ISTI NAČIN MIŠLJENJAt S KATERIM SMO REŠEVALI STVARI V PRETEKLOSTI, NE UČINKUJE 7A PREMAGOVANJE PROBLEM O V PRI H O DNO S TI. Albert Einstein Edina gotovost današnjega dne je spreminjanje, sprememba. Sprememb ni mogoče ustaviti in ne izginejo. Čeprav bi nas morale vznemirjati in spodbujati ter nam pomeniti priložnost, jih največkrat dojemamo kot grožnjo in nam povzročajo zaskrbljenost. Spremembam sc moramo prilagoditi - ne smemo sc jih ustrašiti in tako postati nemočni. Sveta sicer ne moremo spremeniti sami, lahko pa vsakdo izmed nas nekaj naredi v okviru svojih zmožnosti in priložnosti. Cim več nas bo sprejelo odgovornost za svoja dejanja, tem bolj bo rastla učinkovitost našega dela, tudi našega skupnega dela v podjetju. Ne podcenjujmo se. Ne sme nam zmanjkati poguma in moči za svoj prispevek. Urednica E>DŠ®<§/®i PORTOROŽ INTERNA IZDAJA št. 2 april 1995 NAŠ GLAS izdaja družba DROGA d.o.o. Portorož. List urejuje uredniški odbor. Odgovorna in glavna urednica Lilijana Ivanek - Pečar. Fotografija Jadran Rusjan. Tisk tiskarna VeK Koper, v nakladi 1100 izvodov. List dobijo člani kolektiva brezplačno. TISKANO NA EKOLOŠKEM PAPIRJU. r———1 POSLOVNA POLITIKA PRIČAKOVANJA IN CILJI V LETU 1995 Dolgoročna poslovna politika bo opredeljena v strateškem poslovnem načrtu, ki bo temeljil na jasni viziji in bo usmerjen za nekaj let naprej, za leto, ki je pred nami, pa so cilji sledeči: • Obdržati tržne deleže na domačem trgu. Prodajo podpreti z marketinško dejavnostjo, usmerjeno v ohranjanje in negovanje blagovnih znamk Droge. • Povečati izvoz, ki naj bi znašal petino realizacije. KOLIČINSKI PLAN PRODAJE ZA LETO 1995 SLOVENSKI TRG PROFITNI CENTER Dos. prod. 1994 v tonah Plan prod. 1995 v tonah index plan/1994 PROGRAM KAVA 4,176 3,700 89 MAESTRO 165 217 132 1001 CVET 301 327 109 DOD. JEDEM 48 65 135 PC ZAČIMBA 4,690 4,309 92 MAESTRO 56 49 0 RIZ 1,923 1,797 93 INSTANT1 836 915 109 ROZINE 26 39 150 PC ZLATO POLJE 2,841 2,800 99 VLOZ. POVRTNINA 1,014 1,166 115 VLOŽENE GOBE 123 145 118 OSTALO 206 235 114 USLUGA (311) GOSAD 1,343 1,546 115 ZDRAV. ZELIŠČA 73 60 82 EXRAKTI + TINKTURE 10 17 170 1001 CVET 132 175 133 SUHE GOBE (pakir.) 8 1 13 PC SUDEST 223 253 113 PROGRAM ARGO 617 584 95 PAŠTETE 305 320 105 NAPITKI 188 189 101 PCARGO 1,110 1,093 98 SKUPAJ PC 10,207 10,001 98 SOL - JEDILNA 6,080 5,100 84 sol za industrijo 7,300 7,000 96 ostale soli 13 15 115 sol za ceste 10,000 15,200 152 • Obseg kratkoročnega zadolževanja ohraniti na isti ravni kot lani, znižati pa ceno najetih kreditov. • Čimbolj izkoristiti kapacitete in povečati produktivnost. Na razvojnem področju uvesti nekaj novih izdelkov predvsem v okviru blagovnih znamk, ki so že uveljavljene na trgu. Z novimi tehnologijami izboljšati proizvodnjo v Argu, praženje kave v Začimbi, izvesti tehnološke posege v smislu zaokroževanja proizvodno-transportnih poti. Najti nove programe in določene programe koncentrirati na eni lokaciji. • Pridobiti certifikat ISO 9001 za vsaj del poslovanja. ■ Izgraditi informacijski sistem za poslovodstvo, povezavo mrež v enotno omrežje, dograditi sistem kalkulacij. Preoblikovati podjetje v delniško družbo in posebno pozornost us-metiti v izdelavo aktov delniške družbe. • Organizacijo podjetja dopolniti z opisi delovnih mest, pripraviti podjetniško pogodbo, najti rešitve za čimbolj stimulativno nagrajevanje zaposlenih. Na osnovi tako postavljenih ciljev smo pristopili k izdelavi posameznih planov. Rezultat tega jc plan prodaje za domači trg, ki jc za 2% nižji od prodaje, dosežene v preteklem letu, in plan izvoza, ki je za 33% večji od lanskega. BOSNA (24,2 %) STRUKTURA PLANIRANEGA IZVOZA V I)EM OST. EVR. DRŽAVE (13,6 %) MAKEDONIJA (12,1 %) ŠVEDSKA (5,4 %) KANADA + AVSTRALIJA (4,9 %) ČEŠKA + POLJSKA (2,6 %) RUSIJA (5,0 %) HRVAŠKA (32,2 %) POSLOVNA POLITIKA KOLIČINSKI PLAN IZVOZA ZA LETO 1995 Dos. izvoz Plan izvoza 1994 1995 index PROFITNI CENTER v tonah v tonah plan/1994 PROGRAM KAVA 331 509 154 MAESTRO 60 70 117 1001 CVET 108 116 107 DOD. JEDEM 43 55 128 PC ZACIM1IA 542 750 135 MAESTRO 12 29 242 RIZ 529 689 130 INSTANTI 218 403 185 ROZINE 12 13 108 PC ZLA TO POIJE 77/ 1,134 147 VLOŽENA POVRTNINA 364 700 192 VLOŽENE GOBE 36 105 292 OSTALO 45 57 127 GOSAI) 445 562 194 ZDRAVILNA ZELIŠČA 319 300 94 EXTRAKTI + TINKTURA 0 1001 CVET 8 22 275 GOBE + POLZI 382 250 65 PCSUDEST 709 572 51 PROGRAM ARGO 438 538 123 PAŠTETE 534 737 138 NAPITKI 12 14 117 PC ARGO 954 1,259 131 SKUPA!PC 3,451 4,607 133 SOL-JEDILNA 460 500 109 Za domači trg ocenjujemo, da se na področju prodaje kave lansko izjemno leto ne more ponoviti, kar se odraža že v prodaji prvega tromesečja. Planirana realizacija na domačem trgu je 7,2 milijarde SIT ali 87 milijonov DEM ob upoštevanju sedanjih prodajnih cen. Za izvoz ocenjujemo količinski porast prodaje za 33%. Tako naj bi skupno s soljo izvozili več kot 5000 ton izdelkov in zanje iztržili 24 milijonov DEM, kar je 5 milijonov DEM več kot lani. Naš najpomembnejši trg postaja bivši jugoslovanski trg. S prodajo na I Irvaškcm, v Bosni in Makedoniji naj bi letos iztržili cca. 17 milijonov DEM ali 70% vsega izvoza. Glavni izvozni proizvodi so kokošja pašteta, vložena povrtnina, riž in kava. Izvoz zdravilnih zelišč in gob znižujemo, kar je v skladu s poslovno politiko, izvoz polžev pa bomo opravili preko Droge Hrvatske, ker tam poteka tudi odkup. Matjaž ČAČOVIČ JUBILANTI V mesecu aprilu praznujejo delovni jubilej naslednji delavci: 10 - letni delovni jubilej ČATIČ Ilhamija iz PC ARGO 20 - letni delovni jubilej NOVAK Boris iz SKUPNIH SLUŽB BREZOVŠEK Malina iz PC ARGO MALIEVIČ Marija iz PC ZAČIMBA VELJAČIČ Marija iz PC GOSAD 30 - letni delovni jubilej LIPUŠČEK Miroslav iz PC ZAČIMBA ISKRENE ČESTITKE! OBVESTILO DOPUSTI V PRVI POLOVICI APRILASMOTA.INI-CAM PO PROFITNIH CENTRIH IN SKUPNIH STROKOVNIH SLUŽBAH DOSTAVILI OKVIRNE SEZNAME DOPUSTOV ZA LETO 1995. DOPUSTE SMO IZRAČUNALI PO PRAVILNIKU O DELOVNIH RAZMERJIH DROGE. V PREJŠNJI ŠTEVILKI NAŠEGA ČASOPISA STE VERJETNO PREBRALI, DA BODO V APRILU STEKLA POGAJANJA O KOLEKTIVNI PODJETNIŠKI POGODBI DROGE PORTOROŽ, KI BO NADOMESTILA PRAVILNIK O DELOVNIH RAZMERJIH DROGE. V TEJ POGODBI BODO TUDI MERILA ZA DOPUSTE OPREDELJENA NA NOVO. TAKO BOMO TUDI ODLOČBE O DOPUSTIH ZA LETO 1995 IZDALI Z DNEM, KO BO STOPILA KOLEKTIVNA PODJETNIŠKA POGODBA V VEI JAVO. DO IZDAJE ODLOČBE KORISTITE DOPUST ZA LETO 1995 NA PODLAGI “OKVIRNEGA SEZNAMA DOPUSTOV”, S KATERIM RAZPOLAGAJO TAJNICE. Kadrovska služba CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI DELAJ VARNO - DELAJ USPEŠNO Geslo, ki ga Evropa že dolgo pozna, saj so skrb za VARNO DELO IN USTREZNE DELOVNE POGOJE uvrstili med kazalce uspešnosti podjetij. Celo več, s stopnjo nesreč pri delu in z ustreznostjo delovnih pogojev merijo uspešnost vodstva. Pri celovitem obvladovanju kakovosti v podjetju ni dovolj zagotavljati varstvo pri delu le v proizvodnem procesu, moramo ga vključiti že na sam začetek načrtovanja in razvoja novih izdelkov. Moramo ga upoštevati tudi pri pregledu ponudb in pri nabavi oz. sklepanju pogodb za nabavo novih strojev in tehnologij. S tem izvedemo presojo pogodbe glede obveznosti dobavitelja z vidika varstva pri delu, zdravstvenega varstva in varovanja okolja. S takim načinom ugotovimo, ali so predvideni vsi potrebni varstveni ukrepi, normativi, standardi in tehnični predpisi. Varstvo pri delu je torej neločljiv del zaključene zanke kakovosti. Za uspešno zagotavljanje varstva pri deluje potrebno na rednih delovnih sestankih v profitnih centrih obravnavati konkretne probleme varstva pri delu. Občasno pa mora kolegij direktorjev pregledati stanje varstva pri delu na nivoju podjetja ter v skladu z ugotovitvami načrtovati ustrezne ukrepe. Varstvo pri delu morajo vključevati tudi programi načrtnega izobraževanja. Cilj takega usposabljanja delavcev je (poteka vsake dve oz. pet let), da jih seznanimo s konkretnimi nevarnostmi pri delu, jih poučimo o novih tehnologijah in o spremenjenih odredbah dela, ki so oblikovane in usklajene z novimi strokovnimi spoznaji. Za zagotavljanje varstva pri delu moramo planirati določena finančna sredstva. Le z doslednim načrtnim vgrajevanjem elementov tega varstva v vse faze osvajanja nove tehnologije oziroma nastanke novega izdelka (od faze razvoja, nabave, do montaže in usposabljanja delavcev) je v proizvdnem procesu zagotovljeno učinkovito varstvo pri delu. S takim pristopom bomo obvarovali zdravje delavcev in dosegli večjo učinkovitost dela, saj se bo odsotnost z dela zaradi poškodb in bolezni gotovo zmanjšala. Albert SIJ BAN DROGA HRVATSKA DROGA CEZ DRAGONJO MARCA 1995 JE BILA V BUJAH SKUPŠČINA DELNIČARJEV DROGE HRVATSKA. ČLANI SKUPŠČINE SO VSI DELNIČARJI. VSI DELAVCI PA NISO DELNIČARJI, ZATO IMAJO V SKUPŠČINI DELAVCI POSEBNEGA PREDSTAVNIKA. PO PREGLEDU DOSEŽENIH REZULTATOV SO OBRAVNAVALI PREDVSEM PRODAJO IN PLAČILNE POGOJE. NA SKUPŠČINI SO IZVOLILI NOVEGA PREDSEDNIKA-G. MIHAJLA NIKOLIČA. DROGA Hrvatska je mešano podjetje. 83 % podjetja je v lasti DROGE Portorož, delavci DROGE I Irvatske pa so lastniki 17% vrednosti. Leta 1991 so nove razmere na bivšem (ne)enotnem jugoslovanskem trgu narekovale hitro ukrepanje. DROGA Portorož je bila med prvimi, ki so ustanovili mešano podjetje po novih zakonih v DROGA HRVATSKA novi državi Hrvatski. DROGA Mr-vatska je bila registrirana 17.12.1991. Z registracijo pa se še ni začelo pravo delovanje podjetja, premaknilo se je šele v pvcm tromesečju 1992. DROGA Hrvalska je uspešna firma. Za tablo, ki nas opozori nase, tega ne bi mogli reči. “Zmešnjav je bilo nič koliko," je za NAŠ GLAS povedal g. Miran Žerjal, pomočnik direktorja DROGE Hrvatske, ki ima sedež v Bujah. Direktor DROGE Hrvatske je g. Dušan Radovanovič. DROGA Portorož je “posodila” DROGI Hrvatska štiri delavce. Miran Žerjal, Alenka Coga, Marinka Milavec in Mihajlo Nikolič so šli iz Portoroža v Buje. Dekleti pravita, da sta se kar privadili na novo okolje in na Istrane. G. Miran Žerjal je povedal tudi, da so se ob registraciji novega podjetja pojavila mnoga vprašanja, katerih vzrok so bili še neurejeni odnosi med Slovenijo in Hrvatsko. Nejasen je bil plačilni promet, ni se vedelo, kako bo s carino. Vojna vihra 1991/92 in neizogibna inflacija ter z njo naglo padanje kupne moči prebivalcev so se održali tudi pri prodaji Droginih proizvodov. Bilo je nujno iskati rešitve s kompenzacijami, pa čeprav so bili rezultati slabši. O tem bi nam verjetno več lahko povedal g. Nikolič (na dan tega zapisa odsoten zaradi bolezni), saj je vodil posle DROGE Hrvatska, ko je konec leta 1992/93 g. Žerjal "zaganjal” poslovanje DROGE HUN-GARIA na Madžarskem. Na srečo vseh, najbolj državljanov Hrvatske, seje 1994 inflacija umirila, tečaj KUNE (nove hrvaške valute) stabiliziral, kupna moč prebivalcev nekoliko poskočila. “Rezultati poslovanja DROGE Hrvatska so pozitivni, obseg prodaje pa je še bistveno nižji, kot jc bil v enotnem jugoslovanskem trgu” je zapisano v poročilu poslovanja DROGE Portorož. Na Hrvaško smo 1994 prodali približno enako količino izdelkov kot 1993, a kljub temu dosegli zastavljeni plan. Povsod na Hrvaškem so Drogini izdelki skoraj enako razpršeni. Kava resda predstavlja 30 % vseli artiklov, a tudi riž in drugi izdelki ne zaostajajo. Zmanjšano je zanimanje za naše začimbe. Na Hrvaškem se namreč pojavlja nič koliko malih zasebnih pakirnic začimb, veliko je tudi uvoza, tudi nekvalitetnih začimb. “Slednje nas ne sme odvrniti od stalne ponudbe naših začimb, na koncu bo zmagala kvaliteta. Zdrava prehrana je cilj tudi naših sosedov," pravi Miran Žerjal. Embalaža Droginih izdelkov za hrvaški trg je prilagojena zahtevam tega trga. Tiskali smo novo embalažo, le manjše število izdelkov ima lepljene deklaracije. Za potrebe hrvaškega trga, torej za boljše poslovanje DROGE I Irvatske,je bilo v drugi polovici 1994 urejeno posebno skladišče gotovih izdelkov v Portorožu. To je skladišče soli Monfort. To skladišče je olajšalo spremljave zalog. Sicer pa ima DROGA Hrvatska skladišča v Osijeku, Zagrebu, Splitu in Poreču. Skladišče v Poreču je pripomoglo k povečani prodaji Droginih izdelkov v Istri. Nekateri izdelki, kot je vložena zelenjava, gredo na hrvaški trg direktno iz PC Gosad. “Kljub meji, kljub novim odnosom med “mladima” državama je DROGA Portorož preko DROGE Hrvatske lepo sprejeta, tudi in predvsem zaradi globokih in zdravih korenin iz dobrih, starih časov” pravi Miran Žerjal in nadaljuje: “So pa tu posebne razmere. Biti moraš prijazen in odločen, zahteven in popustljiv, vse obenem, predvsem moraš imeti veliko dobre volje, pa gre!” “Kakšni pa so odnosi matične družbe DROGE s hčerko v tujini?” vprašam. “So primerni," pravi Miran. Miran Žerjal, pomočnik direktorja DROGA HRVATSKA. “Primerni?” hočem zvedeti še več. “Primerni razdalji!” Dragica MEKIŠ NAS GLAS odslej vsak mesec! Pričakujemo tudi tvoj prispevek. Uredništvo GIANA DROGA IN ZELIŠČA PLANIRANJE NARAVE Lastnosti “množičnost”, ki bi jo lahko povezali z besedo konferenca, že nekaj let ne moremo povezovati z letnimi odkupnimi konferencami Droge Portorož. Število od-kupovalcev oz. odkupnih mest seje najprej močno skrčilo z osamosvojitvijo Slovenije, s stalnim opozarjanjem vodstva Droge na (ne)profitnost odkupne dejavnosti in s težnjo o ukinitvi le-te pa se je število odkupnih mest pričelo krčiti tudi v Sloveniji. Prvi je bil ukinjen odkupni center v Novem mestu, usoda drugih pa je bila že nakazana. Delavci, zaposleni v OP Novo mesto, so bili označeni kot tehnološki viški. Prav tako se je močno zmanjšalo število zaposlenih v OP Središče ob Dravi. Odkupne konference seje tako udeležilo le 10 ljudi. Dnevni red je vključeval predstavitev poslovanja Droge Portorož, s poudarkom na odkupu in izvozu, ter plan odkupa. Številnim težavam, ki spremljajo kakršnokoli “planiranje narave”, so se na letošnjem srečanju odkupovalcev pridružili še številni očitki vodstva o nerentabilnosti odkupne dejavnosti in obljube o njeni ukinitvi. Sledila so razmišljanja in pripombe o tem, kaj bi lahko ukinitev odkupne dejavnosti pomenila za Drogo. Morda bi bila skladišča, v katerih so sedaj zelišča, prazna, pometena in bi imela čist videz; kaj pa proizvodnja čajev? Vsi uporabniki zelišč, ne le Droga, se o nabiranju in odkupu zelišč pogovarjajo že ob koncu zime; če zamudimo čas nabiranja, se lahko zgodi, da zelišč nimamo prav takrat, kadar jih potrebujemo, in jih moramo kupiti za kakršnokoli ceno, od tistega seveda, ki je nabiranje in odkup pravočasno planiral in ga tudi izvedel. Zaradi negotovosti in dilem okoli rentabilnosti dejavnosti( tu ne gre le za pokrivanje stroškov odkupa in razlike v ceni pri izvozu zelišč, temveč tudi za smotrnost odkupa za proizvodnjo čajev), je bil plan prilagojen potrebam proizvodnje in prodaje. Planirana sta bila tudi odkup polžev in gob. Zaradi Uredbe o zavarovanju ogroženih živalskih vrst, ki prepoveduje nabiranje polžev v Sloveniji, je odkup polžev predviden le na področju Hrvaške, organiziran preko firme Droga Hrvatska. Odkup gobje bil planiran na podlagi odkupa gob v preteklih letih. Lanski odkup je bil kljub omejitvam, Uredbi o zavarovanju samoniklih gliv, ki prepoveduje oz. omejuje nabiranje in odkup določenih vrst gob, močan. Letos na tem področju lahko pričakujemo nova presenečenja, kajti obe, narava in oblast, sta močno nepredvidljivi. Majda VLAČIČ IZROČILO JE SRCE NARODA Nobene moderne sušilnice z merilcem temperature in vlage ne vidim, samo star, lesen skedenj je tu in v njegovi preprostosti vsa trdnost in veljava davnega izročila. Iz roda v rod se je pretakalo znanje in se kopičilo bogastvo izkušenj. Vsaka pomlad, ko so po hudournih strugah pribučale pomladne vode, je pomenila novo rojstvo narave in vsako poletje, ko je goreči volčin vabil v gozdove in bela smetlika v pobočja, je prinašalo nova spoznanja. Sklonjen k tlom je praded stopal po božjem gorskem svetu in z mirnim pogledom iskal darove zemlje. V mislih je kramljal s stvarstvom in se mu zahvaljeval za razkošje dišečih zeli. Prinašal jih je v velikih rutah in košarah prav na ta skedenj, jih pazljivo razprostiral in nato dan za dnem s skrbjo opazoval, kako se sušijo. Ko je presodil, daje poteklo dovolj časa, jih je zvezal v suhe šopke ali shranil v lesene škatle, izrezljane v dolgih zimskih večerih; če bo božja volja taka, da mu pošlje bolezen, si bo z njimi lajšal bolečine, ko pride čas za to. Hvaležen stvarstvu, da mu je poklonilo tako čvrstega zaveznika, je pomirjen z usodo in poln zaupanja živel dalje svoj odmerjeni čas. Danes njegov pravnuk suši zdravilne zeli na istem sked- DROGA IN ZELIŠČA nju. Spoštljivo govori o teli malih, krhkih čudežih in njegov sin zbrano posluša. Izročilo gre dalje, vanj je vtkana modrost davnih rodov, v njem je narodno bogastvo. Z dlanjo se dotaknem skednja in čutim, kako v prastarem lesu pomirjujoče in zanesljivo bije srce preteklosti; ali jo bomo znali ohraniti? Izročilo je srce naroda. Narod brez tradicije je kot pokrajina brez vetra, kol nebo brez oblakov, reven in pust, brez vsebine. Ohranimo torej naše izročilo, ohranimo razkošje zeliščarstva! Sonja POŽAR NOVI IZDELKI NOVA SADNA ČAJA: JABOL V marcu smo ponudbo sadnih čajev razširili z dvema novima okusoma: jabolkom in borovnico, za katera vlada na tržišču že dalj časa zanimanje. S sadnimi čaji smo prisotni na tržišču od leta 1990. Nastajali so vzporedno z novo blagovno znamko “1001 CVET”. Začeli smo s skupino treh okusov, zato je bil že skrajni čas, da smo izbiro tovrstnih čajev popestrili z novimi okusi. Nova čaja se pojavljata tudi v novi obleki - z novim dizajnom. Ta poudarja okus čaja, tako da ga kupci lahko brez težav razpoznajo. Sadni čaj z okusom jabolka ima okus in vonj po svežih jabolkih. Vsebuje suha jabolka, šipek in hibiskus, za značilni vonj in okus pa poskrbi dodana aroma. Na našem tržišču smo prvi, ki se pojavljamo z okusom jabolka. Sadni čaj z okusom borovnice nam pričara vonj po gozdu in drobnih sadežih, ki jih nabiramo v poletnih mesecih. Vsebuje kombinacijo kar treh arom, poleg borovnice še vanilije in gozdnih jagod. Hoteli smo se jasno razlikovati od konkurence, prisotne na našem trgu, ki ponuja sadni čaj borovnica z zelo umetnim ali pa zelo neizrazitim okusom. Naš cilj je bil pripraviti čaj s čimbolj nara- vnim in polnim okusom. To smo dosegli s kombinacijo arom, ki sc medsebojno dopolnjujejo: ene prispevajo več k vonju čaja, druge pa k polnosti okusa čaja. Priporočamo vam, da sadni čaj rahlo osladite ker dodatek sladkorja okrepi zaznavo arom. Za prihajajoče poletne dni so sadni čaji idealni hladni napitki. Pripravljene ohladimo v hladilniku in jih uživamo hladne, po želji pa tudi ledeno hladne z dodatkom kocke ledu. Pričakujemo, da bomo z novima okusoma zadovoljili naše dosedanje potrošnike, ki si želijo novosti, in ustregli novim potrošnikom, to je tistim, ki so do sedaj nekatere okuse sadnih čajev na policah trgovin zaman iskali. Ljubica NAGY SEJMI RTOROZ VROČI POLJUB SESTAVINE - 2 cl češnjevega ali vanilijevega likerja - 2 cl vroče kave Barcaffe - 2 cl tekoče sladke smetane PRIPRAVA V kozarček za liker nalijemo 2 cl češnjevega ali vanilijevega likerja. Preko hrbta barske žlice previdno nalijemo 2 cl vroče kave Barcaffe in 2 cl tekoče sladke smetane. Želimo vam srečno pot med kavne sladokusce. Drogine proizvode so reklamirali še na dveh razstavnih prostorih: pri predstavitvi popularne pokrovke “Wondercooker” ter pri predstavitvi tovarne gostinske opreme IGO Ljubljana. Tem razstavljalcem smo darovali material za degustacije (začimbe, ketchup, maso za palačinke ipd.). Po razgovoru z Vinkom PREŽI JEM zapisala Tjaša ULČAR V Ljubljani je od 13. do 19.marca potekal sejem Alpe - Adria. To je eden pomembnejših sejmov pri nas, saj ga je obiskalo okrog 60.000 obiskovalcev. Droga je predstavljala svoje izdelke na 72 kvadratnih metrih razstavnega prostora. Na našo prisotnost je opozarjal velik transparent Barcaffe na strehi razstavne hale ter ogromen plakat “Tudi mi smo na dolge proge”. Obiskovalci so lahko po promocijskih cenah okušali naše tople in hladne napitke. Priznani barman Aleš Ogrin je med drugim predstavljal kavne cocktaile, ki so bili v najožjem izboru natečaja “SLOVENSKO KAVO, PROSIM”. Radovedneže je najbolj vabil slastni in poživljajoči coctail “VROČI POLJUB”, zato tudi objavljamo recept tega coctaila. Najbolj vneti oboževalci so dobili vse recepte v lični brošuri, za podrobnejša navodila pa so se lahko obrnili na barmana. Z recepti in vzorci začinke smo se oskrbeli pri mojstru kulinarike, Matjažu Pozdercu, ki je večkrat dnevno pripravljal jedi iz programa ZLATO POLJE (riževe jedi, instant polento in ajdove žgance z dodatki). Te jedi so okušali mnogi obiskovalci sejma ter spraševali kuharja za strokovne nasvete.Na sejmu so bili tudi naši potniki, ki so sprejemali svoje sedanje in bodoče poslovne partnerje. Na razstavnem prostoru sojih pogostili in jim predstavili nove proizvode. To pa je tudi končni namen sejma, ki je bil po besedah organizatorja Vinka Prežlja dosežen. “VROČI POLJUB” RAZVNEL OBISKOVALCE SEJMA NAGRADNA IGRA ZAČINKA - POLNA ŽLICA OKUSA O podelitvi nagrad je prispevek posnela tudi TV Maribor V marketingu smo se v zadnjih letih poleg klasičnega tržnega komuniciranja (TV spoti, radio spoti, oglasi...) lotili tudi t.i. nagradnih iger. Prva je bila “Kave, kolikor tehtate” v Slovenskih novicah leta 1993. Odziv je bil izjemen, saj je prišlo več kot 1 ()().()()() kuponov. Jeseni 1994 smo nadaljevali z akcijo “Slovenska kava”, tudi v Slovenskih novicah. V letu 1995 so prišli na vrsto tudi ostali programi: Začinka, mlevski izdelki in riž Zlato polje. Nagradno igro Začinka - polna žlica okusa sem se odločil izpeljati v sodelovanju s CZP Večer Maribor. Večer je po nakladi tretji dnevnik v Sloveniji (1. Delo, 2. Slovenske novice), vsekakor pa najpomembnejši časopis vzhodno od Ljubljane. Naletel sem na dober posluh za sodelovanje v idejno - izvedbenem in komercialnem smislu.V nekaj tednih smo tekstovno in oblikovno uskladili akcijo. Trajala je od 20.2.95 do 11.3.95, torej smo se pojavili osemnajstkrat na cca 1/4 strani Večera. Cilj nagradne igre je bil spodbujanje kreativnosti in inovativnosti bralk in bralcev Večera pri sestavi kuharskih receptov s pomočjo Začinke. Odziv je presegel najbolj optimistična pričakovanja v kvalitativnem in kvantitativnem smislu. Na Večerje prispelo namreč kar 5217 receptov. Komisija je imela pri izbiri težavno nalogo. O podelitvi prvih treh nagrad, nagrajencih, receptih in nagradah lahko preberete podrobnosti v priloženem izrezku iz Večera dne 4.4.1995. Franci Celhar Izidi žrebanja nagradne akcije Začinka ■ polna žlica okusa Glavna nagrada v Mursko Soboto V petek smo v gostišču Max v Kamnici pri Mariboru podelili nagrade za prve tri recepte, ki jih je izbrala strokovna komisija v sestavi Matjaž Pozdrerc, sodelavec Droge Portorož, Janez Štrukelj, učitelj kuhanja na Srednji gostinski šoli, in Jelke Šporogar, novinarka Večera. Komisija je pri izbiri upoštevala izvirnost jedi, uporabnost začinke in stališča proizvajalcev te mešanice začimb iz družine Maestro - Droge Portorož. Komplet AMC-posode je prejela za ZELENJAVNO RIBJO JUHO Margita Dokl, Stanetav Rozmana 2, Murska Sobota, Kuhinjski robot Bosh za ZAČINKINE POLPETE Jasmina Čander, Vrazova 58, Maribor, POLŽJI KANELONI pa so prinesli kuhinjski pripomoček VVondercooker Betki Breznik s Sokolske 16 iz Maribora. Komplete začimb Maestro, ki smo jih z žrebom podelili med vsemi, ki ste sodelovali v nagradni igri, pa dobijo: Dragica Klemenčič, Stara Gora 15, 69244 Videm ob Ščavnici, Adela Korošec, Malahorna 24, 62317 Oplotnica, Majda Javornik, Na Klancu 16, 62367 Vuzenica, Marjetka Veber, Zg. Partinje 41, 62223 Jurovski Dol, Žalika Čirkovič, Grizoldova 8, 62342 Ruše, Marija Slatenšek, Prekomorske 4, 62319 Poljčane, Tomislav Žgajner, Prvomajska 34, 63250 Rogaška Slatina, Milicav Šef, Žerovinci 9, Ivanjkovci pri Ormožu, Nežka Jerman, Škapinova 3, 63000 Celje, in Radiča Benčevič, Kvedrova 4, 62250 Ptuj. Enako nagrado so prejeli tudi Aleš Tonaj iz Kamnice, Anton Vuk iz Radizla in Aleš Fukne iz Maribora, vsi trije nagrajenci oddaje Radia Maribor Skriti kotiček, ki je istočasno potekala v gostišču Max. Iskrene čestitke! k Predstavik Droge Franci Čelhar izroča glavno nagrado Margiti Dokl. Članek iz časopisa VEČER, 4. april 1995 MA6STRO BABIČINI RECEPTI V DUHU NAŠIH Akcija Droge in Nedeljskega dnevnika “ODKRIVAMO SKRITE TALENTE IN POZABLJENE RECEPTE ZA PRIPRAVO ZDRAVEGA OBROKA V DUHU NAŠIH BABIC” je pokazala, da so ajdovi žganci res del kulture in običajev velikega dela Slovenije. Slo je za akcijo, v kateri smo povabili ljudi k pošiljanju receptov za pripravo jedi iz Droginih instant ajdovih žgancev in polente. Mnogi so izbrskali recepte iz orumenelih in prašnih kuharskih knjig in obujali spomine na svoje mlade dni. Upokojeni vrtnar iz Škofja Loke nam je poslal recepte za jedi s polento, izpisane iz kuharice iz leta 1884, neko dekle nam je poslalo fotokopije receptov svoje babice iz let 1939/40 in še mnogo drugih zanimivosti je prišlo do nas. Recept, ki pa je najbolj izstopal, je poslala gospa Bernarda Lukančič, Igriška 1, Žiri in ga objavljamo v celoti: PEČENI AJDOVI ŽGANCI Pečeni ajdovi žganci ali koroški žganci se ne kuhajo tako kot kranjski žganci, moko namreč stresemo v železno ponev, postavimo na ogenj in mešamo, da se dobro prepraži. Posebej si pripravimo slano vodo (na pol litra moke - pol litra slane vode). S to vodo počasi zalivamo prepraženo moko in pridno mešamo, da so žganci prav rahli in drobni. Nazadnje še zabelimo z mastjo ali s presnim maslom. Dober tek! Recept je preprost in zanimiv predvsem zato, ker je iz časopisa Vigred, leto 1938, št. 4. Žgance po tem receptu pripravlja oskrbnica v planinski koči na Kofcah nad Tržičem in so nepozabno dobri. Gospa Bernarda, hvala! Kar tako, za lep dan, pa nam gospa Bernarda dodaja še nenavaden novoletni recept iz stare babičine kuharske knjige: Vzemi 12 zrelih mesecev in pazi, da s« popolnoma zdravi, da na njih ni nobenih ostankov stare zagrenjenosti, jeze, maščevalnosti, zavisti in ljubosumja. Odstrani z njih vsako sled nizkotnosti, skratka vse, kar je ostalo od neprijetnosti v minulem letu. Ti meseci morajo biti tako sveži in čisti, kakor da so jih pravkar naredili v podjetju Čas. Razreži vsak mesec na 30 ali 31 dni, da ho zaloga zadostovala za eno leto. Nikar ne pripravi vseh dni enega meseca hkrati, marveč vsakokrat samo en dan. Da pa bodo ti dnevi zares najboljši v našem življenju, skrbno upoštevaj naslednje navodilo: Za vsak dan vzemi primerno število meric odločnosti, poguma, poštenosti, potrpljenja, delavnosti, zaupanja, molitve, skromnosti, miru in preudarnosti. Dodaj veliko žlico poleta in veselja, žličko obzirnosti, precejšen ščepec prizanesljivosti in odkrite prisrčnosti. Potem prelij vse z l jubeznijo in dobro premešaj. Na koncu okrasi še s šopkom majhnih pozornosti in daj z vedrino svoji družini na mizo. Dober tek! PREHRANA NAŠA VSAKDANJA PRAZNA VREČA NE STOJI POKONCI V tem primeru je vreča naše telo, biološki motor, ki edini med motorji troši energijo neprestano, kadar dela in kadar počiva. Že zaradi tega je zelo pomembno, koliko in kakšno energijo nudimo temu motorju. V prejšnjih časih smo prehrani med delovnim časom dajali kar precej pozornosti. Zgradili smo jedilnice, opremili kuhinje, menjali kuharje, jedilnike. Smo delali in jedli. Danes še vedno delamo in kaj jemo med delovnim časom? Preberite v naslednjih vrsticah! GOSAD - 71 ljudi, 60 toplih malic pripeljejo iz bližnjega gostišča, 11 ljudi prinese malico s seboj. IMAJO SVOJO JEDILNICO. LJUBLJANA - 10 ljudi, blizu skladišča imajo precej slabo in drago gostišče, primernejša je bolj oddaljena gostilna, a do tja je predaleč. Preostaja malica iz “nahrbtnika”, suha hrana, čeprav fantje delajo precej težko fizično delo. Drugače se znajdejo le šoferji. JEDILNICE NIMAJO. VRHNIKA - 23 ljudi, le 3 fantje gredo na toplo malico v bližnjo gostilno, za ostale hodi ena oseba po sendviče v trgovino, nekateri prinesejo malico od doma. NA VRHNIKI IMAJO SVOJO JEDILNICO. SUDEST/ZLATO POLJE - 90 ljudi /pravzaprav nekaj manj, ker so v GOSADU delavci, ki spadajo pod SUDEST. A slednje bi morali zapisati z zlatimi črkami: malico kuhajo v lastni kuhinji, dve osebi imata bolj strogo dieto, vsi ostali pa jedo toplo malico! “KAKO VAM USPE KUHATI TAKO DOBRO, DA VSI POJEDO VSE, KAR SKUHATE," vprašam gospo Ružo. “Prisluhniti ljudem, opazovati kaj radi jedo in kaj pustijo, kuhati tudi “sezonsko”, pa gre. Je pa res, da prevoz hrani okus spremeni in to ne na boljše” je povedala gospa Ruža. ARGO - 111 ljudi, za 10 pa tudi manj včasih pripeljejo malico iz portoroškega Degroja. Okoli 20 ljudi dnevno naroči sendviče. Okoli 20 ljudi vzame vsak dan propustnico, da lahko odide po sendvič v bližnjo trgovino. Skupaj torej malica okoli 50 ljudi, vsi ostali verjetno malice ne nosijo s seboj. Ostaja nam ugotovitev, da vsi delavci malice ne jedo. Četudi jedo zajtrk, boste rekli, bi bilo treba tudi za malico kaj spraviti vase. ”Zakaj več ljudi ne je tople malice," vprašam gospo Tatjano, ki deli malice v Argu. “Pripombe so, da malice niso kvalitetne," dobimo odgovor. V ARGU IMAJO SVOJO JEDILNICO IN OPREMLJENO KUHINJO! SKLADIŠČE SOLI - 24 ljudi, toplo malica največ 10 oseb. Hrano pripeljejo iz Degroja. "Delavci opozarjajo, da so obroki premajhni, drugih pripomb ne slišim. Res pa popoldne ne jedo malic, ker so te skuhane zjutraj. Ostali stopijo v bližnjo trgovino po sendviče," nam je povedala gospa Dolores. ZAČIMBA - 154 ljudi, od katerih povprečno 12 ljudi je toplo malico. Okoli 20 oseb naroči sendviče v menzi, približno toliko jih “skoči” ponje v trgovino izven ograje. Skupaj torej 52 malic. Verjetno nekateri prinesejo kaj za pod zob od doma, vseh 100 pa zagotovo ne! ALI STA KAVA IN CIGARETA DOVOLJ ZA ZDRAVO DELO CELIH OSEM UR? ALI JE MOREBITI TUDI ZARADI SLABŠE PREHRANE MED DELOM ODSTOTEK BOLNIŠKIH V ZAČIMBI MED NAJVIŠJIMI? V ZAČIMBI IMAJO SVOJO JEDILNICO IN MALOPRODAJNO TRGOVINO. SOLINE - 53 ljudi, izmed katerih le 6 ljudi je toplo malico. Solinarji so terenski delavci. Spominjamo pa se časov, ko so tudi solinarji tople malice jedli v večjem številu. SKUPNE SLUŽBE - 173 ljudi, lokacijsko zelo razpršeni. Možnosti za tople malice so, čeprav na eno roko lahko preštejemo tiste, , ki jedo toplo malico. Večina jih je sendviče, a za naravo dela je takšen obrok primeren. SPOŠTOVANI BRALCI! S TEM ZAPISOM ŽELIMO SPODBUDITI VSE, KI IMATE KAKRŠNEKOLI PREDLOGE ZA PREHRANO MED DELOM, DA PIŠETE UREDNIŠKEMU ODBORU NAŠ GLAS ALI PA PREDLOGE VRZITE V POŠTNE NABIRALNIKE, KI JIH BOSTE KMALU ZAGLEDALI OB OGLASNIH DESKAH. Dragica MEKIŠ SLUŽBA IN DRUŽBA DROGA SKI OPEN Sobota, 18.3.1995. Bilje prelep enodnevni izlet na sneg, na Roglo. Od Portoroža pa tja do koprske Soče smo se, kot ponavadi, šteli ali smo vsi ali kdo še manjka. Nekateri so se pripeljali v svojih konjičkih kar gor, na Roglo. In dan je bil res lep. Zeleni pohorski gozdovi, da bi s pogledom kar tam ostal, zasnežene planjave in sončen dan! Posebno doživetje bi bilo že samo doživljanje čudovite narave, a dan je hil bogat še drugače. Z nami so bili tudi naši otročki, ki smo jih kar zgubljali spred oči, saj so si z zvrhano mero privoščili snežne radosti. In bilo je tudi tekmovanje, pravo pravcato smučarsko tekmovanje. Ne sicer v smuku, ampak v veleslalomu! Imeli smo tekmovalno stezo, štart pa cilj pa štartne številke z reklamo DROGA in BARCAFFE pa računalniško merjenje časa, pošteno komisijo... čaj DROGA, kavo DROGA... reklamne panoje! Vsega se niti ne da opisati, drugič pridite raje sami pogledat DROGA SKI OPEN! VSI OSTALI PA LAHKO TE VRSTE SREČE POSKUŠATE DOSEČI NA NASLEDNJEM SMUČARSKEM IZLETU, KI ZAGOTOVO BO !!!, SMO SOGLASNO SKLENILI DROGAŠI NA SNEGU LEPEGA DNE , MARCA 1995! V nadaljevanju si v sliki in besedi oglejte veleslalom Droge Portorož »JcaTTcj Zbiranje različnih bioloških moči pred tekmo Tekmovanje je mimo, rezultatov še ni, zato vsak zase misli, da je progo najhitreje zvozil Na sliki so naše tekmovalke v pričakovanju rezultatov tekmovanja v ženskem veleslalomu Neuradni rezultati so že znani, veselje je upravičeno, vendar... le trije so lahko: PRVI, DRUGI, TRETJI SLUŽBA IN DRUŽBA ALENKA - pivo mesto, šampanjec in rešena čast poslovodske pisarne DANICA - tretje mesto in URA VO GOSAD Iz GOSADA je prišla Danica, smučala je in tudi odnesla eno zmago! Kaj če bi jih iz GOSADA prišlo še več... odšle bi nagrade na Štajersko! LILI - drugo mesto, pivček! Tretji Hrane (ne boste verjeli!), super veteran iz logistike! Pm Borut (če ga še ne poznate, je on mlad, lep in uspešen pospeševalec prodaje iz Celja), bil je najhitrejši; Drugi Vili (zanj velja vse, kar za Boruta, le da ni iz Celja), bil je zelo hiter drugi Predstavniki ARGA so udeležence izleta razveselili tudi zato, ker ljudje ne bodo mogli govoriti... ja, ja, samo tisti iz skupnih služb so šli ... kot po navadi. BRAVO ARGO, vidimo se tudi na naslednjem smučarskem izletu! POČITNIKOVANJE RAZPIS Za letovanje v poletni sezoni od 1.6.1995 d« 31.10.1995 v počitniških stanovanjih in prikolicah DROGE PORTOROŽ POČITNIŠKA STANOVANJA Kaninska vas, Bovec Dve počitniški stanovanji s 6 ležišči - dnevna cena 23 DEM Tri počitniška stanovanja s 4 ležišči - dnevna cena 20 DEM Mareda pri Novigradu - Hrvatska Tri počitniška stanovanja s 5 ležišči - dnevna cena 23 DEM Lopari, Mali Lošinj - Hrvatska počitniška stanovanja s 7 ležišči - dnevna cena 23 DEM BIVALNE PRIKOLICE Avtocamp gozd Martuljek pri Kranjski Gori Ena prikolica s 4 ležišči - dnevna cena 20 DEM Avtocamp Sobec Lesce pri Bledu Ena bivalna prikolica s 4 ležišči - dnevna cena 20 DEM OPOMBA : Prikolica v Gozdu Martuljku je tam že na zimovanju in bo za kampiranje nared za čas od 1.7.1995 - 31.8.1995. Prikolica v Šoben pa bo postavljena le, če bo dovolj prijavljenih letovalcev. Vsi, ki želite koristiti navedena počitniška stanovanja ali prikolice (ali oboje), izpolnite obrazec PRIJAVA ZA LETOVAJE, ki ga dobite v tajništvu profitnega centra ali pri tajnicah v skupnih strokovnih in štabnih službah Droge Portorož. ROK ZA DOSTAVO IZPOLNJENEGA OBRAZCA: 15.05.1995 Naslov: DROGA PORTOROŽ KSS - Počitnikovanje SEČA 91 66320 PORTOROŽ Komisija za družbeni standard bo prijave obdelala in objavila PREDLOG razporeda do 25.5.1995. DOGODKI PRIŠLI - ODŠLI od 1.3.1995 do 31.3.1995 PRIŠLI: VEBER VALENTIN, direktor informatike v Skupnih službah, delovno razmerje za nedoločen čas ŠKRABA JAKEC proizvodni delavec II. v PC SOLINE, delovno razmerje za določen čas ODŠLI: proizv. del. III. v PC ZAČIMBA, potek del. razmerja za določen čas GERIČ ZVIJEZDANA BEGANOVIČ JASMINA KASTEL1Č DARJA TOMŠIČ KATJA PAVŠIČ MOJCA ZIRDUM NADA PAVIČEVIČ BOŽANA MATKO DRAGA KONČAN MARIJA ERLIČ DRAGINJA RUZZIER ANA 1VIČ RUŽIČA PETRIČ SONJA Na dan 31.3.1995 je bilo v DROGI zaposlenih 690 delavcev, od tega 337 moških in 353 žensk. V delovnem razmerju za nedoločen čas nas je zaposlenih 644 v delovnem razmerju za določen čas pa 46 delavcev, od tega dva pripravnika. V DROGI HRVATSKA je bilo v marcu zaposlenih 18 delavcev. Z 31.3.1995 je prešlo 91 delavcev profitnega centra SUDEST pod profitni ccnter ZLATO POLJE. Kadrovska služba MALO ZA ŠALO, MALO ZARES KUN IG UNDINI ZA V PNI POMENKI Draga Kunigunda, imam novega šefa. Še dobro ni pokukal v hišo, pa že hoče biti pametnejši od mene in vedeti več o mojem delu, kot jaz sam. Kako naj mu obzirno dopovem, da ne potrebujem njegovih lekcij? Stara kost A je morda to tisti šef, ki sc mi je ondan tožil, daje dobil manjvrednostni kompleks, ker njegov podrejeni več ve, pa sem mu svetovala, naj se dela važnega, če se hoče tega kompleksa znebiti? Draga Kunigunda, ali letos še velja priporočilo, da moramo varčevati s pisarniškim materialom (zlasti s kuvertami in papirjem)? Mravljica Ježes, bodi no tiho o varčevanju! Nazadnje se bo še našel kdo, ki bo ukazal, da morajo na WC vedno najmanj trije delavci hkrati in da sme samo zadnji potegniti vodo! Draga Kunigunda, samo spočit delavec je dober delavec. Tudi to je menda eden od pogojev, da dosežemo kakovost, pa te zato vprašam, če bo letos pri nas delo organizirano tako, da bo mogel vsak od na na dopust za vsaj štirinajst dni skupaj, ne da bomo nekateri spet “flikali” skozi vse leto samo po dva ali tri dni hkrati, ker ne bo nikogar, ki bi nas nadomeščal v času naše odsotnosti? Utrujeni Z regresom, ki si ga dobil, imaš tri dni dopusta čisto dovolj. Draga Kunigunda, ali pojem “solastnik podjetja” lahko razumem dobesedno? Ali to pomeni, da bom smel po mili volji prihajati na delo in odhajati z dela? Radosten Lahko boš prihajal in odhajal po mili volji - vendar ne po svoji... Draga Kunigunda, spolno nadlegovanje na delovnem mestu je zelo moderna tema časopisnih člankov in pogovorov nasploh. Sem slišal, da je bilo nekaj primerov tudi v našem podjetju. Ali je to res? Ne-moralist Kolikor vem, je šlo vsakič za prostovoljno sodelovanje v obojestransko korist. Pa čeprav bi šlo za nadlegovanje: ali nismo dostikrat v zgodovini našega podjetja še zaradi dosti bolj neprijetnih nadlegovanj stisnili zobe in potrpeli? Draga Kunigunda, dandanes lahko vsakdo, ki je kaj petičen, kupi delnice našega podjetja. Bojim se, da se bo z našimi dolgoletnimi žulji in trudom na lahek način okoristil kakšen nepoklican, nevreden občan, mi pa bomo morda osali praznih rok. Kaj meniš? Črno živinče Zastran tega problema si pa res ne smeš beliti glave, saj bi v vsakem primeru, tako ali tako, na koncu ostali praznih rok. Draga Kunigunda, v našem podjetju dosti govorimo o ISO standardih, o dosledni odpravi napak in o kakovosti dela in izdelkov. Ali to pomeni, da tudi šefi ne bodo več delali napak? Neverni Tomaž Bodo, vendar samo kakovostne! MALI OGLASI IŠČEMO, IŠČEMO. KARIKATURISTA, RISARJA POPAČENIH, POGOSTO SMEŠNIH OSEB, DEJANJ. Ste že kdaj razmišljali, koliko različnih poklicev vsi skupaj znamo? Ali pa, koliko različnih konjičkov imamo? Tokrat med nami iščemo KARIKATURISTA, ki bo “kakšno” narisal za NAŠ GLAS. KARIKATURISTI NA PLAN!!!!!!!!!!!!!!!!! Pišite, ali še bolje - narišite sc Uredništvu NAŠ GLAS! - 2 h 10 > > * š-n ll* * 5^ ajs1- HUi «5«'o Q J (fl ^ 2 Ulj, J i= (L ^ ul 15 A > u/ O ^ <* 5S S5 <0 »J !<* A r\ , , <*<* £ <0 t ZU ►J 0 ‘ 1 < _/*>* g« 4 « a *» - 1 J'»S4 «a*t SMS £?^2 jTT ti z iti t> 1?? mi os rt M < vil h J A £ O Ji r° 4: S- ii %'* ,y* ro T° <=> ir~$rz ^ J Ji o > 2 i ; j 1 no h n J) s u) »n y u> > <• ut * a. z i pi * vA fl/ AJ ?5 >3 — ul iwo < < ?5 d JO O ^ 3 3 M o _ 2 H O Si/ O. j o £ Si 5<« Ž 2 3?U Ji 510 '53 Ltoi. In vi) ŽJW 9$„ «■» * s; ^ j» > f- £ < - * /M c£) O -* r? - vU -£ ro 1,^4 1 S as s gg* IH yj 15 £ as ? < 4 tl ut j > a. ^ ^ ul 7 < A 3 'S ls|3 ^3Ž !5^ o ^ f Z h J d> -/ > - < 4: 5š< O — fl/v I I < d> 331- ito-J v2=! ?53 15 «7f f <1 S J *>_ < $<**> j aW| o s 8. n a 95 t- 0 U ^ Ob* I o z O *■ It >7 5/ S|s Z i Ui vy J' a 'Si * 2 5?^ s »S5«S : c i!7 ' ut a(i< ■ A i>on J £ 5 4™ o C/ ^ Z - Š - •P ^ IM ii iS , jt . 5 ^ <<■ ^ < rl J! J\ , o cL u * A C> j r> ^ h ttl o/ - «/> »j o -l o ? *-4 d rtJl^ ^ V c> REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: SKOVIR, PTUJ, TOKAVA, RETA, ERO, ADMIRAL, RE, ONE1-DA, PIJAČA, EPIK. UL, ARAK, SVETE, ANTARES, ALO, ENVER, MARJANA, RAB, VITRA, ARE, NITKA, IRAK, AM, SANKAČ, ETILEN, ATI, IVER, KRN. ACA, TRIK, SARI, AKT, NAL, OTVA. Prejeli smo 34 rešenih križank. Žrebanje je potekalo v petek, 7.4., pred tričlansko komi-sijo: Tjaša Ulčar, Snežana Lapajne in Ingrid Grizonič. Nagrajenci, ki prejmejo izdelke DROGE (po lastnem okusu), pa so naslednji: I. nagrado - v vrednosti 5.000 SIT prejme KLEMEN KRNEL, Kosovelova 24, Izola; 2. nagrado - v vrednosti 3.000 SIT prejme SEVERINA VOGRIČ, PC Argo, 3. nagrado-v vrednosti I .(XX) SIT prejme RADO HLADNIK, Oscnjakova 2, Ljubljana. Nagrajencem čestitamo, ostale pa vabimo k sodelovanju! NAGRADNA KRI/ANKA št. 2 Rešeno križanko pošljite najkasneje do 9. maja 1995 na naslov: DROGA Portorož -Marketing s pripisom NAŠ GLAS križanka. Izžrebali bomo tri pošiljatelje križanke, ki bodo prejeli: L nagrada - izdelki DROGE v vrednosti 5.000 SIT 2. nagrada - izdelki DROGE v vrednosti 3.000 SIT 3. nagrada - izdelki DROGE v vrednosti 1.000 SIT