Priporočljive knjige. Koledarček Jug. Kmečke zveze za 1.1928 je izšel. Koledar ima kakor v prejšnjih letih tako tudi letos raznovrstno vsebino, primerno za vsakdanje potrebe naših kmetov. Poleg obicajnih preglednih fabel je v koledarju cela vrsia krajših 'in za n-aše razmere važnih gospodarskih olankov, katere so priobčili naši jkmeitijsld strokovnjaki. Važen je posebno članek o poslovanju hmeljarjev, ki ga je spisal g. iiig. V. Sadar in ki navaja vse najpotrebnejše nauke za pravilno delo v hmeljarstvu, ,s katerim so se pričeli ravno v zadnjih letih naši kmetje zelo obširno pečati. Prav poučen je Wemigov olanek o pravilnem in štedljivem gnojenju, posebno o pravi porabi Timetnih gnopl, dalje članki iz sad|arstya, oebelarstva, živinozdravstva, metuljavost živine, ki se pri nas zelo razširja je tudi opisana v posebnem članku. Poleg strokovne kmetijske vsebine je v koledarju zanimdvo porocilo o delu Prosvetne zveze in v koledairju so tudi za vse naše gospodarje in fante potrebna navodila za vojaško službo. Na željo raaših lonetov ima koledar pridejan tudi pregled sejmov v Sloveniji. Koledar naše Kmečke zveze je bil doslej se vsako Jeto hitro razprodan ia radi tega vabimo naše gospodarje dn interesente, da si ga «imprej narooe; cena koledarčloi je tudi letos lo'Din, dobiva se ga lahiko po nasih knijigarnab ali pa se ga narooi' pri Tajništvu Slov. ljudske stranke v Mariboru, Aleksandrova c. 6, Knjiga o hvaležnosti. Spisal profesor Anton Kržič. Cena 25 Din. Knjiga se dobi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. V lepi opremi je izšla te dni pomembna knjiga, ki je nismo nili v sanjah pričakovali — knjiga o hvaležnosti. »O hvaležnosti?« se začudiš in zmaješ z glavo, ker meniš, da bi se o vsem lažje pisalo ko o tem predmetu. In vendar! Pokojni Kržič, ki je napisal celo vrsto vzgojnih knjig in sestavkov, ki je vse svoje življenje posvetil vzgoji mladine in naroda, se je lotil težavnega, a hvalevrednega dela, katero bo, upajmo, rodilo bogate sadove iz roda v rod v veselje, zadovoljnost in srečo našega človeka. Legenda nam pripoveduje: Čednosti so se vrnile z zemlje k Bogu. Vse so prijazno kramljale med sel>oj, saj so bile dobre znanke. Samo dve, pri katerih bi človek pričakoval, da si morata biti še posebno znani, sta šli tiho kot nepoznani tujki druga poleg druge po nebeški cesti. Šele v nebesih ju dobri nebeški Oče predstavi drugo drugi: dobrota — hvaležnost! (Str. 42.) Pomenibna knjiga, so Zvezde in cvetice. Pomembna in potrebna! Ne vem v naši vzgojni književnosti vrstnice, ki bi jo mogel bolj priporočati. Mladini in odraslim, otrokom in staršem, gojencu in vzgojitelju bo dobrodošla, pridigar in predavatelj bo rad segel po njej in zato bi ne smelo biti hiše, kjer bi si je ne omislili, sleherna šola in sleherno društvo bi si jo moralo naročiti za svojo knjižnico, ker knjiga o hvaležnosti bo kakor solnce, kamor pride: vse poživi in prerodi. Zato vzemi jo v roke in jo beri! Slovenski možje. Spisal dr. Avguštin Pirjevec. Mohorjeve knjižnice 20. zvezek. Založila Družba sv. Mohorja. Stanebroš. 40 Din, vez. 52 Din. Kot nekak jubilej — dvajseti zvezek Mohorjeve knjižnice je izšla ta knjiga. Dr. A. Pirjevec ni imel lahkega dela, da je na sltromnih 20 tiskanih polah opisal 80 mož, in vendar tako, da je pri vsakem povzel samo najvažnejše za pomen pri razvoju naše kulture, vse manj važnc pa spretno izpustil. Ta knjiga je bila zelo potrebna, ko se zanimajo za našo preteklost tudi vsepovsod, ko tudi preprosti človek hoče vedeti, kaj in kakšni smo bili — v svojih možeh, ki so gradili z nesebično delavnostjo in z izrednimi talenti r najtežjih razmerab to, kar sedaj imamo in uživamo. Knjiga bi morala biti in smo prepričani, da bo, pravi užitek za prosvetne večere, jiajboljša prijateljica za dijaka, ki ponavlja literarno zgodovino, in za zrelega izobraženca, ki bi rad v naglici ponovil in si osvežil spomin na može in dela, ki so mu ga vsakdanje skrbi v poklicu že izbrisale. Zaeno pa krasi knjigo 76 lesorezov akad. slikarja M. Maleša. Tudi to delo ni bila igrača, ko je tako težko dobiti slike nekaterih mož. Vrezati v les človeško lice po naravi je tudi povsem kaj drugega, kot iskati značilnih potez na mrtvi, obledeli fotografiji. Kljub temu pa so nekateri obrazi izborni, vse nekaj drugega kot mrzli klišeji po fotografijah. Seveda — so tuintam nekateri, ki utegnejo manj ugajati, zlasti onim, ki so te može osebno poznali. Knjigo prav toplo priporočamo in opozarjamo ob tem 20. zvezku na Mohorjevo knjižnico, ki naj bi bila pač vsa društva, šole in knjižnice nanjo kar naročena. — Knjiga se naroča v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.