42. štev. V Kranju, 21 marca 1903. IV. leto. GoRejaee Političen in gospodarski list. Vabilo na naročbo, «GORENJEC» stane za celo leto samo 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. Iz govora dr. Andreja Ferjančlča v seji državnega sbora z dne 10. t. m. To je anahronizem, da nastopi prvo branje državnega proračuna v času, ko bi bil isti že nad dva meseca moral biti v veljavi. Pri tem ne more ničesar spremeniti okolnost, da je imela zadnji čas zbornica opraviti z važnimi zakonskimi predlogami in da se zdi, kakor bi bile vse težkoče, ki so ovirale že leta in leta resno poslovanje parlamenta, odstranjene. Razprava in rešitev državnega proračuna je najzanesljivejše merilo za razsodbo, ali so ustavne, parlamentarne razmere zdrave ali bolne, in tako je zapozneli začetek razprave o državnem proračunu pod vsemi okolnostmi znak bolezni. Vabljivo bi bilo razpravljati o vzrokih, ki so dovedli do teh nesrečnih razmer, toda poznani so tako splošno, da bi bilo težavno, na tem polju povedati kaj novega. V tej zadevi hočem le povdariti, da je glavni vzrok teh obžalovalnih razmer v državi ta, ker se z narodi v Avstriji, ki so pred zakonom ednaki, postopa neednako. (Pritrjevanje.) Kot zadnja posledica teh razmer je glavni vzrok nerešeno jezikovno vprašanje. Nerešeno jezikovno vprašanje je, ki ne pripusti države do miru in zakonodajstva do normalnega razvitka državnih poslov. Jezikovno vprašanje je nekaj tednov počivalo; ako pa bi se hotelo iz tega sklepati, da je isto odpravljeno in končano, bi se reklo, slepiti sebe in druge. (Pritrjevanje.) Jezikovno vprašanje bo zopet zavzelo svoj značaj, ki obvladuje in tlači naše razmere ter bo ta značaj tudi ohranilo, dokler se ne bo našla in izvedla njegova rešitev. (Pritrjevanje.) Toda na ta način, kakor se je dosedaj skušalo rešiti jezikovno vprašanje, se ne smejo delati več poskusi. Poskusi na ta način so naravnost brezvspešni. Toda ta vspeh bi naj dosedanji ponesrečeni poskusi imeli, da so doprinesli dokaz, da se na ta način jezikovno vprašanje ne more in ne sme urejevati. (Pritrjevanje.) Dovoljeno mi bodi povdarjati, da od tedaj, ko se je glede jezikovnega vprašanja opustilo stališče, ki se je zdrževalo od izdaje državnih temeljnih zakonov pa do zadnjih let, stališče namreč, da je jezikovno vprašanje urejeno v členu 19. drž. osnov. zak. in potrebuje le izvršitve po vladi ali vladah vsled vladne in izvršilne moči, ne gre naprej z jezikovnim vprašanjem. To stališče je zavzemalo desetletja in strašna zamuda je, da v tem času Avstrija ni imela nobenega državnika, ki bi bil s trdno voljo in krepko roko izvedel jezikovno vprašanje, nikomur na ljubav, nikomur v gorje, temveč edino le v izvršitev državnoosnovnih zakonskih določil. (Pritrjevanje.) Takrat, ko je bila enakopravnost pri vsakem posamezniku in pri celih narodih živa, treba bi bilo le odločne volje in jezikovno vprašanje bi se bilo uredilo; dvojezičnost, mnogojezičnost, kakor pač živijo v večji pokrajini rar ne narodnosti v skupni množini, bi se bila izvršila v blagor ljudstev in tudi Nemcev, katerim vendar ne more biti ljubo, da se njihovi rojaki, ki se pripravljajo za javno službo, izobrazijo pogojno le v enem jeziku. Tako bi uživali že leta urejeno jezikovno vprašanje, pot za delo bi bil na vse strani prost, v napredku bi napram drugim državam ne bili zavirani in ne bi bilo treba, da nas isti prehitijo. Da bi res uživali sadove urejenega jezikovnega vprašanja, dokazujejo mnoge jezikovne odredbe same, ki so v veljavi, ki so se smatrale za izvršila Člena 19. in ki se kot take respektujejo ter imajo obvezno obliko. Šele pri Badenijevih jezikovnih naredbah se je pojavil upor, pa tudi tu ne zaradi določb teh jezikovnih naredb, temveč iz vzroka, ki se je že tolikokrat povdarjal v tej zbornici, ker volitve leta 1897 niso izpadle po željah Nemcev. Svojo nevoljo nad neugodno izpadlimi volitvami so spustili Nemci nad jezikovnimi naredbami ter so se na ta način polastili popularnega orožja, katero so za svoje namene z ozirom na razburkane nacijonalne valove popolnoma dobro izrabljali. Nič ni tačas pomagalo vladi, ako je v obrambo svojih naredb povdarjala, da je hodila le pota, katerih se je do tedaj držala. Nič ji ni pomagalo, pokazati nato, da ni ukrenila ničesar, kar bi bilo v nasprotju z določili ustave, tudi ni pomagalo dokazovanje, da so jezikovne na-redbe, ki gredo še dalje kakor te, ki jih je Badenijeva vlada izdala, ki so urejevale tudi notranji uradni jezik. Vse to ni nič pomagalo, jezikovne naredbe so se umaknile brezmejnemu terorizmu, in potem šele se je stavila zahteva po zakoniti ureditvi jezikovnega vprašanja. Mi nimamo nič proti zakoniti ureditvi jezikovnega vprašanja. Dobrodošla nam bo; toda ta zakonita ureditev mora biti v smislu in duhu državnih osnovnih zakonov. (Pritrjevanje.) Toda tu je posegla vmes nemška prevzetnost. Rada bi bila pustila člen 19. na strani ter si jezikovno vprašanje tako uredila, kakor prija njeni vladoželjnosti. Državni jezik hočejo, dasi ustava ničesar ne ve o državnem jeziku, da, baš nasprotno temu določa. Prednost hočejo za svoj jezik v vsakem oziru, dasiravno jim državni osnovni zakon priznava le ednako pravico. Od tod prihaja tudi mizera z vsemi dosedanjimi poskusi, urediti jezikovno vprašanje. Ureditev hočejo samo na Češkem. Čudno, tam, kjer so po številu in zastopstvu v manjšini, tam se mudi z 118 z ureditvijo; tam pa, kjer so v večini ali tudi v manjšini, toda kjer je le zastopstvo v njihovih rokah, tam se z ureditvijo ne mudi. Mi se ne čudimo vedenju Nemcev. Toda, da je vlada, ki pobira stopinje za Nemci, da je taka vlada, ki se najodločnejše zavaruje proti očitanju, da oskrbuje posle Nemcev, in ki trdi, da stoji nad strankami in na temelju zakonov, da je vlada taka, temu so čudimo. Ako je vlada nepristanska ter stoji nad strankami in na temelju zakonov, naj bi šla in uredila jezikovno vprašanje, ki ga, kakor izjavlja, noče več odstaviti z dnevnega reda ter ga zavleči; uravna naj ga pa tako, kakor predpisuje državni osnovni zakon, ne le na Češkem in Moravskcm, uredi naj ga tudi všleziji, v Galiciji, pri jezikovni in narodnostni mešanici v Bukovim, uravna naj ga pri nas na jugu, povsod je ureditev potrebna. Nikakor ne razumemo, zakaj bi naj prišlo do ureditve le na Češkem in Moravskcm. Morda zato, ker se lam najbolj kriči? Ureditev pri nas, ureditev v vseh ostalih pokrajinah, ki sem jih omenjal, je mnogo nujnejša. Mi ktalkomalo več ne zdržimo, postopa se z nami kot s heloti v državi (Pritrjevanje), in jaz apelujem, posebno na naše češke sobrale, naj ne puste z oči, da je ureditev jezikovnega vprašanja pri nas neodložilna, in naj se nikdar in nikjer ne spuščajo v poskuse, vsled katerih bi so uredilo jezikovno vprašanje le na Češkem in Mo-ravskem. (Pritrjevanje.) Ne da bi se postavil na to po državnih osnovnih zakonah predpisano stališče, pravi ministrski predsednik v razgovoru v svoji izjavi, ki jo je oddal v začetku jesenskega zasedanja, kake nasledke bi rodilo, ako bi se odklonili temeljni načrti, takrat je rekel ministrski predsednik, naj bi se te temeljni' načrte ne odklonilo lahko-mišeljono, ker bi to provzročilo razmere, ki bi — kakor se je ministrski predsednik dobesedno izjavil — 4udi zadovoljitev vpoštevanja vrednih zahtev drugih narodnosti, ki bodo prišle v teku debate na razgovor, odrinilo v nedogledno daljavo*. PODLISTEK. Mara Slemenova. Spisal JoMpbUl. Dalje . . . Tako je lolažil Košir Maro, dasi je bil sam prav tako potreben tolažbe. Obvezala mu je z žepnim robcem rano in spregovorila: «Rudolf, le živi, ako moreš — jaz hočem umreti! Ljudje bodo govorili, da sem bila vso noč pri tebi in kaj poreče moja mati? Uu, velika sramota za me, rajši umrjem. Sicer sem pa sestro tudi že obvestila, da si bodem končala življenje!» Trenutek, v katerem je pričakovala smrti, ali pa bolečine vsled prizadete rane, najsi bo že to ali ono, nekaj je hipoma streznilo nesrečno deklico. Vendar, sramota in strah pred hudobnimi jeziki, staji vzela vsako upanje. •Umreti moram!» tako je vzdihnila nesrečnica, «da, umreti moram, življenje nima zame poslej nobene vrednosti. — Reka je blizu, Rudolf, pojdi z menoj! • Pomisli, Mara!» «Sklcnjeno je! Jaz bodem skočila v vodo in ako moreš živeti brez mene, vrni se in bodi srečen!» Košir jo je vprašal, ako je močno ranjena? Zanikala je to vprašanji1 — in šla sta proti reki. Uboga Človeka! Koliko sta morala trpeti med potjo! Ne samo telesno, še več sta trpela duševno. Mara je molčala in hotela prikrili bolečine, le sempatam je lahno vzdihnila. Košir ni vedel, ali je ranjena, ali ne. Prišla sta do reke. Košir ni več mislil na samomor. Najrevnejše življenje se mu je zdelo bolje, kakor pa smrt v mrzlih valovih deroče reke. Bog ve, jeli bila Mara tudi tega mnenja? Morda! — — — Potemtakem, ako se ne izvrši ureditev na Češkem in Moravske, bo se tudi ureditev drugje odrinila v nedogledno daljavo. Ni ga človeka med nami, ki bi ne bil smatral za prazno frazo, vrhu tega še za frazo, katere nasprotno je resnično in pravo; kajti, ako se jezikovno vprašanje na Češkem in Moravskem uredi, potem je ureditev v naših pokrajinah in drugod, ker je ureditev potrebna, pomaknjena v nedogledno daljavo. To je resnica, tako je s stvarjo. K povzdigi prometa s tujci. Kakor smo že poročali, se je dne 18. februarja t. 1. predslavilo odposlanstvo planinskih deželnih zvez za povzdigo prometa s tujci ministrskemu predsedniku, finančnemu, poljedelskemu in železniškemu ministru. Navzoči so bili: ces. svetnik dr. Kotier iz Inomosta kot predsednik deželnih zvez, baron Jabornegg za Koroško, dr. Schüller za Solnograško, urednik Stradner za Štajarsko. Deputacijo so vodili nekateri nemški poslanci. Poslanec j dr. Erler je naprosil ministrskega predsednika, naj bi vlada kolikor mogoče pospeševala prizadevanja za povzdigo prometa s tujci v planinskih deželah, zlasti pa s tem, i da bi se tako pospeševanje vsako lnto subvencioniralo iz državnih sredstev. Ces. svetnik dr. Koder opisuje natančneje Zelje deželnih zvez In povdarja, da bi zaprošena državna pomoč imela služiti predvsem zasplošne namene, zlasti pa za reklamo v inozemstvu. On je mnenja, naj bi se železniškemu ministrstvu v omenjeni, namen dal na razpolago kredit za okrog 30.000 kron na leto, kateri kredit bi se razdelil in uporabil, kakor bi sklenile stalne konference deželnih zvez. Ministrski predsednik dr. pl. Körber je zagotovil pospeševanju najdalekosežnejšo naklonjenost. Vprašanje glede državne pomoči je treba šele sprožiti v dotičnih ministrstvih. Vlada bo svoj čas pojasnila svoje stališče. Kakor je obljubljal ministrski predsednik, tako so se tudi finančni, poljedelski in železniški minister izrekli, da so Ubožica je trpela mnogo. Bog ve, kaj se je godilo tedaj v njeni izmučeni duši! Bleda je bila, kakor smrt. Med potjo ji je odteklo mnogo krvi, a Košir ni tega niti opazil v temi. •Torej zdravstvuj, Rudolf!» Košir se je stresel po vseh udih. Hu, hu, smrt v mrzlih valovih! To mora biti strašno! Pa prepozno, prepozno! — — — Skočila sta v vodo. Naravna bojazen pred smrtjo je nadvladald Koširjevo ljubezen. Žal mu je bilo, da je skočil v vodo in izkušal se je rešiti. Ker je znal dobro plavati, je ostal na površju vode, a Mara ga je potegnila za seboj. Njegove moči so pešale vidoma, otresel se je Mare in plaval proti bregu. Mara se je vrgla za njim in ga zgrabila za ovratnik. Košir je napel vse moči, da bi dospela do brega, a deklica ga je krčevito držala za ovratnik. Košir je šiloma odtrgal ovratnik in ga popustil Mari, sam je pa priplaval na breg. Nesrečna deklica se je že potopila, a prišla je zopet na površje in videla je onega, ki je prisezal vedno, da hoče živeti in umreti ž njo, kako je strahopetno bežal pred smrtjo, edino, da reši sebi življenje. Bolestno je zaklicala nesrečnica — in to je bil klic, katerega je čul omenjeni delavec pri mostu. Mara je našla smrt v mrzlih valovih. Tako je končalo nesrečno bitje mlado življenje. Obup jo je gnal v smrt. In še v zadnjem trenutku življenja se je morala prepričati o bridki resnici, da ni Rudolf nje nikdar ljubil tako iskreno, kakor ona njega. — — — * * * Konec.. . pripravljeni kar najtoplejše pospeševati povzdigo prometa s tujci. Seveda prometa v naši kranjski deželi, osobito na divnem Gorenjskem nihče ni ondi zastopal, še manj pa priporočal. Torej, društvo za pospeševanje prometa s tujci na Kranjskem, kje si? V Kranju, 21. marca. Sklicanje deželnih zborov. Zatrjuje se, da se med velikonočnimi počitnicami skličejo nekateri deželni zbori, med njimi deželni zbor spodnjeavstrijski, tirolski, gališki in dalmatinski na kratko zasedanje. Za slovensko vseučilišče v Ljubljani se je vršil dne 13. t. m. v Gradcu shod ondolnih vseučiliščnikov. Sprejela se je resolucija za ustanovitev sle venske univerze v Ljubljani in protestira se proti hujskanju nemško-nacijonalnih listov proti slovenskim dijakom. Ogrsko. V Budimpešti in raznih drugih večjih mestih imajo skoro vsak dan kako demonstracijo, ki je naperjena proti vojni predlogi. Tedenske politične vesti. Koroški deželni predsednik vit«z Fraydenegg- Monzello bo menda v kratkem odstopil. — Na Španskem stavkajo dijaki. V Valenciji je bilo mnogo dijakov pri spopadu s policaji ranjenih s sabljami. Vseučilišče v Barceloni je vsled nemirov za-tvorjeno. Dopisi. Iz selške doline. V jedni zadnjih številk »Gorenjca* smo pisali o razmerah, ki vladajo med udi »Marijine družbe* v Selcih. Pisali smo, kako nekatera dekleta in fantje delajo nečast svojim svetlim svetinjam in višnjevim trakovom. Mi za vse to lahko navedemo imena, in je sploh znano, da so tisti udje najbolj v veljavi v župnišču in pri Kramarju, o katerih smo pisali. Tisti naš zadnji dopis je pa župnika Rožnika tako nenavadno privzdignil, da je naredil predzadnjo nedeljo celo pridigo o tem. V tej pridigi je zvlekel na dan vso svojo rodbino in sebe slikal kot na pol svetnika. Potem je pa začel, da lažejo razni »liberalni Časopisi> (imena ni upal reči) o njem in Marijini družbi. Na prižnici se upa reči, da lažejo naši listi, ker ve, da mu nobeden v cerkvi ne sme odgovoriti. Ljudje pa kljub temu vedo, da je vse res, kar smo pisali. Nekaj novega pa je upeljal Rožnik v svoje pridige. Med drugim je začel, da on uči ude Marijine družbe samo lepe stvari in na to je pristavil: •Oglasi naj se kdo in pove, kdaj sem pred oltarjem učil kaj slabega ?» Na to je počakal, da bi se kdo oglasil. Ker je bilo vse tiho, je nadaljeval in zabavljal naprej kakor je pač on navajen. Čuden duhovnik ta Rožnik! V cerkvi napeljuje, da bi se kdo oglasil in bi ga potem lahko prijel zaradi motenja vere. Sploh pa mu ni še nobeden rekel, da on pred oltarjem napučno uči. Zato se upa vprašati kaj tacega, ker ve, da nobeden ne trdi. Ko bi bilo dovoljeno se oglašati v cerkvi, bi pa Rožniku že mnogokrat lahko zamašili usta, posebno, kadar govori o krščanski ljubezni do svojega bližnjega. Zadnjo nedeljo je zopet skoro z imenom našteval, kam naj ne hodijo ljudje kupovat i. t. d. Od zadnjega našega dopisa do danes smo pa izvedeli še marsikaj o njegovih devicah in devičnikih. Gradiva tedaj dovolj, če bi hoteli pisati. Ker se g. Rožnik tako bridko pritožuje, da on ne uči nič slabega, od kod pa prihaja to zopet, da so začeli otroci klerikalcev zmerjati otroke naših z liberalci? V Selcih so celo pred oltarjem šestletnega šolarja, sina našega pristaša, zmerjali z liberalcem. Od kod to? Da se je začelo sovraštvo že med otroci, to je sad hujskanja naših pre-častitih duhovnikov, ki oznanujejo »ljubezen*, in velik delež tega hujskanja pade ravno na Rožnika. V njegovih ustih je vedno: »Očiten boj!» V Selcih smo pokopali mater g. dr. Kreka. Pa celo tukaj smo videli, da dela naš župnik razliko med svojimi verniki. Ko je umrl sinček gospoda Tavčarja, ni hotel priti ponj in ga pokopati kakor je zahteval oče, in bi mu pošteno plačal. Vzrok je bil ta, da je g. Tavčar naprednjak. To ima g. Tavčar v zahvalo, ker je njegova hiša že toliko dala v cerkvene namene. Ko so pokopali utopljenega Janeza Brganta, 11» «Mucka», ni šel niti jeden ud Marijine družbe za njegovim pogrebom, (ker je bil — revež), čeravno je bil ta Brgant nadzorovatelj v Marijini družbi, pri zadnjem pogrebu pa je šla Marijina družba z zastavo in svetinjami, ker je slučajno umrla mati duhovnikova. Tako delajo duhovniki tiste cerkve, ki je za vse stanove in za vse ljudi jednaka, razloček med klerikalci in liberalci, in celo svoje somišljenike zametavajo, če so reveži. Mi nismo nikomur nevoščljivi boljšega pogreba, samo tako očitne razlike ne delajte! Z dežele. [Konec.] Dobro je, da pripravljamo tem menihom dostojen sprejem v naših deželah. Iz knjige angleškega gospodarskega pisatelja: Zgodovina angleškega dela Rogersa citiiamo nekaj zgodovinskih črtic. (Ta Rogers je velik občudovatelj srednjeveškega meništva, a kot vesten zgodovinar pove tudi marsikaj o grehih menihov.) Marsikateri župnik na Angleškem je v 15. stoletju imel dohodkov do 200 funtov (1 funt šterlinga = 11 gld.). Tedanji dinar je namieč veljal štirikrat toliko kakor sedanji. Take župnije so menihom jako ugajale, t. j. bližnji samostan je nase potegnil take župnije in sprejemal njih glavne dohodke, prepustivši kakemu vikarju manjše desetine in športelne. Včasih pa je samostan pogoltnil tudi te. Že od nekdaj so si dali duhovniki podariti posestva in drugo. Na Angleškem so našli že zgodaj postave proti nabiranju posestev po »mrtvi roki». Rogers piše. Vsakemu poznavalcu angleške zgodovine so znana skrivna pota, po katerih so zviti redovniki se norčevali iz takih postav. Menihi so si pridobili tekom časa razne užitke in dohodke ter so jim postavljali udane posvetnjake na videz kot lastnike istih. Tako so delali v novejši dobi tudi francoski menihi, kateri se zdaj preganjajo odondod. V Švici hranilnice in posojilnice že ne morejo prejemati milijone denarja teh menihov, ker jih je preveč. Župnik v neki vasi na Dolenjskem bo menda prav imel, ko je svojim vernikom pravil, da bodo menihi prinesli denar v ubogo našo kranjsko deželo. Na Angleškem se je že v 13. stoletju dopuščalo, da so se tlakarji odkupovali in namesto tlake terjali denar. Roger piše k temu: Jaz ne morem reči, da so se ti odkupi vršili takoj povsod, ker najti je, da so se samostani delj časa držali starega sistema, in vemo, da so samostanski gospodje iz človekoljubja nasvetovali graščakom, da sesužnji-tlakarji osvobode, sami pa niso poznali ljubezni do bližnjega, katerega so pridigovali grešnemu svetu. — To bo ravs in kavs, kadar se na Slovenskem naseli dovolj teh samostanskih »gospodov*. Skoro gotovo se bodo z našimi posvetnimi duhovniki menihi spoprijeli v lovu po hranilničnih knjižicah, testamentih in dobrih farah. Tudi ta »špas* še doživimo na ubogem Slovenskem. Novlčar. Na Gorenjskem. Osebne vesti. Gospod Josip Potokar, dosedaj II. kapelan v Kranju, je prestavljen za beneficijata v Šmartin pri Litiji. V Kranj pride za II. kapelana g. Vojteh Hvbašek iz Smlednika, na njegovo mesto pa pride gosp. Karol Čuk iz Fare pri Kostelu. — Trgovinski minister je potrdil zopetno izvolitev g. J. Lenarčiča predsednikom in g. Franca Kollmanna podpredsednikom kranjske trgovinske in obrtne zbornice. Pavšlar— falziflkator! Na naš pod tem zaglavjem v predzadnjem »Gorenjcu* priobčeni članek si je dal g. Pavšlar za zadnji »Slovenski List* napraviti nekak zagovor z naslovom »V obrambo in pojasnilo!* Slabo stvar je težko dobro zagovarjati in nam seveda ne pride niti na misel, da bi se podrobneje bavili s Pavšlarjevim žalostnim opravičevanjem in tavanjem po temi. Iz zmedenega zagovora hočemo ponatisniti le najznačilnejši odstavek. G. Pavšlar pripoveduje, da je 1.1899 onoominozno pismo spravil doma k drugim jednakim pogodbam, in potem piše doslovno takole: »Ko pa čez nekaj mescev te pogodbe spet pregledujem, opazim, da je v pogodbi sPorento zadnja številka v letnici, do katere ima pogodba veljati, nekakonerazločno pisana, vendartako, dasem jobralzaenojko. Vzamem torej pero in radi boljšega pregleda s krepkimi potezami z nova prepišem celo letnico 120 1901 ter napravim na enojkah pike.» S svojo — recimo — naivno samoizpovedjo se potaplja Pavšlar le še bolj in sploh iz vsake vrste njegovega nesrečnega zagovora odseva glas slabe vesti. Omenjajmo naj še, da ljubljanska sodnija, kakor smo poizvedeli, nikakor ni izrekla, da Pavšlarjeva falzifikacija ne spada pred kazensko sodnijo (kakor pripoveduje »Slovenski List»), temveč izjavila je le, da se vprašanje, ali je pogodba iz I. 1903, ki jo je poskušal Pavšlar skrpati s Porento v drugič, lahko presodi, t. j. razveljavi takoj, še predno se kazensko preiskuje. Poroča se nam tudi, da se je skušal Pavšlar rešiti najprvo z izgovorom, da se je pri pogodbi iz 1.1899, katero je falziticiral, le urinila pomota pisarja; šele pozneje je priznal, da se ni zmotil pisar, temveč da je on sam prenaredil številko. Sicer pa se ne bomo danes dalje prepirali in prepustimo besedo drugim faktorjem. V včerajšnji seji poslanske zbornice so dr. Tavčar in tovariši interpelirali dr. Korberja kot voditelja justičnega ministrstva zaradi Pavšlarjeve falzifikacije. Železnica Skofja Loka — Železniki. Železniški minister je na interpelacijo poslancev v ,eji dne 30. januarja t. 1. v zadevi železniške zveze Škofja Loka — Železniki odgovoril sledeče: Ravno tisti dan, ko je bila vložena interpelacija, je konzorcij iz Železnikov, na čelu g. Avgust Novak, vložil prošnjo za koncesijo, da se prično tehnične predpriprave za lokalno železnico od postaje Škofja Loka državne železnice Trbiž-Ljubljana v Železnike. Proti tej dovolitvi ni nikakih pomislekov, če bo ugoden vspeh uvedenih predpreiskav. Z vprašanjem glede rcali-liziranja tega železniškega projekta se bo pa moglo železniško ministrstvo pečati šele tedaj, ko se na podlagi projekta in troškovnika, ki ga bodo izdelali koncesijonarji, pojasne tehniška in gospodarska vprašanja nameravane lokalne železnice in bo na podlagi konkretnih predlogov udeležencev mogoče presoditi izvedbo projekta ter vprašanje glede financiranja. Dotlej je pa naročeno organom železniškega ministrstva, da gredo predkoncesijonarjem na zahtevo na roko s svetom in dejanjem pri izvedbi tehniških predštudij. Občinske volitve v Tržiču. Dodatno k našemu poročilu šc omenjamo, da je bil boj precej hud v tretjem razredu, kjer so dobili slovenski kandidatje po 75 glasov, med tem ko je bilo za nemške kandidate oddanih do 50 glasov. Prvi razred šteje 22volilcev, in sicer 9 Nemcev in 13 Slovanov. K volitvi je prišlo 9 Nemcev in 9 Slovencev. C. kr. poštni upravitelj g. Adalbert Zelenka je dobil 11 glasov, drugi nemški in dva slovenska kandidata pa po 9 glasov. Žreb je potem odločil za Nemca Vinka Eggenbergerja, lekarnarja, Laha Luigi Bortolottija, knjigovodja, in Slovenca Vilka Polaka, inženirja. Z Jesenic. Za župnega upravitelja pri nas je imenovan g. J. Zabukovec, dosedaj župnik v Zgornjem Tuhinju. Tržiska železnica. Vlada je predložila dne 13. t. m. zakonsko podlogo glede lokalne železnice Kranj-Tržič. Zakonska predloga je namenjena uresničenju kakih 15 kilometrov dolge normalnotirne železnice od postaje Kranj državne železnice Trbiž-Ljubljana v Tržič. S tem bi se največji industrijski trg na Gorenjskem, Tržič, ki je vsled nove bohinjske železnice nekako ločen, zvezal z obstoječim železniškim omrežjem. Država bo prispevala iz državnega zaklada 2,070.000 kron, in sicer na na način, da bo prevzela garancijo za kapital v znesku 1,750.000 kron. Dežela kranjska je vsled sklepa deželnega zbora z dne II. junija 18% pripravljena dati k ustanovnim troškom 150.000 kron, interesentje pa 170.000 kron. Koncert v korist družbe sv. Cirila in Metoda, ki sta ga priredili obe podružnici v Kranju 18. t. m., je dosegel zlasti velik umetniški uspeh. — S ponosom smejo kazati sodelovalci na spored, v katerem se na več mestih čita beseda «opera*, in ki obseza tudi sicer skladbe, spadajoče med najtežje ali tudi najmelodijozneje. — Razume se, da pripada prva slava zvonkemu in do pičice izvežbanemu sopranu ljubljanskega slavčka, gospice Mire Devove, ki se je potrudila v Kranj. Ne moremo se odločiti, kateremu izmed njenih samospevov naj damo prednost: pri vsakem nam je bilo žal, kadar I ga je pripela do konca — radi bi jo poslušali in poslušali .. . Krasen šopek je bil poleg burnega ploskanja zunanji znak navdušenja poslušalcev — gospica pa je zapela še enkrat! — Godbeni klub je nastopil kot pravi salonski orkester. Strmeli smo zbog preciznosti, s katero se je igrala overtura k operi C8 N Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, vile, motike, sekire, železne grablje; nadalještedilna ognjišča, nagrobne križe, vodne žage, pile, kovanje za okna in vrata, žico, žičnike, katranovo lepko, železno in pocinkano ploščevino, karbolinej, trsje za obijanje stropov, vlite kotle, Roman- in Portland-cement, traverze, stare železniške šine šine za kolesa, podvozi in drugo železo, sesalke za vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago. N 122 Tedenski sojem v Kranju dne 10. t. m. Prignalo se je 214 glav goveje živine, 12 telet, 7 prašičev, 1 ovac, — kozlov, — buš, — konj. — f>0 kg: pšenice K 7-50, prosa K 7;>0, ovsa K 650, rži K U*7f>, ajde K 8—, ječmena K 7 \r)0, krompirja K 2*80, dcteljno seme K 62—65.____ 5prcjn>« F^corik ^tittrjer, urar i) t$r«r>jti. 177-19 Mestna Hranilnica v Kranju obrestuje hranilne vloge po 4 odstotke brez odbitka rentnega davka 5—6 katerega plačuje iz lastnega. V Stanje vlog K 3,008.276-97. Stanje hipotečnih posojil K 1,906.939*98. 1 gld., brez kože 95 kr., brez kosti 1*10 gld., plečeta iz kosti 90 kr, subo meso, slanina 80 kr., glavina 45 kr., prešičevi jeziki 1 gld.. ogrske salame 180 gld., navadne 80 kr., boljše l*— gld.. iz šunkna 1*80 g], kilo, klobase po 10 kr. proti povzetju pošilja Jan* Ev. Sire, Kranj. — Priporoča se tudi za obilni obisk gostilne ,pri Kroni'. Zalivala. Podpisana združena odbora ženske in moške podružnice družbe sv. (lirila in Metoda izrekata tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo vsem onim finiteljem, ki so pripomogli, da je koncert, prirejen dne 18. t. ni. v korist družbi, tako »ijajno vspel, osobito blagorodni gos-pici Miri Devovi iz Ljubljane, čitalniškemu godbenemn klubu in njega dirigentu g. Franu VVogrolljrjii, citalniškemu pevskemu zboru in njega pevovodju g. Vilku Rusu in gg. učiteljem Sprachmannu, Kmetu, Rapajnetu in Rapetu, ter splošno vsemu p. n. slavnemu občinstvu za mnogobrojno udeležbo. Združena odbora ženske in moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. V KRANJU, dne 20. sušca 1903. _ Železnah) vino »■t krepča malokrvne. nervozne in slabotne osebe LEKARJA Piecoli-ja v Ljubljani. Doliva se vlekarnah Edina zalaga na Kranjskem lekarna Piccoli «pri Angelu* Ljubljana dunajska cesti. Pollitrska steklenica velja 2 K. Zunanja naroČila izvršuje lekarnar GABRIEL PICCOLI v Ljubljani točno, ako se inu pošlje i. 161-25 znesek po poštnem povzetju. Styria-koIo~ dobro ohranjeno, se po znižani ceni proda. Kje? pove upravništvo .Gorenjca'. 60—1 f # Zaloga : I Domače (štajerske) detelje, francoske lucerne, bele detelje, t rdeče detelje, rumene detelje, švedske detelje, rožičkaste detelje. IVAN M A JDIČ ■ Detelj na semena so na nalašč za to nabavljenem stroju najskrbneje prečiščena in glede žide prostosti (čisto seme brez predenice ali žide) od kmetijsko-kemičnega preiskovalnega zavoda v Ljubljani pregledana. Zaloga: najraznovrstnejših travnih semen (nad 30 vrst raznih trav), raznih najboljših vrst velikanske krmske pese, prave bovške zgodne repice, raznega semenskega žita, kakor: jare rži, jarega ječmena, 1 kakor tudi glavno zalogo priznano najboljšega , zgodnjega ovsa, čiste pravega dovskega mavca (gipsa), po sebno izborno gnojilo za deteljo. trgovina žita in deželnih pridelkov v Kranju priporoča svojo veliko zalogo najraznovrstnejših polipih in Vrtnin senunoV Francoske lucerne, priznano najbolj uspevajočo vrsto sem dobil v večji mno- Francoskega. Istotam dobiva se tudi najboljši Roman 50-2 Portland-cement. in grašice (grahore), pra- < vega ribniškega fižola, belega dolenjskega prosa, semenskega krompirja i. dr. semen. Ob času pa se nakupuje po najvišjih cenah: Razno žito, VsaK« Vrste fižol, laneno seme, dettijno Krompir in razni drugi deželni pridcIKi. i Za napravo travnikov priporočam že pripravljene zmesi (mešanice) travnih in deteljnih semen, tako za mokra kakor za suha tla. I i i H * šivnatie peci, &a> kobili, kahot tudi kipe, vcu&e in dvuM>^ tytytyty Franc Omersa 5i-2 v Kranju prodaja dobro in po ceni špecerijsko blago, deželne pridelke, železo, izdelke iz železa in kovin, razno orodje za kmetijstvo, rokodelstvo in hišno opravo. — Karbolineum, firnež, lake, oljnate in suhe barve, najfineje mazilo za kola, stroje in usnje, Roman- in Portland-cement, okove, tra-verze, šine za stavbe i. t. d. Semena, trave, domače detelje, najfinejše lucerne i. t. d. Stavbinska kleparska dela vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja s strešno lepenko ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega dela. — Zaloga strešnega laka, lesnega cementa in strešne lepenke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi. USttflOYljei01861. L. M. ECKER Ustanovljeno 1861. LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16. Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza z obstoječimi vodovodi, premembe in vsakršne poprave. Zgradba stra nilč in kopelnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zahtevanje brezplačno. 118—34 Nad 500 različnih vzorcev Pri nakupu blaga za Moške obleke se dobro priporoča B. IIIL1JC v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 5 ki ima v zalogi vedno najnovejše blago. O resnično nizkih cenah se vsakdo lahko prepriča. 74-45 Vzorce pošilja na zahtevanje poštnine proato 1 ali 2 solidna gospoda se sprejmeta na hrano in stanovanje pod najugodnejšimi pogoji. Kje, se izve v upravništvu »Gorenjca«. priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo vseh vrst prstanov,- uhanov, brošk, verižic i. t. d., kakor tudi žepnih in stenskih ur, ki so po vsem svetu znane kot najboljše. Za obilen obisk se priporoča 73-40 H. SUTTNER urar v Kranju. Ceniki zastonj in franko. Izšel je ravnokar najnovejši cenik. Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 97-38 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj. T>rešernove v e e J p p p e> e>poezije v novi popolni izdaji z življenjepisom, literarno-zgoclovinskimi črticami in estetično oceno. — Uredil Jlnton Jfškerc. — £l$evir-izdaja (ručeče usnje 5 $lato obrezo 3 JC, 96-39 po pošti 3 X 20 h. založništvo t. Schwentner v Sjubljani. Ljubljanska KREDITNA BANKA Polnovplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. v ubljani Špitalske ulice št. 2. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne papiije. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. — Borzna naročila. Podružnica v Spljetu (Dalmacija). 11—10 Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim.. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami. 72 125 Loterijska srečka dne M. marca 1.1. Gradec: 16 57 71 75 Dr. pl. Trnk6czy-ja HranjsHi redilni praSeH za prašiče 1 zavoj 50 vin., 5 zav. samo 2 kroni naj kupi vsak, kdor redi prašiče, da doseže, da postanejo prašiči mesnati, tolsti in debeli, da imajo okusno meso, kar se doseže s tem praškom gotovo, hitro in najcenejše. Spoitovani gospod ! Moji prašiči niso fcrli, tudi so bili sila revni. SI utajim sem dobil za poizKusnjo od enega svojih ljudi on zavojček redi 11~»«3fcE< t prnt&JkEi xtx. prniioe, Človek se mora kar čuditi! Ne morem svojih prašičev dovolj krmiti in so se v nekoliko dneh močno zredili spričo tega izbornega pomočka. Morem ga vsakomur nsjbolje priporočiti in ga bodera tudi priporočal. rrosim s povratno i oSto pet zavojčkov redilpniM« lin 25«. pruSloe. 81. X. 1'JOO. Z velospoMovanjem Jožef l£iiisli*i*ol*, ogleda zel. proge, Belisče, Slavonija. Uradno poverilo. Predstoječi prepis se popolnoma ujema I izvirnikom, pisanim na dopisnico, na kateri sta znamki za 4 filerje in 2 vinarja. V Ljubljani, dne S. (tretjega) oktobra 1901 (tisoč devetsto prvega leta). (Notarski pečat.) Ivflii If» 1«.»-». t trn., c. kr. notar. Pri zdravih prašičih, najsi bodo mladi ali stari, zadostuje navadno en zavoj za 50 vinarjev. Dobiva se pri vseh trgovcih, ako ne, potem po pošti iz lekarne Trnkoczy v Ljubljani. Pri tej se tudi dobiva: dr. pl. Trnkoczvja balzam (že 30 let svetovnoznan). 1 stekl. 20 h, 12 stekl. 2 kroni, 24 stekl. 4 krone prosto poštnine, 6 tucatov samo 10 kron, poštnine prosto. — h borne želodečne kaplj'ce (enake prejšnjem Marijaceljskim kapljicam, želodčnemu grenkemu likerju, zeliščnemu vinu i. t. d.) 1 stekl. 40 h, 6 »teki. 2 kroni. — Pilne odvajalne, želodec čisteče. 1 škatla 42 h, 6 škatel 2-10 kron. — KaSljev, pljučni in prsni__ sok ali zelilčni sirup. I stekl. 112 kron, 6 stekl. 5 kron. Drgnil£L7udov in protinski cvet. 1 stekl. 1 krono, 6 stekl. 4*60 kron. — Tinktura zoper kurja očesa. 1 stekl. •0 h, 6 stekl. 3 50 kron. — Raztvarjajoči, čistilni čaj. 1 zav. 1 krono, 5 zav. 4 krone. — Vsak dan prihajajoča zahvalna pisma, tudi od zdravnikov hvalijo ta oicustva. £oVrcnc Rtbolj V Kranju in V ftofji m priporoča svojo zalogo izdelanih oblek in klobukov kakor tudi svojo delavnico, kjer izdeluje pomerjeuc obleke katero prav točno in po nizki ceni ter dobro izvršuje. o < M. i o I o j. 3 ¿2. o W o O O < o B I Cb w p « P. O P« P O < & O O*