LETO XX. — številka 66 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenic«, Kranj, Radovljica, sk. Loka In Tržič- — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Za redakcijo odgovorna Albin UČAKAR in Andrej TRILER S, KRANJ, sreda, 6. 9. 1967 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik; Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od t. januana 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotatt fclbin UČAKAR in Andrej TRILER w '7 in sjcer ob sredah in sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Ob reorganizaciji zveze komunistov Ali res zanemarjanje vsebine? Ob razpravah o reorganizaciji zveze komunistov na terenu se vsiljuje primerjava z uvajanjem gospodarske reforme pred dvema letoma. Reformna načela smo takrat formalno skoraj vsi soglasno sprejeli, čeprav v sebi z njimi vsi takoj nismo razčistili in smo zato še vedno delali po starem, tako, kot smo bili navajeni, kot smo se naučili. Počasi pa smo le začeli spoznavati, da reforma ni le vrsta predpisov, kup popisanega papirja in sklepov, ampak proces, ki ga mora sprejeti vsak sam zase in vsi skupaj, ki je nujen in ki v končnih posledicah oziroma ciljih ni prav nič odvisen od trenutne volje ali hotenj tega ali onega posameznika. Kaže, da bo približno tako tudi z reorganizacijo zveze komunistov. Vsi vemo, da gre za demokratizacijo ZK, za odstranjevanje elementov oblasti iz nje in obenem za poglobljeno idejno-politično delo vseh komunistov pri vsakdanjih nalogah v samoupravnih organih, v proizvodnji, 1 delitvi dohodka itd., skratka i — v kompleksnem družbe- I nem, kulturnem, gospodar- ! skem in političnem življenju. £ delom na svojem delovnem piestu, doma, v krajevni skupnosti, povsod, kjer je — p tem mora komunist dokazati in stalno dokazovati članstvo v zvezi komunistov, pe s člansko izkaznico. Gre za to, da člani zveze komunistov s svojim vsakodnevnim, kontinuiranim in vztrajnim delom, s stalnim bojem za napredna stališča, ki jih kot komunisti morajo imeti (sicer niso komunisti), da z vsem tem pridobijo ugled v družbi, ugled, ki ga zgubljajo (tako kažejo analize) — nemalokrat zato, ker niso vztrajni in dosledni, ker imajo vse prevečkrat dvoje mnenj — »privatnega« zase in za doma, za svojo ožjo družbo, in »uradnega« za sestanke, konference, seje ... Formalna reorganizacija, spremembe v organiziranosti zveze komunistov, nove oblike dela — to je le sredstvo, ki naj omogoči reorganizacijo, ne pa cilj. To še ni reorganizacija v vsebinskem pomenu besede, ampak le dokaj slabi temelji zanjo. Dokaj slabi toliko časa, dokler za komunista ne bo bistveno, ali bodo oblike dela formalno organizirane ali ne, ampak bo delal tam, kjer bo potrebno, pa naj si bo to v podjetju ali na terenu ali kjerkoli. Ko komunist ne bo več rekel, da bo v osnovni organizaciji na terenu še manj aktiven kot je bil v podjetju, ker se na terenu pač manj časa zadržuje, ampak mu bo prav vseeno, član katere osnovne organizacije je, in seveda, ko bo obenem v sebi trdno prepričan, da bo kot komunist delal vedno in povsod, takrat bodo take razprave in taki argumenti o organiziranosti odpadli. Tako pa se razprave o tem, ali naj osnovna organizacija v podjetju ostane ali ne, zreducirajo prevečkrat na dokaj banalne razloge »za« in »proti«, npr.: »Za«: Na terenu bomo še manj aktivni, ker se tam manj časa zadržujemo. — Na terenu se bomo sklicevali, da delamo v aktivu v podjetju, v podjetju pa, da na terenu. Delali pa ne bomo nikjer. — Imejmo jo, to »staro, dobro« organizacijo, bomo vsaj vedeli, da smo komunisti, ko se bomo vsak mesec sestali. Itd. »Proti«: Premalo nas je, nima smisla, da imamo osnovno organizacijo. — Ce se odločimo za teren, bo odpadla vrsta priprav za ustanovno konferenco. — Ce se odločimo, da osnovne organizacije ne bomo več imeli, vsaj ne bo več prihajalo do različnih stališč zveze komunistov in samoupravnih organov ter vodstva v podjetju. Itd. Zvezo komunistov ne bomo reorganizirali v nekaj mesecih. Menda je to jasno vsem. Nove oblike dela bomo sprejeli; to bo najlaže. Obenem pa je treba začeti z resnično reorganizacijo, s spremembo mišljenja ljudi, s prepričevanjem, da je bilo dosedanje delo z vsemi elementi birokratske miselnosti, formalne avtoritete, delitve na tiste, ki odločajo, in tiste, ki to izvajajo, da je bilo vse to doslej morda nujno, da je v etatistično - revolucionarnem obdobju nemara utegnilo imeti svoj pomen, da pa bo odslej drugače, mora biti drugače. Z reorganizacijo in demokratizacijo zveze komunistov bodo vse te dosedanje oblike dela morale odpusti, kajti vse to je danes v nasprotju z zahtevo po kritičnem in odkritem izražanju mnenj, s sproščenostjo predlogov in argumentov ter končno predvsem z novo vlogo zveze komunistov. A. Triler Veletrgovsko podjetje Kokra Kranj prodaja v svojih poslovalnicah DEKOR — KRANJ Koroška cesta 35 DEKOR — JESENICE Javornik, C. Borisa Kidriča obloge za tla pohištvo posteljnino preproge zavese šivalne stroje pralhe stroje KONKURENČNE CENE - POTROŠNIŠKI KREDIT DEKOR - KRANJ DEKOR - JESENICE Pred sejo kranjske občinske skupščine Razprava o gibanju gospodarstva Po skoraj dvomesečni prekinitvi bo v četrtek peta seja obeh zborov kranjske občinske skupščine. Na jutrišnji seji je predvideno, da bodo odborniki najprej razpravljali o gibanju gospodarstva v prvem polletju in o polletni realizaciji proračunskih dohodkov in izdatkov kranjske občine. Razen tega pa je na dnevnem redu še razprava o izobraževanju odraslih v občini, razprava o soglasju onsovni šoli Davorin Jenko v Cerkljah o ukinitvi zunanjega oddelka v Velesovem itd. Tako kot vsako leto Je tudi letos v teh dneh v knjigarnah vedno polno. Knjige, zvezki in druge šolske potrebščine, s katerimi so se knjigarne že prej založile, vidno »kopnijo« s polic. Tako nas začetek novega šolskega leta neprisiljeno opozarja, da se bližajo vsakoletni jesenski izdatki. In morda še tale zanimivost, tako kot prejšnja leta tudi letos nekatere šolske knjige šele tiskajo — Foto Franc Perdan Za začetek Spet so se odprla šolska vrata. Za tiste, ki bodo prvikrat sedli za šolske klopi in za tiste, ki jih že poznajo. Spet bo treba trdo delati, da bodo naslednje leto tja okrog junija čimboljši uspehi. Vedno bolj poudarjamo pri delu izobrazbo in ved-n© bolj jo bomo. Ne zaman. Veliko nam povedo statistike, koliko šolanih (judi potrebuje naša družba. Poskušajmo to dopovedati učencem. Kdo jim bo dopovedal? Samo učitelji? Ne! Starši, niso samo učitelji za to. Svoje dolžnosti še niste opravili, če ste kupili otrokom knjige in zvezke. Precejšen strošek je bil. Glavno delo vas še čaka. Med letom boste za morebitni neuspeh vašega šolarja valili krivdo na učitelja. Kaj pa vi? Boste med letom nadzorovali svojega otroka, se bosle zanimali za njegovo učenje, boste sodelovali z učiteljem in upoštevali njegove nasvete ...? Šele ko boste storili vse to, boste imeli mirno vest. Šolsko leto bo mimogrede pri kraju. Junija bo prepozno ugotavljati, kje smo naredili napake, šolarji in starši, začnite takoj, vztrajajte in uspeh lahko pričakujete! A. Učakar 2073^0 GLAS * 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA SREDA — 6. septembra 1967 Osnutek o reorganizaciji ZK v škof ji Loki v javni razpravi Manj osnovnih organizacij Občinski komite ZK v Sk. Loki že nekaj časa pripravlja vse potrebno za občinsko konferenco, ki bo predvidoma v začetku oktobra. Na njej bodo sprejeli sklep o organizaciji ZK v občini Šk. Loka. Doslej so z osnutkom sklepa že seznanili vsa vodstva sedanjih osnovnih organizacij, do 25. septembra pa bo široka razprava med vsem članstvom. Prvi osnutek o reorganizaciji ZK v Škofji Loki je občinski komite izdelal že pred časom, in sicer na osnovi poprejšnje razprave o sami Mladinski politični aktiv v Kranju Priprava na letne konference Razen članov plenuma občinskega komiteja zveze mladine v Kranju so bili na nedavni mladinski politični aktiv vabljeni tudi predstavniki terenskih in tovarniških aktivov. Od 40 vabljenih se je seje udeležilo le 18 mladincev. Prisoten je bil tudi član centralnega komiteja ZMS iz Ljubljane. Največ so govorili o pripravah na letne konference po aktivih in na občinsko konferenco. Sklenili so, naj bi bile konference po terenu končane do konca septembra, občinsko konferenco pa bodo pripravili do srede oktobra. J. K. reorganizaciji ZK, osnova zanj pa so bile tudi teze, sprejete na 7. seji CK ZKJ in sklepi 8. seje CK ZKS. Sedanji osnutek predvideva precejšnje zmanjšanje števila osnovnih organizacij, in sicer od prejšnjih 35 na sedanjih 7. Te bj bile v Selški dolini, Poljanski dolini, v Stari Loki, Škofji Loki, na Trati ter v Gorenjski predilnici in LTH. Vendar pa je že drugi predlog, da v Gorenjski predilnici in LTH ne bi obdržali osnovnih organizacij, ampak bi bili ti komunisti povezani v krajevnih organizacijah. Razen osnovnih organizacij Pa so predvideni še stalni aktivi v vseh delovnih organizacijah in na terenu, povsod tam, kjer so bile že doslej osnovne organizacije. Aktivi v delovnih organizacijah bodo reševali predvsem problematiko s področja delovnih odnosov in svoje delovne organizacije nasploh, aktivi na terenu pa krajevne probleme. Sestajali se bodo po potrebi, in sicer lahko po lastni iniciativi ali pa na zahtevo konference, ki bo odslej najvišji organ. Štela bo 85 članov, njen izvršilni organ pa bo občinski komite. Ta bo skupno s posebnimi komisijami pripravljal za konferenco potrebno gradivo. Komisije bodo delovale samostojno In bodo preučevale problematiko s svojega področja, pri svojem delu pa bodo sodelovale s komitejem in komisijami pri CK ZKS. S. Z. Nove dolžnosti za vojaške obveznike Pred dnevi je začelo veljati posebno navodilo, v katerem je državni sekretar za narodno obrambo predpisal nekatere dolžnosti, ki jih morajo izpolniti vojaški obvezniki ob odhodu v tujino. Do sedaj je 50. člen zakona o narodni obrambi določal, da morajo vojaški obvezniki, rezervni oficirji, podofi-cirji, rezervni vojaški uslužbenci in tisti, ki niso sposobni za vojaško službo ob odhodu v tujno organu za izdajanje potnih listov predložiti posebno dovoljenje občinskega organa za narodno obrambo. Z novim predpisom pa takšno dovoljenje ni več potrebno, ampak morajo vojaški obvezniki dokazati, da s odslužili vojaški rok z vojaško knjižico ali vojaško legitimacijo. Tisti pa, ki so nesposobni za vojaško službo, dokažejo to s potrdilom o nesposobnosti. Vojaški obveznik pa ne more odpotovati v tujino, če je vpoklican na vojaške vaje ali na kako drugo vojaško službo. Vendar pa mora občinski organ za narodno obrambo v tem primeru poslati posebno zahtevo občinskemu organu za izdajanje potnih listov oziroma vizumov, v katerem mora navesti, koliko časa traja ta prepoved. Razen tega mora vojaški obveznik po novem predpisu občinskemu organu za narodno obrambo pred odhodom v tujino sporočiti, če se bo v tujini zadržal več kot 30 dni. Prav tako mora o tem obvestiti organ za narodno obrambo, če se je njegovo bivanje v tujini za- Turizem v Preddvoru Večji obisk kot lani Ko smo pred dnevi obiskali Preddvor in se oglasili v poslovalnici turističnega društva, so nam povedali, da so presenečeni nad letošnjo turistično sezono, saj so zabeležili večji obisk domačih in tujih turistov kot so pričakovali. Na sezono pa so se tudi dobro pripravili. Turistična poslovalnica je že zadnji teden v Juniju začela poslovati neprekinjeno od pol desete dopoldne do devete ure zvečer, škoda le, da imajo en sam prostor za recepcijo, prodajalno spominkov in bife. Povedali so nam, da jih predvsem bife pogosto moti pri posredovanju informacij in pri recepcij ski službi. Upajo pa, da bodo v prihodnjih letih dobili še en prostor. Preddvorsko turistično dru-ttvo ima v Preddvoru, Ho temožah, Tupaličah. Novi vasi in na Zgornji Beli več kot 100 zasebnih turističnih sob, ki so — tako zatrjujejo — lepo opremljene, 6 katerimi so turisti kar zadovoljni. Tudi cene so zmerne — od 800 do 1000 S dinarjev za prenočišče. Pomanjkljivo pa imajo urejeno plačevanje nočnin, saj uslug turisti ne plačujejo v turistični poslovalnici« ampak kar neposredno lastnikom zasebnih turističnih sob. Marsikateri turist ima na ta način možnost, da se izogne plačilu turistične takse. V juliju letos je turistično društvo v Preddvoru zabeležilo 790 prenočitev, od tć-ga 700 prenočitev domačih in 90 prenočitev tujih gostov. V tem mesecu so imeli skupno 105 gosto od gostiteljev pa jim je mladinski zbor iz Podnarta poklonil knjigo Prešernov rokopis in kroparski izdelek stojala za knjige, gorjanska folklora pa miniaturno gorenjsko skrinjo. Po končanem, več kot dve uri trajajočem programu je bil družabni večer koroških in domačih pevcev ter folklore iz Gorij. Dolgo v noč so odmevale v dvorani slovenske in koroške pesmi. Nadvse zadovoljni so se gostje poslovili od domačih kulturnikov in jih povabili, da jih čimprej spet obiSčejo na Koroškem. S. Zupan Ceste so asfaltirali Ceste na stari Savi na Jesenicah so bile prevlečene le i protiprašno prevleko, ki pa se je z leti tako obrabila, da so v cestah nastale velike luknje. Glede na to, da za popravilo nikoli ni bilo denarja in da so tega le uspeli zbrati delno iz občinskega proračuna, delno pa od gradbenih podjetij šele letos, so te dni na stari Savi asfaltirali Prešernovo cesto od naselja Gradiš mimo predelovalnih obratov železarne. Popolnoma na novo so asfalt položili na cesti, ki pelje do železniškega skladišča, kjer so bile same jame, ob dežju pa polno luž. Prav tako so novo asfaltno plast položili na Verdnikovi cesti, od starega do novega mostu na Savi. To izboljšanje je vsekakor v korist prebivalcem, ki tam stanujejo in gradbenim podjetjem, ki tod zelo veliko vozijo s svojimi vozili. — bb Praznično razpoloženje v Cerkljah Minulo nedeljo popoldne je bila v Cerkljah velika slovesnost, ki jo je pripravilo avto-moto društvo Cerklje. V Cerkljah in okoliških vaseh je bilo že nekaj dni pred prireditvijo praznično razpoloženje. Velika društvena proslava se je začela s paradno vožnjo motornih vozil mimo svečane tribune, na kateri so bili številni predstavniki oblasti in družbenopolitičnih organizacij, sosednjih avto-moto društev in drugi. Ob tej priložnosti so razvili tudi društveni prapor, pokroviteljstvo nad njim pa je prevzel delovni kolektiv trgovskega podjetja Živila Kranj. - rf Ljudje Nadležni severni sosed Pred meseci, na sestanku v Punti del Este, kjer so se poleg predsednika ZDA Johnso-na zbrali številni šefi lalin-skoameriških držav, je bil poleg ostalega sprejet še en, za zeleno celino morda življenjsko važen sklep o ustanovitvi skupnega trga za vso Latinsko Ameriko. Načrt naj bi uresničili v petnajstih letih, začenši z letom 1970. Ta, navidez precej nealar-mantna odločitev, ki je v svetu naletela na večji ali manjši odmev, pa morda pomeni prelomnico v prizadevanjih za hitrejši gospodarski, socialni in kulturni napredek Latinske Amerike. Vedeti je treba, da zeleno celino povsem upravičeno prištevamo med dežele v razvoju, ali bolje, med zaostale agrarne predele. Dasi ZDA to zanikajo, je le res, da je Latinska Amerika neizčrpen vir surovin in hkrati trg za velik del presežkov orjaškega industrijskega potenciala se- verne sosede. To se jasno kaže, če si ogledamo strukturo zunanje trgovine dežel Latinske Amerike. Le-te v glavnem izvažajo surovine, polizdelke, sadje, les. uvažajo pa stroje in druge končne proizvode težke industrije, ki so danes nujni za napredek neke dežele. Vedeti pa je treba, da cene surovin neprestano padajo, cene iz-de!kov težke industrije pa rastejo. Namesto da bi delež Latinske Amerike v svetovni trgovini rasici, pa je zadnja leta celo padel — od 8,7 odstotka na 6,5 odstotka. Drugo neurejeno in silno pereče vprašanje je vloga tujih investicij, zlasti ameriškega kapitala, v deželah Latinske Amerike. Praktično ni pomembnejše gospodarske veje, ki je ne bi kontrolirali Američani. V rokah ameriških družb je venezuelski petrolej, močna mehiška živilska industrija, dokaj razvita avtomobilska industrija Brazilije itd. Številne plantaže kave, bombaža, čaja in banan po vsej zeleni celini pa so praktično last orjaške ameriške družbe UNITED FRUIT COMPANY. Vsa našteta dejstva pričajo, da je prav res že skrajni čas, da prizadete dežele nekaj ukrenejo. Sklep, sprejet v Punti del Este, so ekonomisti dežel Latinske Amerike precizirali na sestanku strokovnjakov za gospodarstvo v Mehiki poleti letos. Za uresničitev načrta o skupnem trgu ni več nikakih političnih zadržkov, manjkajo le še sredstva. Čeprav si strokovnjaki v mnogočem niso bili enakega mnenja, pa je bila soglasno sprejeta odločitev, da je treba ZDA odločno odriniti od sodelovanja v skupnem trgu. To pa seveda pomeni odklonitev kakršnekoli denarne pomoči, ki je nujna za uresničitev postavljenega cilja. Vprašanje, kje dobiti sredstva, tako še vedno ostaja odprto. In kakšne so možnosti zelene celine, da načrt o skupnem trgu uspe? Prvi koraki h gospodarski integraciji so bili v resnici storjeni že leta 19f>0. Tedaj so ustanovili prvo integracijsko organizacijo ALALC (združenje za svobodno trgovino Latinske Amerike). Z Venezuelo, ki se Epilog dogodka, ki je lani razburil Tržič Kdo je kršitelj zakonov? Okrožno kot pritožbeno sodišče v Kranju je še poostrilo sodbo občinskega sodišča — Djuro Mesarek bo moral za tri mesece v zapor — Ostali obdolženci obsojeni na pogojne kazni oziroma na denarno kazen 11. novembra lani je Djuro Mesarek z osebnim avtomobilom pripeljal s preveliko hitrostjo v Tržič. Ker so bili Mesarek in njegova družba precej glasni, je komandir tržiške milice Stane Gaber posredoval in zahteval od Mesareka vozniško dovoljenje z utemeljitvijo, da je vozil prehitro, torej več kot 30 km na uro, kolikor je skozi Tržič predpisana omejitev. Namesto karikature Fotografiramo v Kranju, ob avtobusni postaji, v ponedeljek, 4. septembra. Tema: Prešernovo gledališče pred novo sezono — Foto F. Perdan Ker Mesarek ni hotel prostovoljno izročiti vozniškega dovoljenja in ker je komandir zasumil, da je tudi vinjen, je zahteval da gre z njim na postajo milice na preizkušnjo z alkoskopom. Mesarek se je temu uprl ter izrekel nekaj hudih žaljivk, pri tem pa mu je pomagala tudi njegova žena in ostala družba. Ker komandir Gaber Mesareka ni mogel na lep način odpeljati, je moral uporabiti silo. Na pomoč sta prišla še dva miličnika tako, da so Mesareka enostavno odnesli na postajo milice. Mesarekova družba je pri tem ovirala miličnike in jih še naprej žalila. Ob tem dogodku so se v Tržiču pojavila različna mnenja. Nekateri so trdili, da so miličniki postopali z Me-sarekom izredno grobo, drugi spet, da to ni res. Obtoženci so v celo zadevo vpletli še osnovno organizacijo ZK tovarne Peko, kjer so zaposleni. Skratka, poskušali so prikazati dejanje miličnikov kot nehumano in nezakonito. Razprava na občinskem sodišču v Kranju, ki je bila 19. aprila letos, pa je pokazala, da je bil postopek komandirja milice Gabra pravilen in v skladu s predpisi. Obtoženi Mesarek bi mu v vsakem primeru moral izročiti vozniško dovoljenje, prav ta- ko pa bi tudi moral iti na preizkušnjo z alkoskopom, saj je kasnejša preiskava krvi pokazala, da je imel v krvi 1,22 reduktivnih snovi. Iz vsega zbranega in dokaznega gradiva je sodišče zaključilo, da storilci niso bili izzvani z nezakonitim ali surovim ravnanjem uradne osebe. Način, kako so spravili obdolženca Mesareka na postajo milice, res ni bil takšen, kot je to običajno, vendar so na to vplivali drugi vzroki, kot pa so jih skušali prikazati obdolženci. Miličniki pač svoje namere niso mogli opraviti na drug način, kot da so obdolženega Mesareka nesli. Ker se jim je pa ta skušal iztrgati in ker sta jih pri tem ovirali še Marta je pridružila letos, zajema vsega 11 latinskoameriških držav. Druga podobna organizacija ODEC združuje sred« njeameriške državice Guate-malo, Honduras, Salvadori Kostarico in Nikaraguo. N« osnovi izkušenj v delovanja teh dveh organizacij bodo gradili naprej. Razen lega ekonomisti Latinske AmerU ke marljivo preučujejo delo* vanje in organizacijo EGS, Seveda je treba upoštevati razliko med razmerami, ki so bile ob ustanovitvi EGS v Evropi in razmerami, kakršne so dandanes v Latinski Ameriki. Zahodnoevropska države so bile tedaj že visoko razvite industrijske dežele* medtem ko je Latinska Amerika zaostalo agrarno področje. Problemi združitve bodo zato tod nedvomno mnogo večji, dežele zelene celina jih bodo lahko rešile samo ob vsestranski podpori in razumevanju ostalega sveta. Po Tanjugu: I. G. in dogodki Mesarek in Helena Starič, je Mesarek res nekajkrat padel na pločnik. Vendar pa so izjave prič. ki izpovedujejo, da so miličniki obdolženega Mesareka vlekli po pločniku, pretirane, saj nobena izmed prič ni znala točno opisati, kako so ga vlekli. Zato je občinsko sodišče na glavni obravnavi dne 19. aprila letos obsodilo Djura Mesareka na 5 mesecev zapora ter Marto Mesarek in Heleno Starič na 3 mesece zapora, pogojno za dobo dveh let, Marjana Sajovica pa na 120 novih dinarjev kazni. Na to razsodbo občinskega sodišča pa je proti odmerjeni kazni za Djura Mesareka vložil pritožbo občinski javni tožilec' Okrožno sodišče je pritožbi ugodijo in poostrilo kazen občinskega sodišča tako, da je Djuru Mesareku spremenilo pogojno kazen petih mesecev v zaporno kazen 3 mesece.' Razen tega pa je Mesareka kaznoval še sodnik za prekrške, in sicer zaradi prehitro vožnje in vinjenosti, na denarno kazen 300 novih dinarjev ter odvzem vozniškega dovoljenja za šest mesecev. S. Zupan Pred registracijo mopedov predpisov. V Kranju bodo začeli z registracijo predvidoma 15. septembra. Doslej je v kranjski občini prijavilo mopede okoli 2000 lastnikov, vendar bo šele registracija pokazala, koliko jih je. Da bo šlo delo hitreje od rok in da mopedisti ne bodo imeli preveč težav, bodo registracijo opravljali po krajevnih uradih. — sz V skladu z odlokom, da morajo biti do konca letošnjega leta pri nas registrirani vsi mopedi, so tudi na Gorenjskem začeli s pripravami, ponekod pa so z registracijo že celo začeli. Tako na Jesenicah od 4. septembra naprej na podlagi zdravniškega spričevala in dveh slik že izdajajo vozniška dovoljenja namesto dosedanjih potrdil o znanju prometnih BOGOMIL DEBELJAK C/7/? KESffs/EDV UE V NEGOTOVOSTI gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • kraji in ljudje 0 gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje © gorenj Stare hiše na Brniku V Odmevih izpod Kr-vavca, glasilu učencev osnovne šole Cerklje, so letos v majski številki, posvečeni spoznavanju domačega kraja, posvet j] j precej prostora tudi opisom starih hiš. Tokrat povzemam« nekaj podatkov o najstarejših hišah na Zg. in Sp. Brniku. Marinka Mušič piše da je na Sp. Brniku najstarejša Udamova hiša. p0 starih knjigah domnevajo, cja je iz 15. stoletja. Stari ljudje pravijo, da je prišel ktei hiši prvi nekdo z l!it\a pch, ki naj bi ji pomagal zadušiti revolucionarno hotenje delavstva in vojske v zaledju, v. primeru neuspeha pa zvaliti krivdo na boljševike in jih obtožiti, da so prav boljševiki krivi za razkroj armade o ogorčenju, ki je vzvalovilo delavstvo in vojaštvo v Peterburgu, čim je zvedelo za začeto ofenzivo na fronti in o še večjem ogorčenju, ki ga je povzročil takojšnji polom te, za vojsko na fronti samomorilske ofenzive, in ki je prerasla v oboroženo demonstracijo vojaštva in peterburškega delavstva o stotiseeih demonstrantov, ki so se ta dan napotili pred sedež peterburškega sovjeta in pred sedež vseruskega izvršnega komiteja z zahtevami, naj prevzamejo oblast sovjeti, pretrgajo sleherno zvezo z imperialističnim meščanstvom in se zavzamejo za stvarno in dejansko politiko miru o stotisočih demonstrantov, proti katerim je v strahu za svojo oblast vlada poslala svoje zanesljive junkerske in oficirske oddelke o krvi delavcev in vojakov, ki je preplavila petrograjske ulice v času poletnih belih noči o prihodu za revolucijske misli najbolj gluhih enot, ki so jih pripeljali v Petrograd s fronte o vojaških enotah, ki so s pravo vojaško topoglavostjo izpolnjevale ukaze in s streli iz pušk in strojnic očistile sleherno sumljivo skupino s petrograjskih ulic o strahu, ki se je polastil stražarjev, ko je prišla neka patrulja po študenta prav na dan, ko je začasna vlada izdala ukaz za aretacijo Lenina in ker ga ni našla, razpisala na njegovo glavo visoko nagrado o študentu, ki ga je kozaška vojaška patrulja odpeljala, nato pa ga uklenjenega in v spremstvu kozaškega oddelka pripeljala nazaj o stražarskem oddelku, ki se je moral postrojiti in gledati, kako so kozaki postavili študenta k zidu in ga ustrelili o stražarjih in drugih vojaških oddelkih, sumljivih, da so sodelovali v demonstracijah in ki so jih potem poslali na fronto o zahtevi meščanskih strank, naj policija zapre vse boljševike*' ti pa, kakor da so izginili, vendar so še delovali o meščanskih časopisih, edinih, ki so jih po krvavih julijskih dogodkih dobili ujetniki v roke in ki so zahtevali najstrožje ukrepe in kazni za državljane, pripadnike boljševiške stranke in njihove podpornike in somišljenike in ki so tiste dni poročali, da so zvedeli* da se boljševiki pripravljajo na svoj kongres v samem Peterburgu in v zvezi s tem kongresom svetovali vladi in vzpodbujali policijo* da je ta kongres edinstvena priložnost, da policija zajame vse po-, membne boljševiške voditelje in med njimi najbolj nevarnega, izginulega Vladimirja Iljiča Uljanova, proslulega Lenina, in tako ob-y glavi enkrat za vselej izdajalsko in domovini najbolj sovražno boljševiško stranko »Pa so jih prijeli?« vpraša desetnik. »Ne, niso. Niso odkrili kraja, kjer so se boljševiki zbrali h kongresu.« »A kje so se zbrali?« »Kako bi vedel?« Ne, tega tudi Jakob ne ve. Kako naj bi vedel, da so boljševiki lani avgusta zasedali in imeli prve seje kongresa nekje v Vibor-škem okraju, zaključne seje pa v neki šoli blizu Narvskih vrat. Tudi tega ne ve, da je bil voditelj ruskih boljševikov takrat v Razlivu na podstrešju lesene barake nekega delavca. Nekoč bo o tem vedel ves revolucionarni delavski svet. Toda zdaj je to za Jakoba še vedno skrivnost in zato ne more zadostiti radovednosti svojih poslušalcev. Ve samo to, da preganjanje ni zatrlo boljševiške misli, »Nasprotno! Preprosti ljudje so se vedno bolj ogrevali za boljševike in njihova stremljenja. Preganjajo jih, ker bi radi končali vojno in vzeli gospodi oblast. Preganjajo jih, ker hočejo to, kar bi tudi mi radi, so govorili. In govorili so: na fronti postavljajo naše sinove za vsako, še tako majhno nezadovoljstvo pred vojaška sodišča in jih streljajo .. .« »Tudi pri nas ni drugače,« pravi desetnik in se zopet zgrozi ob misli, da taka kazen morda čaka tudi tega človeka, ki toliko ve in ki jim pripoveduje stvari, o katerih bi bilo vredno razmišljali in jih uresničiti tudi tu. A to je nemogoče! Tudi v Rusiji bodo boljševike zatrli, razmišlja, saj imajo zadnje čase proti sebi ne samo svojih nasprotnikov, marveč vojske z vsega sveta, vojske centralnih in antantnih sil, obojnih, ki se proti boljševikom tolčejo složno, kakor da bi sklenile zavezništvo, čeprav se še vedno uničujejo med seboj na francoski, italijanski in solunski fronti. CLAS * 6. STRAN GLAS * 7. SSRAN GLAS * 8. STRAN »To je bil najlepši slovenski fant« (4) S tem zapisom nameravamo zazdaj zaključiti kramljanje o kamniškem rojaku pesniku Antonu Medvedu. — Kajti že nas kliče druga snov (npr. »vitez Mootiand, Prešernov prijatelj«, »Prešeren v Lozar-jevi gostilni« in druge). A je le treba prej uporabiti priložnost za kratko opravičilo in pojasnilo nekaterim bralcem glede tiskovnih napak, predvsem onih bistvenih, ki se tu pa tam vtihotapijo sicer kljub pazljivosti korektorja dobronamernemu stavcu v naše zapise. Tako se je v pripoved o pesniku Vo-janovu, generalu Rudolfu Maistru, vrinila napačna oblika »Meister«, četudi le enkrat v tekstu. — Pravilna letnica selitve Julijinega soproga Scheuchenstuela v Gradec je 1867, ne 1865. — Zapisano bi moralo biti »li-citanta« ne »lecitanta«. — In da je šel Petruška po »božji Ion«, a ne »bo božji Ion«. Vsem onim, ki radi iščejo napak« in se jih morda kar nekako vesele, moram pojasniti, hudomušno nagajivost tiskarskega škrata: ■ korektor popravi neko napako v vrstici, ki jo je treba na novo uliti — in glej nagajivca: napravil je v isti vrstici novo, drugo napako. Hilrica, ki gospodari pri tiskanju časnika, seveda, ne dopušča še ene korekture. Cas hiti! Naj velja to pojasnilo tudi onim prijaznim bralcem, ki love napake in napakice, vsebine pa ne bero dosti. Da je res tako, priča odgovor znanca, ki je hotel prebrati celotno pisanje »Po Prešernovih stopinjah«. Ko mi je izrezke po nekaj tednih vrnil, ni vedel nič drugega pripomniti, kot da se mu zdi, da je v tekstu vejic preveč... Za vsebino ni vedel, seveda, saj je le vejice brumno iskal, če jih je preveč ali premalo ... PESNIKOVI MECENI V Medvedovi rojstni hiši je bila doma bridka revščina. Izmed enajstih otrok je umrla žena zapustila vdovcu kar devet sirot. Anton Medved je izgubil mater, ko je bil šele v drugi šoli. Potem Se je oče, zagrenjen rokodelec — sodar, ubijal z malimi otroki in z vsakovrstnim pomanjkanjem. Bogoslovje je Medved končal 1.1892. Do tu je še nekako šlo, saj je preživljal vsa Študijska leta v dijaških domovih in v semenišču, kjer •stroški za vzdrževanje le niso v toliki meri bremenili očeta. Kot novomašnik pa se je Medjved znašel, resda s končanimi študijami, brez slehernega imetja. Zdaj so mu priskočili z darežljivo roko v pomoč Močnikovi, lekar-narjevi iz Kamnika. Kupili so mu vso potrebno opravo in opremo. Pa tudi stroške, ki se navadno nabero v toliki meri okrog nove maše, so pokrili ti vrli meceni. Anton Medved je bil Moč-nikovim zato vse življenje hvaležen in vdan. Oni dan sem obiskal hčerko starega lekarnarja Minko Močniko-vo. Pokazala mi je nekatera Medvedova lastnoročna po svetila in tudi nekaj sporočil o pesniku mi je povedala. — Njeni materi je 21. septembra 1892 napisal na vizitko: »Zdravi ostanite, mi-ljena gospa, duše plemenite, rahlega srca. Cesto bode iz tujine nosil k vam me lep spomin.« Minka Močnikova in Medvedova teta Terezija Karol-nikova sta šli dne 12. marca 1910 po pesnikovo truplo na Turjak in poskrbeli za njegov prevoz v Kamnik. Tudi spremljali sta ga vso dolgo pot na vozeh ... V duhovski poklic je vodil Medveda predvsem spomin na mater. Menil pa je bržčas tudi, da bo kot duhovnik literarno še najlaže deloval. Naj povem še obrobno zanimivost: v letih 1888 in 1889 je bil član Medvedovega literarnega krožka v ljubljanskem bogoslovju tudi naš, nedavni umrli 94 let stari soobčan dr. Alfonz Levičnik. OGENJ IN VODA Naše sporočilo o resnično doživeti romanci med Antonom Medvedom in Katico Koselj, p. d. Grosovo iz Žirovnice, lahko danes dopolnimo še s citatom iz pesmi, ki smo jo našli v drugem zvezku Medvedovih »Poezij« iz 1. 1909. Tamkaj je natisnjena šti-rikitična pesem »Ogenj in voda«. Začne pa se takole: »Kaj hočeš Katinka, da zate storim, predražestna ljubica moja?« Ob koncu pesmi pa mu Katinka kar po gorenjsko odločno odgovori: ». . veš, kaj jaz od tebe želim — nič drugega — hitro me vzemi!« Bil je tako človeški, ta duhovnik ... Očitali so mu zato, da mlačno jemlje svoj poklic. Preživeti je moral tudi ponižanje duhovniške poboljševalnice. A vendar je ostal do konca dni iskren vernik, četudi je moral preživljati vse dneve in noči v kesu in pokorah. Vsekakor pa je bil Medved pri ljudeh dosti bolj priljubljen kot pri svojih stanovskih tovariših... Prijatelju - pisatelju Finžgarju je pisal s svoje prve kaplanske službe iz Semiča v Beli Krajini; »Ljudje me imajo radi, ker sem hiter. Moja maša in pridiga trajata ob nedeljah le tričetrt ure. — V eni uri jih spovem dvajset. — Hodim kakor jelen na podružnice v hribih.« Tak je bil Anton Medved resda le v prvih letih službovanja. Potem pa ga je zajel črn obup; spoznal je, da ga zaradi njegove napredne miselnosti in. vedrih pogledov na življenje, hote zapostavljajo. Hotel je iti v Rim, da bi nadaljeval filozofske in umetnostne študije — a so poslali namesto njega drugega bogoslovca (Mihaela Opeko), potem so ga kot večnega kaplana pošiljali s fare na faro in Anton Med- TRPI BREZ MIRU! Pri pesniku Antonu Medvedu je več kot očiten vpliv dednosti na njegov mehki, popustljivi in celo k obupu nagnjeai značaj. Kar poslu-šajmo: »Pa saj ti, Katinka, umreti ne smeš! In jaz bi po smrti naredil — saj veš, kaj reveži delajo nori.« Drugič je v pesmi vzkliknil: »O, grob, edino varno ti zavetje.« V puščobnosti na Konjšči-ci nad Zagorjem, kamor so ga poslali 1. 1900 za kaplana, se je Medveda polotila vprav prešernovska vdanost v nemilo usodo. Pisal je prijatelju: »Tu sem zadovoljen, v kolikor sploh morem biti na tem svetu in v tem stanu. Kako češ biti poet pa ti je pretežko nositi v prsih pekel al' nebo. Stanu se svo- Pisalna miza pesnika Antona Medveda (last kamniškega muzeja) ved se je v samotah vdajal pijači. Iskal je utehe in pil. . . Sam pravi: «... in jaz sem v blatu kdaj obtičal, potem pa so pljuvali name, fej in fuj.« Zaradi teh stvari, ki jim je čuteči poet zapadel in zaradi njegovega presvobod-nega gledanja na erotična vprašanja — ni bilo vse doslej nikoli prav zaželeno, kaj več pisati o Medvedovem življenju in o vzrokih njegove prerane smrti. Saj je bil s 30 leti že prava človeška razvalina, ves bolan na prebavilih In živcih. jega spomni, trpi brez miru!« Zvel pa je Medved le za poezijo. Včasih je bil kar preveč verzifikatorsko delaven, od tod tolika kvantiteta, dostikrat na račun kvalitete. Sam je rekel: »Za poezijo živim in umrjem!« Poslušal je le svoje srce, nenehno se je zavedal, da je pesništvo njegov pravi poklic. Ni pa se Anton Medved nikoli zavil v kako pasivno žalovanje, kot nekaj let pred njim preganjani Simon Gregorčič. Medvedova natura je bila gorenjska, bolj bojevita. Do . zadnjega diha je pel protestne pesmi: Dolgo ste me rešetali. če gorim za vaš poklic. No, naposled ste spoznali, da nikakor ne gremo vštric. In tako je še večkrat poudarjal posebnost svoje življenjske poti: O meni se je motil svet in se morda še danes moti. A jaz sem hodil vrsto let in hodim še po svoji poti. Sicer je Medvedova pesem dandanašnji že nekako izzvenela, vendar bi se utegnilo najti v vsaj obširni beri za rahločuten izbor dovolj biserov trajne vrednosti. Četudi je res forma Medvedovih pesmi dostikrat izumetničena in okorna, je njih bistvo marsikdaj polno resničnega pesniškega občutja. Zanimivo je, da Medveda pri Aškercu (ki ga je imel za svojega vzornika) ni pritegovala zgodovinska in orientalska pesem, pač pa le ona s socialno tematiko. Tekom let, polnih krivic in razočaranj, vsekakor pa tudi že v rani mladosti, se je Medvedu izostril pogled v pomanjkljivosti družbene ureditve, v kateri je živel. Kot Prešeren je tudi Medved črpal navdih za svojo pesem v hudi in neenaki borbi z življenjsko vsakdanjostjo. Tudi Medvedu je dajal boj z življenjem ono silo, ki mu je plodila pesniško tvornost. In kakor s ponosom pravimo, da je bil Prešeren pesnik in mislec, taisto smemo reči tudi za nesrečnega poeta Antona Medveda. Izpiti j« moral tudi on kupo gorja i*1 pelina do dna ... Lepo pa se je Medved poklonil velikemu Prešernfl prav v prvih dneh svojega prihoda na Breznico: »Slovenec« je 9. septembra -1905 priobčil celostransko Medvedovo pesem »Pred sporni nikom Prešernovim«. Priložnostna pesnitev (* Prešernovo sliko v sredini) obsega kar štirinajst šest-vrstičnih kitic. Navedem naj le sklepni vrstici: Glas tvojih pesmii, tožni tvoj obraz časti naj pozni vnuk, Nepozabljivi!« Iz teh bežnih paberkov o Antonu Medvedu seveda ne moremo strniti kake veljavne literarne sodbe — skušali smo le skicirati njegovo ljubeznivo človeško podobo. Črtomir Zoreč Po Prešernovih stopinjah Neznanec vlomil v kranjsko gimnazijo V noči od petka na soboto Je neznanec vlomil v kranjsko gimnazijo. V poslopje je prišel skozi dvoriščna vrata, potem pa Je v notranjosti razbil več vrat. Iz pisarniških prostorov je odnesel 122.000 starih dinarjev. — sz Prevrnil se je pri odcepu na radovljiško bencinsko črpalko se je v soboto ob 15.25 prevrnil z osebnim avtomobilom nemški državljan Herold Mizpa-cher. Voznik je vozil z Jesenic proti Kranju s precejšnjo hitrostjo. Pri prehitevanju ga je zaneslo v levo, nato pa je zavil nazaj v desno, toda pri ponovnem zavijanju v levo se je vozilo prevrnilo na desno bočno stran. Voznik ni bil ranjen na avtomobilu pa je škode za 500.000 starih dinarjev. — sz Laže ranjeni voznik pobegnil V nedeljo ob 6.30 se je na gozdni cesti Zali log — Potok pripetila huda prometna nesreča vozniku osebnega avtomobila L J 592-43 Alojzu jBergantu iz Preske 8 pri jvledvodah. Po izjavi prič je Bergant volil vinjen od vasi potok proti Zalemu logu. Približno en kilometer iz vasi pa je zavozil s ceste in se prevrnil 36 metrov po bregu. Voznik je bil laže ranjen, vendar je po nesreči pobegnil in so ga dobili na njegovem domu. Na avtomobilu je škode za 800.000 starih dinarjev. — sz Nepričakovano skočila na cesto V ponedeljek ob 14. uri je v Kranju na škofjeloški cesti nenadoma skočila na cesto Esma Kajtezovič iz Kranja. Ker je prav tedaj pripeljal po cesti mopedist Konrad Pižorn iz Preddvora, jo je zbil in tudi sam padel po cesti. Pri nesreči sta bila oba laže ranjena. — sz Trčil v električni drog Na cesti Kamna gorica — Kropa se je v soboto ob 16.15 laže ranil voznik osebnega avtomobila KR 113-47 Štefan Dominik iz Krope. Dominik je pri srečavanju s tovornim avtomobilom močno zavrl, pri tem pa ga je zaneslo s ceste na travnik. Po približno 12 metrih vožnje je trčil v električni drog. Pri nesreči se je Dominik laže ranil, na avtomobilu pa je škode za 500.000 starih dinarjev. • sz Strela udarila v stanovanjsko hišo V četrtek ob 16.30 je udarila strela v stanovanjsko hišo Ivana Gaserja iz Brda št. 4 nad Škofjo Loko. Hiša in hlev, ki je bil v neposredni bližini, sta pogorela do tal. Nastalo škodo cenijo na 1,500.000 starih dinarjev. - sz Najdeni predmeti Na postaji milice v Kranju lastniki lahko dobijo naslednje najdene predmete: moško kolo, modre barve, REKORD, št. 963737; moško kolo, črne barve, ROG, št. 17307; žensko kolo, zelene barve, št. 2286001, otroško kolo, modre barve, PIONIR, neznane številke; moško kolo, sive barve, ROG, št. 249337, žensko kolo, rjave brons barve, št. 519178. ROG; moško kolo. pleskarsko pleskan, neznane številke in znamke. 30-letna Milena Štros iz Stare Fužine je v planini rodila deklico Gorska reševalna služba v Bohinju je imela ob koncu lanskega leta kaj žalostno bilanco. Reševalci so prinesli v dolino štiri mrtve planince, ki so se ponesrečili v planinah, med njimi tudi njihovega tajnika. Letos pa so začeli svoje delo drugače. S planin so prinesli porodnico in novorojenčka. Poglejmo, kaj se je dogajalo letošnjega 31. avgusta na planini Laz nad Staro Fužino, kjer imajo kmetje iz Stare Fužine na paši živino. Pri živini so bile le tri ali štiri majerice in sirar Jože Šest iz Stare Fužine. Med majericami je bila tudi 30-letna Milena štros iz Stare Fužine, ki je bila noseča, vendar poroda tako kmalu še ni pričakovala. Omenjenega dne, je v jutranjih urah začutila, da se bo treba odpraviti v dolino, kajti visoko v planinah, daleč od ljudi, ki bi ji lahko nudili pomoč, ne sme roditi. Sila je bila vedno hujša in zaradi tega se ni mogla odločiti za naporno, tri ure dolgo peš hojo v Staro Fužino. Iskati je bilo treba pomoč. Jože šest je takoj odšel v dolino in krog 10. ure je že zazvonil telefon na postaji milice v Bohinjski Bistrici. Kmalu je bilo pripravljenih pet članov GRS s potrebno opremo. Reševalcem se je pridružila še babica Breda 2vab. Kljub slabemu vremenu so odšli na pot, saj so vedeli, da gre za dvoje človeških življenj. Po naporni hoji po ozkih stezah in poteh so končno prišli do cilja, do pastirske staje na planini Laz, vendar .nekoliko ipropoz.no. Porodnica je ob 9.30 rodila Kako je z potnih Ker številni občani ne vedo, kako je z veljavnostjo potnih listov in pogosto iščejo informacije na oddelku za notranje zadeve, smo prosili načelnika oddelka za notranje zadeve skupščine občine Kranj Ivana Brišarja, da nam da nekaj pojasnil. Zakon o potnih listih jugoslovanskih državljanov iz veljavnostjo listov? Zahvala Ob prebridki izgubi naše dobre žene in matere Antonije Vitez se iskreno zahvaljujemo dr. Petriču, zdravnikom in zdravstvenemu osebju zdravilišča Golnik, ki so pokojnici lajšali trpljenje ter g. Blaju, sorodnikom in znancem za izraze sožalja, poklonjeno cvetje in tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Jakob, hči Magda z družino, sin Nino leta 1965 je bil letos spremenjen. Potni listi za začasno prebivanje v tujini se od 15. 5. 1967 dalje izdajajo z veljavnostjo dveh let in se po preteku veljavnost podaljšuje. Naš vizum za potovanje v dežele, s katerimi je vizum ukinjen, je odpravljen. Potni lasti, ki so bili izdani pred 15. 5. 1967 in imajo naš vizum, pa veljajo: — dokler ne poteče veljavnost vizuma, če je ta izdan za neomejeno število potovanj (večkratno); — dokler vizum ni izkoriščen, če je ta izdan za določeno število potovanj in veljavnost vizuma še ni pretekla; Po preteku veljavnosti vizuma v teh potnih listih je treba pred potovanjem pravočasno, z vlogo, na enakem obrazcu, kot je za nov potni list, prositi za potrditev veljavnosti polnega lista. Veljavnost potnega lista se potrdi za dobo dveh let in se po preteku podaljšuje. zdravo deklico, za katero reševalci upravičeno predlagajo, naj ji da ime Gorjana ali Planika. Požrtvovalna babica je nato uredila še ostalo, kar je bilo potrebno za prenos porodnice in otroka v dolino. Reševalci so se kljub velikim naporom veseli vrnili v dolino. Zanimivo je, da je bila tudi sestra porodnice, Anica, por. Kavčič iz Stare Fužine, rojena v planinski staji na planini Vogar nad Bohinjskim jezerom, ravno ob' času paše, ko je imela mati opravka z živino. Rodila je sama brez tuje pomoči. Z njo je bil le njen brat, ki je otroka položil v koš in ga odnesel domov, mati pa je sama takoj po porodu odšla dobro uro peš domov v dolino. Mati je umrla med zadnjo vojno pri porodu, ob strokovni pomoči babice! Njun stric, oziroma mamin brat Martin štros, je bil prav tako rojen v planinski staji na planini Vogar. Takrat na tej planini še ni bilo urejenih koč, bile so samo pastirske staje. Kaže, da gorniki še ne bodo izumrli. J. T. Revija narodnih noš V nedeljo je bila v Kam* niku že druga revija slovenskih narodnih noš. Prireditve, ki jo je priredilo turistično društvo iz Kamnika, so se v slovenskih narodnih nošah udeležili tudi predstavniki iz zamejstva. Tako je z okolice Trsta prišlo kar 24 narodnih noš. Sicer pa je v sprevodu sodelovalo okrog 400 noš z Gorenjske, iz Bele krajine in iz zamejstva; Sprevod pa si je ogledalo več kot deset tisoč obiskovalcev. Nagrada za Žablje Komisija za turizem pri krajevni skupnosti Trstenik je te dni zaključila z letošnjim tekmovanjem med vasmi svojega območja v tem, katera vas bo bolje uredila in olepšala vas, parke, balkone, vrtove in podobno. Posebna komisija, ki je spremljala olepševalna dela, je ob zaključku ugotovila, da so bili najbolj prizadevni vaščani vasi žablje in so zato prejeli tudi prvo nagrado — denar za cvetlične lončke, posode in podobno. Drugo mesto so pripisali vasi Čadovlje in tretje Trsteniku. Krajevna skupnost Trstenik je v zadnjih letih izredno veliko naredila pri ureditvi javne razsvetljave, potov in cest, mostov, obrežnih zidov in drugem. —- rč Zahvala Ob nenadni in hudi izgubi naše ljubljene žene in mamice Anice Sobočan rojene Balažek se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam v hudih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrazili sožalje, dragi pokojnici darovali cvetje in vence in jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi tov. ing. Sajovic Petru za poslovilne besede ob odprtem grobu, č. duhovščini za tolažilne obrede, pevcem za žalostinke in vsem, ki so v dneh žalosti z nami sočustvovali. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Jože, sin Milan in hčerka Jožica Beltinci, 30. 8. 1967 VISTAL novost za torbice in kovčke STANDARD — KRANJ SREDA — 6. septembra 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.15 Deset let Otro-. škcga zbora RTV Ljubljana — 9.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih'narodov — 10.15 Majhni recitali domačih solistov — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Popevke in plesni zvoki — 12.10 Iz repertoarja Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 12.30 Kmetijski nasveti — Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. url ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. In 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. 12.40 Polke in valčki — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Melodije za dober tek — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Giasbeni intermezzo — 15.40 Drobni odlomki iz Mozartove opere Beg iz seraja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Uverture k Suppejevim operetam — 18.45 Naš razgovor — 19.05 Glasbene raz- glednice — 20.00 Lahko noč, otroci ■— 20.10 Velike ure opere — 22.10 Za ljubitelje jazza — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Za lahko noč vam poje Johnny Mathis ČETRTEK — 7. septembra 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Glasbena pravljica — 9.30 Z današnjih baletnih odrov — 10.15 Minute s solisti beograjske Opere — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Iz popularno orkestralne glasbe — 1210 Instrumentalne miniature skladatelja Karola Pahorja — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Baritonist Jože černe poje narodne — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Zbori in orkestri v zabavni glasb; — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Pesmi iz angleških oto- kov — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldanski spored narodnih pesmi in napevov — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Turistična oddaja — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 Melodije s festivalov slovenskih popevk — 20.25 Skupni program JRT — studio Ljubljana — 22.10 Ritmi za nočno uro — 23.05 Nočni mozaik jazza PETEK — 8. septembra 8.05 Operna matineja — 9.00 Pionirski tednik — 9.30 Instrumentalni solisti zabavne glasbe — 10.15 Prekmurske narodne v priredbi Nika Štitofa — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Popevke in plesni zvoki — 12.10 Simfonija za več instrumentov v D-duru — 12.30 Kmetijski nasveti — 14.40 Igrajo pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Vse v ritmu — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Glasbeni intermezzo *— 15.40 Orkester in zbor Henry Man-cini — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Kulturni globus — 19.05 Glasbeni intermezzo — 20.00 Lahko noč. otroci — 20.10 Koncert Učiteljskega zbora p. v. Jožeta Hanca — 20.40 Trije dirigenti, trije orkestri — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Iz sodobne glasbene ustvarjalnosti — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana SREDA — 6. septembra 18.13 Napoved sporeda (RTV Ljubljana) — 18.15 Tisočkrat zakaj, 19.00 Po Jugoslaviji (RTV Beograd) — 19.30 Cik cak, 19.40 TV obzornik (RTV Ljubljana) - 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik-cak (RTV Ljubljana) - 20.40 Biseri glasbene literature (RTV Skopje) — 20.55 Sporami in reportaže (RTV Beograd) — 21.25 Nogometna tekma Avstrija : Madžarska (RTV Zagreb) — 22.55 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri, 18.15 Spored JRT, 19.30 TV pošta (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko noč. otroci (RTV Skopje) — 20.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 17.00 Poročila, 17.05 Dr. joj boli (RTV Zagreb — 17.25 Poljudnoznanstveni film, 17.55 TV novice, 20.30 Propagandna oddaja, 22.55 Včeraj danes, jutri (RTV Zagreb) ČETRTEK — 7. septembra 9.00 Svečana otvoritev za- grebškega veleseima (RTV Zagreb) — 17.05 Poročila, 17.10 Tik tak (RTV Ljubljana) — 17.25 Slike sveta (RTV Beograd) — 17.55 Večni ledeniki, 18.15 Kam, kje in kako v soboto in nedeljo (RTV Ljubljana) — 18.35 Glasba za godalne instrumente (RTV Zagreb) — 19.00 Vandrovec — humoristična oddaja (RTV Beograd) — 19.40 TV obzornik (RTV Ljubljana) - 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) - 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.40 Ko je meč krojil pravico — II-. del igre, 21.15 TV prospekt (RTV Zagreb) — 21.30 Dosežki v medicini, 22.30 Zadaja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri, 18.55 Ko spregovori legenda, 19.35 Spored JRT. 19.40 TV prospekt (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Beograd) — 20.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 17.05 Poročila (RTV SKOPJE) — 17.55 TV novice, 19.40 Propagandna oddaja, 20.30 Propagandna oddaja. 21.15 T V biro (RTV Zagreb) — 21.30 Renesančna glasba (RTV Skopje) — 21.50 Informativna oddaja (RTV Beograd) PETEK — 8. septembra 16.45 Tunis — Mediteranske športne igre (Evrovizija) — 18.45 Vizitka, 19.00 Sporočila. 19.30 Cik cak, 19.40 TV obzornik (RTV Ljubljana) -20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) - 20.30 Cik, cak, 20.40 Tolpa huliganov — film, 22.15 Zadnja poročila, 22.30 Tunis: Mediteranske igre (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.10 Včeraj danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.20 Koncert za nori mladi svet (RTV Beograd) — 19.10 Reportaža ob dnevu mornarjce (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Beograd) — 20.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 15.55 Poročila, 16.00 Vaša križanka (RTV Skopje) — 18.10 TV novice, 21.15 Propagandna oddaja, 22.15 Informativna oddaja (RTV Beograd) Ne hodite v Pariz Kino L. Jesenice RADIO 6. septembra poljski barv. film FARAON, I. DEL 7. septembra amer. film OKAMENELI GOZD 8. septembra jugoslovanski film DEČEK JE ZAVPIL -UMOR Jesenice PLAVŽ 6. septembra ameriški film OKAMENELI GOZD 7. septembra italijanski film PREVARANI SOPROG o. septembra italijanski film PREVARANI SOPROG Dovje-Mojstrana 7. septembra franc. barv, CS film PESEM SVETA Kranjska gora 7. sep'unbra poljski barv CS film FARAOK I DEi 8. septembra franc. barv. CS film PESEM SVETA Škof j a Loka SORA 6. septembra amer. barv. CS film NAVARONSKA TOPOVA ob 17.30 in 20. uri 7. septembra francoski film JOJO ob 20. uri 8. septembra francoski film JOJO ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 7. septembra franc. ital. barv. CS film PREGANJANA LJUBIMKA ob 20. uri 8. septembra franc. ital. barv. CS film PREGANJANA LJUBIMKA ob 17.15 in 20. uri Kranj CENTER 6. septembra jugosl. film DIVERZANTI ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽI Č 6. septembra amer. barv. CS film CIMARRON ob 15.30, franc. barv. CS film DRUGA RESNICA ob 18. in 20. uri VISTAL novost za oblačila in rokavice STANDARD — KRANJ Tkanine s francoskimi ter ostalimi inozemskimi in domačimi vzorci razstavlja na Zagrebškem velesejmu od 7. do 17. 9. 1967 TEKSTILINDUS KRANJ Oglas v Glasu - zanesljiv uspeh Prodam . -. BUTAN-PROPAN plin po 1,30 N din za 1 kg dobite pri trgovskem podjetju KURIVO KRANJ Prodam dobro ohranjena POSTELJNA VLOŽKA (feder-modroc). Kranj — Stražišče, Jekovec, Kocjanova 1 4300 Prodam odlično ohranjen FIAT 600 D. Samo za gotovino. Protič Jerko, St. Rozmana 4, Kranj 4301 Prodam motorno SLAMO-REZNICO, BIKCA, 5 mese-cev starega in suhe BUTARE. Dolinšek, Lenart 3, Cerklje 4302 Ugodno prodam ' MOPED na dve prestavi, prevoženih 12.000 km. Cerklje 85 4303 Prodam KRAVO, 8 mesecev brejo, dobro mlekarico. Zg. Brnik 45 4304 NSU PRIMO 150 ccm zamenjam za MOPED T-12 ali prodam, tudi na ček. Naslov v oglasnem oddelku 4305 V središču Tržiča prodam dvostanovanjsko HIŠO, primerno za obrt ali trgovino. Ponudbe poslati pod »Zaradi bolezni« 4.306 Prodam KRAVO s teletom. Cerklje 112 4307 Prodam otroško POSTELJICO in italijansko otroško DVOKOLO. Kranj, Valjavče-va 13, stanov. 6 4308 Poceni prodam zgodnja JABOLKA in za namakanje. Selo 28, Bled 4309 Prodam iz prve roke FIAT 750, letnik 1963. Kranj, Bri-tof 32 4310 Prodam MOPED na dve prestavi, dobro ohranjen. Koželj Pavla, Kranj-Čirče, Staretova 20 4311 Prodam novo enodelno OKNO, 70 x 110 cm. Sp. Duplje 25 4312 Prodam PISKE JARČKE leghorn — dva meseca stare — dobite vsak dan. Za zakol žive ali očiščene pa od 15. 9. — 22. 9. 67. po zelo ugodni .ceni. Moše 12 pri Smledniku 4313 HISO — pritlično — ob Zbiljskem jezeru prodam, primerno tudi za vikend. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Hribar, Smlednik 44 4314 Prodam PRAŠIČKE po 50 kilogramov težke. Luže 14, Šenčur 4315 j Prodam 90 kg težkega PRAŠIČA. Sp. Brnik 14, Cerklje 4316 Prodam HLADILNIK ignis in ŠTEDILNIK gorenje - vse v dobrem stanju. Pirnaver, Huje 2, Kranj 4317 Ugodno prodam ČELADO za motor in očala. Zlato polje 16, Kranj 4318 Prodam dva PRAŠIČA po 45 kg težka. Brtg ob Savi 4, Kranj 4319 Prodam lepa JABOLKA in j gad je za namakan ie. Breg ob ! Savi 3, Kranj 4320 KADAR VOZIŠ, NE BERI! KADAR BERES, BERI PAVLIHO! Prodam polavtomatieni PRALNI STROJ AEG. Lena 50.000 S din. Naslov v oglasnem oddelku 4321 Prodam TELEVIZOR RR Niš. Ogled vsak dan, Drnovšek, Begunjska 7, Kranj 4327 Prodam NSU, tip 110. Kranj, telefon dopoldan 21- 071 int. 320, popoldan tel. 22- 573 4328 Ostalo Nujno iščem prazno ali opremljeno SOBO pri starejših ljudeh. Pomagam pri gospodinjskem delu ali plačam. Ponudbe pod »Solidna« 4322 Bešter Jože, Poljšica 8 pri Podnartu preklicuje besede, ki jih je izrekel proti Vidic Janezu, Poljšica 9, za neresnične 4214 Oddam v najem VIKEND HIŠICO z vrtom in sadovnjakom ter hruške za vlaganje. Naslov v oglasnem oddelku 4287 Zamenjam NSU PRIMO za I dobro ohranjen MOPED. I Kranj. Mlaka 12 4323 | Družina v Švici išče gospodinjsko POMOČNICO staro nad 17 let. Plača dobra. Ponudbe poslati pod »Švica« 4324 Pridno DEKLE gre pomagat v gospodinjstvo v popoldanskem času. Zna tudi kuhati. Informacije dopoldan. Krznarstvo, Kranj 4325 Iščem DELAVCA za cementne izdelke. Rajgelj, Zasavska c. 39, Kranj 4326 Turistično društvo Cerklje ter Kmetijska zadruga Cerklje, Planinsko gostinsko podjetje Kranj in SAP Ljubljana prirejajo za zaključek pastirovanja 10. septembra 1967 COKLARSKI DAN na Krvavcu Program: za soboto, 9. septembra popoldne: kegljanje za jarca — zabavna bo stvarca zvečer: kurjenje kresov in coklars!:! ples za nedeljo, 10 septembra dopoldne: ocenjevanje mlečnih izdelkov, nadaljevanje kegljanja za jarca popoldne: coklarski va'ček za izbrano turistko — zmagovalko Igra: Trio s Krvavca Prireditev bo ob vsakem vremenu Kmetovalci! Oglejte si delovanje malega traktorja pasquali, ki bo v 10.9.67 pri Kmeti jpkj zadrugi Skofja Loka — ob 9 uri na Trati — ob 14. uri v Poljanah 11. S. 67 — ob 8 uri v Cešnjici 12. 9. G7 pri KZK Kranj — ob 10. uri na kompleksu KZK v Olševku poleg ceste Velesovo—Olševek 13. 9. 67 pri Kmetijski zadrugi Medvode -ob 3.uri v Vizmarjih (Zduše) ob cesti Vižmarje—Kleče — ob 15. uri Zgornje Pimiče (Straža) za za- družnim domom 14. 9. 67 pri Kmetijski zadrugi Tržič — ob 10. uri v Krizah pod vojašnicami. Demonstracije organizira KZK Kranj s sodelovanjem zadrug, informacije pa lahko dobite tudi po telefonu št. 22-143 Kranj. GORENJSKA KREDITNA BANKA KRANJ S PODRUŽNICAMI NA JESENICAH, V RADOVLJICI, ŠKOFJI LOKI IN TRŽIČU sporoča svojim vlagateljem, da so bile pri žrebanju za brezplačno potovanje po Jugoslaviji izžrebane naslednje številke hranilnih vlog: pri osrednji enoti Kranj št. 50111 11341 4681 8953 pri podružnici Jesenice št. 5703 30137 pri podružnici Radovljica št. 20353 5664 pri podružnici Šk Loka št. 4161 pri podružnici Tržič št. 294 Razglas o razgrnitvi urbanističnega programa za območje Bohinja SO Radovljica obvešča, da je od 4/9-1967 dalje v kiosku TD Bohinj v Bob Bistrici javno razgrnjen osnutek urbanističnega programa za območje Bohinja. Program bo razgrnjen do 4/10-1967 z namenom, da bi se ga lahko ogledali v čimvečjem številu. Zato vabi delovne in družbene organizacije ter občane, da razstavljeno dokumentacijo dobro preučijo ter vpišejo v knjigo pripomb svoja mnenja in predloge. SO Radovljica Finalno tekmovanje z mopedi nedelja, 10. septembra 1967, ob 10. uri GLAS Izdaja In tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) - Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. - Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma Iooglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.— N din. Cena posameznih številk 0,40 N din — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki imajo 20 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. SPORT Namizni tenis Pokal Olimpiji in Triglavu Šest ekip na tekmovanju za Pokal Kranja v Kranju Klubski troboj Za tiste tekmovalce, ki niso nastopili na državnem prvenstvu v Osijeku, je kranjski atletski klub Triglav v soboto pripraviL klubski troboj. Tekmovali so člani, starejši in mlajši mladinci ter mladinke, čeprav jim vreme ni bilo naklonjeno, saj je deževalo tudi med tekmovanjem, je bilo kljub Vsemu doseženih nekaj solidnih rezultatov. Franci Hafner, ki je startal prvič po enem mesecu, je na 1000 metrov zabeležil 2:39,6, Stro-jan pa je 100 metrov pretekel v času 11,3. V končnem vrstnem redu je bil med člani najuspešnejši Strojan, med starejšimi mladinci Mam, med mlajšimi mladinci Krumpak in med mladinkami (skupno so tekmovale mladinke in pionirke) Vidovičeva. REZULTATI — člani: 100 m: Strojan 11,3, Kuralt 11,5, Udovč 11,8, višina: Kuralt 170, F. Fister 160. Strojan 155, krogla: Kogovšek 13,48, Strojan 10,93, Fister 10,82; starejši mladinci: 100 m: Marn 11,9, višina: M. Fister 155, Marn 150, krogla: M. Fister 12,18, Marn 8,56; 1000 m: Hafner 2:39,6, Tepina 2:47,0, Hočevar 2:47,5; mlajši mladinci: 100 m: Lombar 12,3, M. Kleč in Sagadin 12,4, višina: Krumpak 165, Šparo-vec 160, F. Faganel 145, krogla: Pristov 12,19, Sudžukovič 11,37, M. Faganel 10,69, 1000 m: Kuhar 2:51,9, šmid 3:10,6; mladinke In pionirke: 60 m: Klemene 8,4, Vidovič 8,7, Žalohar 9,1, višina: Vidovič 130, Klemene 125, Sku-mavc 110, krogla: Vidovič 6,37, Skumavc 6,20, Klemene .5,91. M. K. V Kranju se je v nedeljo, 3. septembra, končal XV. mednarodni namiznoteniški turnir za Pokal Kranja. V moški konkurenci je sodelovalo 6 ekip iz štirih držav. Po pričakovanju je zmagala vrsta Olimpije v postavi Vecko, Klevišar, Kastelic. Nič manjši ni uspeh kranjskega Triglava, ki se je uvrstil na drugo mesto. Ekipa Triglava je dosegla enako število zmag kot poljski moštvi Glivvice in Polonija. Ekipi iz Trsta in Beljaka sta po kvaliteti precej zaostajali za prvo četvorico. V ženski konkurenci je sodelovalo 5 ekip, med njimi tudi ekipa PSV z Dunaja. Zmagal je kranjski Triglav. Dunajčanke, ki so vrsto let zmagovale na tem tekmovanju, so letos nastopile v slabši postavi in zasedle šele četrto mesto. Vrsta Triglava, za katero sta igrali Zerovni-kova in Luinova, je premagala tudi drugouvrščeno Olimpijo, ki je nastopila brez odlične Cirile Pire. Med posamezniki je zmagal član Olimpije Vecko, ki je v finalu porazil Kranjčana Terana. Pri ženskah je brez finalne borbe osvojila prvo mesto Reslerjeva, saj Ljubljančanka Kraigherjeva ni nastopila. Slednja je v enem izmed prejšnjih dvobojev že premagala Kranj-čanko Zerovnikovo. V tekmovanju veteranov je zmagal Kranjčan Žezlina. REZULTATI: moški — Olimpija : Glivvice 5:4, Olim-pija : VSV 5:0, Olimpija : Bor (Trst) 5:1, Glivvice : Polonija 5:1, Glivvice : Bor 5:0, Trigiav : VSV 5:0, Triglav : Polonia 4:5. Triglav : Bor 5:1, Polonia : VSV 5:0, Olimpija : Triglav 5:1, Olimpija : Polonia 5:1, Triglav : Glivvice 5:4, Triglav : VSV 5:0, Polonia : Bor 5:0, Bor : VSV 5:1. Vrstni red: 1. Olimpija 5 (25:7), 2. Triglav 3 (20:13), 3. Glivvice 3 (21:11), itd. ženske — Triglav : PSV 3.T, Triglav : Olimpija 3:1, Triglav : Fužinar 3:0, Olimpija : Mladost (Zgb) 3:1, PSV : Mladost 3:1, Triglav : Mladost 3:2, Olimpija : Fužinar 3:0, Olimpija : PSV 3:2, Fužinar : Mladost 3:2, Fužinar : PSV 3:2, PSV : Mladost 3:1. Vrstni red: 1. Triglav 4 (12:4), 2. Olimpija 2 (8:8), 3. Fužinar 2 (6:10). Po državnem atletskem prvenstvu za posameznike Veselje in razočaranje Končano je še eno državno atletsko prvenstvo, tokrat za člane in članice v konkurenci posameznikov. V Osijeku je nastopilo tudi šest predstavnikov kranjskega Triglava. Dosegli so lepe uspehe, doživeli pa tudi precej razočaranj. Tokrat smo prvič dobili v Kranju državnega prvaka med člani. Polde Milek je opravičil zaupanje trenerja in kluba ter v odsotnosti Todo-sijeviča zanesljivo osvojil najvišji naslov v Jugoslaviji. Z rezultatom 203 cm pa ga je zvezni kapetan uvrstil v ekipo za Mediteranske igre v Tunisu. Tone Kaštivnik je v dese-teroboju osvojil srebrno medaljo. V posameznih disciplinah je dosegel naslednje rezultate: 100 m — 11,7; daljina — 6,13; krogla — 11,33; višina — 170, 400 m — 52,6; 110 m ovire — 16,6; disk — 32,98; palica — 330; kopje — 51,72; 1500 m — 4:38,2. Dušan Prijateljsko nogometno srečanje NK Tržič : rokometaši Tržiča 3:4 (2:1) V okviru priprav na jesenski del prvenstva v gorenjski nogometni ligi so nogometaši Tržiča odigrali prijateljsko tekmo z rokometa- Pred finalno speedway dirko z mopedi V nedeljo odločitev Na tiskovni konferenci, ki jo je v ponedeljek priredilo Avto-moto društvo Kranj, so prisotne seznanili s pripravami na finalno dirko z mopedi, ki bo v nedeljo, 10. septembra ob 10. uri na dirkali-ščni stezi v Stražišču. Namen tiskovne konference pa je bil tudi, da se tovrstno tekmovanje popularizira med širšo javnostjo, saj je ta dirka edinstvena v Jugoslaviji. Doslej so dirkači-mopedisti opravili dve preizkušnji, na katerih je sodelovalo okrog devetdeset vozačev z mopedi VISTAL novost za tapeciranje avtomobilov in pohištva STANDARD — KRANJ serijske proizvodnje, kar je tudi edini pogoj za nastop na dirki. Tekmuje se v ekipni in posamezni konkurenci. Končnega zmagovalca je zelo težko predvideti, saj so razlike med prvimi malenkostne, tako med posamezniki, kakor tudi med klubi. Privlačnost nedeljske, finalne vožnje bo toliko večja zaradi nagrad. Tekmovalec, ki bo iz vseh treh dirk zbral največ točk, bo dobil za nagrado Tomosov moped, podobno nagrado pa bo dobil tudi zmagovalec v klubski konkurenci. Oba mopeda je iz lastnih sredstev kupilo kranjsko Avto-moto društvo. Ogled nedeljske tekme je za šolsko mladino in za člane AMD brezplačen, za ostale pa je vstopnina minimalna, le 100 dinarjev. Zelja organizatorjev dirk je, da bi se v naslednjih letih speedvvav dirke z mopedi razširile na področje vse Slovenije, posebno v tiste kraje, kjer razpolagajo s speedvvav stezami, saj bi iz mladih, nadarjenih dirkačev z mopedi lahko vzgojili bodoči aktiven tekmovalni kader. J. Košnjek ši tržiškega Partizana. Zmagali so rokometaši z rezultatom 4:3 (1:2). Pred okoli 300 gledalci je sodil Koder iz Tržiča. V prvem polčasu so imeli nogometaši rahlo terensko premoč. Tudi rokomotašem se je nekajkrat ponudila ugodna priložnost za zadetek, toda pred golom so bili precej nespretni. V drugem delu igre pa je j prišla do izraza boljša pripravljenost rokometašev. Pri i rezultatu 3:1 za NK Tržič je trener rokometašev Vidovič s tromi lepimi zadetki (eden iz enajstmetrovke) spremenil rezultat v 4:3 za rokometaše. D. Humer Državno prvenstvo invalidov V Beogradu bo od 22. do 24. septembra državno invalidsko prvenstvo v atletiki, namiznem tenisu, kegljanju in plavanju. V slovenski reprezentanci eo tudi predstavniki Gorenjske — Janez Fur-lan, Franc' Prelog, Henrik Jereb, Drago Koder (vsi TVD Partizan Tržič) in Ivo Bevc (Borec Kranj). Največ možnosti za osvojitev državnega naslova imajo Prelog v namiznem tenisu in kegljanju, Jereb v teku na 60 m, Furlan ki Koder pa v kegljanja. — dh Prežel j je bil v troskoku sedmi (13,63 m), pri skoku v višino pa osmi (175 cm). Janez Kleč je na 800 m zasedel v finalu osmo mesto z rezultatom 1:58,3. Drago Zumer je v Osijeku nastopil na 800 m in 400 m; v kvalifikacijskem teku na 800 m je dosegel čas 2:02,1 in se ni uvrstil v finale, na 400 m pa je z rezultatom 51,6 nastopil v polfi-nalu. Edina ženska zastopnica iz Kranja. Lidija Osov-nikar, je na 100 m v predte-ku dosegla 13.0, na 200 m pa v polfinalu 26,1. In še pojasnilo glede razočaranja v kranjskem taboru. Rezultati, čeprav nekateri nekoliko pod pričakovanjem, v takih razmerah, kot so bile v Osijeku, sploh ne pomenijo nobenega neprijetnega presenečenja. Pač pa je presenetilo nemogoče sojenje, ki so ga hudo občutili tudi kranjski tekmovalci. V teku na 400 m je Janez Kleč premagal Celjana Homokija, v polfinale pa so sodniki kljub vsemu uvrstili slednjega. V polfinal-nem teku na 200 m za članice je Lidija Osovnikar v ciljni ravnini prehitela Aničevo in bi tako morala nastopiti v finalu; tudi v startno listo finalnega teka so organizatorji vnesli Osovnikarjevo, na start pa so potem poklicali Aničevo (!)... Prav gotovo drži, da ob takih in podobnih dogodkih naši tekmovalci z odporom odhajajo na prvenstva, kot je bilo sedanje. M. K. Preberite mimogrede prvem kolu jesen-tekm • V skega dela tekmovanja v slovenski košarkanski ligi so vsi trije gorenjski klubi pretrpeli poraz. Kroj iz škofje Loke je v Ljubljani v srečanju z vodečim na lestvici Slovanom izgubil z rezultatom 89:42 (42:23). Gosti so se bivšemu zveznemu ligašu uspešno upirali le na začetku prvega polčasa. Košarkarji Jesenic so v gosteh pri ljubljanski Iliriji izgubili srečanje z rezultatom 53:71 (30:32). V srečanju s košarkarji Maribora v Mariboru so Domžale pretrpele pora* _ 71:57 (30:32). Favoriti, igralci Domžal, so bili boljši v prvem polčasu, zlasti na začetku, vendar so domačini s požrtvovalno igro v drugem delu zasluženo zmagali. t V drugem kolu slovenske rokometne lige za moške je ekipa Tržiča na domačih tleh premagala odlične rokometaše iz Slovenj Gradca. Slednji so bili boljši samo v začetku prvega polčasa, zato rezultat 21:16 (10: 9) v korist domačinov ni presenečenje.