odnosi. Na vpra„anje, ali mu je neprijetno tekmovati s svojim direktorjem Ludvigom Soto„kom, ki je eden najbolj„ih „portnikov v Elek-tru Ljubljana, nam je zatrdil, da niti najmanj. Meni namre£, da razen sam s sabo ne tekmuje z nikomer. Tekmovanja ne jemlje kot prikazovanje lastne telesne premo£i nad sodelavci, pa£ pa kot izziv in samopotrditev. 'port je zanj rekreacija in razvedrilo in mu pomaga krepiti fizi£no sposobnost, o kateri je prepri£an, da znatno prispeva k umski pripravljenosti. Med tekom ima obilo £asa za pretre-sanje dnevnih dogodkov in vsakdanjih problemov. V „portu vidi predvsem telesno aktivnost, ki ji piko na i pripi„ejo tekmovanja. Na tekmovanjih na prvo mesto postavlja po„tenost in „portno vedenje do sotekmecev. Zato ima veliko raje individualne’ „porte, kajti pri ekipnih, kot je nogomet, vse preve£krat prihaja do krivic, brezobzirnosti in surovosti. Tudi boks in podobne „portne panoge se mu ne zdijo „por-tne, saj zmaga, dose ena s po„kodba-mi tekmeca, enostavno ne more biti £astna. ODLO»ILNA JE POZITIVNA SAMOPODOBA Mo£no je navezan na svoje podjetje Elektro Ljubljana, ki ga zaposluje e celih 34 let. Øeprav ima rad spremembe in je znotraj podjetja ve£krat menjal delovno mesto, pravi, da mu slu ba ne pomeni le pla£e in sredstvo pre ivetja, ampak do nje £uti pravo navezanost. V nasprotnem primeru gotovo ne bi vsa ta desetletja v dobrem in slabem zdr al v istem podjetju. Na delovnem mestu in v zasebnem ivljenju ima za glavno na£elo miroljubnost. Vedno se na dale£ ogne sporom, trudi se, da se ne bi z nikomer prepiral in gojil nesmiselnih zamer. To na£elo se trudi ohranjati tudi v lastni dru ini, ki mu veliko pomeni in mu je vselej v oporo. Je po-ro£en in ponosni o£e 25-letne h£ere in 18-letnega sina. Ker v tem £asu nismo mogli obiti nogometa, smo ga povpra„ali tudi po njegovem mnenju o tem novope£e-nem slovenskem narodnem „portu. Nogomet odlo£no zavra£a kot na„ nacionalni „port in na njegovo mesto postavlja sedaj £ez no£ izrinjeno smu£anje, ki ima na na„ih tleh ve£-stoletno tradicijo. Slovenija namre£ s Skandinavijo velja za zibelko tega priljubljenega zimskega „porta. Za v prihodnje si Dane Leskovec ne zastavlja kak„nih posebnih, visokole-te£ih ciljev. fieli si le, da bi „e naprej ivel v so itju s sodelavci v slu bi in bi „e nadalje lahko delal in „portal’ tako kot doslej. S svojimi dosedanjimi slu benimi in „portnimi dose ki dokazuje, da se lahko mnoge iv-ljenjske ovire premagajo s trdno voljo in optimizmom. Za premagovanje te av je odlo£ilna predvsem pozitivna podoba, ki naj bi jo o sebi imel vsak £lovek. ROBERT JAKOMIN APRILSKI BLAGOVNI PRIMANJKLJAJ VE»JI OD MAR»NEGA Slovenija je aprila izvozila za 965,5 milijona evrov blaga, uvozila pa za 1,04 milijarde, kar pomeni, da je blagovni primanjkljaj v tem mesecu zna?al 73,5 milijona evrov, pokritost uvoza z izvozom pa je bila skoraj 93-odstotna. »e primerjamo te podatke draavnega statistiĖnega urada z lanskimi v tem mesecu, ugotovimo, da se je izvoz poveĖal za 17, uvoz pa za nekaj veĖ kot deset odstotkov. Sicer pa se je blagovni primanjkljaj aprila glede na marec letos poveĖal za 1,4 odstotka, izvoz pa zmanj?al za 0,1 odstotka. S tem se je v prvih ?tirih leto?njih mesecih izvoz Slovenije poveĖal za 5,3 odstotka na 3,6 milijarde evrov, uvoz pa se je poveĖal za 2.6 odstotka na 3,8 milijarde evrov. V obdobju od januarja do konca aprila je primanjkljaj v blagovni menjavi tako dosegel 238 milijona ev-rov, pokritost uvoza z izvozom pa je bila skoraj 94-odstotna. (STA) NEKOLIKO VI©JE CENE INDUSTRIJSKIH PROIZVODOV Slovenski proizvajalci so maja prodajali industrijske proizvode po nekoliko vi?jih cenah -podraaili so se namreĖ za 0,1 odstotka. Vsega skupaj so se ti proizvodi v tem letu povi?ali za 1.7 odstotka, v primerjavi z lanskim majem pa za 5,7 odstotka, so sporoĖili iz draavnega stati-stiĖnega urada. Maja letos so se na medletni ravni najbolj povi?ale cene v oskrbi energijo, in sicer za 23,4 odstotka, med preostalimi dejavnostmi pa so najbolj poskoĖile te cene v predelavi - za 5,1 odstotka, v gozdarstvu, kjer so poskoĖile za 1,4 odstotka, in v rudarstvu, kjer so bile vi?je za 1,2 odstotka. »e primerjamo cene industrijskih proizvodov maja in aprila letos, pa ugotovimo, da so se v tem Ėasu najbolj podraaile tiste v predelovalnih dejavnostih, in sicer za 0,1 odstotka, cene v rudarstvu, gozdarstvu in oskrbi z energijo pa so ostale enake. Med dejavnostmi glede na namen uporabe proizvodov so se v tem mesecu najbolj okrepile cene proizvodov za investicije, kjer so bile vi?je za 0,3 odstotka, cene proizvodov za ?iroko porabo so se povi?ale za 0,1 odstotka, cene proizvodov za vmesno porabo, med katere sodijo energenti in surovine, pa so ostale enake. V zadnjem letu so se proizvodi za ?iroko porabo podraaili za skoraj osem odstotkov, za vmesno porabo za dobre ?tiri, proizvodi za investicije pa za tri odstotke. (STA) 55 02818718 0001 ?port v iS ¦ Letošnji gostitelj Termoelektrarna Šoštanj je bila tudi najuspešnejša, saj so njeni tekmovalci v skupni uvrstitvi osvojili 1. mesto. T radicionalne „portne igre termopro-izvodnje Slovenije, ki so 15. junija potekale v Termoelektrarni 'o„tanj, je tokrat pripravil in vodil sindikat dru be Termoelektrarne 'o„tanj. Udele enci, bilo jih je okoli 280, so pri„li iz TE Brestanica, TE Trbovlje, TE-TO Ljubljana in NEK. Vzporedno s „portnim delom sre£anja je potekalo „e sre£anje direktorjev in predstavnikov ministrstva, za katere je organizacijski odbor sindikata pripravil poseben program, ki je obsegal tudi okroglo mizo. Sre£anja so se med drugim udele ili dr. Milan Medved, direktor za poslovno podro£je iz Holdinga slovenske elektrarne (HSE), Vladislav Tomšič, direktor tehni£nega podro£ja iz HSE, mag. Djordje Zebeljan, svetovalec vlade na Ministrstvu za okolje in prostor, Samo Pajer, direktor TE Trbovlje. Po otvoritvi leto„njega „portnega tekmovanja, na kateri je pozdravne besede, izrekel direktor TE' Jaro-slav VrtaĖnik, je potekala pestra razprava, v kateri je bilo izre£eno veliko pozitivnega v zvezi s termoproizvod-njo, „e posebej sedaj, ko kljub slabi vodnatosti rek Holding slovenske elektrarne izpolnjuje vse obveznosti v zvezi z dobavo in prodajo elektri£ne energije. Zasluge temu gredo zagotovo tudi dobremu delu termoelektrarne 'o„tanj, ki je po besedah direktorja Jaroslava Vrta£nika v tem obdobju presegla vse dosedanje proizvodne rezultate. Dr. Milan Medved pa je dejal, da bodo pri£akovane okoli„£i-ne tudi v bodo£e od vseh, ki so vklju-£eni v HSE, zahtevale maksimalne napore. Ob tem je izrazil tudi prepri-£anje, da bo imel termo del v Sloveniji „e naprej pomembno vlogo, saj je bilo v tem delu elektrogospodarstva e doslej veliko storjenega za zagoto- vitev nemotene oskrbe odjemalcev in pove£anje poslovne u£inkovitosti. Vladislav Tom„i£ pa je ob tej prilo-nosti poudaril, da bo treba v Sloveniji v bodo£e ve£ji poudarek nameniti predvsem nadaljnjemu razvoju energetike. V nadaljevanju poslovnega sre£anja so udele enci spregovorili „e o leto„njem obse nem, a skraj„a-nem remontu bloka 4 v TE'. Sicer pa je bilo tudi tokratno sre£anje v prvi vrsti namenjeno „portu in dru-enju delavcev. Udele enci iz omenjenih podjetij so se tako pomerili kar v 9 disciplinah, in sicer v kegljanju, namiznem tenisu, tenisu, odbojki, nogometu, ribolovu, pikadu, ko-„arki (trojke) in „ahu. Rezultati prvo uvr„£enih so: odbojka mo„ki, (TE'), kegljanje mo„ki (TET), kegljanje enske (TE'), tenis mo„ki (NEK), tenis enske (TE'), namizni tenis mo„ki (TET), namizni tenis enske (TET), pikado enske (TET), nogomet mo„ki (TE'), ko„arka mo-„ki (NEK), ribolov mo„ki (TE') in „ah -mo„ki (TE'). Skupno prvo mesto pa so osvojili gostitelji. IRENA SEME 5 romantiĖna Italija na barki - Ligurska obala Cinque terre Tam, kjer se ko?Ėek mediteranske obale, porasle z nasadi oljk in preaete s terasasto obdelanimi vinogradi, dotakne buĖeĖih morskih valov Ligurskega morja, se visoko v skale zajeda pet mavriĖnih vasic, imenovanih Cinque terre. K onec maja smo se nekateri £lani Ele-sovega sindikata odpravili na izlet v Italijo. Zgodnja jutranja pot nas je vodila po avtomobilski cesti mimo Benetk, Padove in Bologne v Lucco, ki se nahaja v Toskani, severovzhodno od mesta Pisa. Poleg znamenite stolnice sv. Martina iz 12. stoletja smo se ustavili tudi pri spomeniku skladatelja Giacoma Puccinija, rojenega leta 1858 v tem mestu. Naj omenim le eno njegovih oper, ki je znana predvsem po tem, da je zaradi prezgodnje smrti skladatelja ostala nedokon£ana, to je opera Turandot. Od tam nas je pot vodila v enega naj-lep„ih toskanskih mest Piso. Sledil je ogled Travnika £udes: stolnice (11./12.stol., romanska bazilika); slovitega po„evnega stolpa, na katerega vzpon je v tako kratkem izletu tako reko£ nemogo£, saj si skupine e nekaj dni vnaprej na mestu samem re- zervirajo ogled, kajti od prenove naprej dovolijo na stolp le 15-20 obiskovalcem na uro; krstilnice in poko-pali„£a. Ob koncu prvega dne smo utrujeni prispeli v mestece Marina di Pietrosanta, blizu Viareggia, pomorskega letovi„£a na obali Ligurskega morja, ki premore kilometre prelepe, £iste pe„£ene obale. Zjutraj naslednjega dne smo se odpeljali do obmorskega letovi„£a in pri-stani„£a La Spezia, od koder nas je pot z ladjico vodila naprej v Portove-nere. Zna£ilnost tega mesteca so pisane, zelo ozke, v nekaj nadstropij grajene hi„e, med katerimi posamezne niso „ir„e od dveh metrov (od „iri-ne pro£elja hi„e je bila svoje £ase odvisna vi„ina davka). Ogledali smo si cerkev sv. Pietra, ki je lepa zaradi svojega £rno-belega pro£elja. Z raz-gledi„£a ob obzidju te cerkve je resni£-no pre£udovit pogled na morje, kar je menda pesni„ko navdihovalo e angle„kega pesnika Lorda Byrona. Nekateri smo bili v tistem trenutku e, bolj kot za rimanje, navdahnjeni za iskanje kerami£nih in drugih suve-nirjev, skritih po malih trgovinicah, zato je nate£aj in zve£er izbor najlep-„e pesmi ali vsaj kratke rimice pogorel na vsej £rti. Prepri£ana pa sem, da tudi najkraj„a morebitna rimica ne bi bila v slogu byronizma oziroma eks-centri£ne melanholi£nosti literarne generacije iz prve polovice 19. stoletja, katere dela odsevajo prezir, obup in razdvojenost, saj smo bili vsi kljub veliki vro£ini zelo dobro razpolo eni. Strma italijanska pokrajina, porasla s pre£udovitimi petimi vasicami, ki nosijo skupno ime Cinque terre, le i ob obali Ligurskega morja v zalivu, imenovanem Riviera di Levante. Tamkaj„njim prebivalcem je skozi stoletja z obdelovanjem uspelo pokrajino obdelati v terasasta polja, ki so jih pozneje prerasli nasadi sladkega grozdja, mandarin in oljk. Vasice si od vzhoda proti zahodu sledijo v naslednjem zaporedju: Riomaggiore, Manarola, Corniglia, Vernazza in Monterosso, od katerih smo pozornost namenili dvema - Monterossu in Vernazzi. V Monterossu smo od na„e krasne vodi£ke Petre, kateri gre „e posebna zahvala za prijetnost tega izleta, dobili nekaj zanimivih informacij in koristnih napotkov, nato pa smo se razkropili: nekateri na sprehod; nekateri iskat spominke in pisat IdiliĖne vasice ob obali Ligurskega morja privabljajo vsako leto veĖ turistov. 57 radioamaterska tekmovanja razglednice; nekateri pa la£ni v do-ma£e gostilnice, kjer se po kozar£ku vina, kljub slabemu poznavanju italijanskega jezika z vsakim natakarjem, imenovanim Giovanni, presenetljivo dobro razume„. Znova smo se sre£ali na elezni„ki postaji oziroma na vlaku, ki nas je popeljal do Vernazze. Tu smo imeli le malo prostega £asa, pa vendar dovolj, da smo videli to, kar je v teh vasicah najbolj zanimivo ozke prepredene’ uli£ice, s stopnicami levo, desno, sem in tja, najde se „e celo kak ozek in nizek zanimiv tu-nel£ek, ki doma£ine vodi do doma. Polni vtisov smo se z vlakom vrnili v La Spezio in od tam z avtobusom v na„ hotel na zaslu eno krep£ilno’ ve£erjo, kar nam je dalo novih mo£i za no£no pohajkovanje in nekaterim celo za rolanje po obmorskem mestecu Marina di Pietrosanto. Tretji oziroma zadnji dan smo v jutranjih urah z avtobusom krenili v Rapallo, majhno pristani„ko mesto in zelo obiskano zdravili„£e. Za nas je to mesto zanimivo predvsem z zgodovinskega stali„£a, saj je bila v njem 12. novembra 1920 podpisana rapalska pogodba sporazum med kraljevino SHS in Italijo, ki je med drugim urejala razmejitev med dr avama in ustanovitev neodvisne dr ave Reke. Od tu smo pot znova nadaljevali z ladjico v Portofino, prelepo, malo obmorsko mestece, ki pa je od vseh, ki smo jih videli, zagotovo tudi naj-dra je ( e po imenih trgovin Gucci, Cartier, Paul&Shark sode£). Semkaj bojda zahajajo bogata„i in zvezdniki z vsega sveta, kar je razvidno e iz nenormalno velikih in bogatih jaht, kakr„ne pri nas le redko vidi„. Na„ zadnji postanek pa je bila Man-tova, mesto v Lombardiji, ki le i ob spodnjem toku Mincia. Znamenitosti tega mesta so: cerkev svetega Andreja (15.-18.stol.) z grobnico A. Mantegna, stolnica svetega Petra in Pavla (prvotno romanska, prenovljena v gotskem slogu), Palazzo Ducale (13.-17. stol.), kjer so pomorski muzeji in zbirke itd. In potem smo pot nadaljevali do Ljubljane, kamor smo se utrujeni od vo nje, a zadovoljni in polni vtisov, vrnili v poznih ve£ernih urah. Na hitro smo se poslovili in se razkropili vsak v svojo smer. A pre-pri£ana sem, da smo se vsi poslavljali z isto mislijo: Naslednje leto ... 58 MOJCA PRVIN©EK Slovenci zmagali Med desetĖlansko slovensko ekipo na svetovnem radioamaterskem tekmovanju WPX CW 2002, ki je potekalo konec maja v Dubaju, sta bila tudi dva delavca slovenskega elektrogospodarstva Jadranko IvanĖeviĖ iz Elektro Celja in Mirko Sel iz Dravskih elektrarn Maribor. v kratkovalovnih tekmovanjih radioamaterji s svojimi radio postajami vzpostavljamo zveze z drugimi radioamaterji po vsem svetu. Tekmovanj je ve£ vrst in se razlikujejo med sabo, za £im bolj„i rezultat pa je treba v do-lo£enem £asu vzpostaviti £im ve£ radijskih zvez s £im ve£ mno itelji (odvisno od tekmovanja so to lahko: dr ave, letnice rojstva, letnice opravljenega prvega radioamaterskega izpita ...), zmno ek obeh pomno en „e s kak„nimi dejavniki pa pomeni kon-£no „tevilo to£k. Manj„a lokalna tekmovanja trajajo od dveh ur (slovenski pokal), najve£ja svetovna pa 48 ur. V najve£jih svetovnih tekmovanjih tekmujemo od doma ali iz svojih tekmovalnih lokacij, ki so po navadi na vrhovih hribov ali gri£ev, da-le£ od naselij, kjer ni ali pa je £im manj elektri£nih aparatov, ki povzro-£ajo motnje v na„ih sprejemnikih. Vse pogosteje pa se udele ujemo tekmovanj tudi iz eksoti£nih dr av, kjer je radioamaterstvo „e v povojih ali ga pa „e sploh ni, saj smo v tem primeru eden redkih ali celo edini in zelo iskan mno itelj v tekmovanju in za vzpostavitev zvez mnogo bolj zanimiva radijska postaja. V ve£ini tak-„nih primerov je zraven prena„anja vse opreme (radio postaje, antene, ra£unalniki, agregati, gorivo, hrana, „otori ...) po izku„njah treba ra£una-ti „e na dolgotrajno in mu£no proceduro pri pridobivanju vseh potrebnih dovoljenj. Zaradi razli£nega geografskega polo-aja postaj in razli£nih pogojev raz-prostiranja valov v danem trenutku ter na£ina to£kovanja nismo tekmovalci, ki smo razkropljeni po vsem svetu, nikoli v enakem izhodi„£nem polo aju za dosego najve£jega „tevila to£k. Najbolj„e mo nosti za zmago ali dosego odmevnega rezultata imajo postaje, ki so locirane blizu gosto naseljenih radioamaterskih obmo£ij, ki pa morajo biti na drugem kontinentu. Postaje s severne Afrike imajo blizu obilico evropskih postaj, postaje z ju noameri„kih Karibov pa „e ve£ postaj v ZDA in Kanadi. Zaradi teh razlogov je bila leta 1990 prvi£ udejanjena ideja, da je bilo na manj„em geografskem obmo£ju okrog mesta Seattle v ZDA aktiviranih 22 pribli-no enako opremljenih postaj, s katerih so dvo£lanske ekipe z vsega sveta poskusile dose£i najbolj„i rezultat. Rojeno je bilo svetovno prvenstvo radioamaterskih ekip, ki se je potem drugi£ odvijalo na obmo£ju San Francisca leta 1996. Tedaj je bilo aktivnih e 52 ekip. Tako prvi£ kot drugi£ smo Slovenci sodelovali na prireditvah, kar ka e na veljavo, ki jo imamo v tekmovalnem svetu. Vrhunski rezultati na„ih £la-nov v svetovnih tekmovanjih so botrovali temu, da je posebna komisija poverila Sloveniji organizacijo 3. svetovnega prvenstva radioamaterskih ekip (WRTC 2000). Slovenia contest club (SCC) se je zelo resno lotil priprav na doslej najve£je svetovno prvenstvo z udele bo 53-ih ekip z vseh kontinentov in preko 30-ih dr-av. Organizacijski odbor je sproti obve„£al udele ence in vse zainteresirane o pripravah na WRTC 2000 in odgovarjal na vpra„anja po internetu. Ve£ini udele encev in gostov je bila Slovenija razen preko radijskih valov neznana, zato so bili po obisku toliko bolj navdu„eni nad njeno lepoto. Posebej je pomemben podatek, da je bilo prvenstvo prvi£ organizirano zunaj ZDA, za kar so nam zavidale mnogo ve£je in bogatej„e dr ave. Da je bil to pomemben dogodek za Slovenijo, je potrjeno s privolitvijo predsednika dr ave Milana Ku£ana, da je prevzel predsedovanje £astne- mu odboru prireditve. Tudi Po„ta Slovenije je po£astila to prireditev z izdajo posebne prilo nostne znamke (vrednost 20 tolarjev), ki je iz„la 9. maja 2000 in na kateri je poleg operaterja, radijske postaje, antene, kon-centri£nih krogov valovanja, kar vse ponazarja povezavo tehnike in £love-ka (torej radioamaterstva), tudi napis WRTC 2000. Slovenski radio klubi in posamezniki smo pripravili 53 tekmovalnih to£k na vrhovih slovenskih gri£ev in hribov z enakimi tipi anten na vi„ini dvanajst metrov. Vse ekipe so imele enako mo£ oddajnikov, da so imeli vsi £im bolj izena£e-ne delovne razmere. Poleg tega je spremljal vsako tekmovalno ekipo sodnik, ki je skrbel za regularnost poteka dela ekipe. Sredi„£e vseh ob-tekmovalnih aktivnosti in sre£anj je bil Bled, kjer se je med 5. in 11. julijem 2000 zbralo ve£ kot petsto naj-bolj„ih svetovnih radioamaterjev-te-kmovalcev. Zmagala je prva ekipa ZDA, druga je bila ekipa Rusije, tretja pa druga ekipa ZDA. Brazilcema je v 24-urnem tekmovanju uspelo vzpostaviti 1497 zvez, s £imer sta med 53 ekipami osvojila 43. mesto. Poleg tekmovalnega duha je bilo na Bledu ves £as mo£ £utiti duh prijateljstva in dobre volje, £esar ne bo mogel pozabiti nobeden udele enec svetovnega prvenstva, po izjavah so-delujo£ih pa bo te ko organizatorjem naslednjih prvenstev ponoviti prvenstvo na tak„ni ravni, kot je bilo v Sloveniji. LETOŠNJE TEKMOVANJE V ZDRUŽENIH ARABSKIH EMIRATIH Med gosti na Bledu je bil tudi Ali Al Futtaim, radioamater iz Dubaja v Zdru enih Arabskih Emiratih. Na podlagi ugleda SCC smo bili povabljeni v Dubaj, da v leto„njem telegra-fijskem tekmovanju WPX CW 2002, ki je trajalo 48 ur 25. in 26. maja v najte ji kategoriji (ve£ operaterjev, ve£ postaj) tekmujemo z njegove lokacije. Njegov klicni znak A61AJ je dobro poznan tekmovalcem z vsega sveta, saj je bil v zadnjih letih dokaj aktiven v ve£jih svetovnih Puščavsko pokrajino prečkajo daljnovodi, ki v mesta prinašajo življenje. Tudi tokrat se ni dalo izogniti obvezni skupinski fotografiji. 60 tekmovanjih. Kadar koli pa se pojavi, je njegov signal med mo£nej„imi, saj ima oddajnike z oja£evalniki velikih mo£i, njegovi antenski sistemi pa so nekaj edinstvenega v svetu, saj so antene za vsako frekven£no obmo£je na posebnih stolpih vi„ine do 50 metrov. Od tam so e tekmovale razli£-ne ve£nacionalne ekipe, vsaka od teh pa je pred tekmovanjem „e nekaj pripomogla k izgradnji te postaje, ki „e vedno raste, saj ima Ali eljo „e dodati nekaj novih anten, ki bi pomagale sprejeti signale postaj malih mo£i z vsega sveta. V za£etku leto„njega februarja smo za£eli priprave na odhod v Dubaj. Ekipo smo sestavljali telegrafisti iz razli£nih delov Slovenije, in sicer Fredi iz Murske Sobote, Mirko iz Maribora, Jadranko iz Celja, Janez iz Grosuplja, Tine, Frane in Niko iz Ljubljane, Slavc iz Vrhnike ter Leo in Robi iz Idrije. Za potrditev regularnosti tekmovanja je v Dubaj pri„el tudi ugledni ameri„ki tekmovalec in sodnik s svetovnega prvenstva Gene. Glede na sestavo ekipe smo si postavili na prvi pogled neskromne cilje: osvojitev prvega mesta na svetu in dosego novega azijskega rekorda, po mo nostih pa celo svetovnega rekorda. Ker pa so med omenjenimi tudi ve£kratni zmagovalci velikih svetovnih tekmovanj in nosilci svetovnih rekordov v posameznih kategorijah, smo si na„e cilje upali povedati na glas e pred odhodom, £eprav se po izku„njah skoraj vedno pojavijo kak„ne nepredvidljive ovire, ki ti jo ravno v nepravem trenutku zagodejo (Murphy ma vas rad ...). fie doma smo bili dobro seznanjeni o potrebnem popravilu najve£je antene, kar naj bi nam vzelo ve£ino £asa pred tekmovanjem. Øakalo nas je precej elektro-strojne-ga dela ter montiranje in priklju£i-tev antene na vrhu 50 metrov visokega stolpa. Strategijo popravila in monta e smo lahko napravili e doma, saj je bil Robi v Dubaju nekaj dni pred nami in je fotografije sklopov potrebnih popravil poslal v Slovenijo po elektronski po„ti, pospe„il pa je tudi postopek popravila v me- hani£ni delavnici. Odpotovali smo 21. maja. Po „estur-nem letu iz Milana smo pristali v Dubaju ob „tirih zjutraj. Prvi temperaturni „ok smo do iveli na izhodu iz klimatizranega letali„kega poslopja, saj je bila temperatura e takrat 29 stopinj, £ez dan pa se je v tednu dni na„ega bivanja gibala med 40 in 45 stopinjami, pono£i pa se je spustila tudi do 25 stopinj, kar je bilo v primerjavi z dnevnimi temperaturami prijetna osve itev. Z avtobusom smo se odpeljali na obrobje mesta in po pribli no 30 minutah vo nje smo prispeli na Alijevo tekmovalno lokacijo. Po na„i namestitvi v hi„i za goste se je prebudil tudi dan. Sprehodili smo se po farmi, ki je pribli no 700 krat 500 metrov veliko ograjeno obmo£-je, kjer rastejo predvsem datljeve palme in antenski stolpi. Ogledali smo si na tleh ogromno anteno, ki je bila potrebna popravila, ter vse druge stolpe in impozantne antenske sisteme, ki smo jih nekateri do takrat videli samo na fotografijah. Nara„£ajo- zanimivosti £im temperaturam smo se umaknili v zgradbo, kjer nas je £akalo „est tekmovalnih mest z vso opremo. Sledile so priprave in testiranja naprav, ra-£unalni„kih programov in vzpostavljanje prvih zvez. Z deli na anteni smo pri£enjali vsak dan v poznih popoldanskih urah, ko se je sonce spustilo do horizonta. Delali smo pod reflektorji pozno v no£. Do petka, ko je bilo naro£eno avto dvigalo, smo imeli anteno pripravljeno. Pri prvem poskusu dvigovanja se je pokvarila ro£ica avto dvigala. Ker je petek v arabskem svetu dela prost dan kot pri nas nedelja, je moral Ali uveljaviti vso svojo avtoriteto, da smo dobili drugo avto dvigalo. Tine in Robi sta po£akala kar na vrhu stolpa (skupaj ve£ kot dve uri na vi„ini 50 metrov in pri temperaturi ve£ kot 40 stopinj!). Po uspe„nem popravilu in monta i smo imeli vse pripravljeno za tekmovanje. Petek je bil tudi edini dan, ko sva z Leom lahko izkoristila mo nost in se posvetila „e najinemu drugemu hobiju, potapljanju. V organizaciji Angle ev sva od„la na potop s skupinama potaplja£ev z Japonske in Kanade na potopljeno ladjo v Perzijskem zalivu na globini 25 metrov. V toplem morju, polnem rib, mi bo v izrednem spominu ostal prizor jate od 120 do 150 centimetrov dolgih barakud, ki so se mi pribli ale na dosego roke. IZJEMNI REZULTATI SLOVENSKE EKIPE Tekmovanje se je za£elo v soboto ob „tirih po lokalnem £asu. Bili smo kompletni in pripravljeni. Osemin-„tirideset ur dela so£asno na „estih postajah na „estih razli£nih frekven-£nih obmo£jih je zares nekaj posebnega, saj je potrebno sprotno dogovarjanje in koordiniranje med vsemi tekmovalci pri obra£anju smeri anten in spreminjanju frekvenc zaradi ob£asnih medsebojnih vplivov in motenj. Na postajah smo se menjavali po potrebi, po£ivali smo po obrokih, vsak, ki je bil prost, je skrbel za kavo in pija£o za tekmovalce. Bolj, kot se je bli al konec tekmovanja v ponedeljek zjutraj ob „tirih, bolj se je „tevilo skupnih zvez v dnevnikih ve£alo in na koncu ustavilo pri 11.008. Mno iteljev smo zbrali 1283 in dosegli skupno 45.828.760 to£k. Takoj nam je bilo jasno, da smo dosegli ve£ to£k, kot jih je „tel dosedanji azijski rekord. Vedeli smo, da sta nam bili glavna konkurenta v na„i kategoriji ekipa ameri„kih radioamaterjev, ki je tekmovala iz Jamajke, in ekipa evropskih radioamaterjev, ki je druleni Arabski Emirati so po površini pri-blizno štirikrat krat večji od Slovenije, prebivalcev pa je bilo julija lani 2.407.460, od tega 1.576.472 tujcev, ki si večina iz revnih muslimanskih držav pridejo služit boljši kruh v bogato državo. Odkritje nafte in zemeljskega plina leta 1965 ter razmah trgovanja je zgradil državo in spremenil domačine iz revnih ribičev, nabiralcev školjk z biseri, trgovcev in pomorščakov v poslovneže in ene najbogatejših ljudi na svetu. Dubaj je drugi največji emirat (za Abu Dhabijem) od sedmih. Mesto je zelo podobno velikim sodobnim ameriškim ali avstralskim mestom z visokimi stolpnicami, s širokimi večpasovnimi cestami in s čudovitimi parki in zelenicami. Večina dežele je peščena puščava. Sladko vodo pridobivajo z razsoljevanjem morja, električno energijo pa v termoelektrarnah na fosilna goriva. OVENIJA BDP SE VRA»A NA LANSKO RAVEN Bruto domaĖi proizvod (BDP) v draa-vah Ėlanicah Evropske unije in draavah Ėlanicah Evropske monetarne unije (EMU) se je v prvem leto?njem Ėetrtletju v primerjavi z zadnjimi lanskimi tremi meseci povi?al za 0,2 odstotka. Glede na isto obdobje lani pa se je v prvih treh mesecih tega leta v evroobmoĖju poveĖal za 0,1 odstotka in za 0,2 odstotka v celotni Uniji. Kot poroĖa Evropski stati-stiĖni urad Evrostat, je BDP v draavah, ki so sprejele evro, v zadnjem lanskem Ėetrtletju upadel za 0,3 odstotka, v Uniji pa za 0,2 odstotka, kar pomeni, da poĖasi spet dosega raven pred gospodarsko krizo. Sicer pa se v Evropski uniji ae peto Ėetrtletje zapored manj?a obseg na-loab - v evroobmoĖju za 0,7 odstotka, v celotni Uniji pa za 0,8, poleg tega je v zadnjih treh mesecih leto?njega leta upadel tudi uvoz, in sicer za 1,1 odstotka v draavah EMU in za 0,5 odstotka v celotni skupnosti draav. Po drugi strani pa nara?Ėa izvoz, saj so draave evroob-moĖja v omenjenem obdobju izvozile za skoraj odstotek blaga veĖ, Ėlanice Unije pa za 0,6 odstotka veĖ. (STA) delala iz Tunisa v severni Afriki. Naslednje jutro so bili e objavljeni prijavljeni rezultati na internetu, kar je potrdilo na„e upanje, da smo dosegli najbolj„i rezultat na svetu. fial nam je zmanjkalo „e kar nekaj zvez za nov svetovni rekord, vendar je v tem letnem £asu no£ kratka in na ni jih frekven£nih obmo£jih, ki prina„ajo ve£je „tevilo to£k, ni mogo£e dolgo delati dalj„ih zvez. Morda bo to uspelo kak„ni drugi ekipi Slovencev, vendar verjetno iz kak„ne druge e prej omenjene zmagovalne lokacije. Ta dogodek je enkratno do ivetje in eden od vrhuncev moje 28-letne radioamaterske kariere, zato elim ponoviti, kar sem zapisal v Dubaju Ali-ju v knjigo gostov, da se zahvaljujem mojim u£iteljem telegrafije in vsem tistim, ki so kakor koli pripomogli, da sem bil tam in da sem lahko prispeval svoj dele v zmagovalni ekipi. 'e posebej se zahvaljujem podjetju Dravske elektrarne Maribor, d.o.o.. MIRKO SEL 61 najprej je zdravje Avtogeni trening VeĖina ljudi je vsak dan izpostavljena najrazliĖnej?im pritiskom, od miselnih, Ėustvenih, socialnih do telesnih. Tem pritiskom pravimo tudi stresi. P 62 osledice stresov obi£ajno £utimo kot iz£rpanost, napetost, negotovost, nezadovoljstvo. Vsakdanjih dejavnosti in obveznosti je v£asih tako veliko, da pozabimo na drugo stran svojega ivljenja, to je sprostitev. Tak„en na-£in ivljenja pa se ne ujema z naravnim. Narava namre£ pozna obdobja dejavnosti in obdobja po£itka. Ølo-vek pa je njen bistveni sestavni del. Pri na„em vsakdanjem delu se sre£u-jemo z nalogami, ki jih moramo opraviti v zelo kratkem £asu. Veliko imamo opravka z drugimi ljudmi, ki od nas zahtevajo strokovnost, zbranost, odkritost, po„tenost, vljudnost in spro„£enost. Mo ne strese, ki jih ob tem lahko do ivljamo, lahko odpravimo na razli£ne na£ine. Najbolj obi£ajni so tako imenovani spontani na£ini spopadanja s stresi: izlet v naravo, „portne dejavnosti, branje knjig, pogovori z ljudmi, ki jim zaupamo, itd. Mo£ stresov pa je v£asih tako velika, da tak„no spopadanje s stresi ni ve£ u£inkovito. Takrat je najbolje, da se nau£imo u£inkovitega boja s stresi. Ena naju£inkovitej„ih tehnik spopadanja s stresi je avtogeni trening (AT) tehnika sprostitve, ki jo zelo uspe„no uporabljajo razli£ni strokovnjaki pri delu z ljudmi: zdravniki, psihologi, terapevti. Du„evno in telesno stanje £loveka, ki avtogeno trenira, se razlikuje od normalnega stanja in tudi od spanja in hipnoze. Psihofizi£no preklapljanje iz normalnega v avtogeno stanje spremljajo spremembe telesnih in du„evnih funkcij. Pasivna koncentracija AT ustreza stopnji obnove organizma, deloma pa tudi stopnji var£e-vanja energij v organizmu. U£inki se ka ejo v temeljiti sprostitvi, pove£a-nju mo£i zbranosti, pove£anju tolerantnosti in pove£anju u£inkovitosti pri delu. Po vsaki kon£ani vadbi je treba narediti preklic, ki omogo£a, da se iz prijetnega avtogenega stanja vrnemo spo£iti in spro„£eni v vsakdanji tok ivljenja. Preklic vklju£uje stiskanje obeh pesti, skr£enje rok in nog, globok vdih in odpiranje o£i. AT se lahko izvaja v nekaj temelnjih polo ajih, vsak posameznik si izbere polo aj, v katerem se najbolje po£uti. Pravijo, da obstaja toliko AT, kolikor je oseb, ki ga izvajajo. Avtogeni trening obsega sedem vaj. Tri glavne vaje so: 1. VAJA ZA UMIRITEV. Cilj te vaje je, da se popolnoma umirimo fizi£no in psihi£no oddaljimo od zunanjega sveta. Geslo: mir, popoln mir, miren sem, mir. 2. VAJA ZA TEfiO. Cilj te vaje je sprostiti pre£no progasto mi„i-£evje (vedno za£nemo z dominantno roko). Geslo: moja desna roka je prijetno te ka (mehka), moja leva roka je prijetno te ka (mehka), roki sta prijetno te ki (mehki), telo je prijetno te ko (mehko), te ek (mehek) sem, tea. 3. VAJA ZA TOPLOTO. Cilj te vaje je sprostiti mi„ice v ilah in pove£ati prekrvavitev ko e (s tem postanemo toplej„i, razen glave, ki mora ostati sve a, hladna). Geslo: moja desna roka je prijetno topla, moja leva roka je prijetno topla, roki sta prijetno topli, telo je prijetno toplo, topel sem, toplota. Sledita dve vaji za opazovanje dveh ritmov, ki potekata bolj ali manj samodejno. Ti dve vaji poglobita u£in-ke prvih treh. 4. VAJA ZA DIHANJE. Cilj te vaje je opazovati dihanje kot avto-mati£ni proces. Z opazovanjem dihanja le-to postane globlje (normalno vdihnemo 16-krat v minuti, pri vadbi 10- do 12-krat). Geslo: diham. 5. VAJA ZA SRCE. Cilj te vaje je opazovati delovanje srca. Z opa- zovanjem in uporabo gesla postane bitje srca enakomernej„e in po£asnej„e. Geslo: srce bije mirno in enakomerno, srce lepo bije. Trening se nadaljuje z 6. VAJO ZA TREBUH. Cilj te vaje je ogreti notranje organe (trebuh, spolni organi). Geslo: v trebuhu valovi prijetna toplota, ple-ksus je prijetno topel, trebuh je topel. in se kon£a z 7. VAJO ZA ØELO (GLAVO). Cilj te vaje je ohraniti glavo sve-o in misli bistre. Geslo: £elo je prijetno sve e, glava je sve a, spo£ita, sve sem. Ko obvladamo sedem glavnih vaj AT, lahko oblikujemo gesla za razli-£na podro£ja, kjer so mo ni stresi. Nekaj primerov: 'OLA, UØENJE, 'TUDIJ: Misli gladko te£ejo, pri u£enju sem zbran, vzdr al bom, spomin je dober. SPANJE: Mirno in globoko bom zaspal, ob ... uri se bom spo£it zbudil, o£i so utrujene (mehke) in te ke. SPOLNOST: V ljubezni sem spro-„£en, sre£en, ljubim. STRAH: Miren sem in svoboden (mir je nasprotje napetosti, svoboda je nasprotje strahu). DELO, DELOVNO MESTO: Hrup je nepomemben, obvladujem situacijo, delam zbrano, vzdr al bom, dosegel bom svoj cilj, sem miren in zbran. PRIPRAVA NA SESTANEK S STRANKO: Vizualizacija in sen-zorizacija situacije, ljudi. GLAVOBOL: Obraz je spro„£en, mehek, ramena so spro„£ena, mehka, topla. VOfiNJA Z AVTOMOBILOM: Za volanom ostajam sve , zbran, rad vozim. RAZVADE: Jem ravno prav, sit sem, kajenje (alkohol) je nepomembno, zdrav sem. GESLA NAJ BODO ENOSTAVNA IN KRATKA, BREZ IZRAZOV flMORAM«, flHO»EM«. IZRAAAJO NAJ SAMOZAUPA-NJE, OPTIMIZEM, SPRO©»E-NOST IN VARNOST. TADEJA ARBI, MOJCA PRVIN©EK planinarjenje Frischaufovo odkrivanje ko»ne S te se kdaj vpra„ali, po katerih poteh so se prvi£ vzpeli na kak„no goro in kak„ne poti vodijo na vrh danes? Nekateri takratni pristopi so hojeni „e danes, drugi pa so e davno opu„£e-ni. KoĖna je najzahodnej„i dvatiso£ak skupine Grintovca. Ima dva vrhova, severna Jezerska Ko£na je vi„ja (2540 m), ju na Kokrska Ko£na (2520 m) pa nekaj ni ja. Imeni vrhov sta bili v£asih zamenjani, tako jih navaja tudi Johannes Frischauf (1838-1924), gorni„ki navdu„enec, ki je na£rtno odkrival Kamni„ko-Savinjske Alpe. Ko£na je bila med dvatiso£aki gorovja tista, ki jo je Frischauf odkril med zadnjimi. Kot vir smo uporabili Frischaufovo knjigo Die Sannthaler Alpen (Savinjske Alpe), ki jo je izdal leta 1877 na Dunaju in kjer podaja ne samo opise, pa£ pa navaja tudi svoje dogodiv„£ine na poteh v Grin-tovcih (skraj„ano ime za osrednji del gorovja). Knjiga bi vsekakor neko£ lahko do£akala slovenski prevod, Frischauf si glede na svoje zasluge pri nas to tudi zaslu i. Prvi so na vrh Ko£ne sicer pristopili doma£ini. Med 1840 in 1850 sta bila na vrhu kmet Suhadolnik in lovec Jernik. Okoli 1860 se je v spremstvu Suhadolnika na ju ni vrh povzpel prvi turist (neznanega imena). Kartografi so se nanjo povzpeli leta 1861. Frischauf je prvi£ posku„al leta 1875. Za izhodi„£e vzpona si je izbral Jezer- sko. Tja je pri„el sredi avgusta po us-pe„nem vzponu na Skuto. Na Jezerskem so mu za vodnika priporo£ili doma£ina Mavca, ki je bil star e 69 let, veljal pa je „e vedno za izborne-ga’ (tj. kvalitetnega, dobrega) plezalca. Mavc mu je zagotovil, da bosta na vrhu v „tirih urah. Severna stena Ko£ne, kakor se vidi z Jezerskega, pa je bila malo vabljiva in polna sne i„£. Iz Makekove Ko£ne sta se po napornem plezanju prebila v krnico Pov-nova dolina. Od tam sta £ez strma meli„£a, kjer ju je neprestano bombardiralo kamenje z zgornjega sne i-„£a in £ez kraj„o steno priplezala na severozahodni greben, od tam pa dosegla vrh Kokrske Ko£ne. Do vrha sta hodila in plezala 7 ur. Frischauf je ocenil, da je po vr„nem grebenu ne-mogo£e priti na drugi, vi„ji vrh Ko-£ne (£eprav je Mavc trdil druga£e). Frischauf je smatral, da je edini mo-ni pristop na glavni vrh le iz dolinice Zgornji Dolec na jugovzhodni strani gore. Na vrhu sta sre£ala Suha-dolnikovega Andreja, ki je tod e 14 dni iskal tri zalezle ovce. Ta ju je po prehodih v ju nem pobo£ju pripeljal v Suhi dol. S to turo je Frischauf odprl prvi izraziti plezalni pristop v Grintovcih, ki pa ga je ocenil kot neuspe„nega, saj je bil njegov namen poiskati lahko, tu-risti£no pot na Ko£no, niti ni dosegel najvi„jega vrha (Frischauf se tako takrat ni zavedal pomembnosti svojega alpinisti£nega dejanja). Naslednjega leta (1876) se je Frischauf ponovno odpravil na vrh. Za iskanje pristopa si je izbral ju no in vzhodno stran, saj je ocenil severno in zahodno kot neprehodno. Za vzpon je nameraval pridobiti vse v okoli„u Ko£ne poznane vodnike, a se mu je za vodnika ponudil Suhadolnikov Primo , tako da pomo£i drugih ni potreboval. V za£etku septembra je zve£er dospel na Suhadolnikovo kmetijo. Dovoljenje gospodinje za gospodarjev odhod je pridobil z obilno zalogo hrane (kava, vino idr.), ki jo je prinesel s seboj. In kje sta se tokrat vzpela? Krenila sta po obi£ajni poti na Grintovec, potem pa se obrnila na levo proti dnu Dolcev in po grmi£evju, drnu in gru-„£u brez prave steze pri„la do strmega skoka. Ob„la sta ga po strmi grapi levo in ga obhodila po izpostavljeni poli£ki. Frischauf omenja votlino (to je dokaz, da je vzpon res potekal po starem pastirskem prehodu skozi Dolce in ne £ez Hudi graben), kjer sta po£ivala. Brez posebnih te av sta se vzpela skozi Dolce do obse nih meli„£ in skozi strmi leb ter vr„ni skok dosegla vrh Kokrske Ko£ne. Od tam sta nadaljevala po grebenu in po petih urah hoje in plezanja stopila na najvi„ji vrh Jezersko Ko£no. Tam sta ostala dve uri. Frischauf je mislil, da se bosta vra£a-la po isti poti (razumela pa se nista, ker Primo ni znal nem„ko), vendar je vodnik s severozahodnega grebena poiskal prehode v ju nem pobo£ju Ko£ne in brez posebnih te av £eprav z veliko mero previdnosti sta sestopila na meli„£a imenovana Na Plazeh, od tam pa do Suhadolnikove kmetije. Med potjo je Frischauf ob£udoval Suhadolnika, kako je brez palice brez posebnih te av sestopal po zahtevnem terenu. Med hojo je celo izvlekel mehur, si nabasal pipo in jo pri -gal, ne da bi se koli£kaj ustavil ali menjal smer. Ves sestop je Frischauf skrbno zaznamoval s kri i. Kako izgledajo Frischafove poti danes? Øe vzamemo matemati£no le £etrtina je tistega, kar je znano dana„njemu obiskovalcu to je pot od bivaka v Ko£ni do vrha. Vse ostalo, kjer je Frischauf takrat hodil in plezal, pa je danes £isto brezpotje ali obmo£je plezalnih smeri. Naslednji£ pa kaj ve£ o dana„njih poteh. VLADIMIR HABJAN 63 kriaanka ?ale 64 A ve„, da v slu bi vet ne kadimo.' Kaj pa kavo, „e kuhate?' Tudi ne vet.' Ja, kaj pa potem sploh „e potnete?' Ob obletnici poroke. Dragi, a se spomni,,, kako je bliskalo in grmelo, ko sva se spoznala?' Seveda se, ampak takrat „e nisem razumel svarila narave.' V avtomehanitni delavnici. Kaj naj vam retem? "e bi imeli namesto avta konja, bi ga morali ubiti.' Zarodka dvojtkov se pogovarjata v trebuhu. Ti, a misli,,, da je e £as, da prideva ven?' Bolje, da potakava „e malo, ker zunaj de uje.' Kako pa ve„, da pada?' Ker je ravnokar uletel en tip z gumijastim pokrivalom.' Dragi, a ve„, da imava danes obletnico poroke?' Prosim te, ne zdaj o tem, ko jem.' Trgovski potnik po „estih tednih na poti v tujini pride v javno hi„o, vr e na mizo petsto evrov in rete: Prosim, dajte mi najgr„o babo, kar jih imate.' Ampak gospod, za ta denar lahko dobite najlep„o.' Hja, kaj hotete. fie dolgo sem na poti, pa me daje domoto je in sem si za elel ene.' Pozdravljen, sinko, a je otka doma?' Ne, ker je nekam odpotoval.' A je mogote od„el na dopust?' Ne, ker je odpotovala tudi mama z njim.' Naglu„na gospa vpra„a zdravnika, koliko je dol na za pregled. Tri tisot tolarjev.' Koliko? Deset tisot?' Ne, gospa. Osem.' A misli,,, da bi, £e bi si odrezal u„esa, slab„e sli„al?' To ne, bi pa zagotovo slab„e videl.' Zakaj pa to?' Ker si ne bi mogel vet zataknit otal.' TOVARNA STIKALNIH NAPRAV SWITCHGEAR MANUFACTURER SLOVENIJA, 2000 Maribor, Šentiljska 49, tel.: 386 2 228 66 00, fax: 386 2 252 50 05 E-mail: tsn@siol.net CR5V 24 - NOV IZDELEK IZ TSN Srednjenapetostna kovinsko pregrajena (total metal-clad) stikalna celica CR5V 24 z izvleĖljivim odklopnikom in zraĖno izolacijo je nova celica, ki se ae uveljavlja v elektrodistribucijah. Zaradi kovinskih sten med vsemi predelki in s kovinskimi zastori prekritimi epoksidnimi skoz-njimi izolatorji pomeni vsak dotik kateregakoli dostopnega dela celice le dotik nenevarnega ozemljenega dela. Tu ni moanih plazilnih in odvodnih tokov ter elektriĖnih prebojev izolacije zaradi npr. visoke vlage izolacijskih sten. Jeklene stene vplivajo na zmanj?anje obloĖne napetosti in s tem zmanj?ujejo tudi energijo morebitnega nastalega elektriĖnega obloka, njegove vroĖe produkte pa z elektromagnetnim in termiĖnim vplivom usmerjajo v nenevarno podroĖje. Celica je odporna na oblok vse do toka kratkega stika 25 kA. Opisane prednosti ume?Ėajo to celico med izdelke najvi?je varnosti in obratovalne zanesljivosti. Celica je v celoti testirana v in?titutu IPH, Berlin in v popolnosti zadovoljuje mednarodne elektrotehniĖne standarde. Malo je podjetij, ki znajo narediti tak izdelek in ki jim ga uspe certificirati ter takoj zaĖeti prodajati, kot je to uspelo TSN, tovarni stikalnih naprav, Maribor. TSN Tovarna Stikalnih naprav d.o.o. ©entiljska 49, 2000 Maribor Tel. +386 2 2286600, fax: +386 2 2525005 nrais Če hočeš speljati 1 * h*iJ fMjMMZ'i Markiz de Vauvenarques m i i