Društveni vestniL Kranjsko. Iz ^Zaveze". Tovariši in tovarišice! Ko srao lansko leto velikira napororn in žrtvarai preosnovali naša lista »Popotnik" in nUčiteljski Tovariš", nas je v to najbolj bodrila zaves*-, da ustrežerao s tera željam ogrorani večini našega učiteljstva in našim šolam. A dejstva nara pričajo, da smo se varali v marsičem. BUčiteljski Tovariš" ima sicer lepo število naročnikov; vendar bi jih imol po našem prepričanju lahko ranogo več. Saj nam je on v sedanjih kritičnih dneh svetovalec in kažipot neprecenljive vrednosti. Povedati pa rnoramo naravnost, da je zlasti mnogo tovarišic, ki imajo ob vsaki priliki kaj rade na jeziku besedo Jednakopravnost", a kadar je isto izzvrševati dejansko, takrat — uraolknejo. In kako je s ,Popo-nikom"? Izdajanje tega priznano izbornega našega lista bo treba ustaviti, ako se razmere v kratkem temeljito ne izboljšajo. Listu smo oskrbeli lepo obliko, dober papir; pridobili vrlih sotrudnikov, izbornih strokovnjaških razprav; višja šolska oblastva ga priporočajo . . . vse nič! Tudi učiteljstva se je, žal, jel lotevati oni zli duh, kakor že mnogih stanov, da se ne vneraa več v toliki meri za resno berilo. In to ni prav. aPopotnik" kot strogo znanstven list ima trajno vrednost za vsacega učitelja in za vsako šolo. Teraeljera rain. razp, z dne 15. dec 1871 št. 2802 doseže lahko vsak učitelj, da se naroči »Popotnika* sleherna Šola. Smelo trdimo, da ako kaka šola doslej po tolikih priporočilih in priznanjih od merodajnih stranij še ni naročena na »Popotnika*. je terau gotovo krivo čez mero brezbrižno učiteljstvo dotične šole. In koliko je tacih šol 1 — — -- Ali je res naša, s tolikira trudora osnovana organizacija tako raalo vredna, da ne raore zagotoviti osiguranega obstoja takerau listu, kakoršen je naš dični nPopotnik"?! Na noge tovariši, tovarišice! Ne dajmo, da bi se narn naši nasprotniki triumfujoč posmehovali — na raz- valinah naše tolikrat povdarjene — zavednosti! St6ri vsak po svoji moči svojo dolžnost, in uspehi ne bodo izostali! Vodstvo »Zeveze avstr.-jug osl ovanskih učiteljskih društev" V Ljubljani, dne 24. sušca 1901. Predsednik: L. Jelenc. Tajnik:Blagajnik: Drag. Česnik.Fr. Luznar. Iz Ljubljane. Društvo v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotarn na Kranjskem" je iraelo zadnji občni zbor v telovadnici II. mestne deške šole. Predsednik Juraj Režek pozdravi v odborovem imenu vse zbrane ter omenja, da je bil lanski zbor nesklepčen, zaradi česar se je moralo zborovanje zaključiti in se ni raogla izvršiti volitev novega odbora. Po § 24. društvenih pravil je raoral tedaj stari odbor še za eno leto dalje prevzeti in voditi društvene posle; danes pa srao glasom tega § 24. sklepčni ob vsakera številu pričujočih članov. Prirastek novih članov je majhen in ne morera si kaj, da bi tudi letos zopet ne ponovil svojega začudenja nad toliko brezbrižnostjo naših tovarišev do svojih rodbin. Kadar pa odrhaje ta in oni tovariš, potera pa tarnajo uboge zapuščene vdove in sirote in nadlegujejo odbor z osebniui in pismenimi prošnjami za podporo, a mi ji pri vsi naši dobri volji ne raoremo pomagati, ker je naša dolžnost skrbeti le za vdove in sirote svojih članov in paziti, da izhajamo s tekočimi dohodki, ker glavnice brez posebno tehtnega vzroka ne smerao nacenjati. Za naše društvo je sicer boljše, ako ima manj članov, toda društvo ni zato tu, da bi si sarno kupičilo glavnico, arapak da se ga učiteljstvo poslužuje sebi in svojirn rodbinara v poraoč. Dalje omenja. da je neizprosna srart letos krepko posezla v vrste naših članov; vzela narn mriogozaslužnega bivšega našega predsednika rail. g. prošta dr. A. Jarca, ki je dolgo vrsto let z vso vnemo in skrbjo vodil naše društvo in ima gotovo obilo zaslug, da stoji društvo na današnjem višku. Poleg njega pa srao izgubili še dolgoletne člane in ljube tovariše nadučitelje: Jeršeta, Kogeja in Poženela. V znak hvaležnosti do svojega bivšega predsednika in v koligijalen spomin umrlim tovarišera se vzdignejo zbrani društveniki raz sedeže ter jira zakličejo: Blag jiin sporain! Konečno se spominja 701etnice presvetlega cesarja, ki ni le mogočen zaščitnik šoli in učiteljstvu, arapak tudi velik in radodaren podpornik in dobrotnik zapuščenim sirotam in vdovam. Zato pozivlja zbrane društvenike, da se tudi v tera trenutku spominjamo tega svojega velikega dobrotnika ter rau zakličemo trikrat: Slava! — čemur vsi navzoči navdušeno pritrdijo. Ko imenuje predsednik overovateljema zapisnika gg. Leopolda Armiča in Luko Jelenca, pozove tajnika, da poda svoje poročilo v društvenem delovanju. Tajnik g. Kcelj poroča: Slavni zbor! — Lanski občni zbor je bil pravilno sklican na 5. vinotoka v telo vadnici II. raestne petrazredne Ijudske deške šole. Ta zbor pa ni bil sklepčen, ker se ga ni udeležilo V* društvemkov; od 117 udov je bilo pri občnern zboru le 27 navzočih. Vsled tega dejstva je glasom § 24. društvenih pravil opravljal društvena opravila v društvenern letu 1899/1900 stari odbor in sicer: Juraj Režek (predsednik), Jakob Dimnik (podpredsednik), Jožef Cepuder (blagajnik), Alojzij Kecelj (tajnik) in odborniki: Jernej Cenčič, vJakob Purlan, Anton Javoršek, Avgust Kleč in Janko Žirovnik. Tudi pregledniki računov so ostali stari, in sicer: Fr. Bahovec, Pr. Crnagoj in Pr. Schiffrer. Došle vloge so se reševale deloma upravnira potom, deloma pa potom sej. Seje so bile: 9. listopada 1899., 12. raal. travna in 12. mal. srpana 1900. K društvu sta pristopila v tern letu Maks Josin, učitelj v Ljubljani in Ivan Šega, učitelj v Dol. Logatcu ; izstopili pa so trije in sicer: Jožef Erker, vpokojeni nadučitelj v Srednji vasi; Matej Kračman, vpokojeni učitelj v Šraariji in Ivan TrŠelič, vpokojeni učitelj v Krški vasi), ker niso zadostili § 5. odstavku b) društvenih pravil, dasi so bili 9. raal. travna 1900 na to opozorjeni s priporoČenimi pismi. Umrli so: 13./2. 1900 bivši večletni, mnogozaslužni društveni predsednik prošt dr. Anton Jarc, 24./2. 1900 Alojzij Jerše, nadučitelj v Trebnjem; 2./3. 1900 Ivan Poženel, nadučitelj na Rakeku in 12./5. 1900 Ivan Kogej, vpokojeni nadučitelj v Idriji. Ti soustanovitelji našega prekoristnega društva naj v rairu počivajo! Bodi jim blag in trajen sporain! Prirastle so torej tri vdove in sicer: gospa Alojzija Jeršetova z eno siroto, gospa Marija Poženelova s trerni sirotami in gospa Marija Kogejeva z eno siroto: urarli pa sta vdovi: gospa Marija Belarjeva (1./3. 1900) in gospa Helena Kovščeva (21./4. 1900) Ker vsied nesklepčuosti lanskega občnega zbora ni raogel biti nihče udnine oprožčen, šteje društvo z da- našnjim dnevom 111 plačujočih udov ter podpira 19 vdov in 27 sirot. (Dalje.) Iz logaškega okraja. Odbor druŠtva učiteljev in šol. prijateljev okraja logaškega je v svojej zadnji odborovi seji na Rakeku sklenil, postaviti rajnemu tovarišu Iv. Poženelu — nadučitelju na Rakeku, nagrobni sporaenik in sicer meseca rožnika ali pa raal. srpana. Dan objavi se še svoječasno. Obenem je isti odbor sklenil, napraviti letošnjo običajno letno zborovanje okraj. učit. društva v Starem trgu. Gas zborovanja se itak še določeno objavi. Isti dan, narareč 3. sušca, sešel se je tudi pri zadnjem občnem zboru deželnega učit. društva za Kranjsko voljeni odsek radi preosnove disciplinarnega zakona. Po temeljitem in vsestranskem razmotrivanju odločil se je odsek, sprejeti oni disciplinarni zakon, katerega je sprejela Bnemška učiteljska zveza" na zadnjem občnem zboru v Avsigu in kateri zakon je objavljen doslovno v letošnji 2. št. »Deutsch-osterreichische Lehrerzeitung". Sklenilo se je dalje, da se priobči cel zakon s slovenskim besedilom v nUcit. Tovarišu" in sicer je prevzel to delo tovariš P. Repič—Unec. Ovrgla se je pa želja pri tej seji, da bi se odsek najprej obrnil do posameznih okraj. učit. društev in sicer iz sledečih vzrokov: 1. ker se ne ve, koliko časa bode živel sedanji parlament in bi torej ona pot predolgo trajala; 2. je državnemu zboru bil že la disciplinarni zakon predložen po držav. poslancu K. Seitzu in 3. ker bo kot državni zakon — ako bo sprejet — obvezen za vse dežele, torej se na posaraezne okraje ne raore toliko ozirati, ker se tudi disciplinarni zakon za uradnike — in ta učiteljski disciplinarni zakon je cisto sličen onerau — tudi ne ozira na posamezne kraje. In slednjič se je sklenilo, naprositi nZavezo", da se obrne do slovenskih in hrvaških poslancev s prošnjo, da bodo podpirali disciplinarni zakon, kadar pride v razpravo, po svojej raoči. — a. Štajersko. Uditeljsko društTo ormoikega okraja je dne 7. sušca t. l. zborovalo Ormožu. Z veseljem je oraeniti mnogobrojno vdeležbo (20), katera je znamenje zavednega učiteljstva našega okraja, da se je treba ožje združiti v teh resnih časih, ko se nara pokazujejo na vseh straneh sovražniki, sicer nekateri še prikriti, a tera nevarnejši. Okleniti se je treba drug drugega in v slogi z drugirai nam prijaznimi stanovi s poštenimi sredstvi izbojevati boj, kateri se nam je napovedal! Treba pa je, da jenja vsak separatizera: vsi za enega, eden za vse . . . Glavna točka vzporeda je bilo podavanje gospoda Rajšpa. Bilo bi odveč naglašati, da je referent svojo nalogo izvrstno rešil, zakaj poznan je predobro kot izvrsten govornik ter strokovnjak na pedagogiškem polju. S prihodnjira zborovanjera se zveže majniški izlet v Vuzmetince pri Miklavžu; dan se bode svoječasno naznanil. Veselilo bi nas, če bi se tedaj po mogočnosti tudi s cenjenimi ljutoraerskimi tovariši in tovarišicarai sešli. St. Lovrenc na BraT. polju. Učiteljsko društvo za ptujski okraj zborovalo je dne 7. sušca. Zborovanja se je vdeležilo 28 udov in 1 gost. Po običajnera pozdravu in nagovoru g. predsednika, ki konštatuje sklepčnost ter otvori zborovanje, se prebere zapisnik zadnjega zborovanja. Ker dopisov ni bilo, se preide takoj k naslednji točki dnevnega reda. G. predsednik omenja, da ima društvo le na papirju mnogo udov, v resnici jih je pa raanj, zakaj nekateri tovariši-udje se raalo brigajo za društvo. Nekaterniki tudi udnine ne plačujejo redno. Po raznih nasvetih se sklene, da se one ude, ki že delj časa dolgujejo udnino, opomni v BUčit. Tovarišu". Udje, katere zadene ta opomin, naj ga smatrajo kot t r e t j e g a. Vsak ud posebej se ne bo opominjal s pismi, zakaj s tem ima društvo zopet nepotrebne stroške. Vsak prizadeti ud naj stori svojo dolžnost, sicer se bo zbrisal iz društva po § 27. društvenih pravil, ki se glasi: »kdor po preteklem društvenem letu na tri- kratno oporainjevanje blagajnikovo ne plača društvenine, izbriše se iz društva". Za tera je predaval g. Wesiak zelo teraeljito in obširno o čebeloreji. Najprej poda g. poročevalec nekaj zgodovinskih, jako zaniraivih odnošajev v zadevi čebeloreje, potern pa naglaša tudi gmotno stran čebeloreje iz lastnih izkušenj. V 13. letih imel je okroglih 1900 K čistega dobička, kar je pač vredno, da se upošteva. Na krasno izdelanej stenski podobi razpravlja nadalje čudovito življenje teh prekoristnih živalic. Le žal, da ni mogel svojega govora dokoncati; obljubi pa, da bode nadaljeval svoj govor na majnikovera izletu ter svoja izvajanja tudi praktično pokazal v svojern čebelnjaku. G. predsednik se mu prav toplo zahvali v imenu društva za tetneljito razpravo. G. Podobnik opomni potern, da nekateri udje krajnega šol. sveta ovirajo redno šolsko obiskovanje, zato prosi g. zastopnika učiteljstva v okr. šol. svetu, naj ta sproži to misel pri prihodnji seji okr. šol. sveta na dnevni red, da se stvar uravna, Isti govornik pravi nadalje, da ima »Slov. šol. Matica" mnogo preraalo udov, ker se nekateri kolegi veliko premalo brigajo za to velekoristno društvo. Goriški gg. učitelji so vsi pristopili temu društvu, naj jih posnemajo tudi naši kolegi. Meseca raal. travna pa društvo ne bo zborovalo, priredi pa raajnikov izlet k sv. Urbanu. Goriško. Učiteljsko društvo za goriški okraj je zborovalo dne 7. sušca. 0 društveni r e organizac ij i je zanimivo poročal nadučitelj gosp. Alojzij Urbančic, kateri je tudi že sestavii priraerna pravila. Reorganizacija po poročevalčevem načrtu je bila soglasno sprejeta in izročena posebnemu odseku, kateri naj jo neraudoraa izvrši s sodelovanjem poročevalca. Po tern načrtu naj bi se ustanovile društvene podružnice na Kanalskera, v Brdih in na Ajdovskem, katere bi zbirale vse učiteljstvo pod svoje okrilje k delovanju za blagor solstva in za ljudsko prosveto k rednim raesečnira zborovanjem. Ta ideja združevanja v raanjših okrožjih je jako lepa, ker je prav lahko izvršljiva. Dobre pol ure do zemljepisnega središča v pojedinih okrožjih se lahko vsakdo potrudi brez po* sebnih stroškov in težav. 0 cvetličarstvu je predaval znani vešoak gosp. nadučitelj Fran Strnad iz Grnic. Želeti je, da bi se to lepo poročilo priobčilo v enera ali drugem listu, da bi se seznanili tudl širši ljudski sloji, osobito naše narodne dame, z vzgojevanjem vrtnih cvetlic, kakor tudi z negovanjera istih v sobah po loncihu Med raznimi predlogi se je živahno debatovalo o najnovejši uredbi učiteljskih plač, posebno o petletninah. Govorilo se je tudi o povišanju pavšalov za kurjatev radi letošnje izredno ostre in dolge zime, ter o s 1 o v e n skih zastavah, katere je zahtevati za vse šole v okraju. Okrajnemu učiteljskemu društvu želirao najlepših vspehov v boju za učiteljske stanovske pravice, za njih gmotno zboljšanje in za povzdigo naše narodne šole, proti kateri se baš v sedanjih časih pojavljajo besni sovražniki. Tesna organizacija je pač najboljša obramba. Torej na organizatorsko delol