ROLETAREC Slovensko Glasile Jugoslovanske Socialistične Zveze 5TEV ,—NO. 924. CHICAGO, ILL., 28. MAJA (MAY 28), 1925. LETO—VOL. XX. UpmvniStvo (Office) 3889 WEST 2«tb ST, CHICAGO. ILL.—-Telephone Rockwell 2861. VRTINEC POTRESOV. Japonsko je zopet obiskal potres; sreča v nesreči je, da je bil manj katastrofalen kakor v jeseni 1. 1923. A izguba življenj je tudi sedaj precejšnja in gmotna škoda ni majhna. Ako bodo ameriški imperialisti in milita-listi mogli, zadene Japonsko v bližnji bodočnosti še en potres — vojna z Zedinjenimi državami. Ta potres, ako se dogodi, se bo čutil daleč izven japonskih otokov. Ameriško ljudstvo se danes še ne zaveda, da dremlje na vulkanu. • Še nikdar ni bila utilitaristična propaganda v Ameriki tako smotreno sistematična kakor zadnje čase. Časopisje, generali, admirali in "državniki", vsi govore o obrambi. Vrše se mi-litaristične razstave in vaje, v katerih nastopajo nele vojaki, ampak tudi bivši vojaki, visokošolska mladina, učenci ljudskih šol in "Boy Scou-ti". Tisoče in tisoče ljudi jim prisostvuje in ploskajo pripravam za morije. Ker dremljejo, se ne zavedajo čemu ploskajo in komu. Nedavno je imela ameriška mornarnica in armada na Havajskem otočju velike manevre. Japonci so jih gledali kot odprto izzivanje, Amerikanci pa so jih tolažili, da nimajo s temi manevri nobenih zlih namenov. Gre se le za varstvo ameriških pozicij na Pacifiku ... V manevrih je mornarica zmagala in zasedla Havajske otoke. To naj ameriški "javnosti" pokaže, da so otoki, ki predstavljajo važna vrata v Azijo, premalo utrjeni. Dokaže naj ji, da bi Japonska v slučaju vojne lahko zasegla ta vrata in povečala svojo moč na Pacifiku v kvar Ze-dinjenim državam. Raditega je treba Havajske otoke utrditi in čete na njih pojačati. Če pa bi bila mornarnica "poražena", bi isti ljudje dokazovali ,da ima ameriška mornarnica velike hibe, da je šibka in da jo je treba ojačati in ozdraviti. Kdo je v tistih manevrih pravzaprav zmagal, si gospodje ameriški militaristi sami niso na jas-"eni in so se nekaj časa med seboj ostro prerekali. Šele ko so stopili vmes nevidni poveljniki, Se je spor polegel. "Finančna oligarhija ni bila v tej deželi še nikdar tako močna kakor sedaj, žingoti se niso počutili niti med vojno tako domače kakor danes. To sistematično "pri- pravljanje" na "obrambo" bo nekoč stalo ameriško "mir ljubeče" ljudstvo precej krvi in drugih reči, ki jih vojne na debelo požirajo. Toda ljudstvo, kolikor ga ne ploska utilitaristični propagandi, spi. Unije so se večinoma odrekle sodelovanju za združenje delavstva v delavski politični stranki, in tako nimamo danes v Ameriki razun socialistične nobene druge organizirane sile, ki bi mogla uspešno nastopati proti pogubnim vplivom ameriškega militarizma. Vsiljivost ameriških bogatašev. Ameriški patriotje pripovedujejo, da nimajo Zedinjene države od "zadnje" svetovne vojne nobenih koristi. Vendar pa imamo nekaj lisoč novih miljonarjev in miljardarjev ter precej tisoč takih ki premorejo do miljona, ali ki imajo do milj on dolarjev dohodkov na leto. Ta denarna aristokracija se vsiljuje povsod tam kjer je do nedavno imela v glavnem dostop le 'prava' aristokracija. V Londonu, kjer se vedno nahaja krdelo bogatih ameriških gospodov in dam, so jim na vedno hujši pritisk dali priliko videti kralja na dvoru. Angleška vladarska hiša jih je sprejela v avdijenci, kar se je raz-bobnalo po ameriških listih z velikimi naslovi. Ker je bilo te gospode v Londonu preveč, jo je kralj sprejel vsaki večer po nekaj, ji priredil večerjo in "demokratično" kramljal z njo. Ameriške dame so prišle na dvor v oblekah ki so v vrednosti prekašale celo oblačila najvišjih dvorjanov! Kadar pride v Ameriko kak aristokrat, naprimer angleški prestolonaslednik, je zopet tekma med denarnim plemstvom, kdo bo "visokega" gosta zabaval in kdo bo imel na sebi najdražja oblačila in največ draguljev. Tudi v Rimu je letos veliko dolarskih veli-kašev in dolarskih dam. Ker je dolar danes mogočnejši kakor pa naslovi grofov in knezov, se je tudi papež udal in dovolil nekaterim ameriškim damam in gospodom privatno avdijenco. Revni romarji se morajo zadovoljiti videti papeža le oddaleč, ako ga sploh vidijo. Bogata Hinesova hči iz Chicage pa gre lahko h papežu v privatno avdijenco, kajti dolar ima tudi v Vatikanu "čudežno" moč. Justica v Bolgariji. Nad mesec dni je že, od kar je v Sofiji raz-počila bomba na katedrali, v kateri je bila zbrana vladna gospoda ob priliki pogreba generala Georgija, ki je bil žrtev prejšnjega atentata. Bomba v cerkvi je zahtevala do dve sto žrtev, med njimi mnogo visokih glav. Kakor nalašč, — bolgarski vladi je prišel ta atentat kot najboljša opravičba za njeno teroristično postopanje. In svet ga ji je v veliki večini odobraval, dasi je radi lepšega mižal, ko so se po atentatu pričeli krvavi progoni, kakršnih Bolgarija še ni imela v novejši zgodovini. Krivde za eksplozijo na katedrali pa ni hotel prevzeti nihče. Bolgarski komunisti so jo odklonili, Čičerin je protestiral, Zinovjev je izjavil da moskovska inter-nacionala ne propagira atentatov za svoje bo-jevno sredstvo, dunajski komunistični urad je podal podobno izjavo, bolgarska vlada pa je po prvih dejanjih morije in nasiljev pričela z obravnavo proti osumljencem in obtožencem. Cerkovnik katedrale je prizadet in z njim večje število drugih zarotnikov. Vlada je slovesno razglasila, da so vsi krivci agentje v službi komunistov in da so vsi prejemali denar od tretje internacionale potom njenega dunajskega urada, ki nadzoruje komunistično propagando na Balkanu. Te svoje trditve podpira z dokumenti in zapriseženimi izjavami cerkovnika in drugih, ki so potem ko so bili prijeti baje izgubili pogum in v smrtnem strahu priznali vse kar so vedeli o atentatu. Ni vse res, kar trdi o krivcih, ako so pravi krivci, bolgarska vlada. Toda nekdo je atentat vendarle organiziral in teh je bilo več. Mnogo atentatov izvrše agentje provokatorji sami, da dajo terorističnim režimom povod za progone proti opozicionalcem. Toda v tem slučaju je bil atentat vprizorjen tako, da je vlada z lahkoto odbila vsak sum od sebe. Cankov režim je diktatorski in se vzdržuje z nasilji. Atentati zadnjih tednov ga niso oslabili, ampak so mu dali povod za nove krvave orgije. Stotine nedolžnih življenj so vzeli vladni rablji radi atentata, stotine eksistenc so uničili! In to radi atentata, ki so ga organizirali fanatiki in zapeljani ljudje— bili kdorkoli. Taktiko atentatov zavedno delavstvo ne more in ne sme odobravati ali ji slediti. Atentati proti mogotcem na vladi so voda na njihov mlin. Bolgarija je za istinitost te trditve najnovejši dokaz. "Proletarec" bi moral biti večji list. Njegovo povečanje je v vaših rokah. Razširite ga in s tem ga boste tudi povečali. ADAMI PRED ADAMOM Pogled v prazgodovinske dobe človeka Predaval Ivan Molek v klubu št. i J. S. Z. v Chicasu lil., dne 27. februarja 1925. (Nadaljevanje.) V novejši kamneni dobi se pojavijo nove industrije, katere je rodila potreba. S klimatič-nimi izpremenibami so prišle nove življenjske razmere. Evropa je zdaj poraščena z gostimi gozdovi, ki dajejo zraku vlago, radi česar je vreme večjidel megleno in deževno. Zato se ta čas imenuje tudi pluvijalna ali deževna doba. Bile so velike poplave. Bavnine so se v večjem delu izpremenile v močvirja. Te vremenske neugodnosti so prisilile človeka, da se je poslovil od jam. Bil je konec bivanja v jamah, v katerih je človek stanoval tisočletja. Neolitični človek je začel graditi stanovanja na prostem; najprimi-tivnejše koče iz protja in blata. Badi varnosti je postavil kočo na kakem otoku blizu brega, če pa ni bilo otoka, je zabil močne kole v plitvo dno močvirja ali jezera nedaleč od brega, na te kole je postavil lesen oder in na odru je zgradil bajto, oziroma več bajt za celo rodovino. Sledove takih bivališč — ljudi mostiščarjev, kot jih imenujejo — so našli v švicarskih jezerih in drugod. Tudi na ljubljanskem barju, kjer je bilo v neolitičnih časih še jezero, so našli ostanke mo-stiščarske naselbine. Poleg stavbinstva se je neolitični človek lotil tudi brodarstva. Čolne je rabil, ko je gradil mostišča in lovil divjačino po močvirjih. Ozka škatla, izdolbena iz debla ali zvezana in zlepljena skupaj iz lubja, je bil njegov prvi čoln. V tej dobi se je pojavilo tudi lončarstvo, pletenje košev iz bičevja in tkanje platna iz rastlinskega vlakna in mogoče iz volne divje drobnice. Največji preobrat, namreč industrijski in gospodarski, v evropskem človeštvu je pa prišel z udomačenjem živali in začetkom poljedelstva. Najprej je človek udomačil neke vrste volka in dobil je psa, ki mu je bil zvest Čuvaj in pomagač na lovu. Nato je udomačil divjo kravo in vola; sledila je koza in polagoma druge živali. Človek je zdaj bil nomad, pastir in jedel je domače meso in pil mleko. Ta hrana je precej vplivala na njegovo divjo naravo in jo ublažila. Prava revolucija v življenju evropskega človeštva je pa prišla z obdelovanjem zemlje. Človek je sicer že dolgo prej užival divje sadje in divje žito, ki je rastlo po odprtih ravninah ob vodi. Najprej je jedel surovo zrnje, nato ga je pražil v kameniti posodi in šele po dolgem času je prišel na to, da je ta živež dosti slastnejši, če se zrnje stolče v moko, ki se zmesi z vodo in speče v žrjavici ali skuha na vodi v močnik. Tedaj šele je spoznal veliko dobroto kruha ter začel sam sejati žito. S tem korakom ■e položil vogelni kamen civilizaciji. Človek-lo-Ec je povsod doma in nikjer; on je tam, kjer T dovolj divjačine. Človek-pastir je tam, kjer L dovolj paše, zato se seli iz kraja v kraj. Člo-',ek-poljedelec pa ne more nositi seboj polja; ostati mora na mestu, kjer je našel rodovitno zemljo- Iz tega je sledilo, da se je človek priklenil na zemljo in dal temelj stalnim naselbinam. S tem ni rečeno, da je bil začetek živinoreje in poljedelstva ravno v Evropi. Znanstveniki dokazujejo, da so bile prve živali udomačene v srednji Aziji in poljedelstvu je potekla zibelka najbrž v Mezopotamiji, kjer so že bila nekakšna naravna polja pšenice in ječmena. V Indiji še danes raste pšenica v divjem stanju. Potemtakem je ljudstvo, ki je prvo v Evropi pilo kravje mleko, že pripeljajo črede seboj; ravno tako je poljedelstvo — ki je bilo kajpada zelo revno in omejeno početkoma — prišlo iz Azije. To se je zgodilo pred okrog 10,000 leti. Druga revolucija je prišla pred 7000 leti, ko je začel človek prvič rabiti kovine. Izmed vseh kovin je človek najprej spoznal zlato, katerega je radi mikavnega bleska rabil za lišp. Neolitični grobovi na Irskem so zelo bogati na zlatem ornamentu. Takrat se je zlato lahko pobiralo po tleh, kjerkoli je bilo v nativnem stanju. Prva kovina, ki je začela služiti neolitu v praktično porabo, je pa bil baker. Tudi ta kovina se je v mnogih krajih nahajala v naravnem stanju, to je čista brez primesi kot je ima v obliki rude. Ker je baker mehak in vrhtega vabljivo rdeč, ga je neolit pobral in izlahka stolkel s kremencem v obliko noža ali sekire. Ko je enkrat spoznal, da je baker trši od kamena in da se ne krha kot kamen, je začel iskati te kovine. Sčasoma je iznašel proces taljenja bakrene rude, katere je bilo več kakor nalivnega bakra. In zgodilo se je slučajno — najbrž slučajno .— da je pastir zakuril močan ogenj na kosih bakrene rude in v pepelu je potem našel pločo bakra. Tako so potem topili baker. Kasneje so pa prišli na sled, da je kovina dosti trja, če se bakreni rudi primeša kositrena ruda in dobili so bron. Bronasta kovina je bila v rabi več tisoč let, predno je človek poznal železo. Železno rudo so začeli taliti v Mali Aziji in potem v Evropi pred kakimi tritisoč leti. V Mali Aziji ali višje pod Kavkazom so-namreč vzklili po vseh do danes znanih izsledkih prvi početki civilizacije in tam so mogoče že poznali bron, ko je v Evropi še gospodaril kromagnonski paleolit. Z odkritjem železa se je življenje človeštva temeljito izpremenilo. Neolit je lahko že bil pastir, ampak kamenita sekira je bila slab pospeševalec kmetijstva. Prve njive so bile tam, kjer je priroda sama pustila zemljo prosto gozda. Kamenita sekira ni posekala drevesa, in zato je gozd stal, kakršen je bil, nedotaknjen, dokler ni prišel njegov največji sovražnik — člo-vek z železno sekiro na rami. Šele železna seki- ra je začela krčiti gozdove in kultivirati svet; šele železen drog in bat sta začela lomiti skale in zidati mesta ter graditi ceste. Narod, ki je prvi prinesel železo v Evropo, je obenem prinesel civilizacijo. Vse te pridobitve, odkritja in izumitve v novejši kamneni, broneni in v dobi železa so pa imele mogočen vpliv na socialni ustroj barbarske človeške družbe. Ljudje so postali bogati. Neanderthalski kanibal je imel par kosov surovo obdelanega kamena in živalski kožuh na hrbtu. To je bilo vse njegovo premoženje. Kromagnonski divjak je imel malo več. Azilijanski in iberijanski barbar še več. Barbar pred 3000 leti je pa že imel kovinsko orodje in orožje, lončeno posodje, platno in sukno, kočo, lesen brod, lesen plug, živino in polje. Namreč v Evropi, kajti Babilonci v Aziji in Egipčani v Afriki, ki so živeli pred 3000 leti, so že imeli krasna mesta in državo. To je že bilo bogastvo. Vse to premoženje barbarskega človeka je bila skupna last rodovinske zadruge. Bil je primitivni komunizem, barbarska demokracija, ki se je nehala pri zadnjem članu zadruge. Barbar ne pozna politične države. Vsaka rodovinska zadruga, ali zveza zadrug, je država zase in vojska zase, ki je imela svoje postave in svoje bogove. Zadruge so se pozneje v interesu obrambe in v interesu ropa ter osvajanja združile v federacije in tako so se razvili narodi in države. V tem času se je razvila tudi barantija ali primitivna trgovina, ki je obstojala v tem, da so ljudje zamenjavali izdelke, pridelke in živino. Stari Feni-čani na obrežju Male Azije so na sumu, da so iznašli denar kot izmenjevalno sredstvo. Od tedaj datira privatna lastnina. Medtem pa, ko je barbarski človek skokoma napredoval gospodarsko in industrijsko, je zelo počasi lezel naprej miselno. Bili so sicer posamezniki in večje skupine, ki so se čudovito dobro povzpeli v naporu, da bi razumeli naravne zakone in fenomene v pravi luči, toda masa v splošnem je brodila do vratu v močvirju instinktov iz prejšnjega divjaškega življenja — kakor brodi v dobri meri še danes. Človek je z bronom in železom napovedal boj prirodi in začel na vse načine kljubovati elementom, obenem je pa postal duševni suženj elementov in prirode, katere ni razumel. Barbarski človek je silno radoveden. Vse ga zanima, povsod stiče in brska, za vsako nerazumljivo stvar išče odgovor in pojasnilo kakor otrok. Odgovor je dobil, tak odgovor, kakršen je bil mogoč—laž. Človek je dobil vero v laž—in laž je bila njegova vera od vseh početkov! Človek se je tolažil z lažjo in bil je zadovoljen, ker je moral biti. Človek je postal suženj čarodejcev in fakirjev, iz katerih so se razvili duhovni vseh verskih kultov in družb. (Dalje prihodnjič.) t^® Vera je dobra, če se veruje samo to kar se ve. IVAN MEŠTROVIČ. J oš ko Oven. Bil je pust, mrzel, pomladanski dan, katerih imamo toliko zadnje čase v Chicagi. Prerinil sem se s težavo skozi množico avtomobilov, ki zapirajo prehod med trotoarjoma na Michiganskem bulevardu in srečno dospel v Art Institute. Trenutek pozneje sem v Ivan Meštrovičevi razstavi. Z nekim čudnim nemirom sein vstopil skozi ozko galerijo ki vodi v glavni oddelek razstave. Že leta sem želel videti njegova dela, ki so od 1. 1910 sem napravila toliko odmeva v stari Evropi. Oko mi je obviselo na "Kristu". Ravno na sredi stene stoji križ. Na njem je pribit Krist — ogromen — koščen, roke presegajo poševno drevo križa in se stezajo proti nebu. Noge, prekrižane na deblu, segajo prav do tal. In njegov obraz . . .Nikdar še nisem videl utelešene toliko žalosti in trplenja. Zgubano čelo, udrte oči, malo upognjen hebrejski nos, upadla lica, bolestno zategnjena usta. Stal sem pred križem in gledal ta obraz, kot da ne morem naprej. Prišli so mi na misel vsi križi in Kristusi ki sem jih videl od otroških let sem — mrzli in leseni — samo ponavljajoči legendo križanja. Ali tu je pravi Krist. Vsa bol tisočletij krivice je v njegovem obrazu, zapisana je na njegovem telesu. Ta Krist je napravil precej šuma med vojno. Leta 1915 je namreč Meštrovič razstavil v Albert in Victoria Muzeju v Londonu me d drugim tudi ta lesorez. Verski filistejei in moralisti so zakričali, da je ta lesorez karikatura in smešenje pravega Krista. Začel sem ogledovati po vrsti: "Plesalka" — marmorni relif. Vsak ljubitelj ritma bi jo moral videti. "Marija Magdalena pod križem", mramorni relief. Prekrasni kip iz belega mramorja. Fina plastika, črte mehke. Tukaj ni tistih trdih močnih kontur, ki so vodilna v njegovih delih. Oči zaprte, raven grški nos, pol, odprta usta, kvišku stegnjene roke. Vse izraženo v mehkih nežnih črtah. Ko sem prvič videl ta kip, brez liste na kateri so imena, sem skušal razumeti kaj da je. Roke stegnjene kvišku, zaprte oči in pol odprte usta sugerirajo neizmerno žalost. Ali obraz sam izraža udanost in vero. "Marija Magdalena pod križem" je brez dvoma eno njegovih najboljših del. Zatem je cela vrsta lesorezov in relifov iz malca, večina verske vsebine. "Polaganje v grob", "Krist in Magdalena", "Skušnjavec", "Izgnanje kramarjev iz templja" i. t. d. Ivan Meštrovič se je rodil 15. avgusta 1. 1883 v mali vasici Vrpolje v Slavoniji. Njegovi starši, trdi dalmatinski Hrvati, so se kmalu po njegovem rojstvu preselili v Otavice pri Drnišu v Dalmaciji. V svojih mladih letih je Ivan, kot je navada pri kmečkih otrocih v tistih krajih, po dnevu pasel ovce, ob večerih pa poslušal bajke in narodne pesmi, ki opevajo davno zgodovino junaških del pradedov, in katere so na tako čuden način vplivale na njegov poznejši razvoj. Vplivala je na njega tudi romantična okolica. Visoki goli hribi na eni, gorovja na drugi strani in nad njim odprto južno nebo. Tukaj je začel izrezavati z okornim nožem krivcem žlice in prva — razpela. Njegov oče, reven ali nadarjen lesorezec, je kmalu razumel sinov talent. Ko je bilo Ivanu trinajst let, je njegov oče poslal več sinovih rezb uredništvu "Narodnega lista" v Zader. Urednik Don Juraj Biankini jih je raz- stavil, kar je prineslo veliko zanimanja. Zainteresi i se je za njega neki kapitan Grubišič, ki je začel zbirat' denar za dečkovo izobrazbo. Ali denarja ni bilo velik ' Pozneje ga je oče poslal v Split za vajenca k neken ' kamenoseku Biliniču. Tu je mladi Meštrovič, oblečen v dalmatinsko no šo, izklesaval angelje, križe in druge okraske za lokal" ne cerkve. Ob večerih je zahajal k učitelju Škarcija ki ga učil pisati in čitati. Med stradanjem in delom je minilo leto in potem je s pomočjo nekega Koeniga odšel na Dunaj. Neznanje jezika, pomanjkanje in stradanje ni u. strašilo fanta. Od leta 1900—1904 je prebil na akademiji, študiral je pod profesorjem Hellmerjem, in po_ znejše pod Ohmann-om. Zatem sledi potovanje v Italijo in parletno bivanje v Parizu, kjer je uspešno razstavil svoja dela v Soci-ete-National in v Salon d'Automne, in kjer je dobil navdušeno priznanje največjega francoskega kiparja R0-din-a. Zatem je razstavil svoja dela leta 1910 na Dunaju in Zagrebu. Leta 1911, ko je imel že svetovno slavo, so bila njegova dela razstavljena v Rimu, ter 1. 1915 v Victoria in Albert Muzeju v Londonu. Ivan Meštrovič je brez dvoma največji živeči kipar. Njegova umetnost je samostojna in njegova kreativna sila je titanska. On je popolni umetnik, kateremu so vsa polja domača in ki lahko daje svoji kreativni sili popolni zamah. Na njega so drugi malo ali skoro nič vplivali — če tudi modern, mnogim ljudem, konservativcem in filistrom nerazumljiv, je popolnoma samosvoj — in sledi tu in tam v svojih rezbah in relifih asirski formi, dočim je način in izraz popolnoma njegov. Ko sem opazoval "Krista" in "Kramarje" se nisem mogel nagledati preciznosti kretnje. In obrazi trgovcev — židovsko-feničanski — kjer vsaka poteza piše pohlep. In "Madona z angelji" — kako alegorična in harmonijozna skupina! Meštrovičeva dela se dele v dve skupini, narodpe in verske tendence. Ne verske v smislu pobožnih ljudi, ali v simbolističnem smislu. Svojega naroda mislim ni nihče tako ovekovečil in njegove križeve-poti učlovečil kot ga je Meštrovič. 'Njegove "Vdove", "Dekle iz Kosovega," skupine iz marmorja, so nesmrtne priče trpljenja njegovega naroda. Glava Miloša Obilica, "Vojnika" in "Starcev" so vklesane epopeje jugoslovanske zgodovine. Kdor vidi "Amour in Psyche", se mora nasmehniti poredni pozi, prifrknjenim perotni-cam in ljubkim obrazkom. In zatem "Ženska z otrokom v molitvi", "Mati z otrokom", "Razmišljanje", "Zvoki iz daljine", "Dekle s kitaro", "Mislec", "Moja mati", "Mojzes", "Rokoborbca", kakšna skupina del! Še eno je kar opazi človek! Ko sem gledal "Vojnika" sem takoj razumel, da tu ni vklesana podoba in-dividuja, ampak celega naroda, vsa njegova virilna moč. V tisti strašni pozi, napetih mišicah in levji glavi, so vtelešeni vsi boji Jugoslovanov. Nič ne žali oči, da so noge odlomljene pri kolenu — vse je tako kot je želel in ustvaril umetnik, popolno. Nočilo se je že, ko sem bil zopet na bulevardu. Dež je še vedno padal. Ustavil sem se pri novem Štrau-sovem poslopju in pogledal na relife ob glavnem vhodu: mrzle, mrtve podobe in napise: umetnost, znanost, trgovina . . . Spomnil sem se Meštrovičeve razstave in mrmral, "kakšna razlika, — kakšna razlika!" Še nekaj. Začetkom tega meseca je bil v Chicagi prirejen banket v počast temu velikemu umetniku. Povabljene so bile baje vse jugoslovanske skupine in društva, in to še na posebno željo Meštroviča. PROLETAREC 5 Od Slovencev na podlagi poročil v hrvatskih litih ni bil nihče zastopan. Zakaj? — Nevem! J. S. Z. ni bilfl povabljena, ali saj ni dobila povabila, toda od £ \. P. J. bi bili lahko poslali človeka. Ni zameriti predsedniku v. Cankarju, njegov sin je bil na smrt bo- jjui, t°('a g'avni tajnik, ali kedo iz uredništva bi se bil lahko udeležil te priredbe. To bi bilo samo priznanje velikemu humanitarcu-človeku, ki se je sam povspel do nesmrtne slave in dvignil umetnost ki je svetovna. za dekade naprej. Razstava Meštrovičevih del v Art Institutu traja jo 4. junija. Vsakdo ki more in ki ljubi umetnost, bi sj jo moral ogledati. jt jjt S Slovenci in naša mladina. Slovenci smo mnogokrat preveč skromni, ne vidimo ničesar dobrega ,med našim ljudstvom, pozabimo, ,la je mnogo VELIKIH MOŽ bilo rojenih od SLOVENSKIH MATER, vidimo le vrline drugih narodov in ker ne vidimo njih slabosti mislimo, da je vse drugo boljše kot ono kar je naše. Ali je ta skromnost na mestu? Nikakor ne, ravnotako ne kot ni na mestu bahaštvo. Mnogo starišev je ponosnih na to ker njih otroci ne znajo SLOVENSKEGA JEZIKA, in taki otroci se sramujejo priznati, da so njih stariši SLOVENCI. To slabost treba na vsak način ozdraviti. Priznajmo vsakemu svoje a nikdar se nam ni treba sramovati, da smo SLOVENCI, vsaj nismo najslabši narod na svetu, zgodovina nam pove, da spadamo v prve vrste kulturnih narodov. SLOVENSKI STARIŠI, razlagajte svojim otrokom kako lepa je SLOVENSKA ZEMLJA, koliko krasote Vam nudi, kako krasne so planine, snežniki in podzemske jame. S tem bodete zbudili zanimanje pri drugih narodih ki si bodo želeli ogledati našo krasno SLOVENSKO DEŽELO. Povejte otrokom kaj je bil SLOVENSKI NAROD, da je bil branitelj kulture, kajti stoletja je odbijal napade takrat divjih in krvoločnih AZIJATOV in s tem pripomogel, da se se drugi narodi na severu lahko mirno izobraževali in kulturno napredovali in pri vsem tem slovenski narod ni postal barbarski ampak je korakal naprej in se tudi sam kulturno izobraževal. Vse to zasluži priznanje in nikogar ni treba biti sram da je SLOVENEC. Naša mladina potrebuje poduka v njenem mater-nini jeziku, da ga bode znala ceniti in spoštovati. Di-rektorij Slovenskega Narodnega Doma v Clevelandu, Ohio, sklicuje sestanek vseh slovenskih starišev, vseh društvenih uradnikov in vseh onih ki se zanimajo za naš SLOVENSKI jezik, da se pogovorimo o ustanovitvi slovenske šole in določimo smer isti. Ta sestanek se vrši v S. N. Domu na 6417 St. Clair Ave., v petek dne 29. maja 1925 zvečer ob 8 uri. Slovenska šola v največji slovenski naselbini ima pomen tudi za druge slovenske naselbine, kajti zgled vleče in če bodo videli da napredujemo v največji slovenski naselbini nas bodo rade volje posnemali in bodo povsod kjer le mogoče ustanovili slovensko šolo oziroma tečaje za poduk v slovenskem jeziku in s tem "trdili slovensko zavest. Naj nikogar ne manjka na tem sestanku, noben "govor naj Vas ne zadrži, bodite enkrat samo SLOVENCI IN POKAŽITE to. Kedor se torej čuti, da je SLOVENSKE MATERE sin — hči bode gotovo navzoč 118 tem sestanku. Na svidenje torej. L. MEDVESHEK, tajnik S. N. Doma. Kakšna naj bo vzgoja "nas" in naše mladine v Ameriki? Sem pa tam se pripeti, da začujemo od tega ali onega tarnanje nad izgubo slovenske mladine v Ameriki za slovenski narod. In potem je zopet "vse tiho in mirno." Zadnji tak vzklik, skoro vzklik obupa, prihaja iz Clevelanda. Slovenci, posebno ameriški, nismo "narodni" narod. Slovenci v Ameriki sploh nismo Slovenci, ampak smo Dolenjci, Gorenjci in Notranjci. To so tri glavne veje "kranjskega" naroda. Četrta je ribniška, ki pripada dolenjski. Potem imamo še Štajerce, Primorce in Korošce. Tudi ti se dele na razne veje. Vsi ti skupaj so zabeleženi v knjigah kot "slovenski narod". Toda mi se držimo starih navad in tradicij ter se ne ukvarjamo s knjigami. Ko se je naš narod naselil v Ameriki v večjem številu, je zgradil kranjske cerkve, pozval kranjske gospode da so mu reševali duše in ustanovil kranjsko podporno enoto. Zgradil je v nekem velikem mestu celo Kranjski slovenski dom. Ameriški Slovenec pred par desetletji sploh ni vedel da obstoji slovenski jezik. Ako je vedel, je mislil da je slovenski jezik samo za škrice. On je priznal samo kranjsko špraho. V Ameriko so prihajali tudi "narodni" Slovenci, ki pa so se navadno kmalo "potujčili" v "Kranjce". Slovenci so bili v večina krajih v Ameriki poznani kot "Austrians", po nekaterih pa kot "Grajnarji" (Kranjci). Še danes se najdejo kolonije, kjer se naši ljudje še vedno prištevajo k "Austrians". Skoro vsi Slovenci ki so prišli v Ameriko pred vojno, so prišli sem s sklepom, da tukaj obogate in se povrnejo v svojo "lepo domovino". Nekateri so se res vrnili, nekaj časa občudovali krasote rojstnega kraja (ako jih je imel), pa se zopet izselili. Tako se je naš svet v "novi domovini" počasi udomačil, se poženil, se stalno naselil v industrialnih in rudniških okrožjih, si zgradil bivališča in se udal "usodi". Tako so izginile sanje o domovini, o velikem gruntu in drugih lepih rečeh. Harmonika in "pelca" piva, ob sobotah in nedeljah pa sodček, je nadomestila "narodne" veselice in narodne slavnosti. Rodili so se otroci, slovenski otroci, doraščali, in danes izkazuje ljudsko štetje približno toliko Slovencev rojenih v Ameriki kolikor je tukaj Slovencev ki so prišli iz "starega kraja" v "novo" domovino. Ameriški Slovenci so govorili o "novi domovini", v "tužni" Sloveniji pa so narodnjaki plakali nad begom slovenskega ljudstva v tuje dežele. Mačeho Avstrijo so obdolžili za ta greh. Tisoče in tisoče jih je šlo leto za leto iz slovenskih krajev. Pustili so pluge in brazde in šli so v rove in tvornice ter ginili v njih, ginili še hitreje kakor preje pri plugu ob črnemu kruhu. Tako se je razširila naša domovina. Razširila se je in pesnik Oto Zupančič vprašuje v "Dumi": Kje, domovina si? Ali na poljih teh? Še pod Triglavom, okrog Karavank? Ali po plavžih si, ali po rudnikih? Tu? Preko morja? In ni ti meja? Hotel nekdaj sem, da bi se razširila, da bi razpela svoj krog čez zemljo — glej, in zdaj vidim: silna, brezmejna si, v daljo kot seme razsipaš svoj plod. "Slovenski stariši, razlagajte svojim otrokom kako lepa je slovenska zemlja, koliko krasote vam nudi . . . " se glasi apel iz Clevelanda. Da, stariši, razlagajte to svojim otrokom, ako — poznate krasoto dežele v kateri ste bili rojeni! Toda koliko jih je, ki poznajo krasote slovenske zemlje? Par božjih poti, nekateri so bili tudi na Bledu, Triglav pa so videli od daleč. V Ljubljani so bili, ko so kupovali karte za v Ameriko, in potem na semnjih, na "žegna-nju" in pri kaki "novi" maši. Tudi Amerika ima krasote, mnogo krasot! "See America First!" je geslo ameriških železniških družb in bogatih oboževalcev krasot, ki jih dobite v tej de-.želi. Toda koliko nas je, ki kaj vemo o teh krasotah? Mi smo privezani na plavže in rudnike in kadar potujemo, gremo za delom v druge plavže in rudnike. Takih, ,ki jbi potovali res samo z namenom uživati naravne krasote, je med nami malo. Je med nami tudi zelo malo takih, ki bi znali pravilno ceniti krasote. Ne razumemo jih! Čemu smo tukaj? Čemu mi sami ne uživamo lepote slovenske dežele? Čemu so naši otroci natrpani v krajih, v katerih so skoro edine naravne krasote umazane luže in umetne krasote — tovarniški dimniki? "Mnogo starišev je ponosnih na to, ker njih otroci ne znajo slovenskega jezika . . ." Da, dobe se! Neznanje je krivo. Taki stariši mislijo v terminu plavžev in rudnikov, pa pravijo: "Kaj bi ameriški otroci z našim jezikom!" Ne vedo, da je vsak jezik pripomoček k še večjemu znanju, ne vedo, da se ljudje z muko uče jezikov ki so še bolj "brezpomembni" kakor naš. Ako te ničesar ne stane, in če utegneš in moreš, nauči se toliko jezikov kolikor moreš. In čitaj dela priznanih pisateljev v jeziku, v katerem so bila spisana. Poznam stariše, ki so sami naučili svoje otroke lepe slovenščine. Navajali so jih na čitanje slovenskih knjig. In ti otroci govore lepšo angleščino kakor večina tistih, ki ne "znajo naše šprahe". Videli smo tu rojeno mladino nastopati na odrih v slovenskih igrah. In niso baš redki slučaji, da so govorili lepšo slovenščino kakor tisti ki so prinesli to znanje iz "starega kraja". "Otroci se sramujejo priznati, da so njih stariši Slovenci." To je v mnogih slučajih le del resnice. Večji del resnice je, da se sramujejo svojih starišev, da se boje iti z njimi v neslovensko družbo, sploh v vsako družbo! Vzroki so znani. Krivda ni pri mladini, in s tem je dovolj povedanega. Razne slovenske fare vzdržujejo precej "slovenskih" katoliških šol; tudi narodne so, katoliško narodne. Toda vzgoja je v njih površna in težko je reči, da ima od takih šol "narod" kake koristi. Po mojem mnenju jih nima, pač pa škodo. Vzgajajte mladino v socialnem smislu. Ne igrajmo na šovinistične tipke! V Ameriki smo Slovenci tudi veliko premajhni za tako igro. In končno, šovinizem nikoli ne služi narodu. Da nas bo svet spoštoval, se moramo spoštovati sami. Manj hlapčevskega duha, več znanja, več dela na polju prave prosvete, to nam bo dalo ugled! Mi imamo vse polno "učiteljev", ki so leni ko noč, kljub temu se nam predstavljajo za učitelje. Delajo kolikor MORAJO za svojo plačo, drugo so samo besede brez praktičnega dela in radi tega brez rezultatov. Mesto da se opajamo s frazami da smo napredni, da smo v prvi vrsti kulturnih narodov, dajmo rajše vsaj poskušati da bomo takole kje v srednji vrsti. Ameriška slovenska mladina nam bo pomagala pri tem delu v toliki meri. v kolikor bomo delali sami. Na- loga starišev je, da uče svojo mladino v tem stnisju ^ Naloga tistih, ki vodijo naše organizacije, prosvetne i ' j druge. Ven iz beznic, ven iz zaspanosti, ven iz vsak ^ danjega obrekovanja in nagajanja, pa bo šlo! In nikoli ne pozabimo, da smo prišli sem kot de lavci, da smo ostali delavci in bomo kot taki umm Torej vzgajajmo sebe in svojo mladino tako, da ne bo! mo vedno umirali kot sužnji, privezani na domovino plavžev in rudnikov, ampak da bodo vsaj naši otroci poleg dela uživali vsaj sempatam tudi malo krasot in dobrot, ki jih nudijo vse domovine vseh narodov!—, ' F. Z. S konvencije Workmen's Circle. Konvencije židovske podporne organizacije "Workmen's Circle", o kateri smo priobčili daljši članek v 923. štev. "Proletarca", se je udeležilo 1,026 delegatov. Kakor na prejšnji je tudi na tej takozvana komunistič- ' na struja vodila opozicijo proti glavnemu odboru in taktiki organizacije. Vodstvo je hotelo, da se na tej konvenciji vprašanje taktike razčisti, in v tem smislu je izdalo tudi proglas na podružnice pred volitvami delegatov. "Komunisti" so sklicevali posebne sestanke, širili letake, porabili nešteto kolon v svojih listih in povsod in vselej trdili, da imajo na svoji strani ogromno večino članstva. Ko so na konvenciji izme- ' rili svojo moč, so dobili izmed 1,026 samo 150 glasov za nekatere svoje predloge. Tako je odgovorilo članstvo in konvencija razdiralni taktiki "komunistov". "Workmen's Circle" osta- '1 ne tudi v bodoče del mednarodnega socialističnega in delavskega gibanja. Kakor dosedaj, bo tudi v bodoče 1 podpiral ameriško socialistično stranko. Članstvo je v ogromni večino odobrilo to taktiko in "komunisti" j ne bodo mogli več trditi, da je članstvo "na njihovi -strani". Konvencija je s skoro tisoč glasovi odobrila ■ predlog, ki daje gl. odboru moč podvzeti vse potrebne 3 korake proti razdiralcem in provokatorjem. Workmen's Circle ima že blizu sto tisoč članov. J Letos praznuje svojo petindvajsetletnico. Konvencije } se vrše vsaki dve leti. Konvencija ki je završila svoje 1 delo pred par tedni, je nakazala socialističnim listom d in socialističnim ter drugim delavskim institucijam vj nad .$65,000 podpore. Socialistični tednik "New i Leader", Rand School v New Yorku, "Wecker" itd. so J deležni te vsote. Workmen's Circle je edina večja podporna orga- J nizacija v Ameriki, ki sodeluje kot organizacija v raz- j rednem boju na strani socialističnega delavstva in ki « tudi finančno podpira njegove institucije. V svojih šo- 1 lah poučuje mladino o umetnosti, literaturi in — raz- j rednem boju. Njehi vodilni funkcionarji so sposobne 1 moči in aktivni socialisti. M Pred volitvami. — Bodi z nami, prijatelj, če želiš 1 sebi dobro. Glasuj za Coolidga in Dawesa. Po volitvah. — John, sedaj te ne potrebujemo več. ] John odide in kolne. Doma se znese nad svojo ženo in nabije par otrok, potem premišljuje, kje bi 1110- 1 gel dobiti drugo delo. I j ANGELO CERKVENIK: I SKOZI MEGLO (Nadaljevanje.) f "Toda kljub temu — tako je nadaljevala—: kadarkoli ni moja misel jasno zavestna, tedaj ljubim otroke. To je tako, kakor z vsem v življenj11- Življenje je sploh brezzmiselno po na-■em razumu, a silno po svoji volji, zatorej zmi-selno izven meja našega pojmovanja in razumevanja. Nisem tega spoznala, le tako ugibam . . . Vsi mi živimo, kakor bi nam bilo usojeno še sto, «e tisoč let, da, kakor da bi nam bilo usojeno živeti še neizmerno mnogo let! Čemu bi sicer spravljali stara pisma, ničvredne papirje, malo-vreden denar, čemu bi kopičili mnogoštevilne predmete, ki so nam v resnici le v neskončno nadlego in pokoro! Čemu se koncem konca vežemo drug na drugega, Ivan, vežemo, da ne moremo ločiti se, da smo prikovani ravno na neki določeni točki te že itak neizmerno majhne zemlje? Vso svobodo si uničujemo, sami se vežemo z nezdrobljivimi verigami lastnine in ljubezni. Ivan . . . Vidiš, Ivan, v tem živi zmisel življenja, ki ga pa ne moremo doumeti, ker smo komaj drobci življenja . . . Sicer pa: ljubiva se danes; danes je lepo, Ivan." "Ljubiva se; danes je lepo," je ponovil in se zamislil. Potem pa je dejal: L- "Da ljubiva se! Ljubiva se, danes je lepo! Ali je tudi zares lepo? Ne zdi se mi. Žalostno je . . . ali ni? Tako sem utrujen! Spal bi!' Kakor v snu je govoril in skoraj bi bil pozabil, da govori Olgi, ki je preplašeno zrla v njega. Kaplja žolča je padla v njeno srečo in jo skalila. Počasi se je pripognila k njemu. Božajoč je bil njen glas, gladek kakor žamet, blesteč kakor svila. "Ivan, sladki moj Ivan, preženi svoje misli . . . Semkaj se vsedi k meni, glavo položi v moje naročje . . . Tako, da! Ivan, sladki moj Ivan!" Šepetajoč je bil njen glas in sladak kakor opajajoč strup. Njemu pa je bilo bolestno v možganih, v srcu pa mu je kljuvalo. Sam bi bil rad, da bi se bil zjokal. Božala ga je po glavi in po licih, njemu pa je bilo, kakor da se roka mrliča drsa po njegovi glavi, po njegovih licih. Kriknil bi bil, odskočil bi bil, a stal je vklenjen v kosteh okostenjaka. Umiril se je, udavši se razglabljanju. I "Čemu sem se vtikal v njeno življenje, so šepetale njegove misli, čemu v življenje tolikih '.i uidi? Kaj sem iskal pri ljudeh, ki me v resnici sPloh zanimali niso? Ali me v resnici niso zanimale vse te deklice? Brezumno vprašanje! Pa zakaj so me zanimale? Ali sem hotel po sili biti večji in silnejši kot drugi. In nisem li tudi v resnici silnejši? Sem! In če sem, moram ljubiti! Ali nisem nekdaj trdil, da je ljubezen zgolj volja in nič drugega? Ali nisem rekel da more in mora ljubiti kdor hoče? Če pa so bile to zgolj besede ši-rokoustneža in ne moje resnično prepričanje, kaj tedaj?! Lagal sem . . . Nisem! Verjel sem . . . Moram ljubiti, moram jo ljubiti!" Objel je Olgo ter jo poljubil. Vse mišice svojega telesa, vse živce je napel do poslednjih meja možnosti, da bi občutila ogenj v njegovem poljubu-- In res: ogenj jo je vso prevzel. "Ugasnila bom luč!" "Zakaj, Olga?" "Da bo tema ..." Zasmejal se je in jo še enkrat vprašal: "Pa zakaj, vendar?" "Čudno mi je pri luči, Ivan, je šepetala, sram me je . . . V temi me ne bo sram." Nekaj srce osvežujočega je bilo v teh besedah. Sramuje se, si je mislil, sramuje se! Da, njene besede so iskrene, njen občutek sramu je pristen, nehlinjen in popoln. Badost ga je vsega osvojila. Zavriskal bi bil, zaukal. Sramuje se, ženska se sramuje, ženska, ki so jo prodajali, ženska, ki je naga plesala v družbi mnogih moških, ženska, ki je dve dolgi leti živela javno sramotno življenje v bordelu! Pred nikomur se ni sramovala, niti pred porotniki ne. Z junaško iskrenostjo je pred njimi razgalila svojo sramoto in svoje grehe, ki so bili obenem tudi grehi visokih dostojanstvenikov. Pred nikomur se ni sramovala; danes pa jo je sram! Sram v zaklenjeni sobi, daleč od krajev žalostnega življenja in bolestnih spominov, sram jo je pred njim! "Zakaj te je sram, Olga, zakaj ?" "Ker sem neumna, Ivan, da, nespametna! Glej, govorim o zmislu, o razumu, pa se udajam tako brezumnim in usodepolnim čustvom. Govorim o svoji volji in svoji moči, nad menoj pa kraljujeta volja in moč, ki imata svoj prestol izven mene. Tema, Ivan, zakrije tvoj obraz, tema vsesa moje telo in s telesom vse strahotne spomine. Tema ubija javnost, Ivan. Javnost je strašna, nepopisno strašna, zato je tudi javna hiša najstrašnejša strahota! Bazumeš, zakaj me je sram. Če bi luč gorela ... če bi naju razsvetljevala, na sto in sto obrazov bi g'edala, kako me strastnobesno poljubljajo, živinskopohot-on objemajo, blaznoostudno sekajo s svojmi živalskimi zobmi v moja bela, mehka prsa, v moje mrliškobledo telo! Ivan! Oživelo bi vse, vseh pet bordelov z vsemi mojimi prijateljicami, ah, prijateljicami — grenko se je nasmehnila — in ti bi to gledal, Ivan moj! Saj bi ne videl? Videl, Ivan, videl, prav vse bi videl . . . Videl bi me pijano, nago, plešočo v vrtincu tujih strasti, tuje pohotnosti, tujega zverinstva. Glej ga, glej ga . . . mrzlo mi je ... z rokami, z dolgimi suhimi prsti grabi po mojih prsih, s satanskim pogledom me zbada . . . Ivan, Ivan . . . teme, več teme 99 Ugasnil je luč . . . Nadaljevala je: "Ivan, nisem ženska, kakor druge ženske. Vse zaman! Boljša? Kaj mi more to pomagati? Ljudje pravijo, da nisem dobra, da sem slaba . . . slaba sem! Drugi ne vidijo moje lepote; grda sem. Vsi pljuvajo na mojo nečistost; umazana sem . . ." Onemogla, utrujena od prenapornih utisov, blodnih prividov je omahnila v mehko blazino. Globoko v blazino je zarila svojo glavo . . . On pa je molčal. Kakor udarci težkega kladiva na lobanjo so padali udarci njenih besedi na njegove možgane. Vsi grdi in umazani prizori iz živinskega življenja tržaških bordelov so se vrstili v blaznovrtoglavem vrtincu pred njegovimi globoko udrtimi očmi. Gledal je sebe kot tretja oseba in groza njegovega lastnega obličja je pretresla njegovo resnično misel . . . Prizore je gledal, prizore, ki so mu vrtali z močjo razbeljenega svedra po mehkih nežnih možganih. Zazdelo se mu je, da mu je za-cvrčelo v glavi. Stresel je glavo. Z oči so mu padale solze. Samo nekoliko, morda dve, morda tri . . . Zavedel se je. Z naporom, ki ga zmore le človek, ki se niti blaznosti ne straši, je vrgel raz sebe železni plašč norišnice . . . Objel je jokajočo ženo. Obrnila se je. Svoj pogled je zapičila v temo. Počasi se je vrnil mir v njo. Objela je svojega moža z nežnostjo, ki je ni mogoče kupiti, z nežnostjo, ki uspava v moškem vse dvome, vse misli in razglabljanja, vse spomine, lepe in grde, z nežnostjo, ki kakor pajčevina prepreže možgane in srce ljubljenega moža . . . Ivan je tedaj ljubil. Kakor nevidna, tanka mreža, kakor pajčevina napolnjena z elektriko ga je objela ljubezen. Udal se je tej ljubezni samo za hip, a dovolj dolgo, da si je odpočil razbeljene možgane, svoje napol sežgano srce. Utrujen je zaspal poleg nje. Tedaj pa je prav tiho obrnila žarnico nad posteljo, da so rumenkastobledi žarki osvetljevali njegov obraz. Smehljal se je. Usta so bila še napol odprta. Dihal je tiho, komaj slišno. Lasje so mu razmršeno padli na levo in desno stran. Dolgo uro je gledala v njega. Tedaj pa je vstala in pisala. "Oporoka. Pisano v prvi noči moje zakonske ljubezni v Varšavi. . . Ivan, ta oporoka ti zapiše mojo dušo, če jo imam. Če je pa nimam, tedaj ti pa zapuščam nekaj, kar ne vem kaj je, a je nekaj, kar ni telo, temveč lepše, silnejše. Danes sem ti se udala. Čudno. Prvi si, ki sem ti se udala, kakor sem včasih v snu sanjala, da se udaja ljubeča deklica ljubljenemu možu. Prvič sem se udala. In strašno ostudno mi se zdi. Kakor da bi vsa ta silna ljubezen, ki mi je omračila um, morala biti vezana na to ostudno obliko, ki jo drugi morejo kupiti za umazano zlato kadarkoli in karkoli se jim poljubi. Mož moj, strašno oskrunjena se mi zdi moja ljubezen. Oskrunjena in umazana. Sam bog naj se me usmili, in naj mi ne da otroka! Nepopisno strašna bi bila zavest, da se rodi otrok v tej oskrunjeni maternici. Ali bi dete ne usesavalo z mojo krvjo tudi strahotne sanje komaj preteklega resničnega življenja svoje matere . .S In ali ne bi v nočeh, ko bi jasna misel otrokova našla pot nazaj, pot v izvir svojega življenja — v kri usesano v maternici — ali bi v takih nočeh tudi dete ne sanjalo istih strašnih sanj resnične resnice, ali bi se ne pojavljala pred njegovimi duševnimi očmi vsa tista pošastna telesa, ki so tudi sesala mojo kri . . . Ivan, tudi ti si sanjal! Nisem te videla. Glavo sem zarila v blazino, ti pa si sedel in tvoja duša je jokala. Toda svojo obljubo si moško držal. Tvoj glas je bil čvrst in močan. Ni se tresel. Tvoja roka je bila močna, njena sila je bila neomah-ljiva, tudi tvoje oko ni trenilo. Kakor sem zahtevala, tako si vse izvršil . . . Toda tvoja duša je jokala. To vem. Odkod vem to. Ne vem, a prisežem, da vem. Kakor da bi bila moja duša šla na božjo pot molit tvojo dušo, kakor da bi bila z njo jokala v silnem, skoraj blaznem obupu! Dalje prihodnjič. Avstrija in Nemčija. Dunajska "Arbeiter Zeitung" je nedavno potrdila kar je "Leader" pisal že mnogokrat o vprašanju združenja Avstrije z Nemčijo. Kaj bi bil rezultat zadnjih predsedniških volitev v Nemčiji, ako bi bila Avstrija del Nemčije? "Arbeiter Zeitung" odgovarja na to vprašanje v uredniškem članku med drugim: "Število volilcev nemške republike bi se pomnožilo za tri miljone glasov . In štiri petine avstrijskih glasov bi bilo oddanih proti Hindenburgn. Te štiri petine bi odločile zmago proti njemu. "Zedinjenje bi dodalo Nemčiji teritorij, kateri je vsled svoje posebne zgodovine najmanj prežet s Ho-henzollernskimi tradicijami in radi tega je najbolj prost njihovih vplivov. Duh prtiskega militarizma in junkerstva v Avstriji nima korenin. "V Franciji in Češkoslovaški mislijo, da bi bilo nevarno miru, ako se pridruži 6,500,000 avstrijskega prebivalstva nemški republiki. Resnica je ,da bi pri-druženje Avstrije utrdilo novo Nemčijo-republiko, Nemčija prusjanizma, militarizma in monarhizma pa bi bila oslabljena." (Po "Milwaukee Leadru".) j DOPISI. Iz Montane o naprednih in nenaprednih ljudeh. Od kar redno čitam "Proletarca", sem mnogo na boljšem v razumevanju situacije. Začel sem spoznavati pravo pot, ki vodi delavstvo k spoznanju resnice. Nisem eden tistih da se ne bi že prej brigal za delavsko gibanje in delavske boje. Ali k boljšemu pojmovanju teh bojev in delavskega gibanja me je privedlo šele čitanje "Proletarca". Že večkrat mi je kdo dejal, da sem "boljševik", brezverec itd. Moral bi podpirati cerkev, pa bi odpadli taki nazivi. Pa je ne bom, ker se ne strinjam t njeno taktiko hlapčevanja privatnim interesom in ne L njenimi dogmatičnimi nauki. Tudi ne verujem v nnuk, da človek živi na tem svetu zato da se pripravlja in dela za "drugi svet". Če rečem, da sem socialist, ne bi povedal popolne resnice. Strinjam se z nauki socializma in vem, da slone na zakonih razvoja. Ali socializma kot znanosti ne poznam do dna, in raditega tudi ne morem reči, da sem v njem podkovan do dna. Sem pa za socialistično organizacijo in za socialistično vzgajanje delavstva. Je namreč to edina uspešna pot za rešitev proletariata izpod kapitalistične ekonomske uredbe. V okolici, iz katere pišem, so tri glavne naselbine: Great Falls, Stockett in Sandcoulee. Napredovanja nismo beležili, ker se nismo razumeli. V društvu SNPJ. na Great Fallsu so bile na sejah tri stranke, ki niso imele toliko načelnih kakor osebnih nasprotij. A bila so tudi načelna. Razmere so se izboljšale, ko se je kljub velikemu nasprotovanju ustanovilo novo društvo SNPJ. na Sandcoulee. Zagovorniki ustanovitve novega društva so dokazovali ,da bo slednje koristilo jednoti in delu za napredek. Ali opozicija je bila močna, in storila je vse, da prepreči ustanovitev nove postojanke na Sandcoulee. Besede zagovornikov ustanovitve novega društva so se uresničile. Ko je bilo ustanovljeno, je vidoma raslo. Pridobilo je šestdeset članov, ki bi jih društvo v Great Fallsu nikakor ne moglo. Društvo v Sandcoulee je resnično napredno. Pripada "Izobraževalni akciji JSZ." in apelov "Proletarca" nikoli ne odklanja. V Great Fallsu je drugače. Za vse imajo sredstva, samo za delavsko stvar ne, dasi so sami delavci, česar se pa ne zavedajo. } V Stockettu je bil prošlo zimo ustanovljen socialistični klub JSZ. s sodelovanjem Antona Žagarja, ki se Je 'nudil tu na agitaciji. Ta klub je aktiven in združuje vse zavedne delavce tega okraja. Ta klub napreduje ,n upam, da bo postal eden prvih v Jugoslovanski so-'''alistični zvezi. Eden, ki pozna razmere. GIRARD, OHIO. Seje kluba št. 222 JSZ. v Girardu, O., se vr.še vsaki Prvi torek v mesecu ob 7. zvečer v Slovenskem domu. °^1jeniki, pristopite v vrste zavednega delavstva 1 p" Naš klub ima lepo zbirko knjig. Izposodite si jih!— onV Segina, organizator. O naprednosti "naprednih" podpornih društev. CLEVELAND, O. — V 922. štev. "Proletarca" v rubriki "Brez naslova" sem čital o katoliškem shodu in slavnosti obletnice nekega katoliškega društva v In-dianapolisu, katere sta se udeležila tudi "napredna" društva SNPJ. in SSPZ. Meni se ne zdi to nič čudnega in nemogočega, kajti znano mi je, da delajo "napredna" društva tudi v nekaterih drugih naselbinah stafažo klerikalcem. Znano mi je tudi, da tvori mlačno članstvo naprednih podpornih jednot in zvez precej močno podlago kleri-kalizmu med ameriškimi Slovenci. V mislih imam tiste mlačne člane, ki gredo samo včasih v cerkev in ki vzgajajo svoje otroke po "cerkveno", tako kakor so "nas stariši učili", kajti "vera mora biti". V SNPJ. so te vrste ljudje zaradi podpore, niso pa "za politiko v jednoti", kajti to bi ji škodovalo! "Prosveto" odobravajo, ker prinaša "zanimive novice iz starega kraja" in povesti, kar pa se tiče drugega, pa "gre vseeno malo preveč čez vero". Dopade se jim da udriha po kapitalistih, komentirajo pa take zabavljice s tem, "da so vsi za denar" in da je vseeno kdo da te žuli in odira, kajti "vsi se puste prodati", oziroma, "vsak, ako ima le chance, te bo prodal". Radi takih ljudi imamo "napredna" društva, katera vodi cerkven odbor namesto društvenega. Načelne izjave SNPJ. odbor takega društva ne pojmi, in če si ustvari o nji kako sodbo, je ta sodba protivna. Farov-ška diktatura odločuje v njih. Ker je v poročilu o in-dianapolski katoliški slavnosti omenjena tudi naselbina Collinwood, bi se moral kot "lokalni patriot" čutiti užaljenega, ali ker je bila zapisana resnica, ne morem drugega kakor da jo odobravam. Radi takih poročil si "Proletarec" kuje še večje sovražnike med nazadnja-ki in napol-nazadnjaki kot jih že ima, kajti, "kaj pa 'Proletarca' brigajo naša društva?!" "Proletarec" komentira razne katoliške slavnosti na katerih sodelujejo "napredna" društva, in sklepa, da je s slovenskim svobodomiselstvom nekaj narobe. Tudi to je resnica, kar so izkusili vsi tisti, ki se ne zadovoljujejo s puhlim zabavljanjem "čez farje" in hočejo, da se naši "svobodomiselni" delavci organizirajo tudi politično in da kaj store za napredek, ne pa samo govore o njem. V Collinwoodu je neko društvo SNPJ., ki se tudi prišteva k "naprednim". Toda je brez načel, programa in ciljev. Zadnja leta nam je dokazalo ,da je "cerkveno napredno". V tem oziru to društvo indianapol-skega najbrž daleč prekaša. Pri tem društvu se sklepajo reči, ki so direktno proti ustavi in načelom jed-note h kateri pripada. Ako pošlje župnik društvu pismo, na katerem je podpisan tudi kak član društva, se ga z največjo važnostjo in poudarkom prečita. Jedno-tina pisma se prezirajo, ker se jim ne pripisuje nikake važnosti. In kaj piše g. župnik? V pismu ne zahteva nič manj in nič več kot to, da društvo protestira proti glasilu svoje jednote, da jasno in odločno pove da se z njegovo taktiko ne strinja in da ne odobrava načel, katera ima jednota tiskana v svojih pravilih. Na seji se je že razpravljalo o sugestiji, da se pokliče na sejo duhovnega očeta, ne kot člana ijednote ampak kot duhovnika, da se bi društvo z njim sporazumelo po načinu kakor želi on. Ker pa je v društvu vendar nekaj zavednih članov so tako nakano preprečili. Niso pa dovolj močni napraviti iz tega društva resnično napredno društvo. Cerkveni odbor ima v njemu moč upeljati molitev pred pričetkom seje, samo ako bi hotel. Toda dosedaj še ni bil tako nepreviden. Na seji, ki se je vršila na velikonočno nedeljo, je glavni funkcionar društva dejal članom: "Tisti, ki žele v cerkev, se smejo odstraniti." To je rekel v smislu, da je služba božja važnejša kakor pa seja, v smislu, da kdor tisto nedeljo še ni bil v cerkvi, naj radi seje nikar ne zamudi cerkvenih ceremonij. Ali ni to dokaz, da prekašamo "napredna" društva v Indianapolisu, Evelethu in v drugih naselbinah? Pri nas smo celo tako napredni, da kažemo svojo "naprednost" s pestjo. Dogodilo se je, da so bili člani, ki so prišli mirno na sejo, brutalno napadeni in pobiti na tla. Zakaj? Zato ker niso na župnikovi strani. To da niso bi še ne bil tak greh, ampak greh je, če član to odločno pove in se postavlja po robu "napredni" politiki ki se jo vodi iz farovža. Prepričan sem, da so socialistični klubi JSZ. najboljša garancija, da bodo društva naprednih jednot in zvez ostala napredna. Dolžnost zavednih, resnično svobodomiselnih slovenskih delavcev je, da se pridružijo socialističnim organizacijam in delajo v njih na polju resnične prosvete. To je edini način, da obvarujemo naše podporne organizacije pred poplavo na-zadnjaštva in da zasiguramo našim aktivnim delavcem, ki se žrtvujejo pri delu za pravi napredek, moralno oporo in — osebno varnost! Poznavalec razmer. O priredbi kluba št. 114 J. S. Z. v Detroitu. DETROIT, MICH. — V nedeljo dne 10. maja je socialistični klub št. 114 JSZ. dal naši publiki bogat zabaven program, s katerim je udeležence resnično zadovoljil. Priredba se je vršila v Hrvatskem domu na Kirby Ave. Poset je bil večji kot smo ga navajeni videti na drugih podobnih priredbah. Ravno v času ko bi imeli naši prijatelji in prijateljice prihajati v dvorano, je nagajal dež, toda počasi so nam. postali vremenski bogovi prijaznejši in ljudje pogumnejši. Radi te neprilike se je pričel program izvajati nekaj pozneje kakor ob prej določenem času. V prvih točkah programa je nastopilo pevsko društvo "Ljubljanski vrh" (mešan zbor). Zapel je eno slovensko in eno hrvatsko pesem; obe sta bili dobro izvajani. V tem močnem zboru so zastopani tudi hrvatski pevci. Drugi del programa je tvorila burka v treh dejanjih "španska muha", ki je bila igrana že na večih slovenskih odrih v Ameriki. Kaj je njena vsebina, je čitateljem že znano iz prejšnjih opisov in kritik . Rečem le to, da je to res burka, ki spravi človeka v smeh tudi če se drugače nikoli ne smeje. Zadovoljila je vse udeležence. Igralci in igralke so v polni meri izvršili svoje naloge, kar so priznali tudi tisti, ki so nastopali v igrah po drugih naselbinah. Dasi je nekaj igralcev nastopilo šele prvič, je vprizoritev potekla brez večjih hib, katerim pa se itak ni mogoče popolnoma izogniti. Ne bom pisal kritike o nastopanju posameznih igralcev, ker smatram, da je boljše če jim pove kakšne so bile njihove napake režiser osebno, ne pa v listu. Na ta način se jim ne vzame poguma, ampak se jih ohrani z oder. Marsikdo, ki se mu morda prvi nastop ne p0 sreči, bo v drugem boljši in s časoma postane lahko dober igralec. Rekel sem, da gre za uspešno igranje zasluga vsem ki so nastopili v igri. Posebno pa je za dovoljil občinstvo s svojim igranjem s. Frank Kuhov-ski v vlogi Ludvika Cekina, ki je glavni junak v tej burki. Tudi pravi Cekin ne bi igral bolje in ne mogel bi povzročiti več smeha kot ga je ta igralec. Napolnjena dvorana Hrvatskega doma je pokazala da ima soc. klub št. 114 še vedno zaslombo v tukajšnji slovenski javnosti kakor nekdaj, ko je imel bolj pogo-stoma svoje priredbe. Uspeh, ki ga je dosegel v vseh ozirih, nam je dokaz, da je mogoče takih uspehov doseči še več. Upati je, da bodo igralci vztrajali in nam na prihodnji predstavi pokazali kakšno bolj umetniško delo. Klub št. 114, JSZ., ki je bil neko dobo bolj miren kar se tiče večjih priredb, pa je dne 10. maja dobil ponovno potrdilo, da je njegova bodočnost ne le v političnem, ampak tudi v prosvetnem delovanju. Naš klub mora ostati trdnjava napredka v Detroitu! — T. P. Malo opisa o denverski slovenski naselbini. DENVER, COLO. — Iz te zapadne metropole v "Proletarcu" še nisem opazil dopisa. Tudi ni nič takega, da bi bilo vredno poročati, kajti tu živimo bolj sami svoje življenje. Slovenska kolonija je v predmestju Globeville. Naši ljudje delajo v rudotopilnici, v tovarnah in v raznih drugih obratih. V okolici 50 milj in več so premogovniki in kovinski rudniki, v katerih tudi dela nekaj Slovencev. Sempatam pride kdo izmed njih na obisk v našo naselbino, v mestu samem, ki je važno križišče železnic, pa se vedno dobi potujoče rojake. Denver ima nad četrt miljona prebivalcev. Velike industrije tu ni. Največja tovarna v Coloradi je "steelwork" v mestu Pueblo. V "Proletarcu" z dne 14. maja sem čital o katoliški slavnosti v Indianapolisu. Iskra se jezi nad društvom SNPJ. in SSPZ., ki sta tudi sodelovala. V naši naselbini se raditega nihče ne zgraža, kajti s faro, to je z župnikom, žive vsi v prijateljstvu. Pred par leti smo zgradili novo cerkev, in to je edino kar imamo. Pomagali so s prispevki vsi, razun tistih ki niso tukaj stalno ali ki niso imeli sredstev. A takih je malo. Den-verska naselbina ni ne pobožna ne "svobodomiselna". Ljudje hodijo v cerkev ker so se tega navadili in nihče se tu ne ukvarja z agitacijo, da bi jih zainteresiral v kake druge stvari. Denverska slovenska naselbina je torej katoliška iz navade, ne pa iz zavednosti ali kaj takega. Tudi socialiste mrzi iz navade. V Denverju imamo med drugimi tudi društvo št. 218, S. N. P. J. O politiki v tem društvu ne govorimo, ker smo denverski Slovenci v politiki samo republikanci ali pa demokratje, ali pa oboje. In ob enem smo za vero. Kadar pijemo in smo dobre volje, se nekateri strinjamo tudi s socialisti in tudi revolucijo odobravamo, ako smo posebno razvneti. Drugače smo mrtvi za napredek, mi kot posamezniki in naselbina v celoti. Župnik se nad društvom SNPJ. ne pritožuje, ker nima vzroka, in s tem je vse povedano. Kljub temu imamo tudi tukaj "napredne" ljudi. Moda je, da smo "napredni", in zakaj se ne bi tudi mi nosili po modi! Ker smo se pred leti hoteli osvoboditi koritarske-ga vzhoda, smo ustanovili svojo jednoto, ki posluje pod imenom "Slovanska zapadna zveza." Glavni urad - kakor npr. društva KSKJ., nekaj pa se jih HrTfa s "svobodomiselnimi" imeni. Glasilo vseh je škanska "Edinost", ki izhaja v Chicagi. Nekaj v Denverju. Nekatera njena društva imajo imena je bila glasilo ZSZ. milvvauška "Slovenija" (po if* e Je temu imenu dodala še "Delavska"), ali ker je Ef-Lla kazati veri neprijazno lice, je glavni odbor pri-Ej vspor z njo in jo je odslovil. Dokler je bila popolno-6 "nepristranska", so jo pa tudi katoliški rojaki radi "'^li Tudi pod sedanjimi gospodai-ji jim je ugajala, S?r je napadala socialiste, ali ko je pričela "napadati" kfadi "vero", je bila pa takoj zamera. Tudi z "Edi-Kostjo" ni pravega zadovoljstva. Dobiva jo vsak član K nkr it na teden. Ali ker ima med glavnimi odborniki iiek.ij prijateljev, je dobilla prednost pred "D. S." Sj'Proletarčevi" naročniki so tukaj zelo redki, ka-|w v Indianapolisu. Razširjeni pa so listi "Edinost", '»Ave Maria", "Glas Naroda" in "Prosveta" (slednja nekaj kot dnevnik, nekaj kot tednik, katerega prejemajo člani jednote). Vpliv na "javno mnenje" imajo samo prvi trije listi. 1'rošlo zimo se je tukaj nahajal vaš zastopnik Anton Žagar, katerega nismo prijateljsko sprejeli. V nekem tukajšnjem salunu so ga prav neotesano na-hrulili. Posebno eden gl. odbornikov ZSZ. se je vedel uprav nedostojno proti njemu. Uspeba pri nas ni dosegel, dasi se je trudil. Naj še omenim, da 'je nekaj članov v društvu SNPJ., ki bi radi bili aktivni na polju resnega dela za napredek, ampak v naši naselbini to še ni mogoče. Coloradski naprednjak. Članstvu socialističnega kluba v Collin-woodu. COLLINWOOD, O. — Članstvu soc. kluba št. 49, IS/,, in drugemu zavednemu delavstvu naznanjam, da se bo v soboto dne 30. maja vršila v Clevelandu v bivšem domu Eagles organizacije na E. 55th St. konvencija članstva socialistične stranke v Ohiju. Sodrugi, udeležite se je polnoštevilno. Za poverilnice vzemite s seboj članske knjižice. V nedeljo dne 31. maja pa se lio vršil v mestnem Auditoriumu velik socialističen shod. Konvenciji v soboto bo predsedoval E. V. Debs, predsednik soc. stranke. Na shodu drugi dan (v nedeljo 31. maja) bo on glavni govornik. Debs je pred kratkem govoril na slavnosti petindvajsetletnice podporne organizacije Workmen's Circle v New Yorku. Petindvajset tisoč ljudi je poslušalo starega bojevnika in več tisoč jih je ostalo zunaj, ker ni bilo več prostora v ogromni dvorani. Pokažimo tudi v Clevelandu, da smo i'nnkl»državala konferenca z namenom da se podvzamejo koraki za organiziranje soc. klubov v krajih kjer so nekoč obstajali. Ker pa s. Zavertniku ni bilo mogoče ostati tam po proslavi, sem brzojavil Šularju naj skuša sklicati konferenco na predvečer proslave, kar se je tudi storilo. Udeležilo se jo je kakih 20 sodrugov in simpatičarjev. Mnogi so se naslednji dan izrazili, da jim je žal ker se je niso mogli udeležiti, obljubili pa so, da bodo delovali za reorganiziranje klubov JSZ. Naslednjo nedeljo se je kot že omenjeno reorganiziral klub št. 30. Upati je, da bodo temu zgledu sledile tudi druge naselbine. V nekaterih okrajih, posebno v premogarskih revirjih, so naši klubi zelo prizadeti radi brezposelnosti; nekatere bo treba najbrž vzdrževati z izjemnimi znamkami. —Klub v Carlinville, 111., ki je bil vsled podobnega vzroka nekaj mesecev neaktiven, je postal zopet fiktiven. Razmere so se nekoliko zboljšale, sodrugi so se vrnili v naselbino in dali klubu novo življenje. Klub v Storrsu, Utah, ima radi lokalnih intrig in zatikanja svobodnega izražanja težko stališče, kot je bilo '■izvidno iz pisma katerega sem čital prej. Klut> v De-troitu je imel dne 10. maja večjo priredbo, ki je kot Poročajo v vseh ozirih dobro izpadla. Aktiven je tudi klub v Milwaukee. Meseca aprila ob priliki volilne kampanje je sklical skupno z angleško organizacijo y«'lik shod, na katerem je govoril med drugim tudi F. 7-y'tz. Shod je bil zelo dobro obiskan. Razun shoda je klub priredil tudi par predavanj. Predavatelja sta ''•la sodruga Unterman in Zaitz. — Tudi waukeganski klub je priredil par predavanj, na katerih sta nasto- Zaitz in Zavertnik. — To je v glavnem vse poročilo. Alesh predlaga, da se poročilo sprejme na znanje, fredlog sprejet. Zgradba J. S. Z. in "Proletarca". Zaitz poda poročilo o stavbinskem odseku J. S. Z. Omenja, da je poslal na vse klube in nekaterim posameznim sodrugom pisma, tikajoča se te akcije, drugim pa jih pošlje kolikor in kadar bo utegnil. Odzivov od strani zunanjih klubov in posameznikov dose-daj še ni moglo biti. Dosedaj so plačali na delnice: Klub št. 1, $400; slov. sek. JSZ. $400; člani kluba št. 1, $210. Vse te tri skupine so podpisale za $4,675.00 delnic, vplačale nanje pa $1,010.00. Nato je s. Zaitz predložil sledeče določbe ekseku-tivi v razmotrivanje in v potrdilo: Določbe korporacije (še neinkorporirane), katere namen je zgraditi poslopje za urade JSZ. in "Proletarca" in ki bo služilo tudi drugim socialističnim aktivnostim. Delnice so po $25.00. Ustanovni kapital je $25,00.00. Delnice se prodajajo klubom J. S. Z., njenim sekcijam in nji sami. Omejitve v vsotah pri njih ni. Vsak klub, oziroma sekcije JSZ., jih smejo kupiti kolikor jim dopuščajo sredstva. Vsak posamezni član J. S. Z. jih sme vzeti ne več kot šest v skupnem znesku $150.00. Posameznikom se proda ne več kot za $10,000.00 delnic. Delnice se smejo prodajati tudi simpatičarjem, ako so priporočeni od kluba ali zanesljivih sodrugov. Prodajajo se tudi društvam, ki simpatizirajo z našim gibanjem. Na vsako delnico se mora plačati $5 takoj, ostalo na obroke ali skupaj v teku enega leta. Za vse vplačane vsote se izdajajo potrdila, delnice pa se razpošlje, ko bo stvar inkorporirana. Vse v stavbinski fond vplačane vsote se ne smejo porabiti v noben drug namen. Vplačane vsote se ne povračajo, razun ako je del ničar v gmotnih stiskah in mu eskekutiva JSZ. odobri povrnitev vsote. Ta povračila so v veljavi le do inkor-poriranja podyzetja, to je, dokler ne bodo izdane delnice. Eksekutiva sme glede povračil sklepati tudi v drugih tu neoznačenih slučajih. Vse vsote se nalagajo na ime Building Fund J. S. F. Vsote ne morejo biti dvignjene brez podpisov vseh treh članov stavbinskega odbora. Stavbinski odsek eksekutive J. S. Z. sme v sporazumu z eksekutivo kupiti primerno stavbišče takoj ko se ponudi dobra prilika. Vse vsote se nalagajo na način, da bodo nosile čim največ mogoče obresti. Te določbe so bile po kratki razpravi na predlog Alesha sprejete kot predložene. Zaitz in Alesh poročata o stavbiščih, za katere sta poizvedela. Za enega teh stavbišč, ki bi odgovarjalo našemu namenu, se zahteva $8000. Na njem bi se lahko zgradilo precej veliko poslopje (velikost stavbišča 60x 125 čevljev). Sledi daljša razprava. Priporočila so, da naj stavbinski odsek poizveduje in se pogaja naprej. Kadar se mu zdi potrebno, naj obvesti tajnika, da skliče izredno sejo. Predsednik zaključi zborovanje. t^® SODRUGOM V CLEVELANDU. Seje socialističnega kluba št. 27, JSZ., se vrše vsako drugo nedeljo ob 9.30 dopoldne in vsako četrto soboto ob 7.30 zvečer v klubovih prostorih v Slov. nar. domu. — Dolžnost vsakega sodruga je, da prihaja redno k sejam in da agitira za pridobivanje novih članov, kajti čimveč nas bo, tem ložje bomo vodili delo za osvoboditev proletarijata iz mezdne suž-nosti. — Tajnik. Nekaj o banketu v počast Meštroviču. V čikaškem Art Institute je razstava Meštrovičevih del. Meštrovič je Jugoslovan. Nekateri Srbi, ali kdorkoli že, so spravili v nekatere ameriške (angleške) liste poročila, da je Srb. Hrvati so istim listom poslali dopise, v katerih so dokazovali, da je Hrvat. Ali Meštrovič je umetnik, je Jugoslovan, je Hrvat in Dalmatinec in zopet umetnik. Nekateri govore o njemu, da sploh ni umetnik, da je dobil svetoven sloves radi tega, ker ima zveze z Židi, ker je njegova soproga po njihovih zatrdilih židovskega pokolenja (ako je, kaj zato?). Ali Meštrovič je umetnik in o vsakem umetniku in o vsakem človeku, posebno ako je znan v širših krogih, se govori da ni to kar je, da ni umetnik, da ni pisatelj itd. Meštroviču Jugoslovanu in Meštroviču umetniku je "jugoslovanska kolonija v Chicagi" priredila dne 3. maja v hotelu La Salle banket, na katerega so bili po zatrdilu "Hrvatskega Glasnika" z dne 7. maja ". . . pozvana vsa naša prosvetna, podporna in politična društva, vsi Jugoslovani neglede na njihova politična mišljenja . . ." Banket je aranžiral jugoslovanski konzul dr. Purič s "sodelovanjem jugoslovanske kolonije v Chicagi." Meštrovič je v svojem govoru na banketu, katerega je čital njegov brat (sam ne nastopa v govorih) dejal med drugim: ". . . Ko me je moj znanec dr. Purič, konzul države, telegrafično vprašal, če sem pri volji spr"4 ; vabilo na banket, ki mi ga namerava prirediti j'irnff vanska kolonija v Chicagi, sem odgovoril, da p