Ameriška Domovina

AMCRICAN IN SPIRIT FOR€lGN IN LANGUAG€ ONLY
NO.
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 17, 1953
LETO Lin — VOL. Lm
Stevensonov govor r Chicagu
Stevenson je bil ob svojem nastopu viharno pozdravljen. - Dejal je, da moramo prouoiti vse možnosti za mir in ustalitev sveta.
Naša politika polzi iz poštenih rok predsednika Ei-senhowerja v roke mož, ki so manj zaskrbljeni za naše zavezništvo v inozemstvu kakor za “apizanje” izolacionistov doma, je rekel Adlai Stevenson.
Skrivnostno izginotje diplomatove žene in njenih otrok v Švici
Slovenska pisarna
6116 Glasa A ve., Cleveland, O. Telefoni EX 1-9717
Mohamed Mossadegh, ki je bil premeščen v drugo ječo, grozi zdaj z gladovno stavko

CHICAGO. — Adlai Stevenson, predsedniški kandidat demokratske stranke v zadnjih volitvah, ki je imel tukaj govor, je izjavil, da so vrata konferenčne sobe tudi vrata, ki vodijo do miru. Svetoval je tudi, da bi Zdr. države ponudile Sovjetiji “trajno zagotovilo o nenapadalnosti” ter spet podvzele iniciativo v Proučevanju vseh možnosti. za Svetovno razorožitev.
On nima iluzij Stevenson je izjavil, da nima Prav nobenih iluzij, da bi se moglo z grandiozno konferenco doseči varnost in mir sveta.” — Naglašal pa je, da so se svetovne razmere spremenile, zato bi morale Zdr. države z vztrajno Potrpežljivostjo izčrpati vsa prizadevanja in možnosti za ustalitev sveta.
Stevenson je podal v svojem govoru, ki je bil oddajan po radiu in televiziji, poročilo o svo-tjem potovanju, tekom katerega Jo prepotoval 26 držav.
Govoril je v ogromni čikaški Operi, kjer je bil zaseden sleherni sedež. Ko je vstal, da bi go-^pnil, mu je občinstvo priredilo ^iharno ovacijo, ki se nikakor ni 'hotela poleči.
. h>ivši governor države Illinois predvsem poudaril sledeče svoje nazore:
Točke njegovih naziranj
NAŠ PROGRAM za pomoč i-n°zemstvu je uspel.
bodnih in pogumnih ljudi (Amerike).
“Če Sovjetska zveza odkloni naša zagotovila o nenapadalnosti, če se njena Rdeča armada ne umakne nazaj za svoje meje, če se avstrijska mirovna pogod ha in združitev Nemčije izkažeta kot neizvedljivi, potem bomo vsaj vedeli, da smo razčistili o-zračje”, je rekel Stevenson.
“Opaža se tudi tendenca, da naša politika polzi iz poštenih rok ppredsednika Eisenhowerja v roke mož, ki so manj zaskrbljeni za okrepitev našega zavezništva v inozemstvu, kakor za apizapj e naših izolacionistov doma’, je rekel Stevenson, o katerem je ta večer postalo nad vsak dvom jasno, da je on nesporni voditelj demokr. stranke.
----U--—
Vojna proti hrupnim motornim vozilom na St. (lair Avc.
ropotu in trušču, ki ga povzročajo tovorni avtomobili na St. Clair Ave.
VSTOPNICE za nedeljsko prireditev (igra Kaplan Klemen v SND) se dobe v slaščičarni Ora-žem, v Slov. pisarni, v Euclidu pri Matt F. Intiharju, v Collin-woodu pri Anici Nemec, v New-burgu pri J. Resniku, J. Križma-XT. v . v , , . .nu, in pri J. Keniku. Vse vstop-
Njen moz je ze pred eti z ne- nice s0 p0 $1. če si kdo želi re-	t ^	.
kim drugim diplomatom Uvirati kjerkoli v dvorani ali	^ .ter zah*eval>
skrivnostno izginil — ver- L balkonu sedež, naj sporoči mu daJO PraV1C0 P°svetova-jetno za železno zaveso. Slov. pisarni. Rezervirane vstop
ŽENEVA, Švica. — V Ameri- nice 80 P° $L50-ki rojena žena britanskega di- VAJA (Kaplan Klemen) da-plomata Donalda McLeana, o nes zve®er °b 7:30 4. dejanje, katerem domnevajo, da je pred	°b 7 generalka. Oboje na
leti izginil onkraj železne zave- 10^ru SND. Hvala za dosedanjo se, je v petek skrivnostno izginila s svojimi tremi otroci iz Že-
Stari Mossadegh zahteva pravico posvetovanja z odvetnikom, ker hoče narediti oporoko. — Stražnikom, ki so ga prišli selit, je dejal: “Mar me takoj ubijte!”
TEHERAN, Iran. — Dr. Mo-*'-------------------
hamed Mossadegh, ki mu grozi obtožba upora proti prestolu, — kar je kaznivo s smrtjo je pričel gladovno stavko ter zahteval
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
točnost. — Režiser.
VSE SODELAVCE v dvorani in prizidku (pri nedeljski igri Kaplan Klemen) vljudno proda pridejo pravočasno
ATOMSKI TOPOVI ZA EVROPO
neve.
Mrs. Melinda Marling McLean |
°	I sim
— 37 let stara žena gori omen-1 .
jenega diplomata, ki je bila ro- v°yan° m Prevzamejo svoje
jena v Chicagu, je žitela tukaj fe*6 ka?for	Pri
že nekaj mesecev s svojo'mater-	a att F' Intihar>
jo in otroci.	(predsednik podružnice Lig
Policijski načelnik v Ženevi Karl Knecht je rekel, da se je Mrs. McLean odpeljala v petek s svojimi otroci — dvema dečkoma in hčerko — na nek zlet, odkoder se ni več vrnila.
Njena mati, Mrs. Dunbar, je obvestila v ponedeljek policijo o izginotju svoje hčere in njenih
otrok, ko ,se ni vrnla z zleta. Rek- I a *v| T* ,	.
la je, da ji hči ni povedala, kam j ?risk£ vI^a b'° P°-ise nameravajo odpeljati.	Stala V INemciJO D atom-
Njen mož McLean in nek drug	topov, da ojači ob-
angleški diplomat, Guy Burges, rambo Evrope.
sta kakor znmo, v maju 1. 1951 WASHINGTON. _ Armadni
Councilman jc nastopil protilodsLa “ Anglije v Francjo, toda ta:jnjk Robert T Stevens je v
----... ... .....sr	, .	"fi1aP^“,i'.U0ltIlni."ih“vež	naznanil, da bo v Evropo
Meto zaves; Kgl“la “ <V	P<>^ih 6
j atomskih topov, da se okrepi ob-
] w	, ramba Evrope. Stevens je dejal,
liOVl grOOOVl da bo to prva pošiljka atomske
artilerije, kateri bodo sledile še Rudolph Jelercic	nadaljne pošiljke. Uradni viri
Po kratki in mučni bolezni niso navedli, če bodo z atomski-je preminul v Huron Road bol- mi topovi vred poslani tudi a-
CLEVELAND. — V torek je bila napovedana vojna proti hrupnim tovornim avtomobilom na St. Clair Ave., v Clevelandu,
-FCi.	ko je mestni odbornik Jerome B. ^ ....... v	lopovi vrea
^ Mrzli VOJNI stopnjevaje ' oldmain’ s pomočjo dveh poli-, nišnici splošno poznani Rudolph tomski izstrelki ^gujemo in naša dolgotrajna ;^11 radarskih edinic pregle-; (Jelercic, star 37 let, stanujdč Ti tonovi tehtaio no ^ ton , ^zadevanja so pričela kazati al nad vsto tovornih avtomobi- na 1000 Creekview Rd. Tukaj transportacijskim vozilom vred satei^ V Sov;ietiji kakcT tudi vi1l1V; Prl.femetr 1® bRo aretiranih zapušča žalujočo soprogo Olgo, Topovi mečejo 280-milimeterske ®htskih državah.	I11 v°znikov trakov, ki so imeli rojena Novak, 2 hčeri, Phyllis izstrelke dvaiset mili daleo to
RAZŠIRJANJE komunizma	Linda, mates Jenni roto “nirjlt tetL dtujejo'
Pavli, doma iz Mengša, brata zdaj na njih izpopolnitvi, da jih Albeta, sestro Justine omož. bodo lahko metali v razdaljo 40 Pretnar, ter več Sorodnikov, milj.
Oče Frank je umrl maja mese- Armadni tajnik je izjavil, da ca 1952. Dolgo let je delal v do- bodo ti topovi sicer ojačili ob-mači cvetličani, zadnje leto in rambo Evrope, a se jih vendar pol pa kot tajnik za Fullerwod ne sme smatrati kot nadomesti-Homes gradbenike in prodajalce lo za druga orožja in sile, ki so zemljišč. Rojen je bil v Cleve- potrebne za obrambo proti ko landu. Bil je član pod. št. 3 S. munističnemu napadu. “Nobe-M. Z., društva Hrvatska Slobo- [no posamezno orožje ne more da št. 235 HBZ, te je bil navdu- rešiti problemov zapadne ob-šen lovec in je pripadal k St. |rambe ali preprečitve agresije”, Clair Rifle klubu ter k Knights Je delal armadni tajnik Mr. Ste-of Columbus. Pogreb se vrši v|vens-soboto zjutaj ob 8:45 uri iz Jos.
nja z odvetnikom, ker želi napraviti svojo oporoko.
Mossadegh je bil zadnje dni premeščen v vojaško barako v Sultanabadu, kateri kraj leži 10 milj od Teherana in kjer je tudi velik vojaški arzenal.
Kakor naznanjajo verodostojni viri, je Mossadegh silno protestiral preti premestitvi v Sul-tanabad ter rotil stražnike: — “Kar zdaj me ubijte!” Nato pa je bivši premier izjavil, da se ne bo dotaknil nobene hrane več in da bo šel na gladovno stavko.
Slavnost v nedeljo—
Deški skavti (Troop 250) vabijo vse prijatelje na svojo cerkveno slovesnost v nedeljo popoldne ob treh. Ob tej priliki bo namreč blagoslovljeno novo barvno okno (stained glass) v cerkvi sv. Vida. Podoba na oknu kaže skavta, ki streže pri sv. maši, in ima naslov “Ali me kliče Bog?” — Okno je dar skavtov
Zarotniki bodo sojeni pred |cerkvi-^ Lansko zimo 80 skavti
t?„ | vprizorih v ta namen opereto
Zarota v Egiptu za
vzpostavitev
monarhije
j ter so poklonili ves čisti prebitek
“MOČNI MOŽ” IRANA — General Fazolah Zahedi, ki je napravil konec Mossadeg-hovi vladi v Iranu in vrnil šahu prestol.
•	--"JiucuKomunizma	"	-----•>	—
Jj! bil<> zaustavljeno, in dočim jeivi za izPuh gasolinskih plinov.
^ °skva ohranila svojo vojaš- j Councilman Goldman in do-‘
° moč, imajo zdaj komuhistič- deljeni mu policisti so ustavlja-
6 idieje prav malo privlačnosti tovorne avtomobile na St. Clair
"'Vsaj v Evropi.	(Ave-> med E. 110 in E. 140 cesto,
VLADA Zdr. držav naj stori to je v Goldmanovi 27. vardi.
Vsp i .	J
> Kar je v njenih močeh, da Štiri polne ure so se council-
^speši in icdobri federacijo Ev-1man in policisti plazili pod tež-
Pe-	j kitni tovornimi vozili ter pregle-
.jr JEGOVO potovanje je bilo dovali cevi njihovih izpuhov. —
rjfZri0 izkustvo, da — biti Ame- Mnogo teh so našli brez pokrov-
sv jllec’ Pomeni odgovoornost v cev, ki preprečujejo in dušijo
jG U’ ki ni en svet, marveč tri- grmenje. Vprašani, zakaj so od-
svetovi — zavezniški svet, ko- stranili te naprave, so nekateri
‘“'»■stični wet in sVet.
neodločen
j^.^AVE, kakor Indija, Indo-tez 13 *n Eurma ne sprejemajo Za e’ da Se m'c'ra vsakdo odločiti je !}ran’ kateri bo pripadal, to 2a’to a ie za nas ali proti nam, ga ne smemo vsiljevati svoje-zavezništva onim, ki niso pri , 1 naši zavezniki.
zdai CARTHYZEM” N Postal
“ra 8Vetovino znan izraz, in knjig121011.3’ otstke, sežiganje je zatiranje in strah, vse to
^amegiiio vizijo dežele svo-
Vrememki
vozniki 'odgovorili, da radi slišijo bobnenje izpuha, ker daje to njihovim vozilom nekak videz moči in sile.
Councilman je naročil policiji, naj nadaljuje s preiskavo takih hrupnih vozil na St. Clair Ave.
Zdr. narodi ne bodo izročili ubeglega Poljaka
PANMUNJOM, Koreja. — Po-
prerok
^asn° m toplo. Ponoči Sn° m hladno.
la v Polyclinic bolnišnici Veronica Primožič, stara 40 let, stanujoča sedaj na 17505 Tarry-more Ave. poprej pa dolgo let na 1105 E. 66 St. Tukaj zapu-( šča žalujočo mater Anno, rojeno veljstvo čet Zdr. narodov je od- Tekavec, doma iz vasi Podslev-klonilo poljsko zahtevo, da jim mca pri Cerknici, brata Franka izroči poljskega tolmača, ki je | m več sorodnikov. Oče Frank je
Žele in Sinovi pogrebnega zavo- J||go$|ovan$ki lofalOC
da na 458 E. 152 St. v cerkev ■	■■ ■■■
Marije Vnebovzetje ob 9:30 uri P®"6{-»nil V iiBIIJO
nato na Kalvarija pokopališče. PORDENONE, Italija. — Ju-
Veronica Primožič	goslovanski vojni letalec je zbe-
Veronica Primožič	Uj z letalom F_4? Thunderbolt
Po kratki bolezm ,e premmu- enem izmed jetJeWi ki jih jf.
pobegnil k zapadnim zaveznikom v Koreji.
“Poljaka Jana Hajdukiewicza ne bomo izročili in zadevo smatramo za zaključeno,” je izjavil general B. Byran, delegat ZN ter član vojaške delegacije Zdr. narodov pri mirovni konferen-ici.
umrl leta 1946. Rojena je bila v Clevelandu. Bila je članica društva sv. Anne št. 4 SDZ. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 9:15 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair
dala Amerika Titu, v Italijo in pristal na letališču Aviano.
Italijanski uradni viri poročajo, da je letalec poročnik Nikola Jakšič izjavil, da je “izbral svo bodo” in zaprosil italijanska oblastva za politično pribežali-šče.
Preiskava rdečih učiteljev
NEW YORK. — Neki mestni uradnik, ki preiskuje subverzivnost med učiteljstvom, je izjavil, da je doslej preiskal delo
Ave. v cerkev sv. Vida ob 10 vanje in preteklost 150 učitel-
uri in nato na Calvarija pokopališče.
jev, ki so osumljeni, da so pripadali komunistični partiji.
Tekom svojega 28-mesečnega vladanja se je Mossadegh, kakor znano, neštetokrat milo zjokal, omedleval in povzročal druga taka dramatična dejanja v parlamentu v prizadevanju, da 'obdrži zbornico poslancev in ljudstvo na svoji strani v svojem sporu s šahom in Veliko Britanijo glede olja.
Mossadeghova izjava, da namerava pričeti z gladovno stavko, utegne narediti iz njega mučenika, česar se vlada boji. On ima namreč še vedno veliko število pristašev, ki bi izrabili njegovo “mučeništvo” ter naredili iz njega legendarnega ljudskega borca.
Glede javne obravnave proti Mossadeghu so nekateri mnenja, da bi slednja razpršila mnogo gloriole, s katero si je bil osvetlil glavo, dočim so drugi zopet naziranj a, da bi stari glumač z neštetiti triki in talenti, s katerimi razpolaga, utegnil zopet uporabiti to priliko ter s svo^ jim jokom in omedlevanjem spraviti vlado v zadrego. Tisti, ki so tega naziranj a, priporočajo tajno obravnavo in smrtno obsodbo, kateri pa naj nemudoma sledi šahov proglas o njegovi pomilostitvi, ki bi spremenila smrtno kazen v zapor ali izgnanstvo.
Poročilo ne omenja, kakšnega mnenja je “močni mož” Irana, general in premier Zahedi, ki je zgoraj upodobljen in ki je izvedel uspešno protirevolucijo, strmoglavih Mossadegha ter poklical šaha nazaj v deželo in na prestol.
posebnim sodiščem. — Ba-
je so bili v zvezi z imperi-ITf.P™1 alisti.	j cerkvi sv. Vala
j Jesenska prodaja še traja—
KAIRO, Egipt. — Zastopnik e-1 Jesenska razprodaja pohištva giptske vlade je naznanil, da je in raznega drugega blaga v Gr-bila odkrita zarota za vzpostavi- dinovi trgovini s pohištvom na tev monarhije in da bodo imena Waterloo Rd., ki ga rabimo za zarotnikov tekom 48 ur objavlje- dom, bo trajala še ves prihodnji
,na-	j teden. Več v 'Oglasnem delu li-
Kakor znano, je armadna sku- sta.
pina pod generalom Mohame- Politični shod— dom Naguibom dne 26. julija 1. V petek ob osmih zvečer bo v 1952 odstavila egiptskega kralja I. c. A. dvorani na 15901 St. Farouka, nakar je 18. junija t. 1. Clair Ave., velik volilni shod. — proglasila Egipt za republiko. I Govoril bo županski kandidat Sedaj je bil naznanjen nov Celebrezze in še nekateri drugi, ambiciozen program za Egipt, Pričakujejo, da bo prišel tudi m hkrati je bilo spet slišati za- govemer Frank J. Lausche. Za htevo, naj Angleži odidejo od zabavo bodo skrbeli Richie Boys.
ElUaza- ,	Seja—
Naguib,, ki je predsednik in Društvo Slov. dom št. 6 SDZ premier, je bil na govorniškem ima v petek zvečer sejo v navad-odru, ko je minister Salem go- nih prostorih, članstvo vablje-voril množici, ki je vpila: “Smrt no!
iztjalCfm! .	Letna seja—
Minister je povedal ljudstvu. Društvo Baraga dvor št. 1317 da so hoteli zarotniki izrabiti Kat. borštnarjev ima v petek nekatere nezadovoljne armadne Uvečer ob osmih v šoli sv. Vida častnike, da bi dosegli z njih po- svojo redno letno sejo. Člani so močjo svoje smotre. Toda me- vabljeni, da se seje gotovo ude-sto tega so dosegli to, da je bilo leže. Po seji .bo okrepčilo, imenovao posebno Sodišče revo- poroj^a__
lucionarnega sveta, obstoječega Mr. in Mrs. Frank Perko -
1Z^r2 Clfn?V’kl Jlh b° Sodil°- 14314 Sylvia Ave., naznanjata, Predsednik Naguib je dejal, da se bosta poročila njuna hčer-da so se zarotniki združili z im- ka Amalija in John P. Novak,
penahsti. Reke je, da so že pod- 1227 E. 61 St., sin Mr. in Mrs.
vzeti potrebni koraki za “veliko john Novak) v soboto 19. sept. bitko proti imperializmu.” |ob 9.30 v cerkvi sv> Jeronima _
Bilo srečno!
Prestavljena seja—
SMZ št. 17 ima sejo v soboto 19. septembra ob 7:30 zvečer v
travic: woi— - ,	-p.	|navadnih prostorih. Seja je bi-
RAVIS letahsce, Cal. — Da- ha prestavljena zaradi igre “Kanes bo odpotovalo od tukaj šest plan Klemen” kongresnikov, članov odbora za odpl!ljana v bo,nico_
oborožene s,le, na potovanje po Marija Darovec, dolgo let bi-Onentu, Srednjem vzhodu in po vajc>ča na shawnee Ave sedaj
» Nj	)e naz"am> ob- pa pri družini Kozel na Rieh-
rambm department v Washing- IR(1 je biIa abo4i
°qu • k , • , .	^ . na. v bolnico sv. Aleša.
Skupina bo obiskala Okina-	______ ______
wo, Japonsko, Korejo, Formozo, OTTAWA, Ka^da. _ P,0 po-Fihpme Francosko Indokino, datkib statističnega urada je Burmo, Indijo, Pakistan Saudi imela Kanada j jugnija letos Arabijo, Egipt, Severno Afriko, 73^000 prebivalcev. Prirastek v
šest kongresnikov pojde] na pot okoli sveta
Španijo in Portugalsko.
-----o------
žena belega plemena študira na kolegiju za črnce
LITTLE ROCK, Ark. — Dorothy Martin, 31 let stara ženska, ki se bori za enakopravnost črncev z belci in za odpravo sleherne segregacije, se je vpisala kot dijakinja na Philander — Smith College v tem mestu, kjer študirajo izključno le črnci.
[zadnjem letu je znašal 351,000.
Bodimo pri vsaki vožnji previdni in zmanjšujmo število žr-
,eT!	- c-ii
Stevenson pojde k predsedniku v Belo hišo
CHICAGO. — Adlai Stevenson bo kmalu obiskal Belo hišo, kjer bo predložil predsedniku Eisenhowerju natančno poročilo o svojem šestmesečnem svetov-/nem potovanju.
Bela hiša je obnovila svoje povabilo, s katerim je povabil Eisenhower Stevensona v Belo hišo, še preden je slednji nastopil svojo svetovno turo.
NAJ NOVEJŠE VESTI
ZDR. NARODI, N. Y. — Združene države in njihovih petnajst zaveznikov so včeraj na svoji tajni seji soglasno sklenile, da bodo vztrajale ob zahtevi, da mora biti korejska mirovna konferenca omejena samo na one, ki so se tam borili
WASHINGTON. — Tajnik za zračno silo Talbott je včeraj naznanil, da bodo preklicana naročila za več tisoč jet in drugih letalskih motorjev, s čemer se bo prihranilo 400 do 500 milijonov dolarjev.
WASHINGTON. — Mornarica je naznanila, da bo leta 1954 izdala za izgradnjo raznih ladij pol bilijona dolarjev. V načrtu je izgradnja napadalne nosilke letal, treh rušilcev, napadalne podmonrice in 162 drugih ladij.
Ameriška Domoviim
'V W I •«!<-/% !%i— • • < »j'Vt I
«Ars£js*_
«117 St. Clalr Ave.
UEndcrson 1-0628
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10,00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office nt Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 184 Thurs., Sept. 17, 1953
Evropska unija
Pred par tedni se je vršila v nemškem mestu Baden-Baden konferenca zunanjih ministrov šesterih držav evropske montanske unije, ki naj bi pripravila praktične predloge za izvedbo Evropskih združenih držav. Ob tej priliki je mladina iz vseh držav, ki so jih zastopali ministri, priredila velike manifestaiije za evropsko unijo. Zunanji ministri udeleženih držav so bili navdušeni ob pogledu na mimo korakajoče manifestante in luksenburški zunanji minister Bech je nato pri konferenci izjavil: “Če je še kdo dvomil o novi Evropi, mu je pogled na to mladino razpršil dvome.”
Toda komunike, ki so ga po konferenci izdali navzoči ministri, pa dokazuje, da jim mladinske manifestacije niso pregnale vseh dvomov. Na konferenci sami so se pojavili predlogi, da bi sploh prenehali izdelovati nadaljne predloge o združeni Evropi, dokler se svetovni položaj ne razčisti. Dejansko so ministri izglasovali zelo malo ali skoro nič praktičnih predlogov za uresničitev evropske unijb. Zdi se, da so se na tej konferenci pokazale velike ovire, ker se države branijo, da bi prepustile nekaj svoje suverenosti skupni organizaciji evropskih združenih držav.
Ne samo mladi ljudje, ki so manifestirali pred ministri v Baden-Badenu, marveč tudi mnogi stari, Evropejci in Amerikanci, polagajo vse svoje upanje na bodoče srečnejše dni na evropsko unijo. Mnogi mislijo, da je to oni skrivnostni lek, ki bo ozdravil vse politične, gospodarske, social ne in kulturne bolezni, na katerih trpi danes Evropa, da bo bodoča evropska unija ona državna organizaciji, v kateri se bo cedilo mileko in med!
Mnogi si to zadevo predstavljajo kaj lahko, naravnost naivno, tako kot so si včasih mnogi Hrvatje in Slovenci oc jugoslovanstva obetali zlato dobo in so sveto verjeli, da bo po prvi svetovni vojni zavdadalo načelo svobode narodov in samopdločba. Prevelik optimizem je povsod škodljiv, ker navadno privede le do razočaranja. Preveliki optimisti so navadno slepi in gluhi za realnost in dejanske razmere.
Na letnem zborovanju “Donavsko — evropskega inštituta” v Dornbirnu je letos govoril tudi inomoški univerzitetni profesor in dunajski poslanec dr. Gschnitzer o predmetu V znamenju nastajajoče Evrope.” Ta znanstvenik je ob tej priliki korajžno in jasno opozoril na velike težave, ki jih bo treba prebroditi, da se uresniči zamisel evropske unije. Predvsgm je opozarjal in svaril pred tem, da bi pri obravnavanju tega predmeta gledali predvsem na gospodarske nagibe, ne da bi pri tem upoštevali tudi političnih in človeških problemov. Med drugim je izrekeHudi sledeče:
“Kakor imia posamezni državljan bojazen pred neomejeno in vsemogočno državno oblastjo, tako se boje tudi po samezne države pred takim evropskim nestvorom, ki bi po žrl vse s k;ožo in lasmi. To bojazen imajo tudi razne sku pine in stanovi. “Odprava carinskih mej”? se izprašuje gorski kmet. “Ali nimam več pravice do obstoja, ker potem, moja kmetija ne bo več rentabilna”? Podobne skrbi ima obrtnik, kako si bo zavaroval svoje delo in zaslužek, če bodo padle meje. Producent tudi ne ve, če se bo mogel prilagoditi.
“To so le vprašanja boječih, sposobni ljudje bodo že uspeli,” odgovarjajo zagovorniki evropske unije. To je dokazovanje popolnoma neomejenega kapitalizma, ki se čudno sliši iz ust zagovornikov dobrodelne države in ki nas ne more zadovoljiti. Ne samo posamezniki in razne skupine, marveč celi narodi se boje na podlagi dosedanjih skušenj pred bolj “sposobnimi,” ki niso vedno tudi najbolj vredni, da bi jih ti ne pritisnili ob steno. Tudi med narodi je potrebna zaščita, posebno za slabotnejše. Kakor posamezniki, tako imajo tudi narodi naravno pravo, ki ga ne more in ne sme nihče kratiti, da žive na svoj način.”
Vsekakor so te besede odličnega znanstvenika in politika uvaževanja vredne. Tudi dr. Gschnitzer je za evropsko unijo, toda pri tem ne zapira svojih oči pred dejstvi, ki jih je treba upoštevati in ki jasno kažejo, da je pot do bodoče zveze evropskih držav še zelo težka in dolga. Evrpska unija je še vedno le golob na strehi.
Slovenci kaj radi politiziramo bolj s čustvi kot pa na realnih tleh. Ko je med prvo svetovno vojno zavladala jugoslovanska misel, so mnogi pričakovali od njene uresničitve zlato dobo. Kdor je tedaj izrekel kak pomiselk, je bil v nevarnosti, da ga označijo za narodnega izdajalca. Ko je tedaj v neki družbi nekdo izrazil svoje pomisleke glede težav, ki lanko nastanejo, je pisatelj Finžgar izgovoril te besede: Jaz dvignem lahko obe roki v prisego, da se bo Slovencem v Jugoslaviji dobro godilo. “Čez nekaj le,t so se pokazale velike težave in takrat je Finžgarja nekdo spomnil na to, kaj je svoj čas trdil, pa je ta nervozen odgovoril: “Ja, kdo pa je mogel to takrat naprej vedeti ...”
Kaj bi bilo s Slovenijo, če bi prišla kot samostojna državna edinica v evropsko unijo, kjer bi ne bilo nobenih carinskih mej0 Slovenska industrija ne bi mogla zdržati nemške, avstrijske ali češke konkurence in bi 'nujno velik del propadel, slovenski 4elavci bi zopet morali v Nemčijo in
NOVINE
Brodar Lebar
(Konec)
Za Lebarovo družino, tak ina-tefl kak deco,, to rte bilo nekaj novega, če so oča Martin prišli vinjeni domov. Tudi so bili že vajeni poslušati, kak so kunoli. Eli tak razčemerjenoga, kak so zdaj bili Martin, so ga že dugo ne videli. Njihovega broda i posebno njihove ladje se nihče ne smeo doteknoti. Zdaj so jo pa najšli odklenjeno.. To se pra-
jkov. Poskrbljeno bo za vsako-| vrstno zabavo. Igral bo Joe Umekov orkester.
Saj prznate Joa. On rad igra, da se plesalci često jezijo ,češ: “Nehaj no, ko so čevlji tako dragi!”
Letos obhajamo 150 letnico ustanovitve države Ohio. V Gi-rardu se ne sme noben moški briti, ženske pa ne smejo barvati nohtov in ustnic brez dovoljenja. Dovoljenje stane $1.00 na mesec. Če greš v kino in te
Plebanuš so poslušali to zgodbo i celo žit j e pri Lebarovij i nazadnje etakši tanač dali:
“Na tistom kraji, kde so Martin stali, kda so najbole kunoli,	in hajd na
naj postavijo križno drevo, šte-'policija plagati moraš en dolar io jij naj opominja, ka neko več jiaznj; en dolar pa za dovoljenje, kunoli i ka do jim zavoljo trp- Je veliko zabave. Jaz se tudi ni-ijenja i smrti Jezusove grehi od-!sem en teden bril) pa mi je, dopuščeni, če se spokorijo.”	|proga -kratko zagrozila: Ali se
Martina je vse to presunilo J obri ali pa divors. Hitro sem jo iSpokorjeni so iskali hrastov mabnil po dovoljenje, da ne bi les. Našli so ga v Meksiki. Po- imel na stara leta še kakih dru-
vi, ka je nešče od domačij bio j sekali so hrast, ga spravili dp- gib sitnosti.
z ladjov na Muri i je pozabo mov-i les sušili i ga pomali zač-j Veliko rojakov je odšlo letos
zaklenoti. Domači, deca, žena.
“Jaz vam že pokažem . . .
Vse vas pokoljem . . . Pr . . .”
Do Žižka Petra hiže so lehko' vsakšo reč razmili, tak so kričali. Kakpa, hladno je bilo, njive ešče vse prazne i v takšem se dosta dele čuje. Čilo v Bednjaj se je čulo. ‘“Lebar Martin jur-jiajo kak Judašje nad Kristu-šom,” si je gučao Kustec Matjaš v Bednjaji. “Da bi bar do zajtra' magajte mi.” počakali. Zutra de velki petek.”
Martin so ladjo zaklenoli — oni so imeli svoj posebni ključ od nje — te pa kre zorane njive proti hiži. Lebarova hiža je bila edina na tej falataj njiv. Od ipoti, po šteroj se je hodilo i vozilo z Dolnje Bistrice v Malako-cijo i na Grbino, je bila kre Le-barove njive spelana pot samo do njihove hiže. Ta njiva je bila duga i tak je bilo življenje pri Lebarovjij odmaknjeno od drugo sveta.
Lebarova žena je že dosta pretrpela od moža. Eli zadnja leta, kak so hčere dorasle, so se ga že ne bogzna boj ali. Sram jo je dnes bilo samo zato, ar je vsikdi že vladalo vuzemsko 'sveto čutenje, ljudje so zvekšega opravili sv. spoved, vse- ograde j škednje so počistili i nagrabljeno šibje vozili tja, kde do vuz-menko kurili — pri Lebarovij pa breka i kunba . . .
“Ve pa zavoljo drugij ljudij ne jurjaj i ne kuni tak grdo,” ga je prosila žena, kda so Martin bili že bliže pri hiši. Eli to ga je ešče bole podžgalo. ‘“Vse vas pokoljem. Za nikši hasek ste ne, samo za škodo. Pro . . .”
“Za pet ran Kristušovij, Martin, ne kuni. Velki četrtek je dnes. Bar na te den me nori,” ga je prosila.
“Sto je nori, što? Jaz sam nori? Vrag iz pekla, pridi z vre-čov i je vse odnesi v Muro. Ne so vredni drugo. Vrag, pridi, friško pridi . . .”
V tistom hipi skoči izza hiže po podstenji velka črna mačka.
Ve ne bila mačka, ar je bila iprevelka . . . Mačke nikdar ne zrastejo tak velke, liki v to formo je bilo kak mačka. S podste-
CHICAGO
noli obdelav ati za križ. Kda so na obisk v stari kraj. Nekateri hodili v Lotmerk eli v Soboto, -so se vrnili z dobrimi vtisi, dru-so spitavali, kak bi razpeto Kri- gi s slabimi.
■stusovo telo dobili.	j Slučajno mi je prišla v roke
Martin so držali sklep velko-, “Prosveta” z opisom vtisov iz ga četrtka i so ne več kunoli. starega kraja g. Zorkota in dru-Kda so se po tistom ednok po-J ga z opisom razmer v stari do-nesrečili v Medjimurji i v neza- movini Alojzije Strajnar. Ker je vest spadnoli, so malo pred bila tudi moja žena dva meseca smrtjov bile zadnje njihove be- v starem kraju, sem ji oba popi-sede: “‘Jezuš, Marija Jožef, po- sa Pobral in jo vprašal, kako se
ni zdita. “Mrs. Strajnar je šla imed ljudi in videla, kako žive. j Njen popis je resničen. Zorkov !popis je -pa tak, kot bi ga pisala Vmrla je dobro poznana Slo- Mrs. Roosevelt, ki navadnih iju-venka Julia Jelen-čič. Pokopa- di in njih težav še od daleč ni vina je bila 10. septemba iz cerkve dela.” Tako mi je odgovorila sv. Števana na cintor sv. Jože- moja žena. ia. Mož Andraš joj je vmrO I Tudi tu jih je več, ki hvalija, pred desetimi leti. Zapušča hčer- kaj so vse titovci zgradili in kako Mary Ožbolt z vnuki Johnny, ko je vse lepo urejeno, pozabili Marieann i zeta Johna Ožbolt, pa so vprašati domačine, kdo so V starom kraji, v štrigovskoj bili ti titovci, velika večina to-fari, kde je bila pokojna roje-,varen ^eP^b stavb, ki jih Tito-na, pa zapušča brata Jožefa!vi propagandisti razkazujejo Krathoker i 2 sestri: Katarino -lahkovernim obiskovalcem iz i Verono. Spadala je k Sloven-1 Amerike> Je že stala> ko še za skoj ženski zvezi št. 2, v cerkveno društvjo kraščanskij mater pri sv. Števani i v tretji red sv.
Frančiška. Bila velkh dobrotnica našega Lemonta. Naj v miri počiva. Antonia Denša.
Iz Lemonta pošiljajo pozdrave Mr. i Mrs.
znancem. Iz Clevelanda sta šla
v Lemont na božo pot. Nikaj 3e jvedeti^ kaj je kaj novega v
Tita nihče vedel ni.
Na svidenje 3. oktobra!
John Anžiček.
------o------
Vinska trgatev v Euclidu
Cleveland O. — “Urška, kam
Joe Sinček vsem'Pa Ti tako hitro greš?” me je oni dan vprašal neki znanec. Hotel
ne pišeta, če ešče kama inan zavrneta.
-----o-----
Vsakega neka]
našem kotu. Ustavila sem se in mu hitela pripovedovati to, in ono, saj pri nas novic nikoli ne manjka.
Povedala sem mu, da bo Po-1	družnica št. 14 Slov. ženske zve-
Girard, O. Leta oo sta ze prjrediia 4 obtobra v AJC na prišla iz Barber tona na neko ve- ;pjecber ^ve_ vinsko trgatev, selico gg. Udovič in Lekšan z.«Tam bom imela več časa za po_
z nekaterimi svojimi prijatelji ^ menebj” sem dejala, “danes se ter nam povedala, da^so tam m- pa budo mudb” že sem vze-lustanovili Slovensko moško zve- ja pck pod noge, pa me je fant zo. še tisti večer smo tu dobili >_ je namre£ bd) pa čeprav za to organizacijo 16 članov. To - priletenj _ zadržal in še pov_ je bila podružnica št. 4. Danes ^prage;Val ipo tem in onem. Kahna 61 odraslih članov in 10 mla-j ko da bo na tej vinsM trgatvi; dincev. To je za našo naselbino kdo da bo yse prjgej j.n kaj bo. kar lepo število. Tudi v finan- vse ^am na razpojago čnem pogledu naša podružnica j Da bo vsega dl0sti; sem dejala. ne staji preslabo, saj ima v bla- Smeha) veselja) zabavej pa tudi gajni nad $400.	!kaj dobrega za pod zob in za iz-
fiulturna ftronika
“Slovenski oder” in Mauser jev “Kaplan Klemen”
Osma številka glasila igralske jdružSne “Slovenski oder” je skoraj v celoti posvečena Karlu Mauser ju in njegovemu “Kaplanu Klemenu.”
Prvi sestavek je kratka Mau-senjeva črtica “Spomin,” slika iz Sibirije, kjer se vrši tudi zgodba Kaplana Klemena.
Janez Sever, Karlov prijatelj in tovariš iz begunstva na Koroškem, je opisal pisateljevo življenje v glavnih potezah, natančnejše pa njegovo literarno delo. V sedaj objavljenem delu se je omejil bolj na pesnikova-nje, o prozi bo pisal v prihod nji številki.
Poučen se mi zdi zlasti Severjev članek “Ob robu ‘Kaplana Klemena’,” v katerem skuša pisec v kratkem orisati razvoj Ljubljane in njene socialne razmere v času med obema vojnama. Prav lepo so pojasnjeni vzroki stanovanjske stiske
del bolnike, ki jim je vedno znal povedati kako tolažilno besedo.
Ko sem ležal težko bolan v bolnišnici me je Rev. Pevec večkrat obiskal in mi podelil sv. blagoslov. Za vse obiske na domu in v bolnišnici se Vam dragi Father prisrčno zahvaljujem. Naj Vam Bog poplača vse Vaše dobrote.
Odhajate na višje mesto, čestitamo! Naj Vaša prijaznost vnema mlada dijaška srca in jih vodi k oltarju.
Ko se poslavljamo od vnetega' služabnika Gospodovega nas tolaži to, da prihaja k nam prav' tako vnet delavec v vinogradu Gospodovem Rev. F. Baraga. Dobrodošli med nami!
Vso srečo in obilo božjega blagoslova želimo delu Rev. Pevca, prav tako pa prosimo; Večnega, naj blagoslovi delo Rev. F. Barage med nami farani sv. Lovrenca.	Jakob Resnik.
nja se zažene na okno, te pa po 1 L .	’
.	, .upisejo vsako
Mislil sem, da bomo žensko1 gugeno gr20 jzvezo prehiteli, pa sem se zrno-j «lčls je pa'tako bom pa prišel!” itil. Ženske so zelo delavne m se je odrezaL “Gotovo ne bo steni do pojatc, kak so imeli Le-!11«0	™™x>jenko m. manjkalo deklet in morda mi da
barovi listje. Te so je ne vet- vi-'™0 pa ' ‘em .P°SleClu Mkam:katera še pušeljc?”
deli-	• :ramo aanekli,ati skupaj, d;naai^CgIfd?Ia.Sem/l -n,y ^
Martin so prebledeli. Vsi Le- j, dovolj To 'je precejšnja ne- f*"*. kak'° "n v kol,ko Je se s!-baroyi so se prestrašili. V tistom marnosl. ,a» hočemo organizaci-; ' ,mfnpiayen ter. mu od' hipi je nastala tišina na Leba-|j0 ohraniti, se maramo malo bolj; TF	L* L! !?1" J? i''
lovom domi. Od tiste munote potruditi in poagitirati, posebno dele so Martin ne nikdar več med mladimi, kunoli v svojem življenji . . .
Ka so si Martin mislili v svo- bemo priredili z žensko zvezo jem srci, so ne nikdar nikomi skupn:1 veselico — vinsko trga-povedali. Lebarica so pa pre- tev — v soboto 3. oktobra. Obe
rem zagotoviti. Dosti demarja naj prinese s sabo, da bo lahko
...	..	serceta kupoval, sem mu sveto-
Na zadnp seji smo sklenili, da- .v , v	,	..
....	.	.	’ vala, ce se hoče dekletom priku-
piti.
Da bo na tej vinski trgatvi ve-
• v,.	,. .	....	...	, v, .	^	. .. selo, je kot pribito gotovo. Za-
misljavali 1 premisljavali 1 se društvi se trudita, da bi priredi- t:f) - vas roi k • roiakinie
kunči odločili, ka idejo i povejo tev čim lepše uspela. Na razpo- {	’ , •	„ . ,.	y
plebanusi Čačiči v Cerensovcaj. lago bo tudi nekaj lepih dobit- kem gtevilU; da bomo grozdje
potrgali!
Francijo in sploh v tujino s trebuhom za kruhom, kjer bi se narodnostno zgubili. Nekateri žele razbiti Jugoslavijo, j da bi se Slovenija pridružila evropski uniji, o kateri sploh ne vemo, če se bo kdaj uresničila, pri tem pa tudi nič ne pomislijo, kako bi evropska unija vplivala na slovensko na-
Uršula Trtnik.
800 let katoliške Cerkve na Norveškem
Podajamo nekaj podrobnosti z nedavnih proslav 800-letnice ustanovitve katoliške hierarhije na Norveškem. Proslav se je med drugim udeležil tudi west-minstrski nadškof kardinal Griffin. “Kot westminstrski nadškof” — je v nekem svojem govoru dejal kardinal Griffin — “imam še poseben razlclg, da se nahajam pri teh slovesnostih. Nicola Breakspeare, nekdanji kardinal in nato papež Hadrijan IV, je bil tisti, ki je 1. 1153 ustanovil katoliško hierarhijo na Norveškem. Rodil se je v opatiji Langley, ki se nahaja v moji nadškofiji. Vsi Angleži se ga vedno z veseljem spominjamo; saj je bil edini Anglež, ki je doslej postal papež.” Ob proitestan-tovski reformi je katoliška hierarhija na Norveškem izginila. Dežela je prestopila v luteran-stvo. Norveška ima nad 3 milijone prebivalcev. Katoličanov' je od teh samo 5 tisoč. “Norveška ima samo 5000 katoličanov,” je dejal Griffin, “toda ta števil-
slovenski prestolnici v letih po prvi svetovni vojni.
Karel Mauser je na kratko 0-cenil pomembno delo dr. Franceta Koblarja, ‘Starejša slovenska drama.’ Knjiga je izšla v Ljubljani že 1. 1951 v zbirki ‘Klasje.” “Knjiga je vredna visoke pohvale,” pravi K. Mauser. “Naj bi služila plemenitemu namenu — utrjevati slovensko dramatiko in staro vezati z novim.”
Poučen in zanimiv je Severjev “Pogovor s pisateljem Mau-serjem.” Iz njega zvemo, kako je nastal “Kaplan Klemen” in kako njegova dramatizacija. Pred to povestjo je K. Mauser dramatiziral že “Prekleto kri,” toda njen rokopis je ostal doma, ko je moral Karel v tujino.
“Da pa sem ravno sedaj spet (prijel za dramo,” pripoveduje Maurer Severju, “Je v vLliki meri vzrok, ker se je pričelo kazati, in sicer že kar bridko, da smo tu v svetu odrezani od doma. Toda, če bi tudi ne bili, domače igre, tiste, ki sedaj doma nastajajo in jih doma na odru prikazujejo, niso za nas. Po svetovnem nazoru nam niso blizu.” Mauser je torej z dramatizacijo svoje povesti “Kaplan Klemen” hotel zamašiti tudi vrzel na polju slovenskih odrskih del, posebno v zamejstvu.
V	razgovoru je pisatelj Mauser osvetlil na kratko tudi ozadje svoje povesti.
V	“Kroniki’ je Marjan Jakopič orisal delovanje oživljenega Dramatskega duštva ’Lilija.’ V komaj dveh letih je skupina i-dealnih mladih fantov in deklet iz zamrlega društva napravila eno najbolj delavnih slovenskih prosvetnih organizacij v Ameriki.
Stanko Brunšek je pa pod istim zaglavjem napisal kratek sestavek o “Slovenski igralski umetnosti v Kanadi.” Zaključuje ga s temile resničnimi besedami: “Kulturno delo je velika tlaka. Vršiti jo je treba, če hočemo slovensko ime v tujini o-braniti. Obenem pa je kulturno delo tista največja postavka, ob kateri se mora tudi tujec u-staviti.”
Številka, ki je izšla v “domači izdelavi,” je kar lepo opremljena, žal pa ima veliko tiskovnih napak.
O krstni predstavi “Kaplana Klemena,” ki bo v nedeljo popoldne v Slov. nar. domu na St-Clair Ave. in o delu samem bodo poročali danes teden.
Novi Svet
Družinski., list, izdaja za september 1953, prinaša sledečo vsebino:
“Znova v delo . . .,” uvodnik; Ciil Pfeifer; “Tuja učenost,’ črtica, Ivan Cankar; “Večer . • pesem, C. Pfeifer; “Zvonovi . • •> pesem, C. Pfeifer; “Kulturna kronika” — Naša luč, C. PfeifeL “Sonet . . Milena Šoukalova; “Ovčar Marko,” ’Janez Jalen; nadaljevanje povesti; “Moj studenček,” pesem, Limbarski; “Velika ljubezen,” konec roma na; “Za smeh in kratek čas ; “Pustolovščine Tom-a Sawyer' ja„” Mark Twain-Milena horičeva; “Ata žužamaža,” šalP. va dogodbica, Rado Murnik; “Kaj sem doživel v Sovjetsk1
Novi'
JC	vxL.xrm, i/oaa ra srevn-; zvezi’ konec opisovanja;
ka predstavlja velika potrpljenje'! ce iz raznih naselbin “ °d Iv; in veliko vztrajnost. Niso števil-1 do srca ~ Glasovi narocnm
" Paralitična oblika u
ke, ki veljajo, marveč vera.” V Oslu je bil kardinal Griffin sprejet pri norveškem kralju Haako-nu VII. Tam je prisostvoval raznim prireditvam, ki so jih orga-
Higi;iena: v . :e-troške paralize in možnosti nj
ne preprečitve.
Angleški del: George Kozia^ A Slovene Janissary, JoSeV
iestiške Rev« Peveis
****—*x“,	i	uwijt* »živčna uti d* w~. uiv ud , Cleveland, O. — Žalost je na- j emu jj-iucvulvcuh, is.i au jin orgu-,-- —“i. 1.111. v,nviiv.v.wv j, qio-
rodno gospodarstvo. Vsi ti bi morali dobro premisliti bese- polnila srca vseh faranov Sv.'nizirali katoliški duhovniki in! Jurčič, tanslated from the b de in svarilo inomoškega profesorja. Evropska unija bi bila Lovrenca, ko smo zvedeli, da nas!ljudstvo iz prestolnice. V Trond-j vene by Rev. Ferdinand Koled, potrebna in koristna, toda najprej bi moralo priti v Evropi b° Rev. Pevec zapustil. Vsa fa- !heimu je daroval pontifikalno sv. j nik; Slovensko-angleški bese do duhovne enotnosti, ki je ni, izginiti bi moral nacionalni ra, mladi in stari, so imeli gos-’mašo na norveški tehnični šoli. jnjak. šovinizem; velikih narodov, ki je še vedno tako močan, da poda radi. S svojo prijazno'Kardinal Griffin je četrti kardi-
ogroža male narode, potem bodo šele podani pogoji za njen vljudnostjo se jim je prikupil, nastanek	M. Njegov odhod bo posebno priza-
nal katoliške Cerkve, ki je obiskal Norveško.
Naročnina $4.00 letno. Na^0
NOVI SVET, 1845 W. Ceriu Road, Chicaglo 8, Illinois.
Dr. Josip' Gruden:
Zgodovina slovenskega naroda
11. Razširjanje luieransfva v posameznih pokrajinah
Čudno1 je, da se protestantsko gibanje v nemškem Kočevju ni kaj močno pojavilo. Posamezne predikante, ki so bili Kočevarji po rodu, srečujemo pač drugod, toda v deželici sami ne nahajamo dosti sledov nove ve. re. Ko je 1. 1581 patrarhov na-namestnik obiskoval kočevske župnije, je našel pri Jerneju Silvestru, mestnem župniku sv. Jerneja, več protestantskih knjig. Toda arhidiakon Polydor Montagnana ga je še isto leto odvezal od cerkvene kazni in celo postavil na komisarja v ribniški arhidiakoniji. Prvi, ki je začel v Kočevju luteranstvo pri-digovati, je bil menda župnik Lenart Ziegelfest. Ko so ga odstavili od službe, je živel še dalje v mestu kot navaden meščan in zbiral luterane v svoji biši.	f
Nadvojvoda Ferdinand ga u-kaže zapreti, a 1. 1613. pride sam v Ljubljano pred vicedoma in zastavi svoje premoženje, da je pripravljen se prijaviti, kadarkoli bi ga poklicali. Le sedaj naj ga izpuste in mu prizanese z ječo. Vicedom ga je izpustil, ko je podpisal obljubo. Kaj se je pozneje z njim zgodilo, ni znano. Zdi se, da je umrl kot katoličan. — Da se je Koče vje ohranilo v katoliški veri, je največ pripomogla grofovska rodbina Ursini-Blagaj, ki je 1. 1547. -1618. imela grad Fried-richstein z mestom vred v zakupu in ni bila naklonjena novi veri.
V Beli Krajini je bilo luteransko gibanje mnogo živahnejše kakor drugod po Dolenjskem in je tudi mnogo več ljudstva potegnilo za seboj. Vzroki so ninogoteri. Obmejne pokrajine So bile od akvilejske škofije še bolj oddaljene kakor drugi naši kraji in niso bile z njo skoraj v nobnei zvezi. Tu je gospodaril v cerkvenih in svetnih stvareh nemški viteški red, česar komturij so bili enako drugim plemičem novi veri večkrat 2elo naklonjeni. Štajerski in kranjski stanovi so vzdrževali v obmejnih trdnjavah stalne po-sadke, zato so pa imeli pravico, ba so odlični člani njihovega Plemstva ondi dobivali službe v°jaških poveljnikov.
^ njimi se je zaneslo tudi lute-ranstvo v obmejne kraje. Sled ^jio je imel novi verski pokret ^ Leli Krajini tudi naroden zna-cab ker so ga podpirali duhov-^ki glagoljaši okoli Ozlja, Rib-*bka in Metlike, ki so širili zla-glagolske hrvaške knjige.
Se to je vplivalo, da |e tu ateranstvo dobilo več tal, kamr drugod na Slovenskem.
. kletiika, stolica Bele Krajine, ^ bila naj živahnejše središče p°Vega protestantskega gibanja, je od početka turških vojsk do postanka Karlovca (1. /^9.) najvažnejša točka za vo^ Kska podjetja na Hrvatskem. ^ je bilo skladišče orožja in v ane za vojsko, tu so se zbirale ^ e in se urile v orožju. Zato v Metliko zahajali pogosto ranj inski zapovedniki in hr-
vatski bani na dogovore zaradi obrambe meje in na pregled vojaških čet. Obenem je šla skozi Metliko glavna pošta iz Hr-vatske na Ljubljano. Zato ni čudno, da se je v Metliki hitro razširila tudi nova vera, za katero se niso zanimali le posvet-njaki, ampak tudi duhovniki bližnje metliške okolice na hr-vatski in kranjski strani. — Najbolj goreč luteranski pridigar na hrvatski meji je bil že imenovani ptojp Gregor Vlahovič. V začetku ni imel nobene plače, preživljal se je z mlinom, ki ga je imel na potoku Obrhu, z darovi, ki so mu jih dona-šali in se bavil tudi s suknjar-stvom.
Ako so mu očitali, da se tak posel ne spodobi za pridigarja, se je skliceval na sv. Pavla, ki je tudi živel od dela svojih rok. Vlahovič je prav pogosto pohajal razne kraje na Hrvatskem, da bi razširjal novo vero. L. 1563. je pridigal v £agrebu in pod Okičem ob navzočnosti bana Tomaža Erdela, zagrebškega škofa Matevža Brumana, uglednega vlastelina Luke Sekelj a in mnogih drugih plemičev iz kraljevine. Mnogo jih je pridobil za svoje nauke. V Metliki je imel Vlahovič posebno velik vpliv. Njega so navadno obiskovali sotrudniki pri hrvatskih prevodih luteranskih knjig, ga vpraševali za svet in njegova beseda je bila vedno odločilna. Med privrženci nove vere je zavladalo mnenje, da bo Vlahovič pridobil vso Krajino za luteranstvo. Prevrat v mestu je bil kmalu tolik, da je preostal 'le še en kakoliški duhovnik.
Hrvatski ban Tomaž Erded, ki je bil Vlahoviču naklonjen, mu je hotel pridobiti proštijo sv. Rešnjega Telesa v Metliki z vsemi pripadajočimi posestvi. Toda mestni svet z županom, ki je bil takrat še katoliški, se je temu uprl in tožil bana 1. 1562. zaradi nasilja. Vendar so se pogodili tako, da je mestni svet dajal na praznik sv. Rešnjega Telesa predikantu Vlahoviču po 24 goldinarjev1'. V prihodnjih letih nahajamo Vlahoviča po raznih krajih. Mogel se je posvetiti propagandi za luteranstvo tem lažje, ker je imel v Metliki za pomočnika Ivana Tulščaka. L. 1569. je odšel v Brežice h Kri. štofu Gallu, kjer je ostal pet let. Njegovo mesto v Metliki je imel Mihael Matičič, ki pa ni bil v čast oznanovalcem novega evangelija. Dasiravno je bil oženjen, je živel vendar tako razuzdano, da je vzbujal javno pohujšanje in so ga morali od službe odstaviti.
(Dalje prihodnjič)
MALI OGLASI
Sobe se odda
Tri sobe se oddajo, ako kupite pohištvo za te 3 sobe. — Zglasite se na 1106 E. 64 St., apt. št. 3.	(186)
k TEKOM (ASA
nahaP- zobozdravnik Dr. J. V. Župnik St ia aa St- Clair Ave. in E. 62 mi’, okrog 25 drugih zobozdrav-se i7o naselbini prakticiralo in vednrhl<?> dočim se dr. Župnik še ° nahaja na svojem mestu.
tiko z Va? Je "^mogoče priti v dobo rv Xa®ltn zobozdravnikom, vam Poor '-i Upn'k izvršil vsa morebitna mestu * a na. n,'b d«lu in ga nado-določpn2 nov*m- Vam ni treba imeti
'°^vHS'ri*-D'10 '!80'
J. Vi' ŽUPNIK
Urs<* je odprt «1 oiioil. do 8 zv. reL: EN 1-5013
Posebnosti za ta teden!
Lepe sveže zaklane kokoši 40c funt, piščanci 5Qc funt, sveže vampe I8c funt, lepa govedina za juho 36c funt, izvrstne domače suhe klobase, lepa zaloga doma soljenega in prekajenega mesa.
Se priporoča
Ogrinc’s Market
6414 St. Glair Ave.
Družba
sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
UatwwTljena 2$. novembra 1114.
Zedinjenih Državah Severne Amerike
Sedež: Joliet, 111.
Inkerp. v dri. nilnela 14. mate UU
Naie geslo: “Vse sa vero. dom In narod; vsi sa enega, eden sa vse." GLAVNI ODBC*:
Predsednik: FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, Illinois
1.	podpred.: STEVE J. KOSAR, 3502 No. Lombard St., Franklin Park, I1L
2.	podpredsednik: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St.. Joliet. 111. Tajnik: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St.. Joliet, 111.
Zapisnikar: MATTHEW VRANESIC, 1259 Cora St., Joliet, Illinois Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St., Rt. No. 1, Lockport, 111.
Duh vodja: REV. GEORGE KUZMA, Wilton Center, Peotone, P. O, UL Vrh. zdravnik: JOSEPH A. ZALAR. 351 N. Chicago St. Joliet. UL
NADZORNI ODBOR:
ANDREW GLAVACH, 2213 W. 21st Pl., Chicago, Illinois ANNA FRANK, 2843 So. Pulaski Rd., Chicago 23. m.
JOSEPH JERMAN. 20 W. Jackson St., Joliet. Illinois
POROTNI ODBOR:
JOSEPH PAVLAKOVICH, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. JOHN NEMAN ICH, 650 W. Hickory St., Joliet, Illinois ANTONIJA DENSA, 2730 W. Arlington St., Chicago 12, 111. Predsednik Atletičnega odseka: JOSEPH L. DRAŠLER.
No. Chicago, Illinois
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA. 6117 St. Clair Ave.,
Cleveland S. Ohio
Do 1 januarja 1953 je DSD izplačala svojim članom in članicam in njih dedičem raznih posmrtnin, poškodbin, bolniških podpor ter drugih izplačil denarne vrednost do četrt milijona dolarjev.
Društvo za DSD se lahko ustnovl v vsakem mestu Zdr. držav z ne manj kot 5 iSlani(cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
Zavaruje se za $250.00. $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life. Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto
vila.
Poleg smrtnlne Izplačuje DSD svojim članom (leam) tudi bolniško podporo Iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije In poškodnlne.
Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeli.
DSD je 120.92% solventna, kar potrjujejo Izvedenci (actuaries).
Uradni jezik je slovenski In angleški
Rojakom In rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno
sredo I
Za vsa morebitna pojasnila In navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na gl. tajnika: FRANK J. WEDIC. $01 Lime St, Joliet, 111.
^ ....................................^ --------------- -----------------^
Društvo sv. Ivana Krstitela št. 13 DSD
Sam, ki je moral dati denar, predno so bondi zapadli plačilu. Vse članstvo pozdravlja
tajnik.
Moikl dobijo delo
FORD MOTOR COMPANY
Clevelandska tovarna
sprejema prošnje od
Novih
Amerikancev
ki govore nekaj angleškega. Ta firma nudi visoke plače, dobre delovne pogoje in varnost za bodočnost. Zdaj preiskujemo sposobne može za vsa različna dela. Prosimo oglasite se v našem employment uradu osebno na Engle Rd., južno od Brookpark. Če živite izven mesta, pišite na
FORD MOTOR GO.
17601 BROOKPARK RD. Cleveland, Ohio
(184)
SPLOŠNO DELO V TOVARNI
Več zanesljivih mož za
MACHINE OPERATORS
in
ASSEMBLY
Schirmer Dornbirer Pump Co.
1719 E. 39 St.
(185)
Ženske dobijo delo
Chicago, 111. — Dragi bratje in sestre! Poletje se poslavlja od nas. Kmalu bodo nastopili dolgi jesenski večeri, za njimi pa pride starka Zima. Skozi tri mesece smo obiskovali piknike enega ali drugega društva, romali smo v Lemont, in tako uživali lepote narave nedeljo za 'nedeljo.
Sedaj je prišel čas za društveno življenju v dvoranah, na suhem in v toplem zatišju. Naša pr-
va jesenska seja bo v nedeljo 27. septembra ob dveh popoldne v navadnih prostorih. Prosim vse, da se če le mogoče seje udeležite. Nekaj moramo ukreniti za našo bodočnost. Od vas vseh je odvisno ali začnemo delati roka v roki za napredek našega društva in Družbe sv. Družine.
Prisrčno pozdravljeni in na svidenje na seji!
Ana Frank, tajnica.
Društvo sv. Družine št. 11 DSD
Pittsburgh, Pa. — Članom in članicam naznanjam tem potom, da se vrši prihodnja redna društvena seja v nedeljo 27. septembra. Na sejo ste vsi vabljeni, zlasti pa oni, ki so v zaostanku s plačilom asesmenta. Naj pridejo in poravnajo svoje obveznosti pred sejo.
Na glavni seji decembra 1952
je bilo predlagano, naj se ohrani War Bond Club, ker bi se lahko iz njega zalagalo za one, ki bi bili v zaostanku z asesmen-itom, toda predlog je žal naletel na gluha ušesa.
Tako ima škodo društvo, ki je zgubilo na obrestih, škodo ima članstvo, ker dolguje na ases-mentu, škodo pa ima tudi stric
ženske za čiščenje
Nočno delo
Ure od 8 zv. do 4:30 zj. v East Cleveland Stalno delo Dobra plača od ure
Advance Window Gleaning Co.
1453 E. 66 St.
(185)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
6 sob in kopalnica za 1 družino in še 2 sobi z kopalnico na 3. Insulirana, plinska gor-kota, garaža, lot 40x120, v o-kolici E. 124 St. in St. Clair Ave. Izključno. MU 1-6945, Broker.	(185)
Iščejo stanovanje
Mož in žena ter 10 mes. star otrok iščejo 4 ali 5 sob v St. Clairski okolici. Kličite VU-3-3366.	—(188)
STARODAVNE IGRE — Bik je zarinil svoje roge v bok konja, pod podjetno bikoborko1 Georgine Knowles. Mlada Amerikanka iz Arizone je navdušila s svojim pogumom in spretnostjo številne gledalce mehiške prestolnice. Georgine je ena izmed redkih žensk, ki se bori z biki sedeč na konjevem golem hr btu. — človek bi skoro malo podvomil, če more takle sport biti primerna priprava za materinstvo in skupno življenje v zakonu, kar je končno naravna želja in smoter vsake zdravo misleče ženske.
VSI DOBRODOŠLI!
LETNI
STEER ROAST
za
VSE DEMOKRATE V CUYAHOGA OKRAJU
GLAVNI GOVORNIK
ALBERT S. PORTER, kandidat za župana
IGRE . . . DIRKE DOSTI NAGRAD
ZABAVA in PLES ZVEČER V LOG CABIN
v nedeljo 20. septembra 1953 EUCLID BEACH PARK
Začne se cb 1. uri popoldne
Pod pokroviteljstvom Steer Roast Committee
Samuel F. David, načelnik Cuyahoga County Democratic Executive Committee
Ray T. Miller, načelnik
Vzemite St. Clair bus št. 5A ali Lakeshore Express bus št. 39
JABOLKA
Sveže zaklane in očiščene piščance—pisano blago od vreč, ki se lahko uporabi za vsakdanje obleke, dobite pri
ADOLPH J. SOMRACK
MAPLE GROVE ROAD (Med Route 91 in 174, blizu Route 84)
Tel.: Willoughby 2-1845
BLED CO. pošilja v Jugoslavijo hrano, denar ter vaše pakete.
100 Ibs. najboljše bele moke—$11.00
Vse pošiljke so zavarovane ter najboljše kakovosti. DENAR :	Menjava po najboljšem tečaju. Predno
ga odpošljete Vašim dragim, vprašajte nas za tečaj.
PAKETI :	Odpremljamo pakete, ki jih prinesete k
nam, če želite jih pridemo iskat k Vam na dom.
Telefonska naročila
Nizke cene	Novi ceniki
Čeke, denar ter Money Order naslovite na
BLED CO.
Phone: EX 1-8787	Phone: EX 1-8787
6731 St. Clair Ave.^ Cleveland 3, Ohio
Uradne ure: 9-7 P.M.—petek in sobota 9-7:30 P.M. nedelja 10-12 opoldne
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
IVanhoe 1-2237
EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-
CA NAGROBNIH SPOMENIKOV
MAX’S AUTO BODY SHOP
MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 St.
Tel.: UTah 1-3040
Se priporoča za popravila in
barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.
M ALT OGLASI
Iščejo stanovanje
Trije odrasli, mirni ljudje, iščejo 5 do 6 sob. Kličite EX-1-0785.	— (184)
Hiša naprodaj
Proda se hiša za eno družino, 5 sob in klet pod celo hišo. Za pojasnila se obrnite na 1125 E. 68 St.	—(184)
Pohištvo naprodaj
Proda se 6 kosov za jedilno sobo, blond mahogany in podloga. Tudi Universal peč na plin. Vse v dobrem stanju. Kličite UT 1-5614.	—(184)
Stanovanje iščejo
Išče se 4 sobe za odrasle. — Veronica Severinac, 726 E. 117 St., MU 1-6056.	—(184)
V najem
Odda se v najem velika in lepo opremljena soba poštenima Slovenkama ali pa mlademu paru. Na razpolago sta tudi kuhinja in pa sprejemnica poleg drugih ugodnosti. — Zglasite se na 1061 E. 168 St.
— (185)
Vse naše meso je sveže s farme
PRODAJAMO GA PO NAJ-NIŽJE MOŽNIH CENAH SVEŽ GOVEJI
TENDERLOIN 99c funt
DOMA NAPRAVLJENE
SVEŽE KLOBASE 79( funt
100% ČISTO
ZMLETO GOVEJE MESO 3 funte 89c
MLADA GOVEJA JETRA' 59c funt
PREKAJENE
POLJSKE KLOBASE 69c funt
Če hočete prodati
hišo ali drugo posestvo, se obrnite do nas. Prodamo hitro. Imamo več kupcev na seznamu.
Henry Olszens Realty
1266 E. 71 St.
HE 1-8726
(188)
LILLIAN’S^
SUPER MARKET 784 East 152 Sl.
GL 1-2836
FREE DELIVERY
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas.
MANDEL DRUG SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd.
KE 1-0034
Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Cleveland.

Re-Nu Auto Body Co,
Popravimo vaš avto In prebarvamo, da bo kot nor.
Popravljamo body In fender}«. Weldinf.
JOHN J. POZNIK In SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Štreni
CXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXl
iMued Every Thursday for the Jugoslavs in Wisconsin
•
Tedenska priloga za Slovence v Wisconsinu
1»
THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY
Address
All Communications
OBZOR PUBLISHING COMPANY Marica R. Staut, Publisher 830 So. 5th St. Milwaukee 4, Wis. TeL Mitchell 5-4373
razumevanju in iskrenem sodelovanju bodi naš edini skupni cilj graditev božjega kraljestva v dušah posameznibofv, v družinah in farah te nadškofije, v vsej globini in širini na tem področju 'Njegovega kraljestva, ki je sedaj izročeno moji skrbi.”
Zares lepe besede, iz katerih dihata skrb in odgovornost. Naj bi vsak njegov vernik ob njegovem ustoličenju zmolil vsaj en Očenaš za blagoslov nadškofovemu težkemu delu. Saj je le Bog tisti, ki daje rast!
Prva slovenska radio oddaja v Ameriki
Pred petnajstimi leti, dne 16. avgusta 1938. leta, se je raz stolpov milwauške radio postaje WEMP prvikrat v Ameriki oglasila slovenska beseda v radio oddaji. Začel jo je pokojni Frank R. Staut, ki ga moramo, prištevati med odločne bojevnike za ohranitev slovenstva v novi domovini. S pesmijo “Pozdravljam te gorenjska stran,” ki jo je pel
ni našla dovolj podpore in uvidevnosti, da bi se ji to lahko posrečilo. Dne 16. avgusta je potekla petnajst let od ustanovitve slovenske oddaje v radiu in ta dan je hotel pokojni dostojno proslaviti, dasi ni našel pri onih, v čiljih korist je toliko let delal, posebnega razumevanja. Pač gotovo ni slutil, da mu bo smrtna žena prekinila neumorno delo. Zvesta soproga Marica je njegovo željo izpolnila. Z velikim naporom je oddajala še po njegovi
o-----o-----------j-----J'-' JJr	-	"	^-------ir “J	“
sam, je otvoril to oddajo, ki nam smrti vse do dneva petnajste obje tekom petnajstih let toliko- letnice, ko so o delu pokojnika
krat razvedrila srce s svojim pestrim. sporedom.. Koliko truda je moral vložiti in koliko skrbi je to stalo pokojnika. Ni bilo lahko tu V Ameriki zbrati toliko glasbenega materiala. Vii vsi, ki ste se ob sobotah in nedeljah oddaho-vali v lepi wisconsinski prirodi ali ste udobno sedeč v kari poslušali slovensko pesem, ki vam jo je predvajala njegova radio oddaja, ali ste kdaj pomislili, da Frank petnajst let ni bil prost nobeno soboto in nobeno, nedeljo? Menda ni niti enega bolj znanega slovenskega zbora tukaj ali v stari domovini, čigar petje se ne bi glasilo v njegovi radio uri. Pokojnik je žel splošno pohval,:, in uspeh. Njegov uspeh pa je okorajžil še druge, tako, da smo Slovenci lahko ponosni na svoje radio oddaje, kar je vsekakor njegova zasluga.
Slovenska oddaja Franka Stauta pa ni posredovala le pesmi. Kolikim je želela srečen g-d ali rojstni dan in kolikim je na koncu njihove življenjske poti v slovo zaigrala žalostinko. Kolikim našim podjetnikom je pomagala utreti pot v javnost. Ko so se pojavili prvi slovenski protikomunistični begunci v našem mestu, jim je posamična in poimensko želela dobrodošlico ter pozivala stare ameriške naseljence, naj bodo borcem za ideal svobode in resnice v pomoč z nasveti, s stanovanji naj jim bratsko nudijo roko v pomoč.
Pokojni Frank je oddajal na več postajah. Kot rečeho, se je prvikrat oglasila slovenska beseda na WEMP, pozneje še na WEXT, WOKY in končno na WRYN. 1. jun. t. 1. nas je Frank nanaglo in prekmalu zapustil ter odšel k Večnemu po plačilo. Njegova soproga, gospa Marica, ki je pokojnemu vsa leta pri delu zvesto pomagala, je poizkušala nadaljevati moževo delo. Od žalosti za možem strta žena pa
poročali v slovenski oddaji.
S tem dnem je oddaja utihnila na žalost vseh mihvauških zavednih Slovencev. Petnajstletno neumorno delo Franka R. Stauta je končano. Ali naj bo res končano? Ali se ne bi moglo s pomočjo milwauških slovenskih podjetnikov tudi nadaljevati v splošno slovensko korist?
Milwauski Slovenec.
Novi nadškof v Milwaukee
gova umrla sestra. V tej kapeli je že kot deček ministriral.
Še istega leta se je vrnil spet v Rim, kjer je na papeškem zavodu Biblicum podrobno študiral tri leta svetopisemske vede. Pridobil si je naslov licenciat, ki daje pravico postati strokovni profesor svetega pisma v bogoslovjih.
Po vrnitvi iz Rima je bil eno leto kurat pri cerkvi Sv. Jožefa v Waukesha. L. 1931 je postal profesor za sveto pismo v bogoslovju St. Francis, že 1. 1937. je postal rektor tega zavoda, star torej šele 34 let. Redkokdaj se zgodi, da tako mlademu duhovniku izroče tako odgovorno mesto. Naslednje leto ga je papež imenoval za monsignora, to je cerkveno odlikovanje, ki ga malokdo dobi pri 35 letih.
Novi nadškof Meyer je opravljal, preden je postal škof, poleg šolske še razne druge službe. Bil je član izpraševalne komisije za mlade duhovnike, dalje pro-sinodalni sodnik pri nadškofijskem sodišču za zakonske (ma-trimonialne) zadeve, bil je podpredsednik pri Cath. Educational . Association, duhovni vodja
Z 42 leti je postal škof v me- vi nadškof izdal kratko poslani-
stu Superior, kjer je bil nasled nik škofa Williema O’Gonnor-a, ki je sedaj v Madisonu. V škofa je Meyer j a posvetil nadškof Kie-ley 11. aprila 1946., soposvečeval-ca pa sta bila nadškof Muench, ki je sedaj papeški nuncij v Nemčiji, in škof 0’0o,nnor.
Kot škof v Superior je bil Most. Rev. Meyer poznan kot zelo prijazen gospod, ki se je rad razgiovarjal z ljudmi^ se zanimal za njihove težave in potrebe. Rad: je bil med otroci, ki so ga imeli zelo radi. Tudi drugoverci so ga
qo. V njej pravi: Globoko sem
H
Novice iz fare sv. Janeza Ev.
...	v Milwaukee
hvaležen sv. očetu papežu Pilul«.
XII., ki mi je izkazal tolikšno za-upanje s tem, da me je imeno- Pri 11 as se je zopet začelo ži- goslovom. Ves čas je prepeval za nadškofa v Milwaukee, jvahno življenje. Počitnice so ta
val za nadškofa v	„	------------—
Zato želim o,b tej priliki pouda- ko hitro minile. Sedaj nas čaka riti svojo brezmejno vdanost Sv. rido delo. Društva že pozivajo sedežu v izpolnjevanju službe, 1 riane, da se z novo močjo popri-ki mi je poverjena ... S pomoč- mej'a dela. Nekatera društva so jo božje milosti se bom trudil, jse že dodobra organizirala in zada se bom popolnoma predal no- čri3 z rednim poslovanjem. Po-vemu apostolskemu področju, ki I sebno športni odseki na hitro nami je izročeno.	birajo člane in se že poskušajo
Dalje pravi, da mu je težko, na prijateljskih tekmah, ker se bo ločil od škofije Supe-| Zadnjič ni bilo ne konca ne zelo spoštovali. V obeh milwau- rior, kjer so se v sedmih letih J kraj a veselju, vzpodbujanju in ških dnevnikih je bilo izraženo spletle intimne vezi z duhovniki, na§aianiu> ko sta se srečala v mnenje, da je škof Meyer zelo z redovniki in verniki. Prosi jih, j dart ball tekmi odsek svetega
naj se ga spominjajo v molitvi. Kaneza °dsek iz fare svetega Nato pravi: “Vračam se v Mil-r^anrilava- Izraze občutkov so waukee kjer sem se rodil, kjerriudje rihko slišali dva bloka na-zrasel, hodil v šole in prebil °krog. Kdo od sosedov bo morda
bosonogih karmelitskih sester v v Dne 241- septembra bo ustoli- Milwaukee in nadškofijski vodja cen za novega nadškofa v Milwaukee Most Rev. Albert Meyer, dosedanji škof mesta Superior.
To je sedmi nadškof milwauške
nadškofije, ki je stara 110 let.
posrečena izbira za novega nadškofa.
Tiste dni, ko je bil na obisku v St. Francis in je izvedel za svoje visoko imenovanje, je pokazal, da ga zanima tudi šport, ki tako navdušuje vse mlade ljudi v Ameriki. S prijatelji je šel gledat v Stadium baseball tekmo, ko so milwauški Braves premagali newyo,TŠke gigante (Giants).
Tudi s Slovenci se je že srečal. Ko je bil 1. 1950 v sosednji škofiji Duluth sestanek vseh novih
sem
večji del svojega življenja . . .|mal° postrani gledal ali gre za Kot duhovnik milwauške nad-1^as^ cele ^are in tskrat se je tre-
škofije sem deloval, to si štejem F33 Postaviti. Odrezali smo se v posebno čast, pod dvema pred- Prav dobro. Zmaga se je nagni-
nikoma, kardinalom Stritchempa na naš° stran, člani KSKJ so Lci praznuje uvajseuetnico svo-in nadškofom Kieleyem. Molim I organizirali kar deset kegljaških j ega obstoja. Matere bodo ta dan in prosim, da bi se mogel meriti '-Usekov. To bo rompompom, proslavile s slovesno sv. mašo in
pevski zbor cerkve svetega Janeza. Petje je bilo patrom, ki opravljajo Holy Hill tako všeč, da so rekli, da takega petja še niso slišali, odkar cerkev obstoji in da bi ga poslušali cel dan. Saj so tudi zares lepo peli. Popoldne ob pol dveh smo imeli križev pot. Izpod podnožja hriba so napravljene postaje, zadnja je na vrhu. Pot je precej strma in za nas, ki nas že malo naduha muči kar naporna. Križevega pota se je udeležilo okoli osemdeset ljudi. Bilo je zares lepo. Prišlo je celo nekaj Čikažanov, ko so zvedeli za naše romanje. Romanje je vodil P. Klavdij Okorn, pomožni duhovnik pri svetem Janezu. — Tako vidite, da zares migamo.
Iz farnega oznanila pri sv. Janezu razberem, da društvo mater praznuje dvajsetletnico svo-
pcbožnosti k Srcu Jezusovemu.
iz vsega tega se vidi, da je vodi- škof Meyer. Slovenci so tedaj teljska narava.	zapeli pod vodstvom sedanjega
Za bratovščino Christian Doc-	organista tu pri	Sv. Janezu g.
trine, ki je kot	znano izdala novo	Majheniča nekaj	slovenskih na-
o vsem znano, bo naslednik j izdajo Sv. pisma, je prevedel rodnih pesmi. Nadškof je bil ze-. apri a t. 1. umrlega nadško-1 liste Sv. Janeza, kar zahteva ve- lo navdušen nad slovenskim pet-a Mozesa	Kieley-a.	Mudil	se	je	liko učenosti.	Prevajalec mora	jem. Zanimal se	je za Slovence
ia\no	v	Milwaukee	na	obisku v	dobro poznati	latinščino, staro	in njihove razmere med zadnjo
ogos ovju St. Francis, ko je zve- grščino, hebrejščino, zgodovino vojsko.
del za svoje visoko imenovanje.
Novi nadškof se- je rodil 1. 1903 v Milwaukee, blizu stare Marijine cerkve. Tako je on prvi rojen Milwaučan na nadškofijskem prestolu. Ima še živega očeta, dva poročena brata ter eno. sestro redovnico v Michigan. High school in dve leti college-a je dovršil v bogoslovju St. Francis. Nato so ga poslali v Rim, kjer je na znani papeški univerzi Gregoriana študiral filozofijo in teologijo. Duhovniško vzgojo in vso oskrbo pa je imel v severnoameriškem kolegiju, kjer je bil zadnji dve leti tudi hišni prefekt. To pomeni, da so, predstojniki videli v mladem bogoslovcu voditeljske lastnosti.
V duhovnika je bil posvečen 1. 1926 v lepi gotski cerkvi St. Maria sopra Minerva sredi starega dela Rima. študije je dokončal 1. 1927. z doktoratom iz teologije.
Po končanih študijah se je vrnil v Milwaukee. Novo mašo je zapel pri sestrah Notre Dame, kjer je bila tedaj redovnica nje-
tiste dobe, arhelogijo itd.
Ob svojem imenovanju je no-
AiJLV/gta. -lil ti.-1 Li. I
z njima v enaki meri v njunih IUbogi keglji, zares odličnih voditeljskih last- Ze ne^aJ dri se nič prav ne nostih in duhovniških krepostih, j počutim. Grem po ulici, pa je -“j*	vocii Jiuviiijki so prinesle toliko obilnih sa- vse riko tiho. Le kaj se je zgo-
Amerikancev, beguncev pred dov za časa njunega vladanja, ddo- Ali je mesto izumrlo. Ne. komunizmom, je bil navzoč tudi I Moja dolžnost naj bo: prizade- p6 orioci so zopet začeli obisko-tut m. _ .	t.t ivati gj, (ja zberem sadove tiste va^ tisto zloglasno poslopje, ki
setve, ki sta jo sejala onadva, in se imenuje šala. Srečne matere! da tudi jaz započnem dela, ki |Sedaj se bodo oddahnile, bodo prinašala sadove onim, ki ^ri fari svetega Janeza so bili bodo prišli za mane*. Tej nalogi krščeni: Štefan Wayne Morris se bom vsega posvetil. Zato po- (Stuler). Joseph, Charles Lenar-nižmo prosim za sodelovanje du-1 ekich in Deborah Ann Bashell. hovnike, redovnike in vernike I Umrl je Anton Krivitz. Neizpro-nadškofije Milwaukee. Združe- sni rak je končal njegovo lepo nim v molitvi, v medsebojnem I življenje. Mož je vdano prenašal vse trpljenje prav do zadnjega trenutka. Vdan v božjo voljo I je stopil na prag večnosti. Družini iskreno sožalje. Mož je bil star 79 let. Rojen je bil v Novem mestu. — V cerkvi sv. Mateja sta se poročila John Jerman in Angela Pungerchar. Bilo sre-|čno!
Fr. Mark Hochevar, novi ka-jplan pri svetem Janezu, je bil imenovan za učitelja verouka na Notre Dame High School. Fa-thru na toliki časti iskreno česti-I tamo.
Na Labctr Day je fara sv. Ja-| neza poromala na Holy Hill, ki Ije velika božja pot in komaj trideset milj oddaljena od Milwau-ikeeja. Vreme smo imeli zares krasno. Računam, da nas je moralo biti okoli dvesto. Dva busa in privatne kare so opravile prevoz. Romanje je bila združeno s sveto mašo ob enajstih. Po sveti maši je bil kratek nagovor in pa pete litanije Matere božje z bla-
velikim shodom. Velik je to dan. Društvo, ki je eno največjih pri fari, je storilo neizmerno dobrega, Sedaj šteje 140 članic. Dve članici, ki sta bili izvaljeni na ustanovnem občnem zboru, še! živita. Društvo je ustanovil Fr. Gladek. Društvo, ki mu je naloga lepota hiše božje, pa ni gledalo samo na to, ampak je veli-do delalo na pozidavi nove dvorane, na katero je sv. Janez lahko ponosen. Od vseh društev je največ darovalo. Tako izgleda, da so si izbrale za vodilo življenja: v dobrih delih biti na prvem mestu. Vsa čast vam materno društvo! Kličemo vam na mnoga leta, še bolj blagoslovljena, kot so bila dosedanja. Bog, v čigar čast ste delale, naj vam vrne z dobroto za dobrota.
Prihodnjo nedeljo se bo pri nas oglasil Rev. Anton Koren bratranec Fr. Korena iz Sheboy-gena. O njem smo že poročali-Pri nas bo opravil sv. mašo v vzhodnem obredu ob sedmih zjutraj. Father Koren dobrodošli!
r
SHE HAS AN ELECTRIC
CLOTHES DRYER!
\
Most important STOP
on any driver’s route
Edino veselje
“Povej, Jaka, ali si bolan? Že nekaj dni mi šepaš.”
“Ne, nisem bolan, le čevlji so mi pretesni.”
“Potlej si pa kupi vendar druge čevlje.”
“Za vse na svetu ne! Glej, ko pridem zvečer domov, se moram samo jeziti, žena me zmerja, otroci kriče in tako mi ostane edino veselje sezuvanje preozkih čevljev.’


Yo.s, it’s her washday, too. But — instead of all the work of lifting, carrying, stair climbing, line stringing, she just sets a dial.
It’s time you had an automatic electric dryer, too.
See your dealer or
THE ELECTRIC COMPANY
WISCONSIN ELECTRIC POWER COMPANY

that w cannot
li
i
lllli:®
The Telephone Safety Slogan, displayed in every vehicle and every telephone building.
Because “childhood has no forebodings,” boys and girls expect grown-ups to be careful. Happily, most drivers are careful most of the time.
But, hidden in those facts is the reason so many children are hurt or killed. Every so often, some driver and soma boy or girl are both careless at the same moment.
Then, something mighty unhappy often happens.
Good people everywhere are working hard to make streets and highways safer, especially for children. A Wisconsin editor, by the way—Joseph E. Helfert of the Beaver Dam Citizen—has devoted years of effort to pushing, at considerable expense, a nation-wide boy-and-girl street safety movement called “The Open Eye Club.”
Your telephone company’s over-all accident rate in the past year was considerably lower than that of American industry in general—and our drivers contributed mightily to that grand record.
We’re proud of the fine, successful effort of telephone company drivers to drive safely and courteously at all times.
We know they’ll keep trying. We hope every driver will— especially, very especially, in school zones.
WISCONSIN TELEPHONE COMPANY
VJorking always to serve Wisconsin better
*
HLADNI DNEVI — V Salisbury, Conn., so imeli sredi avgusta tekmovanje v smučarskih skokih. Posebno veselje pri tem je imela mladina. Odkod pa sneg? 40 ton ledu stresli na tekmovalno progo, nato pa ga poškropili s ‘‘snežnim cementom,” ki prepreči naglo tajanje.
panjsko Slovenska katoliška Jednota
BRUSIVO SV. VIDA. ST. 35 KSKJ
.jjUhovni vodja Rev. Louis B. Baz 'k. predsednik Frank A. Turek, Podpredsednik Albin Orehek, taj-^ Daniel Postotnik, 6926 Hecker c,Ve-> tel. HE 1-7341; zapisnikar A. rniša Sr., blagajnik Louis Krajc, adzorniki: Anthony J. Fortuna, Branisel, Joseph J. Nema-^ch; vratar in zastavonoša Andrew amejc; vodja atletike in mladin-6 aktivnosti Louis J. Krajc; za-Ant^ik za SND in N- A- bank0
thony J. Fortuna; zastopnika za j 1? KSKJ Booster Club Anthony
J.
zastopnika
Daznik in Daniel J. Postotnik;
j,	za Ohio KSKJ dan
Prep ^'urek> Daniel Postotnik; za e^ovanie novega članstva vsi
Dre?Ski zdravniki. v	zboruje vsak prvi torek
Vida ecu v sobi št. 4 šole sv. hent- 013	zvečer. Mesečni ases-
»io . e začne pobirati ob 7:00 pred :nf 51 25. v mesecu v dvorani zve-secT b 6:00, °d 26. pa do konca me-biu n^a 11011111 tajnika od članstva, ki Jtve;. mcS°če plačati poprej. V dru-ce 0.fe. Prejemajo novi člani in člani-vrst,16 do 60 leta in se jim nudi pet Sohi?,aVaxovalnlne od *250 do $5,000. ba t; 5a Podpora znaša $7. in $14.00 tudi „tn' v društvo se sprejemajo sWai, uCl °d rojstva do 16. leta. V tajnii!-? bolezni se naj bolnik javi pri id r Ui da dobi zdravniški list in karto -—j;vna naj se no pravilih Jednote.
t>irLSV- LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Bred ™ • v°dia Rt. Rev. J. J. Oman, sednu Louis Simončič, podpred-God k Anl011 Zidar, tajnik Ralph zanj ’ 3559 E- 81 st- teL vu 3-6324; Wrnn.Jacob Resnik> blag- Josip W. Silv« i nadzorniki:	Louis Shuster,
dan v17 Erbanoič in Emeric Kor-Vgh ^astavonoša Joseph W. Ko-W’■ Zast°Pnik za SND na 80. St. ]y[ar,ric Kordan; zastopnik za SND dijA.e,Dghts Louis Simončič; zdrav-ton c,dr- Anthony J. Perko, dr. An-zboruikUr in dr. John Folin. Društvo ob Jf Vsako drugo nedeljo v mesecu Sprp-l,DODoldne v SND na 80. cesti, let 113 .članstvo od rojstva do 60 biespp losii- Bolniški asesment 65c na te na Jd.dladuje $7.00 bolniške podpori ve?,163611-, de je član bolan pet dni Dite ' Rojaki v Newburghu. pristo-~~~---društvo sv T.nvrpnca.
^Duhn1^0 Sv- AN® ŠT. 150 KSKJ DreflidT1?1 v°d.ia Rt. Rev. J. J. Oman. Sednjf'o ■S? rrberesa Lekan, podpred-sephi a Theresa Godec, tajnica Jo-* Rajnu® Winter, 3559 E. 80 St,; bla-^rica31' «„Ant;onb a Debelak, zapisni-
Weiss, Anna Palčič in Mary Hočevar. Zdravniki dr. Jos. L. Modic, dr. Frank J. Kern, in dr. Valentin Meršol in Dr. Dejak. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2:30 popoldne v JSN Domu na 4533 W. 130 St.
Društvo sprejema člane od 16 do 60 leta za posmrtnino, poškodrdne in bolniško podporo kjer se lahko zavarujete od $250.00 do $5000.00 ter za bolniško podporo $1.00 ali $2.00 ali $3.00 na dan. Bolniška podpora se plačuje ne glede na starost, to je tudi po 60 letu, ne glede kdaj je kdo pristopil v društvo.
V mladinski oddelek se sprejemajo člani od rojstva do 16 leta do $2,000 posmrtnine brez zdravniške preiskave. Enako tudi odrasle brez zdravniške preiskave do 25 leta starosti. Prvovrstna zavarovalnina plačljiva 20 let.
Asesment se pobira na vsaki seji, in na 25 v mesecu pa na domu tajnika. .
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 191 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Prank Brennan, predsednik Paul Yanchar; podpreds. Joseph Tichar, tajnica Matilda Ropret, 19601 Kildeer Ave., tel. KE 1-2863; blag. Ann Troha, zapisn. Mary Mer-šnik. Nadzorniki: Frances Globo-Jkar, Theresa Skur in Mary Stru-kel. Zdravniki: Dr. A. Skur, Dr. L. Perme, Dr. V. Meršol, Dr. Carl Rotter. Društvene seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu v A. J. C. na Recher Ave. ob 8 uri zvečer.
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ
Duh. vodja: Rev. A. Bombač; predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki: John Bradač, Matt Intihar, Helen Kovačevič; zdravniki: dr. M. F. Oman, dr. A. Skur; zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in Ana Debeljak. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa 14 do 55 leta starosti.
PODRUŽNICA ŠT, 32 SŽZ
Duhovni vodja Rev. A. Bombach, predsednica Terezija Potokar, podpredsednica Frances Perme, tel. KE 1-1139; tajnica Ann Cooke, 21670 Fuller Ave., RE 1-6068; blagajničarka Marlyn Koss, zapisnikarica Ana Godlar, rediteljica Frances Mesojedec. Nadzorni odbor; Helen Kovačevič, Karolina Peck in Hattie Kraus. Seje se vršijo vsak pr-' vi torek v mesecu v dvorani sv. Kristine.
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Frances Jamnik, podpredsednica Frances Meše, tajnica Ella Starin 17814 Dillewood Rd., tel. IV 1-6248; blagajničarka Ana Rebolj, zapisnikarica Mary Cerjak. Nadzornice: Julia Bolka in Nellie Pintar. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. soba št. 3.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Louis B. Baznik, predsednik Ulrick Lube, podpredsednik Frank Šega, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Ave., tel. EX 1-4767; blagajnik Anton Klančar, 1084 E. 67. St.; zapisnika-
^atices Adier^	Nadzornice: rjca jn poročevalka Mary Kaplan.
Zbikowski; 'banderonoS" An-' Nadzorni odbor:	Frank Fabian,
80 q.D^etak: zastopnici za SND na bPovi’. beresa Lok311 in Mary Fi-Ther C’ Za	v 'Maple Heights:
2as* esa Lekan in Anna Kresevic,
Aloi^v za Ohio KSKJ Boosters;
. ortuna in Bernice Zupančič.
J. F0^nikl dl- Perko, dr. Skur in dr. ftieSe ln‘ Seie so vsako 3. nedeljo v 80. cesti°k en* Popoidne v SND na
TV° SV. marjje MAGDALE-, SprelN®:,^- 162 KSKJ.
Rudi	članice od 16 do 60. leta
°d $25o h 0V*ejše smrtninske certifikate $7 ali**5’000’ bolniška podpora je 0ddelek 514 tedensko. V mladinski Pa do iR soreietr|a članstvo od rojstva sledeč- -n i.e*a' Odbor za leto 1952 Bažn'rU30vn3 v°dja Rev. Louis Podpreci3k’ Preds. Marjanca Kuhar, rlaHori-,' Eouise Mlakar, taj. Ma-iV l-072oVaf’ 31241 Miller Ave., tel. tol. Zar/ ,iagajn. Frances Mace-Padzorni pS^ikarica Julia Brezovar; 'v in Lom+K ances Novak, Mary Sku-Zastavormv- • sterniša. Rediteljica in !toPnica 33 Julia
Pranr,„_ -?a Ohio Booster Club:
t°Pnica 811133 Juha Slogar,
francos	Booster O
lePske io ernanich- Zagtopnica za krances -m- ladinske aktivnosti: Ohio KsKj1^3113^- Zastopnice za
*>02sy Slov,
h, Lan: Margaret Kuhar, .^trnisa. Louise Mlakar,
- -isa, ■Macerol.
epski j °1- Zdravi vsak pravniki. Seje
Zdravniki: Vsi se vrši-
Drvi '	•
°h Sv vi Pondeljek v mesecu v 2Večer ' soba št.	‘
lretji ' Asesrne:
Pondeijek
0illJŠTVo
b
4 ob 8. uri snaent se pobira vsak in vsakega 25. v
istem prostoru.
SV- JOŽEFA KSKJ
ŠT. 169
vodja Msgr. V.
duhi
duhovni
brpa ',“t v°dja Rev. Matt 4_°dpre(j* sednik John Pezdirtz,
Jospnh !rFelix Korošec; fin i ?,5erra, 444 E. 152 St.
ii"11'JMeSfpf1'* K»rosec; fl»
E.
l^?a Oven	b°lniška tajnica
za 283; zapi-l2 9 E- 169 St., tel. IV blagajnil ^arica .Anna Graj-
2or^,.againik t -a Anna u'ral' in ^lkl Louis	Mervar, nad-
Antla Skolar°\en’ Joseph Smoiic
lai
£ Sca°;
P"me ^ "
Zastopniki za lke Anzlin, Louis
Fabian,
Jean Grčar in Jos. Jazbec. Zastopnik za klub SND Ulrick Lube. Vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne, staro poslopje SND.
OUR LADY OF FATIMA SOCIETY NO. 255 KSKJ
Spiritual Advisor Rev. V!ic N. Tome, President Emil F. Trunk, Vice President Bill E. Kern, Secretary-Treasurer Josephine Trunk, Recording Secretary Dolores Paik. Auditors: Theresa Buckley, Jennie Omersa, Antonette Celesnik. Athletic Sports Director; Bill Jansa (men). Women and Children’s Activities; Mary Komorowski. Meetings are held every second Wednesday at St. Vitus School at 7:30 p.m. All, Slovenian Doctors in greater Cleveland area to examine prospective members.
Slovenska ženska zveza
PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
Predsednica Mary Urbas, podpredsednica Frances Salmich, tajnica Frances Susel, 364 Babbitt Rd., Euclid 23, O. RE 1-0642, blagajničarka Filomena Sedej, zapisnikarica Martha Batich, nadzornice: — Louise Čebular, Mary Zaller in Jennie Košir. Seje se vršijo vsak drugi četrtek v mesecu ob 7 uri zvečer v Slov. domu na Holmes Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ
Duhovni vodja Rev. A. L. Bombach, predsednica Mary štrukel, podpredsednica Mary Žele, tajnica Štefka Smolič, 20300 Goller Ave.; blagajničarka Mary Mersnik, zapisnikarica Antonija Šuštar; nadzornice; Frances Globokar, Frances Gerčman in Amalia Legat. Zastopnice za skupna društva; Urška Trtnik, Mary Novosele. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ
Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. J. Oman, predsednica Anna Jakič, podpredsednica Theresa Lekan, ra Zastoj6 * 8 Anzlin, Louis tajnica Helen Zupančič, 3549 E. 81 ra, Felix h kl za KSKJ Fe- St-, tel. VU 3-6585; blagajničarka trtej, eie še vrš;0-1'0860’ J°sePh Fer-1 Rose Lausche, zapisnikarica Mary V Mesecu 3°, Vsak tretji če-j Filipovič. Nadzornice: Mary Jane-hormi	zveoer v j Žič, Mary Škufca in Angela Stra-
^ba Holmes Ave. i žar. Zastavonošinji Mary Novak in Angela Stražar. Rediteljica Jennie
-o.
bolcine ynebovzets	pod cerkvijo
VebskLter 24 in o^ 9 do 11- do-?01ce o? d0l»u. Dn.Vv ruesecu v Slo-
>C™istva dQ^\0tsprejema ot-f5® Pre-0? $25o do šinn!vet.a za zavaro-
ir,ta	t<5r odrasle	PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ
Duhovni vod;,a Rev! Louis B-
na dan.
DlEZLSOVpRE.SyETEGA SRCA

Barle. Zastopnici za SND Joseph-
ine Udovc in Mary Hrovat. Seje
so vsako drugo sredo v mesecu ob
8 zvečer v SND na 80. cesti.
Slovenska Dobrodelna Zveza
DRUŠTVO SV. ANE. ŠT. 4 SDZ
Predsednica Julija Brezovar, 1173 E. 60 St., podpreds. Jennie Stanonik, tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51 St., tel. EN 8104, blagajničarka Josephine Oračem-Ambrožič, zapisnikarica Angela Virant. Nadzornice:	Mary Bradač,
Rose L. Erste in Prances Okom. Redi-tlejica Mary Pristov. Sela se vrši vsako drugo sredo v mesecu. Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki. __________
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ
Predsednik Andrew Tekauc, podpredsednik John Štefe. tajnik Matt Debevec. 1287 E. 169th St., tel. IV 2048; blagajnik Thomas Kraič, zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor John Nestor, Prank Štefe in Charles Koman. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 uri zjutraj v SND. soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave.
SLOVENSKI DOM, ŠT. 6 SDZ
Predsednik Joseph Stupica, 19303 Arrowhead Ave.' tajnica Albina Vesel, 877 E. 185 St., tel. IV 1-0319; blagajničarka Frances Julajlia, 832 E. 209 St. Zdravniki: Dr. A. Skur in Dr. Urankar Seje se vršijo tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20714 Recher Ave. ob 7:30 uri zvečer.
DRUŠTVO KRAS ŠT. 8 SDZ Predsednik Joško Jerkič, podpredsednik Stanley Kozely, tajnica Jennie Koželj, 687 E. 156. St., tel. LI 1-3590, blagajničarka Jennie Kapel, zapisnikar John Kapel; nadzorni odbor; Joe Koporc, Martha Batič, Mary Kobal. Seje so vsako 2. nedeljo v mesecu ob 1 pop. v Slovenskem domu na Holmes. Ave.
DRUŠTVO PRESV. SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 55 SDZ Predsednik Geza Kocet, podpredsednik Jože Grdina, tajnik Steve Markolia, 6527 Schaefer Ave., HE 1-7998, blagajnik Joseph Perko, zapisnikar Valentin Kovačič. Nadzorni odbor: predsednik Rev. Joseph Godina, nadzornika Tony Cesar in Kristina Zimerman. Seja se vrši vsako četrto nedeljo ob 2. uri popoldne v dvorani šole sv. Vida na Glass Ave.
Slovenska moška zveza
PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ
Predsednik Charles Benevol, 19502 Muskoka Ave.; podpredsednik Anton Mausar; tajnik Prank Perko, 1092 E. 174 St., tel. IV 1-5658; blag. Martin Valetich; zapisnikar James Stopar. Nadzorniki: James Kastelic, Joseph Perušek in Stanley Mahnich; za stopnika za Federacijo SMZ: Anton Rudman in Martin Valetich; zastopnik za klub društev S. D. na Holmes Ave.: James Kastelec. Seje se vrše vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave., kjer plačate svoj asesment ali pa 24. in 25. v mesecu v spodnji dvorani.
teljica Paula Zigman, zapisnikarica Julia Brezovar; za klub društev SND Mary Bradač.
Članstvo se sprejema v društvo od 16. do 55. leta In otroke od rojstva do 15. leta. Zavarovalnina je od $250.00 do $5,000.00. Tako za odrasli kakor tudi za mladinski oddelek. Pele so vsaki tretji četrtek v SND. soba št. 3 staro poslopje na St. Clair Ave.. ob 7:30 zvečer.
PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ
Predsednik John Sever, 18023 Hillgrove Rd.; podpredsednik Frank Česnik, tajnik in blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 PL, tel. UT 1-8387; zapisnikar Frank Kuhar. Nadzorni odbor: Frank Kuhar, Louis Erste, Frank Petkovšek. Podružnica zboruje vsako tretjo soboto v mesecu zvečer v SND soba št. 4 Sta-SMZ; Frank Brancel, John Sever in Frank Petkovšek. Zastopnik SND Frank Kuhar.
SLOVENSKA MOŠKA ZVEZA ŠT. 6
Predsednik F. Lavrich; podpredsednik M. Zelle; tajnik-blagajnik Frank Macerol, 1172 Norwood Rd., EX 1-8228; zapisnikar M. Zelle. Nadzorniki: Leo Novak, J. Borso, L. Urbančič. Seje vsako 3. nedeljo ob 1:00 pop. v šoli sv. Vida.
PODRUŽNICA ŠT. 17, SMZ
Predsednik Anton Tekavec, 20303 Goller Ave., tel. KE 1-2907, podpredsednik Anton Arko, tajnik F. Drobnick, 23001 Ivan Ave., tel. RE 1-7045, blagajnik Frank Smaltz, za pisnikar Anthony Intihar. Nadzorni odbor: Frank Jarc in Joseph Koren, zastopnika za federacijo: Anton Tekavec in Frank Drobnick. Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani sv. Kristine na E. 222 St.
DANICA ŠT. 11 SDZ
Predsednica Josephine Centa, podpredsednica Josephine Trunk, tajnica Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., UT 1-8509, blagajničarka Pauline Stempfel, zapisnikarica Frances Zakrajšek, nadzornice Josephine Trunk, Josephine Levstik, Ann Brinovec, Društveni zdravniki vsi slovenski. Seje se vršijo vsaki drugi torek v mesecu ob 8 zvečer v Slov. narodnem domu, staro poslopje.
DRUŠTVO CLEVELANDSKI SLOVENCI ŠT. 14 SDZ
Predsednik William Stark, podpredsednik Mike Vidmar; tajnik-blagajnik Frank Brinovec, 961 E. 79 St., tel. EN 1-4122; zapisnikar Mathew Penko, 456 E. 143 St. Nadzorni odbor: Charles Jagerski, Jennie Lavrič, Josephine Hrvat, vratar Frank Penko. Zastopnik za klub SND Mike Vidmar. Zastopnik za delniško konferenco SND John Sušnik. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v SND na St. Clair Ave., soba št. 3.
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 18 SDZ
Predsednik Joseph Kalčič, podpredsednica Mary Jeromi; tajnik in blagajnik Frank Merhar, 1021 E. 185. St., zapisnikar Anton Strniša, nadzorniki Frank Modic, Anton Levstik in Clarence Tomšič; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. Seje se vrše sak tretji petek v mesecu ob 7:30 zvečer v SND staro poslopje št. 4.________________________
COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 SDZ
Predsednica Mrs. Fannie Brezovar, pdopredsednica Mrs. Stefi Koncilija, financ, tajnica Mrs. Rose Mickovic, 19612 Cherokee Ave., tel. IV 1-6500, zapisnikarica Mrs. Rose Šimenc, blagajničarka Mrs. Frances Tomsick, nadzornice: Filomena Sedey, Mary Černigoj, Mrs. Alice Grosel. Zastovonošnja Mrs. Mary Malovrh; zdravniki: dr. A. Skur in dr. V. Opaskar. Seje so vsako 2. sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. v spod. dvorani.
Katoliški borštnarji
DRUŠTVO DVOR BARAGA ŠT. 1317 REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Duhovni vodja Rev. L. B. Baznik; župnik fare sy. Vida; nadboršt nar Fred Sterniša, podborštnar Ludwig Marolt, bivši borštnar Joseph Oberstar, finančni tajnik Edward Baznik, 20931 Tracy Ave., KE 1-1179; blagajnik Rudolph V. Germ. tajnik-zapisnikar Maximilian Germ, 1033 Yellowstone Rd.; nadzorniki Joseph Saver, Frank Bogovič Jr. in Henry Opalek, spre voditelj a Louis Erste, Frank Žnidaršič in bolniški nadzornik Louis Erste, 3815 Schiller Ave. (Zone 9). Tel. ON 1-3777. Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8:00 zvečer v šoli sv. Vida. Asesment se tudi pobira od 6:30 naprej na večer seje in vsako prvo nedeljo v mesecu od 9 do 11 dopoldne šoli sv. Vida.
CATHOLIC ORDER OF FORESTERS
ST. MARY’S COURT 1640
Spiritual Director Rev. A. Rupar, Chief Ranger Albert Strukel, Vice-Chief Ranger Robert Somrak, Past Chief Ranger Frank Martich, Speaker B. J. Hribar, Recording Secretary Anton Grosel, Financial Secretary J. Jalovec, 704 E. 162 St., PO 1-9166, Treasurer Louis Somrak, Conductors Frank Narobe and Steve Stefančič Jr., Auditors S. Stupar, A. Cek and F. Mesec, Sergeant at Arms S. Trampuš and J. Petrie, Juvenile Director R. A. Gospich, Court Doctor Carl Opaskar. Meetings are held at St. Mary’s Church Hall on second Tuesday of each month.
i Baznik, predsednica Julia Brezovar,
| podpredsednica Frances Brancel, tajnica Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933; blagajničarka Louise Pikš, zapisnikarica Dorothy Strniša, rediteljica Pauline Zigman. Nadzorni odbor Angela Virant, Mary Lokar in Pauline Stampfel. ^ a d^z ;rnanCa Josephine Seje se vrše vsaki drugi popdeljek nice: Josephine v mesecu v šoli sv. Vida. članice
Ameriška bratska zveza
DR. SV. JANEZA KRSTNIKA ŠT. 37 ABZ
Predsednik John Ustar, podpredsednik Blaž Hace, tajnik C^ril Rovanšek, 452 E. 149 St., tel. IV 1-3324, blagajnik Frank Lavrič, zapisnikar Jože Grdina, nadzorniki Jack Gabrenja, Anna Filipič in Joseph Okorn, vratar Matt Avsec. Zastopnika za Klub društev SND John Zalar in Joseph Okorn, za konferenco SND C. Rovanšek. Seja se vrši vsako 3. nedeljo ob 9. uri dop. v SND na St. Clair Ave.
DR. NAPREDEK ŠT. 132 ABZ
Predsednik John Tanko, podpredsednik Ludvik Prosen,, zapisnikar Frank Sesuje, blagajničarka Antonija Tanko, tajnica Adalyne Cece-lic, 4-33595 Morris Drive, Willoughby, Ohio. V slučaju bolezni kličite Willoughby 2-4359. Seje se vrše vsak 2. petek ob 7:30 v AJC na Recher Ave. Asesment se pobira vsa-
Zapadna slovanska zveza
DRUŠTVO SV. KATARINE ŠT. 29 ZSZ
Predsednica Johanna Mervar, podpredsednica Anna Svigel, tajnica Bertha Bokar, 1207 E. 60th St., tel. EN 1-1407: blagajničarka Mary Butara, zapisnikarica Mary Parcnik. Nadzornice: Jennie Stetz, Dorothy Komin in Mary Mott. Rediteljica Mary Kraitz. Zastopnica za SND in klub društev Johanna Mervar. "Seje se vršijo vsak tretji torek v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave. Vsi slovenski zdravniki in zdravnica Angeline O’-Donniel. Člane se sprejema od rojstva do 60 leta. Zavarovalnina na vsako vrstne police, bolniške operacijske in odškodninske podpore.
The Maccabees
CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M.
Past Commander Mary Bolta, Commander Josephine Stwan. Lieut. Commander Christine Glavan, Chaplain Mary Tekaucic; Mistress at Arms Mary Mahne, Sergeant at Arms Pauline Zigman. Picket Mary Vesel. Financial Secretary Pauline Debevec, 1287 E. 169 St., tel. IV 1-2048; Sick Benefit Secretary Julia Brezovar, 1173 E. 60 St., tel. EN 1-4758. Auditors: Pauline Stampfel, Ursula Unetio, Frances Tavčar. Representatives for “Klub Društev” Julia Brezovar, Josephine Stwan. Representative to the Conference Frances Tavčar. Meeting every 1st Wednesday of the month at SNH Room 1 at 7:30 p.m. General collection is held on meeting night at 7 p. m. and on the 25th of every month in the lower hall of SNH at 5 p.. m. Members belonging to the Sick Benefit Fund should notify Mrs. Julia Brezovar, 1173 E. 60 St., EN 1-4758 when becoming ill.
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Rev. Louis B. Baznik; predsednica Jennie Kr ali, podpredsednica Josephine Kolenc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933 zapisnikarica Jennie Laurich, nadzornice: Frances Brancel, Mary Velikonja in Marija Boh. Seje se vršijo 3. nedeljo v mesecu v šoli sv. Vida. Vabljene so vse katoliške žene in dekleta v Oltarno društvo.
šal Anton Rudman; nadzorniki: John Lukane in Joseph Perushek. Seje se vršijo vsako 3. nedeljo ob 3 popoldne v cerkveni dvorani; molitvena ura ob dveh popoldne.
KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE.
Predsednik Frank Segulin, podpredsednik Andy Ogrin, tajnik John Zupančič, 460 E. 270 St., tel. RE 1-4488; blagajnik Louis Zgonik, zapisnikarica Mary Medvešek. Nadzorni odbor: preds. Fred Martin, Mary Segulin, Frances Zajec. Seje se vrše vsak prvi pondeljek v mesecu v American Jugoslav Centru na Recher Ave. ob osmih zvečer. KE 1-9852.
KLUB LJUBLJANA
Predsednik Ludvik Prosen, podpreds. Frank Segulin, tajnica Frances Julylia, 832 E. 209 St., tel. KE 1-0325, blagajnik Louis Godec, za-pisnikkrica Louise Derdich. Nadzorni odbor: Joseph Sušnik, Ludvik John. John Oshaben. Kuharica
knjižničar; Anton Nemec. Seje se vrše vsak prvi ponedeljek zvečer v Slov. domu na Holmes Ave.
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednik dr. Stane Šuštaršič, podpredsednica Milica Žonta, blagajnik August Dragar, odborniki: Zalka Hirschegger, Mara Štepec, Mirko Boh, Janez Hauptman; pevovodja; Metod Milač.
Vaje so v Slovenski pisarni 6116 Glass Ave., poleti ob sobotah zVe-čer, pozimi o’b nedeljah popoldne.
Naslov zbora: Pevski zbor “KOROTAN,” c/o Metod Milac, 1032 E. 74th St., Cleveland 3, Ohio. Tel. EX-1-1496.
DIREKTORIJ AMERICAN JUGOSLAV CENTER, EUCLID, O.
Predsednik Frank žagar, podpredsednik Joseph Sušnik, tajnik Andrew Ogrin, 18506 Shawnee Ave., tel KE 1-1107; blagajnik Theodore Kircher, Jr., zapisnikarica Gusti Zupančič, nadzorni odbor: John Gerl, predsednik, Leo. Boštjančič, John Barkovich. Go-
Frances Gorjanc; George Nagode, j Sp0darski odbor^Frank Rupert,'pred-
stric; Frances Rupert, teta; Louis Starman, maršal. Zastopniki klub društev AJC; Louis Zgonik, Frances Zajec, Mary Medvešek. Seje se vršijo vsaki zadnji torek v mesecu v A. J. C. na Recher Ave.
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA
Predsednik • Frank Baraga, 7702 Lockyear Ave.; podpreds. John Krašovec, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-9183; blagajnik John J. Leskovec, 13716 Darley Ave.; nadzorniki: John Lokar. Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND John Lekan, za SD na Holmes Ave. Frank Žnidaršič in Gaspar Knafelc, za konferenco SND John Žnidaršič. Seje se vršijo vsako 3. sredo v mesecu v Slov. Nar. Domu soba št. 4. stare poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za na-daljne informacije se obrnite na društvene zastopnike.
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE
Duhovni vodja Rev. Matt Jager, predsednica Louise Kosmerl, podpredsednica Agnes Pierce, tajnica Mary Ižanec, 799 E. 157 St., tel. LI 1-6056, zapisnikarica Mary Stran-car. Nadzornice:	Mary Pančur,
Frances Skubic, Rose Šimenc. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v me-mesecu popoldne po pobožnosti v cerkveni dvorani.
Samostojna društva
GLASBENA MATICA
Predsednik Frank Bradach, podpredsednik Edward Kenik, tajnica in zapisnikarica Molly Frank, blagajničarka Carolyn Budan. Nadzorniki; Alice Somrak, June Price, Molly Frank. Posvetovalni odbor: Frank Bradach, Edward Kenik, Carolyn Budan, Anne Safred, Josephine Bradach, Emil Safred, Josephine Mišic; zapisnikarica odbora: Publicijski odbor: Josephine Mišic, Emil Safred, Jos. Meršol, Valentine Meršol. Pevovodja: Anton Schubel. Seje se vršijo vsak drugi četrtek v mesecu v SND na St. Clair Ave. Pevske vaje vsak četrtek ob 8 zvečer soba št. 2 v SND.
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Joseph Ivancich, tajnik-blagajnik Milan Urbančič, KE 1-6624; zapisnikar Carl Ozbich. Nadzorni odbor: Jožef Vicic, Ludvik Oster in Frank Urbančič. Arhivar Joseph Ivancich. Pevovodja Anton Schubel. Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Recher Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo 2. torek, vsakega drugega meseca, kot jan., marc, maj itd.
p ^usoVEra J,i: GA SRC
DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 SDZ
Predsednica Nettie Zafnick, podpreds. Cecilia Žnidaršič, tajnica
Louise Piks. 1176 E. 71 St., tel. EN ___________________
1-2628, blagajničarka Mary Jeraj, kega 25. "v mesecu" rediteljica Julia Bokar, zapisnikarica Dorothy Strniša. Nadzorni odbor:	Mary Otoničar, Theresa
Smoltz in Fanny Majer. Rediteljica Julia Bokar. Vsi slovenski zdravniki. Seja se vrši vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer, v SND na St. Clair Ave. soba št. 4 staro poslopje.
DRUŠTVO JUTRANJA ZVEZDA ŠT. 137 ABZ
Predsednica Frances Brancel, podpredsednica Mary Bradač, taj-nica-blagajničarka Dorothy Strniša 6526 Bonna Ave.. tel. EN 1-6254 Nadzorni odbor Rose Levstek, Pau lina Durjava in Mary Mahne; redi
DRUŠTVO SRCA MARIJE (STARO)
Duhovni vodja Rev. Louis B. Baznik, predsednica Julia Brezovar, prva tajnica in zapisnikarica Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., teh HE 1-6933; finančna tajnica Mary Bradač, blagajničarka Louise Piks; odbornica Mary Skul; nadzorni odbor: Mary Stanonik, Frances Baraga; Zastopnica za klub društev SND in konferenco SND: Mary Stanonik. Za preiskavo novih članic—vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v šoli sv. Vida. članice se sprejema od 16. do 40. leta.
DR. NA.TSV. IMENA FARE MARIJE VNEBOVZETE (Colliiwvood) Častni vodja Rt. Rev. Msgr. V. Hribar, duhovni vodja Rev. Matt Jager, predsednik Sebastjan Trampuš, 15626 Holmes Ave.; podpredsednik Matevž Leskovec, tajnik-zapisnikar, tel. LI 1-0966; Joseph Ho-rhevar, 14805 Darwin Ave.; blagajnik Frank Pirc, zastopniki Fr. Stefančič in Sebastjan Trampuš; mar-
MATERINSKI KLUB PRI SV. VIDU
Duhovni vodja Rev. F. Baraga, predsednica Pauline Farrell, podpredsednica Mary Otoničar, tajnica in blagajničarka Ruth Prhne, 6507 St. Clair Ave., zapisnikarica Albina Marolt, dopisnikarica Emily Petelin, varuhinja škapulirjev Molly Zaucha, načelnica Zveze dostojnosti Anne Winter, odbornice za objave: Edith Salomon inJMary Slogar: nadzornice: Julia Giambetro in Mary Mihelich. Seje so vsako prvo sredo v mesecu v šoli sv. Vida.
ST. VITUS DADS CLUB
John Borso, president; William Avsec, vice president; John Mihelčič, treasurer; John Polž, recording secretary; Joe Jernejčič, sergeant-at-arms.
sednik, Frank Tegel, Louis Godec. Ostali direktorji: Frank Derdich, Frank Segulin, Frances Gorjanc, Josephine Henikman. Poslovodja je John Žig-man, teh: KE 1-9300. Oskrbnica je Mary Medvešek, tel.: IV 1-3822. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer.
ST. VITUS POST 1655
CATHOLIC WAR VETERANS
Chaplain Father Louis J. Baznik, Commander Matthew F. Nousak, Adjutant Joseph Okorn, Treasurer Frank Oblak. Meetings — Third Tuesday of jvery month at 8 p.m. in St. Vitus School Room 18. — This organization of Catholic War Veterans 'S established to promote zeal and devotion for God, for Country, and for Home.
DIREKTORIJ JUGOSLOVANSKEGA DELAVSKEGA NARODNEGA DOMA
Predsednik Joe Cukyne,- podpredsednik Jack Widmar, finančni tajnik John Mismas, blagajnik Stanley Gabriel, Zapisnikar William Šinkovec. —- Direktorij: John Kave, Joseph Banker, Anton Hosta, Theresa Tagliaferro, John Hosta.— Nadzorniki:	Predsednik	Thomas
Barberic, Josephine Gabriel, Rose Kovač. — Oskrbnik klubovih prostorov John Hosta. — Oskrbniški odbor:	Predsednik Joe Cukyne,
John Widmar, John Mismas, Stanley Gabriel, John Hosta.
WATERLOO GROVE W. C. ŠT. 110
Predsednica Polona Balish; podpredsednica Emma Janc; finančna tajnica Cecilia M. Wolf, 1251 E. 173 St., KE 1-2564; zapisnikarica Justine Klemenčič; blagajničarka Molly Tomažič, kapelan Marie Benda; nadzornici Ursula Branisel in Emma Janc. Seje vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB
Predsednik Frank Zietz, podpredsednik Louis Pike, blagajnik A. Peterca, 1476 Warrensville Center, EV 1-8754; zapisnikar Fred Kočevar. Gospodarski odbor:	Preds.
Frank Kramer, Frank Špenko, Ed Petrich, Frank Kosec, Mike Telich. Nadzorni odbor: Leo Lukič, Louis Pike, Mike Telich. Oskrbnik pušk Ed Petrick. Seje se vršijo vsnk prvi petek v mesecu.
SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA
Predsedntik Joseph Lekšan, 196 —22d St. N.W.n, Barberto, O., predsednik Anto Baraga, tajnik Fred KJrecic, 3611 E. 81 St., MI 1-8226.
DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA
Predsednik:, France Hren; podpredsednik: Mali Jurečič; tajnica: Julka Jeri; blagajnik: Ferdo Gospodaric; zapisnikarica: Ivanka Jerin; športni referent: Lojze Mohar; arhivar in kronist: Miro Odar ter
NORWOOD COMMUNITY COUNCIL
Honorary Chairman Mr. Anton Grdina, president John F. Kovacic, 1st vice president Felix Danton, 2nd vice president Joseph Fifolt, 3rd vice president Emil Trunk, treasurer Mrs. Emil Trunk, membership secretary Miss Josephine Prince, recording secretary Miss Frances Kompare.
Meetings are held the last Thursday of the month at St. Clair Recreation Center, 6250 St. Clair Ave.
RazUčno pojmovanje
Zdravnik svojemu pacientu pijancu: “Naboljši dokaz kako je alkohol škodljiv in strupen, vam daje tale primer: dajte psu večjo količino žganja in videli boste, da bo poginil.”
Pijanec: “Seveda to je najbolj i dokaz, da žganje ni za živali, temveč za ljudi.’
OBISK SVETIH KRAJEV — Mlada vladarja. Bližnjega vzhoda, Husein II., kralj Jordanije, in Fajsal, kralj Iraka, držita obredne sveče ob obisku kraja Jezusovega rojstva. Katoliški duhovnik jima razlaga pomen tega kraja za kristjane. Oba vladarja sta namreč muslimana.
m
JOHAN BOJER:
IZSELJENCI
ROMAN
Per Foil se prime za čelo in vsi kakor nehote tipajo, da bi se nečesa oprijeli. Da bi bilo vsaj kje kako drevo, kak grič, ampak nikjer ni ničesar, ničesar razen morja zemlje, ki umira v težkih vpijajočih sipinah, ki se modri iz daljave v daljavo, dokler se zadnji val ne dotakne samega neba. Če se tjakaj izgubiš, te ne bo nihče našel. Ali vidiš sto milj proti zahodu, ali še dalje? Obrni se, prav isto na vse strani. Venomer je dalje in dalje, čim bolj gledaš. Pojdi nekoliko dni proti obzorju, venomer se ti bo u-mikalo.
Tako stojijo kakor okameneli in ne pride jim na misel, da bi izpregovorili. Goreča solnčna obla se spušča na prerijsko morje in obliva z rdečim sijajem njihove obraze. Zdi se, kakor da bi prav zares strmeli za gorami, fjordi in gozdovi doma-
mi koraki. Elza je. Preko ramen ima šal. Postoji in strmi v temo, potem se približa ugašajočemu ognju, sede in strmi dalje.
Sicer ne more videti ničesar drugega kakor pojemajoči plamen in miriade zvezd nad seboj. Ampak okrog nje je čudovita samota.
Usoda — kaj je usoda? Da zdaj sedi tukaj, tisoč milj od svojih domačih, poročena hlapcem Olom, ali ni to usoda? Neskončna ravnina jo navdaja z vrtoglavico, jo sili, da zapira oči in išče, kam -bi se naslonila. Kaj vidi? Graščino, hribe, jezero. Tako lepo je spominjati se zdaj vsega tega. Tudi očeta vidi, svojo mladost vidi. Hlapec Ola? Kako se je vse to zgodilo? Kaj je usoda?
Bila je hči polkovnikova — o pač, ampak tudi podeželski o-trok. Zgodaj je izgubila mater
plavati?
Tovariši spijo v vozovih in pod vozovi. Zvezdno nebo je visoko in svetlo, noč je tiha. Ona pa sedi tukaj in vidi marsikaj jesneje kakor poprej. U-soda, kaj je usoda?
Tedaj torej je pobegnila od očeta in doma in se poročila z Olom. Kako bo odslej? Koliko jo je stalo? Oče je pisal samo pismo, ves prepaden, z zatajeno bolečino. Pustil je častniško službo, škandal se je razvedel povsod, preselil se je z Dyrendala. Posestvo, njen dom, je bilo prodan©' nekemu kmetu. Pogleda predse in vzdihne. Prepozno je kesati se. Pred njo
je samo ravnina, neskončno u-mikajoče se morje zemlje, ki ničesar ne podpira in ničesar ne
majo tudi te s seboj?
Nov dan, vrsta voz se znova premakne. Prerija puhti od no-
zakriva, ampak jo sili, da papi-j čne rose. Sence volov, ljudi in ra -oči in beži nazaj. In tako vsta-i voz potujejo ob strani. Ola spet ne naenkrat vse pred njo. Ali'pričenja prepevati. Iz neke
je močna dovolj, da bo nosila to tukaj v samoti?
Ola — kako bo šlo vsa leta zakona z Olom? Sedi in strmi in strmi. Ogenj je ugasnil, ali zvezdno nebo je tako neskončno visoko. Kakšna čudovita noč! Kako bo šlo z Olom?
Rdeča solčna obla znova za-
mlake zaslišijo gaganje rac. Kolesa se valijo skozi travnato morje, tukaj ni prav nobene poti, morebiti tukaj prvikrat stopajo človeške noge. Erik šteje sekcijske znake in gleda na karto. Čez nekaj dni bodo tam.
Nastopila je poletna vročina. Ampak množine snega so to
blatu. Skoraj bi kolesa obtičala. “You damned rascal!” grmi Kal in poka z bičem preko Eb-bejevega hrbta. Ola sedi in poje.
kdaj bodo prišli tja. Da, &a’ zaupajo v Erika. Per FoU ^6' ze k njemu na sedež in je vide' ti tako čudno bled. Zdi se, ka' kor da bo ta orjaški mož s pre' roško brado vsak trenotek oma'
Kako dolgo so že na potu? In hnil. “Kaj

ti je?” vpraša Erik
žari nad obzorjem, prerijski spomlad tako hitro skopnele, da volk zavija novemu dnevu po-, so nastala velika jezera. Spre-zdrav. V vozovih pojejo pete- 'vod se jih mora izogibati. Več-lini in krulijo prašički. Kaj i- krat gazijo voli do trebuha v
čega graja, za mirno valujoči-, in živela je v gozdu in na po-mi jezeri in zelenimi griči. Naj Iju, med posli in živino. Brati strmijo, koklikor hočejo. Ne knjige je bilo sicer zabavno, ali dvignejo se iz prerije. Slika do- molsti krave še lepše. Ko je mačega kraja, ki še živi v nji- umrla mati, so žalovali odrastli hojvih dušah, ;se odbija od te. po svoje, ona po svoje. Nihče puste ravnine in samo veča nji- ( ni znal govoriti z njo o teh hovo vrtoglavico.	j stvareh razen enega, in to je bil
Semkaj jih je izplavilo. Zdaj pastir, Ola Vatne. Hodila sta ne morejo več nazaj. Sredi te sama v gozd in odrasli so rekli, nepojmljive prerijske puščave da se otroka igrata, bodo danes spali in jutri se bodo namerili še dalje in dalje.
Tukaj bodo živeli odslej vse' spodična^ s kitami na hrbtu, on svoje življenje. Tukaj bodo ne- hlapec. Kaj se nista rnoala lo-
Več odrasli niso vedeli. Čas je potekal, ona je postala go-
koč umrli. Domovine pač ne bodo nikoli več videli.
Končno se zberejo okrog ku-
čiti? Včasijh je bil divji, pa vendar ne zato, ker se je bal, da bi mu je gospodje ne vzeli?
binjskih loncev. Ali nikomur se Muzikant je postal, vendar
ne ljubi prav jesti. Žene se u-maknejo v vozove k počitku. Možje še nekaj časa obsedijo pri ognju in kadijo. Nocoj pozabi Ola potegniti steklenico na dan in ponuditi vsakemu požirek. Samo predse gleda. Danes je Elza toliko hodila sama zase, kaj naj to pomeni? Učitelj m Anton Noreng se pogovarjata kakor ponavadi o tem, kako je na Norveškem vse za nič in kako je tukaj vse brez prime-
Morten jima ne ugovarja, ampak njegov obraz ima zaničljiv izraz. Z učiteljem Jojem se ne more nikoli sporazumeti in Anton je Helenin brat — to tvori med njima neko razdaljo. Ko se polnčna obla potaplja, zaslišijo iz daljave težek žalosteh glas. “Kakšen muzikant pa je to?” vpraša učitelj. “Kojot je, prerijski volk,” mu odgovori fink, “malo manjši od pravega sivca. Navado^ ima tuliti tako, kadar sobice zahaja.”
Brž se zmrači in kmalu se boči nad njimi visoko zvezdno nebo. Da, čas bo iti k počitku. Ponavadi spijo vsak pod svojim vozom. Vsak se zavije v kožno odejo, ki so jih prinesli s seboj iz domovine in si potisne čepico na obraz. Kal ima otroke pri sebi. Kmalu zatisnejo oči, trudni od dolgega enakomernega dneva in zaspijo. Zvezdno nebo je visoko in prerija tiha.
Iz nekega voza pa se priplazi
je ni klicala ta zdaj vesela, zdaj tožeča vijolina k sebi? Prišla je v mesto, morala je v šole, na plese, o da. Ampak mestni gospodje, kakšni so bili? Pogrešala je nekaj pri njih vseh, le kaj? Po mestu so dišali. Za njimi se prav za prav ni razprostirala nikaka pokrajina, njihova narava je bila kakor s krogom potegnjena, njihove misli so izvirale iz najnovejšega članka v časopisu, ■ pravila za dobro in slabo so -bila zapisana kakor v računski knjigi. Bili so ravnina, dolgočasna, brez razgleda. Kaj ni tedaj morala misliti na Ola?? Kaj je bil Ola?
Gozdnat^ hribi z odmevom pastirskih rogov, zeleni bregovi, cingljanje zvocev, vonj po prsti in listju. Kaj ni bilo tako? Tako se ji zdi, ko sedi in gleda vse pred seboj. V Olu -se je lahko iZakloreninijla in uspevala. Da je bil divji? Ampak ali bi se mogla poročiti z možem, v katerem ni nobenega prepada, nič nepreračunanega, -nič omotičnega?
In čim bolj je uvidevala, da so se zapreke kopičile, tembolj
jo je vabilo. In ko jo je oče poskušal poročiti s tem ali c nim, kaj tedaj ? In ko so ga vojaki preganjali kakor divjo zver čez grm in strm, kaj tedaj? In ko je videla s svojega okna, kako so ga peljali uklenjenega mimo, kaj tedaj? Če bi se bil Ola potapljal, — kaj se ne bi bi- j la vrgla za njim, da ga reši, pa 1
neka postava, skoraj s neslišni-1 čeprav sama ne bi bila znala
PREMISLITE DOBRO, KO VOLITE!
Na glasovnici volite za
FRANK G .
LAVRICH
za Councilmana 23. varde
Primarne volitve v torek 29. sept. 1953
CELEBREZZE
(PRIPOROČEN OD GOV. LAUSCHETA)
ZA ŽUPANA
PRVI SPLOŠNI SHOD
V PETEK ZVEČER 18. SEPT. 1953 — OB 8. URI
L C. A. Hall — 15901 St. Clair Ave. Mr. Celebrezze in drugi odlični govorniki
Vsi dobrodošli!
MI DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE
Moške ' Boxer Top" Rayon in acetate
GABARDINE
HLAČE
50 let
50 let
Jesenska čistilna
• Siva
• Kavna
Zelena
Rjava
Teal modra
Temno, rjava
Ta nova izdelava je zelo odporna proti umazanju! Vsi nemastni madeži se lahko odstranijo z mokro krpo. Se ne umaže, ne namoči in ne skrči! Spredaj guba, zipper, spodaj zavihki, zadaj elastično opasje. Majhne 28-30. Srednje 32-34. Srednje velike 36-38. Velika 40-42. Izredno velike 44-46.
Pismena in telefoni'na naro'ila sprejemamo v soboto do 5:3.) in v ponedeljek od 9 zjutraj do 9- zvečer. Kličite CHerry 1-3000
Tke May Co.’s Basement Moški oblačilni oddelek
10,000 jardov v dolžini
CORDUROY
do 9 jard.
Regularna 1.79 kvaliteta
36 inč široko
Priljubljen za:
°	Otroška	oblačila	•	Krila
•	Hlače	•	Obleke
•	Halje	•	Kostume
•	Športne	bluze	•	Jumperje
• In različne uporabe
Na tisoče jardov vedno priljubljenega corduroya. Vse blago 36 inčev široko. Se zelo lepo pere. Velika izbira najrazličnejših barv. Prekrasna vrednost! _________The May Co.’s Basement Blagovni oddelek
Razprodaja
preostalih raznih predmetov pohištva
Cene
zntzane za
POLOVICO!
EDINSTVENI PRILOŽNOST
da povečate udobnost VAŠEGA stanovanja in da PRIHRANITE, denar!
PRIPOROČAMO, da nas obiščete TAKOJ, ker je število predmetov OMEJENO!
3	KOKTEJL MIZICE (s stekleno ploščo),
prej $24.95, sedaj..................
4	KONČNE (End) MIZICE, razne,
prej $14.95, sedaj .................
3 MIZICE ZA SVETILJKE,
prej $20.50, sedaj __
OKENSKE (Window) MIZICE,
prej $39.50, sedaj .......
OGELNE (Corner) MIZICE,
prej $59.50, sedaj .......
ČAJNE (Tea) MIZICE,
prej $21.50, sedaj .......
12.45
10.45
19.75
29.75
10.75
Razen tega je na zalogi še nekaj -raznovrstnih porabnih mizic
Mizice so raznih barv in oblik
OBIŠČITE nas . . . OGLEJTE si ... in KUPITE! saj je za VSAKO sobo v hiši kaj POTREBNO!
ANTON GRDINA IN SINOVI
FURNITURE DEALERS
15301-03 Waterloo Road KENM0RE 1-1235
ODPRTO: v pondeljek, četrtek in petek do 9. ure! v torek in soboto do 6. ure ‘ v sredo zaprto cel dan
DAJEMO EAGLE ZNAMKE
Ameriško-slovenski radio Chicago
oddaja vsako soboto ob
3:30 - 4:00—Slovenske narodne in umetne pesmi
4:00 - 4:30—Ameriško-slovenske polke in valčke
s postaj
WHF0—1450 KG in WEHS--FM-97.9 MC
POSLUŠAJ program veselih polk in valčkov, kakor .
lepših narodnih in umetnih pesmi Sloveni)6'
PRIDRUŽI se odlični domači družbi Klubu Prijatelj6^ venske Pesmi—
OGLAŠUJ preko slovenskega programa—	0tj-
RAZVESELI svoje drage ob raznih družinskih prilikah ’° letnicah s sporočili in voščili preko radia."
SPOROČI svoje želje in naročila na naslov:
DR. LUDVIK LESKOVAR
820 North Wabash Avenue
Tel.: Michigan
A