o*."in
gotovini številka 2 Din
Naročnina: 1 mesec 8 Din, i|) leta 20 Din, lela 40 Din, vse leto 80 Din. — Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 15.393. - Dopisi: „Ro-. man'*, Ljubljana, Breg 10-12
Tednik ga vse Izhaja ob sobotah / Ljubljana, 22. II. 1330 Leto M^Stev^B
VSEBINA; P. R,:
kri,Sni roman. - C. j. Braun: ZAMOTANA STVAR knrilosnosl živlienla. -R™iric Bou.et: NJtOOV POSLEDNJI VLOM, vlomilčeva tragedija. — KAJ OBE I A KINO. — SALh. — DROBIŽ.
Roman iz naših dni Napisal P. R.
Prejšnja vsebina:
K Miri, ženi tovarnarja Andreja Lokarja v Zabregu, je skrivaj prišel Ciril Samec, njen bivši zaročenec, da jo poslednjikrat vidi... Tovarnar ga bežečega obstreli in opazi Miro, ko vrže za njim poljub. Andrejeva sestrična. sirota Ljuba, vzame krivdo nase. Lokar jo zatoži ženinu, kapetanu Milanu Stankoviču, da se mu je izneverila. Zavržena po Milanu, z otrokom pod srcem, pobegne Ljuba v Ljubljano. Mira od gorja zblazni. Čez nekaj mesecev Ljuba obupa in se zastrupi. Mladi dr. Lipar jo reši; ko Ljuba povije sinka s krivo nožico, jo tolaži, da se bo popravil, ter prevzame lrud in troške za zdravljenje. Zaljubil se je vanjo, a ona ve, da ne bo Milana nikoli pozabila Da bi prihranila dobrotniku muke, se loči od sinka in postane strežnica v vojni bolnici. V Makedoniji so namreč izbruhnili veliki boji s komitskimi tolpami. Enemu izmed naših polkov je prideljen tudi Milan, ki dobi v boju strel v glavo. V bolnici po naključju dozna da je Ljuba nedolžna in da je kriva Mira...
Usmiljenka mu pove, da se bo Ljuba na potu v Niš ustavila v bolnici. Ko transport prispe, govori Milan z Ljubo in jo skesano prosi oproščenja. Pre-Pozno; že v Ljubljani se je zaobljubila, da usliši (ii'. Liparja in postane njegova žena, če ji ozdravi otroka.
Ko se po dolgi odsotnosti Ljuba vrne v Ljubljano, K* njena prva pot k dr. Liparju, da vijli Stanka, ki ga jt' bil mladi zdravnik med tem popolnoma ozdravil. Čeprav ne more pozabili Milana, je vendar trdno odtočena, da izpolni svojo obljubo. Dr. Lipar ji ponudi stanovanje, ki ga je zanjo najel in opremil pod Rožnikom. — Nekaj tednov nato se vrne v Ljubljano tudi Milan Stankovič. Slučajno zve, kje stanuje Ljuba. To-
da z njo sc ne sme sestati. Samo svojega otroka bi rad videl. Zato se odpravi pod Rožnik, meneč, da Ljube ni doma — in se sreča z njo. Kmalu nato pride tja tudi dr. Lipar. Usmiljenka mu je bila izdala Lju-bino skrivnost in njeno žrtev. Izprva ji ni hotel verjeli; ni si mogel misliti, da ga Ljuba ne bi ljubila. Videč, da je to grenka resnica, se ne pomišlja več: na videz vesel, a z ubitim srcem ji vrne besedo.
Tovarnar Lokar, ki je med tem tudi dognal resnico o Ljubi in Miri, se odpravi strt in ponižan, a željan osvete, k svoji tašči v Ljubljano.
Njene besede so ga še bolj ujezile.
„Da, dogovorila se bova, res. Toda odkrilo — čas laži in sleparjenja je minil."
Stara gospa se je prestrašila. Ali morda ona ne ve vsega, kar se je zgodilo1?
„Kaj mi misliš povedati?"
„Prosim te, da vendar že strgaš krinko t -obraza in mi odkrito poveš. Želim, da mi odgovoriš na moja vprašanja!"
„Ne bodi tako osoren! Povej najprej, kaj je Mira slorila. Sirota se sama ne more branili, kol mati pa imam pravico, da jo zago-varjam!"
„Dovolj!“ ;jo je prekinil. Odprli so mi oči. Kakšen tepec sem bil! Ljudje so se mi morali smejati. Za mojim hrbtom je počenjala stvari, ki me je sram misliti nanje. Ha, ha, tako se plačuje prevelika zaupljivost!..."
Mirina mati je bila bleda ko zid.
„Sicer pa po toči ne pomaga zvoniti," je bridko povzel. „Kar se je zgodilo, ni moči več popraviti. Zakaj mi nisi resnice povedala ta-krat, ko sem Miro zasnubil? Zakaj mi nisi povedala, da si jo prisilila v ta zakon?"
Jvolnem se ti, da sem ti vse povedala, kar sem vedela. Mislila sem, da je njeno srce svobodno."
„A potlej si spoznala, da si se zmotila... Zakaj mi nisi tedaj povedala?"
»Takrat je bilo že prepozno. Res, Mira je bila svoje čase zaljubljena v mladega uradnika, ki se je z njim seznanila pri svojih prijateljicah — to bi bila morala povedati... A on ni bil zanjo. Prepovedala sem ji shajanje z njim, ker ni bil po mojem okusu. Potem ni več govorila o njem. Kmalu nato si ti prosil za njeno roko. Po smrti mojega moža: sva živeli v veliki bedi in zato sem Miro prosila, naj te ne odbije. Zdaj veš vse ...“
Ne! To ni bilo vse! Tovarnar je slutil, da ve tašča še več. Oči so se mu odprle: ta po-n ka je bila samo kupčija, plod samoljubno-sti stare ženske in slabosti njene hčere.
Da, vsa krivda je na tej ženski, ona je odgovorna za vse, ker je zaradi svoje koristi tako nepremišljeno in lahkomiselno žrtvovala srečo svojega otroka.
,AIalo preje si mi rekla, da je bilo že prepozno, ko si opazila, da tvoja hči še zmerom ljubi... onega prvega. Kdaj je to bilo?“
Vdova je za trenutek pomislila.
»Nekaj dni, preden je sirota zblaznela. Neko noč, ko sem slučajno stopila k njeni postelji, sem čula, da je v sanjah izgovorila neko ime .. .“
„,Ciril*, kaj ne?“
„Da, ,Ciril*. Tako mu je bilo ime. Ni ga mogla preboleti in pozabiti. 0, ko bi vedel, kako me je zaskrbelo — a pomagati nisem mogla. Kaj naj bi bila storila? Poklicala sem jo na odgovor in ji materinsko prigovarjala... A Mira mi je prisegla, da ljubi samo tebe . ..“ „Ha, ha, ha, kakopak! Zato pa je še tisto noč sprejela ljubimca v svoji sobi!“
„I.jubimca? Ne, Andrej, to ni mogoče! To ni te s ... laž je ... podla laž!“
Mirina mati je ogorčena skočila s stola.
,,I>a, svojega ljubčka,“ je gluho ponovi! Lokar. „Saj takrat ni bilo prvič. Vselej, kadar sem se peljal v Ljubljano, je bil pri njej. Nekoč pa sem se vrnil, ko se me ni nadejala, in jima zmešal štrene. Kakšen osel sem bil! In potem so mi še natvezli, da je bila grešnica njena sestrična Ljuba, la svetnica, ki je ljubila samo svojega zaročenca! Ljuba, ki se je žrtvovala za zakonolomko ...“
Mirina mati je skrila obraz v dlani.
„Ne, Andrej, to ni mogoče! Pomisli vendar, kaj govoriš! Da bi bila Mira imela lju-
bimca? Ne, ne, nikdar! Trpela je res, loga grešila ni. To li lahko prisežem.**
Toda Andrej je bil neizprosen.
„Verh, koliko so vredne ženske prisege. Dovolj mi jih je že. Le brani Miro, saj je tvoja dolžnost, ker si njena mati. Toda dejanj tvoje besede ne bodo nikoli izbrisale. Tvoja hči je neko noč v moji hiši sprejela svojega ljubimca. Skočil je skozi okno in nesramnica je vrgla poljub za njim. Vse to sem videl na lastne oči. .. Ali nimam dovolj vzrokov, da jo preklinjam? Bog sam jo je zato kaznoval — še premalo!**
Zdaj je bila Mirina mali prepričana, da tovarnar resnico govori.
„Tole ti povem, zalo sem prišel sem,“ je trdo povzel tovarnar. »Nikoli več te nesramnice pred moje oči! Če ozdravi in se ji vrne razum, ne bo več nosila mojega poštenega imena, ki ga je onečastila. Ločim se od nje.'*.
Lokar je umolknil. Zrenice so se mu razširile in s prsti se je krčevito oklenil roba mize.
„Če pa ne ozdravi,“ je povzel čez čas, „če ne ozdravi, bom molčal...“
Mirina mati se je spustila v krčevit jok.
»Moj Bog, Lokar,“ je zaihtela, »prosim te, zaklinjam te, ne veruj vsega — vse to so li natvezli Mirini sovražniki. Ne, ne! Nalagali so te. Mira ni imela ljubimca... Ne, ne... Verjemi mi, rotim le! Kdor Li je to povedal, je lagal..."
»Škoda besed,“ je mrzlo odgovoril Andrej. „Ne verjamem jim!“
To rekši je vstal.
„To je vse, kar sem li hotel povedati. Moj sklep je neomajen.“
A v srcu mu ni bilo tako, kaikor se je kazal na zunaj. Ko se je hotel obrniti, se je moral oprijeti stola, da sc ni opotekel — morda pa Mirina mati vendarle resnico govori?
Z vsem naporom svoje yolje se je obvladal. Hladno se je priklonil, odprl vrata in šel.
Ko je bil že na ulici, je dejal sam pri sebi:
„Prav je bilo, da sem odšel, drugače bi me bila res še preslepila. Ničesar si nimam očitali. Njena mati je vsemu kriva. Bog ve, ali l om še kdaj videl to nesrampo zakonolomko? Ne, ne smem... Da bi vsaj zvedel, kaj pravi doktor! K njemu moram, da, k njemu!**
lako se je z liaglimi koraki nameril proli sanatoriju profesorja Magistra.
Vratar ga je spoštljivo pozdravil. Poznal je tovarnarja, ki je že dve leti skoraj vsak mesec prihajal pogledal svojo ženo.
»Ali je gospod profesor dama?"
»Ne, odpotoval je za nekaj dni. Toda njegov tajnik je v pisarni."
»Prijavite me njemu!“
Vratar ga je odvedel v predsobje in stopil 2 njegovo posetnico v tajnikovo pisarno.
Lokar je prisluhnil. V sosednji sobi je začul dva glasova.
Mladi tajnik se ni zmenil za vratarja, ki •mi je prinesel posetnico. Le mimogrede mu je rekel:
»Recite gospodu, naj malo počaka. Takoj pridem 1“
Lokar je skozi priprla vrata razumel sleherno besedo. Izprva sploh ni pazil na pogovor v sosednji sobi, toda kmalu je začul besede, ob katerih je postal pozoren.
»Profesor Magister je odkril nov način zdravljenja umobolnih, ki ni dosedanjim metodam prav nič podoben... Zdaj preizkuša svoje odkritje na bolnik ih v našem sanatori ju, ^amo en primer naj ti povem!
Tu imamo ženo nekega tovarnarja, ki je že dolga bolna na duhu. A profesor je trdno prepričan, da jo reši, če izsledi nekaj izginulih oseb, ki so v zvezi z njeno tragedijo."
»\ kako neki?“
»Sklical bi jih semkaj in z njimi ponovil prizor, pri katerem je tovarnarjeva žena zblaznela. To bo nanjo delovalo tako silno, da se ji bo vrnil razum..."
Tedaj je moral tajnik opaziti ime na posetnici. Zakaj tiše je nadaljeval:
»Glej, njen mož je v čakalnici. Upam, da *'i čul najinega razgovora. On namreč ni med osebami, ki jih išče zdravnik..."
Vrata zdravnikovega kabineta so se odprla in v čakalnico sla stopila dva gospoda. Prvi, obiskovalec, se je poslovil in šel, a drugi. profesorjev tajnik, je segel tovarnarju v •oko in ga povabil s seboj v kabinet.
Tajnik je bil še mlad, eleganten gospod, oblečen po najnovejši modi. Tovarnar ga je *<nel za lahkoživca in ljubitelja žensk.
„Gospod Lokar, če se ne motim?" ga je pozdravil tajnik in mu ponudil stol. „Gotovo bi radi videli svojo ženo? Mislim, da vam bomo že v kratkem lahko javili, da je zdrava..."
„Je že prav..." ga je prekinil tovarnar. „Danes ne nameravam z njo govorili, pač pa bi rad vas nekaj vprašal."
„Mene?" se je začudil tajnik. „Jaz vendar nisem zdravnik!"
„Vem,“ ga je skoro osorno zavrnil tovarnar, „a zato veste nekaj, kar bi me utegnilo zanimati. O čem ste govorili z gospodom, ki je bil pred menoj v kabinetu?"
Tajnik je prebledel.
„Ne razumem vas . ,.“
„Niikar se ne izmikaj,te! Dobro veste, kaj mislim. Ni še pet minut tega, kar ste pripovedovali, da je doktor Magister odkril nov način zdravljenja blaznosti, ki ga hoče preizkusiti ra moji ženi."
Tajnik se še vedno ni hotel vdati.
»Motile se, gospod. Krivo ste me razumeli..."
Tovarnar je sklenil udariti na druge strune.
„Čujte!“ je rekel prijazneje. „Zvedeti nočem resnico. Če mi je vi ne poveste, mi jo ho pač kdo drugi. Vam so znani zdravnikovi i atili. Zaupajte mi jih! linovit sem in vam bogato poplačam lo uslugo."
če zve..." je pblio oporekel tajnik.
„Kdo naj mu pove? Vi gotovo ne, jaz pa tudi ne. Nu, koliko zahtevate? Dva tisočaka? Premalo? Pa recimo tri!"
„Kaj vendar mislite, gospod!"
Toda tajnikovo ogorčenje je bilo le navidezno. V misel so . mu prišle zabave, ženske i:i dolgovi, ki jih je napravil pri kvartanju... Zdaj je prilika, da poplača vse, in še ostalo mu bo...
Tovarnar je videl, da je bila njegova pot prava. Potegnil je denarnico iz žepa in mu stisnil v roko nekaj bankovcev.
..Kako misli profesor Magister ozdraviti mojo ženo?"
,,'li mi obljubite, da ne boste nikomur izdali, če vam povem ...“
..Zanesite se — zdaj pa k stvari!"
Po kratkem oklevanju je tajnik začel:
Potem so mu v dveh mesecih osiveli lasje in upadla lica. Iz krepkega moža najboljših Ie.1 je poslal sključen starec. Živel je samo še za eno: potrpežljivo je čakal novic, ki niso holele priti.
XI
PROŠLOST PRIDE NA DAN
,,Bodita srečna!“
Mirno je izrekel dr. Lipar te besede a miru rti bilo v njegovi duši. Milanu in Ljubi so prišle tako nenadejano, da se prvi mah nista niti zavedla njihovega pomena. Sreča se jima je nasmehnila, a nista vedela, kam z njo.
Kako kruta je časih usoda! je pomislil mladi zdravnik. Jaz jima moram prinesti srečo, jaz, ki sem na svojo srečo zaman čakal vse svoje življenje. Jaz, ki sem svojo srečo poteptal, samo, da bo ona srečna!
,,Ljubite ga!... Pozabite trpljenje zadnjih let... Uživajta srečo, ki vama je namenjena!"
Dva hvaležna pogleda sta bila zahvala za njegove besede.
Imel je samo še eno željo, da izgine od tod, i/, te sobe, kjer mu je vsak trenutek prinašal novih muk.
»Profesor Magister se zelo zanima za ta primer blaznosti. Prepričan je, da je posledica hudega duševnega trpljenja. Vaša žena je morala... imeti..
»Ljubčka!" mu je hladno skočil v besedo tovarnar.
»Recimo, prijatelja... profesor ga je sklenil poiskati in mu je res prišel na sled ...“ Lokar je skočil pokonci.
»Pisal mu je pismo, v katerem ga je prosil, naj se zglasi pri njem, toda pismo je prišlo nazaj s pripombo, da je naslovljenec odpotoval neznano kam. — To je bilo za profesorja hudo razočaranje, ker je poslavil vse svoje nade na tega človeka ... Najti bi bil moral tudi neko mlado dekle, ki je v tej tragediji igralo veliko vlogo . ..“
»Ljubo!“ je zamrmral tovarnar.
»Profesor sicer skrbno prikriva svoje načrte, toda po naključju mi je vendar prišlo na uho. Izrazil je tudi svoje trdno upanje, da bo kaj kmalu našel oba — čeprav ju že dve leti zaman išče.“
Tovarnar se je zamislil.
»Hvala vam, gospod,“ je naposled izpre-govoril. »Bodite uverjeni, da vaših besed nikomur ne izdam. Le nečesa bi vas še prosil ..
»Če bo v moji moči ...“
»Gotovo. Obveščali me boste sproti o vsem, kar bo v zvezi z zdravljenjem moje žene.“ »To ne bo tako lahko..."
»Zakaj ne?“ Tovarnar se je prezirljivo nasmehnil.
»Če me profesor dobi? . ..“
»Boste že kako uredili. Obvestite me o vsem, karkoli se zgodi. In zastran denarja..."
»Dobro! Če torej profesor odkrije katero izmed omenjenih oseb . .“
,,... me obvestite. Tudi o vseh poizkusih, ki jih bo delal z-njo. Ne bo vam žal! Moj naslov poznate?"
Tajnik je prikimal. »Ali ne bi stopili pogledat, kako je z gospo?"
»Ne!" je mrzlo odgovoril tovarnar, vzel klobuk in odšel.
Na ulici je pozval prvega izvoščka in se odpeljal v svoj hotel. Njegov obraz je bil pokojen, a to je bil le mir pred viharjem.
Drugi dan se je vrnil v Zabreg.
Kako prazno in tuje je bilo zdaj njegovo stanovanje! Najrajši bi se bil razjokal, a solz ni bilo. Prevelika je bila njegova bol.
Vrgel se je na divan in zaril glavo v blazine. O, kako si je tisti trenutek zaželel smrti!
Sam ni vedel, kako dolgo je tako ležal in ihtel. Osvestilo ga je trkanje na vrata.
Bila je Meta. Povedala mu je, da bi profesor Magister rad z njim govoril.
V naglici si je popravil obleko in si uravnal lase. Nato je odprl vrata in prisrčno stisnil došlecu roko.
Profesor je takoj prešel na vzrok svojega prihoda.
»Za neko uslugo hi vas rad prosil. V sanatoriju imam bolnico, mlado mater, ki je nedavno tega zblaznela. Vrhu tega hira tudi na snšici. Ker vas poznam kot strokovnjaka za to bolezen, bi vas prosil, da mi pomagate."
Dr. Lipar si je štel v čast, da ga prosi lak strokovnjak za pomoč. Razen tega si je obetal, da ga bo delo odvrnilo od grenkih misli. Zato je brez pomišljanja pristal.
»Z največjim veseljem," je odgovoril. ,,Ali sle jo že preiskali?"
»Seveda," je odvrnil profesor Magister, »vendar ni izključeno, da je moja diagnoza kriva. Ce bi me hoteli obiskati, bi vam bil zelo hvaležen... Kdaj bi sc najlaglje odtrgali °d svojega dela?"
»Jutri popoldne, če vam prija."
»Dobro!"
»Zelo mi boste ustregli, če mi boste pokazali svoje bolnike. Pravijo, da delate čudeže ...“
»Čudeže? Kdo more govoriti o čudežih? Kakor preizkušate vi svoje znanje in izkustva Pri pljučnih in otroških boleznih, tako delam Jaz pri boleznih duha. Našel sem poseben način zdravljenja blaznosti, ki temelji na stakni izreku; hudiča je treba izgnati z Belcebubom. Moji tovariši so doslej premalo upo stevali zapoved: poišči najprej vzroke blaznosti. Jaz sem to storil in ustvaril nov način zdravljenja, ki odpove komaj V enem primeru ■zmed sto.
Vzrok blaznosti je običajno prestrašen je ali hudo duševno trpljenje. Ko mi pripeljejo bolnika, povprašam najprej po okoliščinah, v katerih je zblaznel..."
Profesor Magister se je bil razvnel. Oddahnil se je za trenutek, nato pa je nekam sanjavo povzel:
»Čudno je življenje blaznikov. Oni vidijo nekaj, česar mi 110 vidimo. Časih pozabijo, kaj s0 bili prej, in če jih človek na to spomni, °zdrave. Seveda jim lega ne smemo povedati sanio z besedami. Smejali bi se nam. Spomniti jih moramo na drugi način — in v tem je baš jedro mojega zdravljenja. Bolnika mo-■' a m o vrniti o k o I i c i, v kateri j e zb 1 a z 11 e 1.
Sicer vas pa gotovo že dolgočasim, dragi Prijatelj! Oprostite mi!"
Vstal je, da bi se poslovil. Tedaj pa je oparil, da je mladi zdravnik nenavadno bled.
»Kaj vam je danes, gospod doktor?"
Mladega zdravnika je spravilo profesorjevo vprašanje v nemajhno zadrego.
»O ... nič ... Samo glava me hoče nekaj boleti."
»Stavim, da preveč delate. Pazite na svoje zdravje! Saj niste- iz železa!"
Najstrašnejši trenutek mojega življenja
Na razpis našega novega natečaja smo že v tem kratkem času štirinajstih dni dobili
cel« kopico prispevkov.
Mnogi med njimi so prav dobri, tako da že danes lahko rečemo, da pridejo v poštev za priobčitev, drugi spet manj ustrezajo našim željam in pogojem natečaja. Nekateri pisci se premalo zavedajo, da so splošno zanimivi le oni doživljaji, ki so v prvi vrsti nenavadni, a če že to ne, vsaj svojevrstni po prilikah in okoliščinah, v katerih so se odigrali. Najidealnejši za široko javnost, ki bo te prispevke čilala, so vsekako
dramatični, razgibani dogodki z mnogo dejanja.
S takimi doživetji se sicer vsakdo ne more »ponašati", vendar smo trdno uverjeni, da bi vsak, prav vsak naš čitatelj našel v svojem življenju trenutek, ki ga ostali čitatelji niso doživeli in ki je bil morda mnogo strašnejši zanj, kakor pa doživetje, ki ga je popisal. Morda je res, da je najgloblji vtis pri tem ali onem ostavil trenutek, ko je recimo zvedel, da ga žena vara ali da ga je, denimo, gospodar vrgel iz službe. Verjamemo; ali po naši sodbi je to utegnil bili zanj sicer najhujši trenutek njegovega življenja, med tern ko je doživel več strahu in groze, če je, recimo, zašel ponoči v gozdu in ni našel poti domov, ali kaj sličnega. Na polju groze in strahu je mnogo več različnih doživetij, mnogo zanimivejših in nevsakdanjejših.
Bazmišljajte nekoliko v tem pravcu in nam pošljite svoj prispevek. Uverjeni smo, da smo Vami s to pojasnitvijo nalogo samo olajšali — pr. d vsem pa smo Vam povečali upanje na nagrado, zakaj občinstvo, ki bo imelo poslednjo besedo pri prisoji nagrad, bo gotovo oddalo svoje glasove za one doživljaje, ki bodo zanj najzanimivejši in najnenavadnejši.
Pošljite prispevke na naslov:
Uuedništvo tednika
»ROMAN«
Ljubljana Breg 10
G
John P, Herrick:
Oglas smrti
Skrbno je zadrgnil zanko v debelo vrv. Potlej je pritrdil en konec na križ okna in podstavil stol. Zdajci je prisluhnil. Z bližnje cerkve je začul enajst kratkih udarcev. Še eno uro! Opolnoči je sklenil umreti... opolnoči svojega petintridesetega leta. Zakaj? Prav za prav ni vedel. Hotel je prav tako brezzmiselno umreti, kakor je brezzmiselno živel.
Spet je zadonel udarec v cerkvenem stolpu. Četrt na dvanajst!... In Evelina? Ona bi pač nekaj časa pogrešala veselega strica Freda. Toda otroci naglo pozabijo. A Evelina vendar ni bila več otrok! Saj ji je bilo že osemnajst let! Kako naglo hiti čas! Še včeraj de-beloličen otrok, danes pa že lepa vitka dama ...
Že spet ta preklela ura. Saj vendar sam ve. da je že pol dvanajstih. Le še pol ure.. .
Na stopnicah začuje korake. Evelina, pomisli v tesnobnem pričakovanju. Evelina? Nemogoče — kako naj bi bila vedela, kje.. Stopinje so zamrle. Spet je bila ura. Ena ... dve... tri... dvanajst udarcev. Dvanajst! Tedaj je tri četrt preslišal! Škoda, ravno tri četrt bi bil tako rad slišal! Stisnil je ustnice, stopil na stol, vtaknil vrat v zanko, zaprl oči...
Trda pest je potrkala na vrata. „Naj vrag le trka, jutri se mu predstavim v peklu," je pomislil Fred in se spustil.. .
A tako lahko ni šlo. Skoro bi bil pal. Kako na lepem bi si bil zlomil vrat! Globoko pod seboj je zagledal asfaltni tlak. Zvrtilo se mu je v glavi in oprezno je stopil z okna. Nejevoljen in nekoliko osramočen je odprl vrata. Če bi bila Evelina, kako naj stopi pred njo?
Pa ni bila Evelina, bil je čisto navadni telefonski sel z brzojavko. Sklenil je, da je ne odpre.
Toda neodprta brzojavka mika. In z močno voljo se nikoli ni mogel ponašati. Odprl je in čital:
striček ne delaj neumnosti misli na tvojo e
Dekle se tedaj še norčuje iz njega? Nu, ji že pokaže, da misli popolnoma resno. Z obo-šenjem ni nič, premalo estetično, preneza-nesljivo.
Vzel je klobuk in kožuh in šel. Dol v nočni New York.
Šel je, ne vedoč kori in kam. Hiše so postajale nižje, ulice ožje. Daleč zadaj so izginjali nebotičniki v megli. Ni se zavedel, v kako samotno in sumljivo predmestje je zašel.
Neki postopač se je zadel vanj in mu pomolil revolver pod nos.
„Brž, sem denar, sicer..."
Tedaj je Fred pozabil, da je sil življenja in da se pripravlja na samomor.
„Pomoč, morilci, pomoč!" je zakričal.
On nekod so prihiteli koraki in iz teme so se pokazali obrisi mogočne stražnikove postave. Postopač je spustil revolver in pobegnil.
Fred je pobral orožje. To bi bilo: kratek pritisk in konec. Stražnik je prihajal bliže. 1'red se je spustil v tek. O, ti bedaisti policaj, si je mislil Fred, in planil na levo in planil na desno, toda venomer, venomer je čul za seboj trap, trap svojega preganjalca. Nemara ga ima za nevarnega zločinca in če ga dobi z revolverjem v roki, 11111 grozi električni stel. Proč, proč z nevarnim orožjem! V velikem loku je zletel revolver v Hudson.
Potlej je vtaknil roke v žep in šel požvižgavajoč mimo oznojenega stražnika, ki ga je nezaupno pogledal. Kakšen pa je tudi bil! Njegov elegantni kožuh je bil ves oškropljen z blatom. Sram ga je postalo in z negotovim korakom se je nameril proti centralnemu parku.
Legel je na samotno klop in zaspal ter spal vso noč do jutra. Ko se je prebudil, .si je ves osupel pomel oči.
Prodajalec časopisov mu je pomolil list. „Nekaj za vas, gospod Burnes!"
E red se ni malo začudil, da je neznanec poznal njegovo ime. Vzel je „Ne\v York He-rald" v roke in takoj opazil velik oglas. Z debelimi črkami je stalo ošabno sredi prve strani:
NAŠIM NAROČNIKOM!
Zaradi reklamacij naših naročnikov, da dobe »Roman« pogosto šele v ponedeljek — čeprav smo ga redno in brez izjeme vselej pošiljali v petek popoldne — bomo počenši s to številko ekspedirali list že v četrtek popoldne, tako da ga bodo dobili tudi čitatelji v bolj oddaljenih krajih zanesljivo najkesnejc v soboto. Če bi kdo »Romana« navzlic temu ne dobil redno, ga prosimo, naj nam takoj sporoči, da dože-neino, kje je krivda.
Svet in pomoč v vsakem primeru!
Spe.cijalisti za obolelo na živcih!
!! Samomorilski kandidati !!
Zdravljenje brez bolečin!
Dr. James Mors, lloboken št. 311.13(1.
Fred je odhitel domo-v in se preoblekel. Siv Irak in cilinder enake barve bo najboljše, si je mislil, in se z zadovoljstvom pogledal v zrcalu.
»Želite, gospod ...?“
»Ime mi je Burnes.“
»Želite, gospod Burnes?“
„Samomor!“
»Kdaj. .. in zakaj?"
»Najrajši kar danes!“
»Hudiča, vam se pa mudi!"
,,Ali vas to zanima?"
„In razlog?"
»Hm, veste, to je čudna stvar... ali vam moram povedati?"
„Seveda!“
„Tega ne razumem, gospod doktor! Saj plačam, kaj vam potem mar?"
• »Moramo poznati razlog. Za vsak razlog imamo poseben način smrti. Plin .. . strup. .. elektrika... ali pa harakiri. Mislim, da razumete, mister Burnes?"
„Ne, grom in peklo!"
»Obžalujem, potem vam ne morem pomagati."
,yZa vraga, kakšen razlog za smlrt moram vendar imeti?"
„Nu, na primer, strah pred kaznijo zaradi izvršenega zločina, milijonske poneverbe in tako..."
„Brrr, in kaj imate še na skladišču?"
„Nu, nemara kakšno zakonsko razprtijo... ženino nezvestobo. Morda to?"
„Hvala Bogu sem neoženjen!"
»Bože, in potem hočete..."
„V vašem oglasu je izrecno napisano ,v vseli primerih*, gospod doktor! Prosim za točno postrežbo!"
»Bazlog samomora moram sporočiti policiji in listu. Morda nesrečna ljubezen?"
To bi bilo, nesrečna ljubezen je častna reč in zanimiva po vrhu.
»Pogodili sle, ljubim nečakinjo Evelino!"
»Dobro, zabeležim si: NCsrcčna ljubezen... § 13, člen 13... Smrt z zastriipljenjem. . . finktura amora erotieum infernalis ... na jboljše, kar imamo v zalogi. Učinkuje zanesljivo in stane samo tisoč dolarjev!"
»Dobro! In kdaj se lahko zgodi?"
»V pol ure, ko se vrne naša docentka, spe-cijalislka za ljubavne zadeve."
Fred je izpolnil ček in dr. Mors je izginil. Za temnimi zavesami se je oglasil lih, zveneč smeh. Saj tako se vendar smeje Evelina! Odgrnil je zavese... prazno, vse prazno. Živci...
Potlej je pozvonilo. Usmiljenka ga je odvedla v veliko svetlo sobo in mu dala velik zelen kelih, v katerem se je lesketala krvavo-rdeča tekočina. Ta usmiljenka ga je zmedla. Spominjala ga je na nekoga . .. na neko drago mu osebo. Ko bi le mogel videti njen obraz, ki ga je zagrinjala gosta bela tenčica. Vzel je kelih, a roka mu je vztrepetala. Mehka bela ročica mu je pomagala nagniti kelih na usta in on je pil, pil.. . in vedel, da je bila Eveli-nina roka.
Teknilo mu je izborno, kakor staro vino. Mahoma je postal tako truden... Začutil je roko na čelu in potem... dve mehki ustnici na svojih ustih . .. goreč poljub... in potem je zaspal...
Padal je in padal kakor skozi rov tja do srede zemlje. In tam je čakal nanj hudič.
»Danes ste mi hoteli napraviti poset. Me veseli, da ste tako točni. Doktor Smrt razume svoj posel!"
»Zelo obžalujem, Veličanstvo, vendar bi rajši gor k vaši konkurenci!"
»Nit, mi, le ne preveč besedi! V kakih desetih do dvajsetih milijonih let bi se dalo o tem govoriti, kadar bodo vsi grehi v vicah očiščeni..
Potlej je prišla Smrt. A njo je vendar poznal. Saj to je bil...
V začetku februarja smo razposlali opomine vsem onim c. naročnikom, ki nam še niso poravnali naročnine. Pri tem se je tu pa tam primerila kaka pomota. Prosimo one c. naročnike, ki so nam naročnino poslali, a navzlic temu dobili opomin, naj nam blagohotno oproste.
„Ohe, doktor Mors! Dajte no, recite kako dobro besedo pri tem črnem gospodiču... tako rad bi v nebesa!"
„Ne gre. Storili ste velik greh. Gospodična Evelina se je, ko je zvedela o vašem samomoru, razžalostila na smrt!“
„In ona je v nebesih?"
„Seveda!“
„Moram k njej, moram k njej . . .“
„Ali ste pripravljeni vzeti gospodično Evelino Taynovo za ženo?"
„Bog in bogme, z največjim veseljem!"
„ ,Da‘, moraš reči, ljubček!''
' Tedaj je odprl oči. Bil je v cerkvi. Pred njima je stal-pastor, pripravljen, da ju blagoslovi. Bil je tudi dr. Mors, Evelinina roditelja in še mnogo drugih. In v njegovi roki je bila bela ročica, ki je silno trepetala. Potlej ga je dvojica sinjih oči boječe pogledala in majhna rdeča lista so zaprosila:
„Ali me res hočeš za ženo, Fred?"
„Če ti maraš za mene, starega strica ..
„Tako rada te imam!"
Dvojica je bila vsa blažena. Na poročnem potovanju se je Evelina stisnila k Fredu:
»Prosila bi te za veliko denarja, ljubček!"
„Zakaj?“
„Za družbo Pinkerton."
„Vraga, kaj pa imaš z družbo Pinkerton?"
„Poglej, vse so mi zaračunali: brzojavnega sla, postopača, debelega stražnika, prodajalca listov, oglas smrti, potlej sanatorij in steklenico starega burgundca in naposled še poroko in pastorja!"
„N'aj me vrag vzame, če kaj razumem! Kdo pa je ves ta onga vprizoril?"
„Jaz!... Da sem te dobila, starega nergača, kajti da si vame zaljubljen, sem že dolgo vedela!"
„Ti vražje dekle! Evo ti čeka, toda s Pin-kertonom je konec, da veš!"
„In s tvojimi mislimi o samomoru takisto, kaj ne? Na oglase smrti mi nima« nikoli več odgovoriti, si razumel?"
Gr-, zaostankarji: storite svojo dolžnost! Kdor je dobil »Roman« na ogled, a se nanj ne misli naročiti, naj ga izvoli vrniti. Tudi za to smo hvaležni!
„Kaj čujem, Drago — Kajenje si popolnoma pustil? Za to pa je bito treba že trdne volje!" — da. moja zena je energična!“
„Oče, zakaj je zemlja zenskega spola?" — „Najbrže zato, ker še zmerom ne vedo, koliko je prav za prav stara."''
..Lopov se ti je v tvoji najnovejši drami imenitno posrečil!" — Pisatelj: „Kaj ne da? Poskusil sem naslikati moža z vsemi tistimi napakami, ki mi jih žena dan za dnem očita."
,,štiri tisoč let je že minilo, kar so Judje šli iz Egipta," razlaga katehet. — ,,Moj Bog, kako čas hiti," meni nato mali Morie.
Profesorjeva žena na letalski prireditvi. Ko pridejo na vrsto skoki s padobranom, vzdihne iz dna svoje duše: „Če pomislim, kaj bi bilo, če bi bil moj mož zraven! Ta bi skočil iz letala, padobran pa bi čisto gotovo gori pozabil!"
Dva gospoda sedita v gostilni. Eden od njiju ima s seboj psa, ki leži drugemu pri nogah. „Pokličite vendar psa k sebi! Ze čutim bolhe na mečih." — „Sem, Nero," pozove drugi psa, ..gospod ima bolhe."
„Možiček, tvoj šef je bil tu in je hotel s teboj govoriti. Posla{a sem povprašat v vse gostilne, pa le nikjer ni bilo." — ,,Bil sem v pisarni." — „Glej, na to pa nisem pomislila!"
..Ali ima vaš novi roman tudi srečen konec?" vprašajo pisatelja. — ,,Ne — žena se vrne k možu."
V šoli so razdelili izpričevala. Janezek pride domov in oče bi rad videl, kakšne rede mu je nadebudni sinko prinesel. Janezek dolgo stika v svoji torbi, a ko že ne more več dalje zavlačevati usodnega trenutka, bi vsaj rad očeta pripravil na neveselo vest. „Glavno je, da je človek zdrav!" mu reče ter mu pomoli izpričevalo.
4 r-ifONZULOVA
5T
SKRIHVC
Kriminalni roman
Napisal H. Hilgendorff
Prejšnja vsebina:
Neslišno sem se splazil v hišo konzula Traerja. čudak je ta človek; zakaj pošlje zvečer služinčad domov? Kakšna mračna skrivnost obdaja njegovo življenje? Zdajci me oblije svetloba: od kod sc je neki vzel konzul? V njegovi roki se blesti revolver. „Roke kvišku! Tako — dokončajte svoje delo; pet minut vam dam časa!" Storjeno je. „Vzemite kaseto, nagrada za vaš trud." čudno: nagrada vlomilcu? „še malenkost!" Potegne me na hodnik. ,.človeka, ki je za lemi vrati, morate spraviti s sveta!" Vstopim: tema. Prižgem sve-tiljko. Tam... tam na postelji... mlado, lepo dekle. Stopim korak naprej. Dekle se zbudi in že ima v roki drobno pištolo. Strel! Tema! Žvenket razbitega stekla. Ali sem še živ? Da, še več: neranjen. Brž, brž, ven iz le hiše!
Na ladji Imperia. Mladi tehnik Diener, ki se vozi v Južno Ameriko, pripoveduje o strašnem zločinu: konzula Traerja so snoči na zverinski način umorili. »Naj mu bo Bog milostljiv!" meni pater James Go-defroy. Čuden človek, ta pater. Tako mrzlih oči še nisem videl. — Na ladji se dogajajo neverjetne stvari. Pjudem kradejo dragocenosti tako rekoč izpred nosa. Kdo je skrivnostni tat? Detektiv Young si iz obupa nad nemočjo puli lase.
Tisti večer prestrežem pogovor med kapetanom, detektivom in prvim krmarjem. Zelo zanimiv pogo-vor. Iskali so tatu in ga odkrili v — meni, v meni, slikarju Svendrupu! Ko bi vedeli, kaj bi vse lahko našli pri menil Na deščici za barve, ha, ha... in v škatli za smotke!'Tisočake iz konzulove kasete, dra-gulje igralke Tamave, rubine gospodične Antonijev-ske, Brestrov demant... Posebna istorija, kako mi je lo ukradeno blago prišlo v roke. A čujmo: Young predlaga stražo pred zakladnico — sebe, kapetana, prvega krmarja in... mene! Mene, ,tatu‘! Genijalna niisel! Zakaj ne?!
Na straži v zakladnici. Kapetan, detektiv in jaz shio ostali v kapetanovi sobi, ki je bila zraven zakladnice, krmarja pa smo poslali v zakladnico. Do Ireh zjutraj je bilo vse mirno. Takrat pa se pojavi v zakladnici pater. Ilotel bi shraniti svoj dragoceni, '■ rubini posuti križ. Krmar ga spoštljivo pozdravi in Koče odpreti vratca železne blagajne — tisti mah pa zastre lino, skozi katero smo gledali, bela megla. Pate1- je obesil robec na njo ter nam zakril pogled v zakladnico. Zdajci strašen krik! Planemo na vrata — zaklenjena! Naposled se nam jih vendarle posreči vlomiti. Tam... pater z gumijevko v roki. Young potegne
revolver. Tisti mah nas obda slepeča svetloba: pater je bil vrgel gumijevko na tla in v njej... se je vnela.,. bliskovna luč! Patra ni nikjer več...
Young se je še tesneje stisnil k meni in šepnil sem mu v uhelj:
»Poriniva najine stole... centimeter za centimer... bliže k revolverju... kakor moči počasi in oprezno... in naposled skočiva...“
Iznova sem se ozrl v ogledalo. Pater je stal visok in črn na varnem za mizo. Njegov klobuk je molel nekoliko čez rob mize. Vsaj zdelo se mi je tako. Postal je bil lahkomiseln...
Vraga, ko bi le že imel revolver! ...
Vse eno! Šepnil sem dve besedi. Young je zasopel: „Da“. Trdneje se zarijeva v naslanjač. Upreva se ... počasi... Porineva stol naprej... pridrživa sapo ... še enkrat... še enkrat . ..
Zdaj... zdaj...
Vrževa se s stolom pred revolver.
Po bliskovo planem na revolver ... skočim izza stola in ustrelim... enkrat... dvakrat... v črni patrov klobuk, ki je molel iznad mize.
Pogledam v zrcalo. Pater ni zadet. Prav tako mirno stoji kakor prej. Ali ima ta človek vrvi namestit živcev?
In vendar, /vdaj se mi hoče zdeti, da je klobuk nad mizo izginil. Potegnil je glavo vase kakor želva. Ha, ha, ali je opazil, da imava zobe? Le zakaj molči? Zakaj ne strelja?
»Prekleti pes!“ je zarenčal Young in se bedasto zastrmel v zrcalo.
Spet sem se vrgel naprej in slepo izpalil strel proti mizi, ki ga je ikrila. Razdražil bi ga bil rad... da bi se razgalil!
Toda on ne strelja! Porogljiv režaj gleda name iz ogledala. Pater stoji še zmerom tam, črn in zlovešč. Preži. .. preži.. . preži...
»Kaj nihče ne čuje streljanja? Ali ne misli nihče priti na pomoč?" rohni Young.
»Pri tem razburkanem morju? Saj je hrup vrat glasnejši od najinega revolverja . ..“
»Če bi planila naprej?!"
»Ta prekleta svetloba. Postreli naju kakor na strelišču. Ta lopov... ima živce kakor..." (ilas mi je drhtel.
Obrnil sem se k Youngu. Njegov obraz je zagorel. Zasmejal se je... Zvenelo je kakor bi konj zarezgetal.
Nekaj je bilo treba storiti.
»Vi, Young, se obrnete k vratom. V zdravo roko vzemite svoj žepni nož... toda bodite
io
oprezni... ne zapičite mi ga v prsi. In zdaj naprej!"
Potisnil sem Younga proti vratom in v istem trenutku ustrelil v svetiljko. Dva poka ... črna noč... in nato sem skočil z revolverjem v roki naprej... v temo, v kateri je prežala smrt....
Skočil sem čez mizo. Potolkel sem si piščal in si skoro izpahnil ramo. Toda bil sem čez ... zagrabil sem v temo... . Vsak trenutek sem se nadejal piska krogle, pesti na vratu, udarca po glavi.
Toda pater ni ustrelil. Tudi zadavil me ni. Nikakega udarca ni bilo.
Grozeč in mogočen je stal pred menoj. Niti besedice ni izpregovoril. Ni se ganil. Stal je kakor okamenel. Ali niso njegove oči žarele vame kakor oči zveri? Ali se ni zdajle skrivil njegov hrbet v skok? Ali se ni iz terne namerila name cev njegove pištole, grozeče, uničujoče, mabite s smrtjo?
Ne ... ne... stal je in srepel vame...
Ta neslišna negibnost me je odrevenila. Bilo pili je, kakor bi me bile zaklele nevidne oči. Čudna otrplost mi je ko svinec legla na telo. Kakor o-trov se je razlila po meni nemoč. Srce mi je udarjalo kakor prekurjen sti^pj, a stroj s praznim tekom... Nekaj v mojih možganih je zastajalo.
In vendar sp bile samo sekunde... drobne sekunde... Bil je samo strah, osuplost nad nepojmljivo ukopanosljo tega moža. Ta uko-panost je prešla name, me pregazila... in se naposled zdrobila v nič kakor ubito steklo.
Pritisk je popustil kakor bi odrezal. Vrgel sem se besno naprej. Zapičil se v patrovo suknjo, dvignil revolver in zakričal:
..Prekleti lopov... Samo da se mi zganete, pa vas pobijem,... kakor steklega psa!" V duhu sem videl spačena in krvava obraza kapetana in krmarja; v tistem trenutku bi ga bil res brez slehernega usmiljenja pobil na tla.
Pater ni odgovoril. Tedaj so mi odpovedali živci in sem sprožil. Šele pok me je osvestil in z zavestjo se mi je vrnila groza. 0 Bog, — ali ni bilo to umor?
Krogla mu je bila morala raztrgati prsi. Nameril sem bil cev revolverja naravnost na njegovo suknjo. Duh po smojenju mi je udaril v nos.
Ali ni pater omahnil?
Ali ni pater pal?
Ne, ni omahnil!
Ne, ni pal!
Ali si sam satan? Ali si neranljiv? Ali le je sam pekel poslal na nas?
Neizrekljiva groza me je obšla, mi zaprla oči in izpodnesla tla pod nogami. Opotekel sem se... se skušal prijeti... in pal proti patru.
In... telebnil z njim na tla. Toda to, kar sem dobil v roke . .. kar sem zgrabil ... to ni bil pater, bila je samo njegova suknja!
Izmuznil se nama je... Voung... Young! Ne dajte, da nama pobegne! Takoj vam pritečem na pomoč!"
Hotel sem planili na noge... pohiteti k Youngu... zgrabiti patra...
2e se je Young tipal skozi temo. Udaril je z glavo ob mizo. Zadel se je z ranjeno roko vame in lahko vzkriknil.
„Kje je pater?" je zaihtel detektiv.
Spustil se je na tla. Iskal je . . . Našel je suknjo. Zarenčal je. Zaklel...
„Tu je suknja!"
„Da!“
„A pater? Človek božji, patra ne najdem! Kje je, m is te v Svendrup? Kje je?..."
,,Patrova šala. Zahotelo se mu je, da naju potegne s slečeno suknjo in klobukom..."
„Še glavo mi raznese! Ne razumem nič več. Česa takega še nisem doživel...“ je zasopel Young.
„Goto;vo je že na varnem. Imenitno naju je potegnil za nos!"
Tisti trenutek so> se odprla vrata in v kar-tomersko sobo je posijala luč. Med vrati zakladnice je stal kapetan ...
Njegove oči so bile otekle in smrtna bledica je bila v njegovem obrazu. Osvestil se je bil in s. strahom in grozo strmel v naju.
Gotovo naju ni takoj spoznal.
„Jaz sem,. .. Young... in gospod Svendrup," mu je kriknil detektiv.
„Več predalov v zakladnici je izropanih," je zajecljal kapetan.
„Kako je to mogoče?"
„Skozi okence..." je zaječal kapetan in se težko spustil na stol.
Obstala sva kakor ukopana. Jaz sem se prvi zavedel.
„Polem je vendar vse jasno," sem jel razlagati. „Vse skupaj je bilo že v naprej preračunano. Bili smo luUke v njegovi igri. Namenoma naju je izvabil v karlomersko sobo in naju s streli prisilil, da sva šla v kritje, ki ga nama je bil že naprej pripravil. Storila nisva nič drugega, kakor natanko samo ta, kar nama je bil on namenil. Pripravil je bil scenerijo in med tem, ko sva vlamljala vrata iz zakladnice v karlomersko sobo, je tu postavil kulise. Sve-tiljka ... zrcalo... vse to mu je šlo ko nalašč v račun. Vedel je, da bova suknjo in klobuk v zrcalu imela za njega... S tem naju je zadržal ... med tem p« je bi/l že davno v zakladnici. Tisti čas, ko sva strmela pred se... vsa odrevenela od strahu in groze nad svojo nemočjo, je lepo pokojno opravil svoj posel za najinim hrbtom... Poznal je ves položaj. Železna mreža na oknu je narejena na zaskok. Popolnoma zanesljivo je, da sta bila strežnik in pater ista oseba. Odprl je bil varovalo okna, ko se je vzpel nanj in ga jel tresli. Torej kar pred našimi očmi. Ne vem, ali naj bolj občudujem njegov čudoviti kombinacijski dar ali lo brezdanjo predrznost?"
Odpravili smo se v zakladnico. Krmar, ki ga je bil udarec z gumijevko samo omamil, se je bil spel osvestil. Ječe si je otipaval glavo in nas gledal z bedastimi očmi.
»Vidite, prav tako je, kakor sem vam rekel!" Pokazal sem Youngu železno mrežo. »Nikakih sledov nasilja. Odprl jo je od zno-Iraj in potem mu je bilo zunaj igrača suniti jo iz okna..."
Young si je majaje z glavo ogledoval mrežo.
„Ali smo bili vsi udarjeni s slepoto?" je
rekel.
„Ne, samo vi trije ... jaz sem vas vendar opozoril na čudni strežnikov čevelj," sem odgovoril.
„Ali ste v strežniku spoznali patra?"
„Ne, zakleti se ne bi mogel. Ta človek je mojster v pretvarjanju. Njemu ni treba brad m drugih gledaliških pripomočkov. On ume tako nepojmljivo in dovršeno izpremenili °braz, da se mu vsaka krinka posreči. Najbrže ne rabi drugega kakor malo voska za obraz; v nekaj sekundah izpremeni izraz lica tako Popolno, da ga ni več moči prepoznati. Kol strežnik je razodeval v svojem obrazu vso
uslužnost tega sloja. Le veliko poznanje ljudi mu omogoči toli pristno in neizpodbitno izvedbo njegovih krink. A zdaj je izginil. Svoje 1 anione je dosegel, zakaj vse večje dragocenosti potnikov so v njegovih rokah ...“ Kapetan me je živahno prekinil.
»Gospod Svendrup, pozabljate, da smo na ladji. Kako naj nam uide? Prepričan sem, da ga dobim v nekaj urah... zdaj, ko vemo,
! rlo je..
„Ko veste, kdo je?"
„Nj, pater vendar!"
„To je samo ena njegovih mnogoštevilnih k ■Ink. Vrgel jo je bil s sebe in si je na ladji ne bo več nadel. Ali pa nemara mislite, da se vam pri zajtrku spat pojavi kot pater?" Kapelan je osupel umolknil.
„' 11 ga ne bi poskusili dobiti v roke?" je rjkel Young in pokazal na vrata.
»Brezuspešno delo," sem odvrnil. „A poskusimo si malo razgledati njegovo kabino — čeprav bo prazna!" sem dodal.
Šli smo v kabino.
Moja napoved se je izpolnila. Kabina je J:.ila prazna — tako prazna, kakor da že tedne ri videla žive duše. Ostavil ni bil niti kovčega niti kakršnegakoli dela svoje garderobe. Celo milo je bilo izginilo iz zdele.
Navzlic temu se je nekdo moral še prav pred kratkim tu umivati, zakaj brisača ie bila mokra in umazana.
Na mizici je ležal listek.
Young ga je prečita] z glasom, ki je trepetal od jeze.
»Zelo spoštovani gospodje s straže pred zakladnico!
Nemara se boste začudili redu v moji kabini. 'Ioda red je bil v semenišču ena izmed naših najvažnejših dolžnosti. A vendar se časih spozabim v stare napake!... Le pomislite, danes se nisem spomnil, da bi si o pravem času premenjal čevlje. Prepozno sem opazil, kako goreče se mister Svendrup zanje zanima. A na vso srečo nima vsakdo tako ostrih slikarskih oči kakor Svendrup. Čudno, kako barve poostre vid!... Tudi jaz sem dobil znatno ostrejše oči, ko sem si ogledoval Svendrupovo deščico za barve! Tako sem se zaljubil vanjo, da sem jo vzel s seboj. Toda gospod Sven-
drup naj zalo ne trpi ni kake škode... kaj ne, siromašen slikar!?... Zato položim na njegovo mizo za odškodnino bankovec za pet funtov. Mislim, da bo visoke cene vesel.
Želim vam vsem veselo jutro.
Vaš zelo vdani James Godefroy
pater puščavnik." „L«pov,“ je zahropel Young.
Meni pa je bilo, kakor bi me bil kdo udaril po glavi. Brezmejna togota me je skoro raztrgala. Moral sem se s silo premagati, da nisem izdal svoje strašne poparjenosti.
Lopov si je prilastil mojo deščico za barve. Izpregledal me je bil in odkril skrivališče mojih draguljev.
In jaz sem moral molčati. Niti z besedico nisem smel pokazati jeze, če se nisem hotel izdati.
„Kaj naj mu bodo vaše barve?“ je radovedno vprašal Young.
„To bi tudi sam rad vedel," -sem slcoro zastokal.
»Roganje, nič drugega kakor roganje," me je kapetan rešil iz zadrege.
,,Ali so bile dragocene?" je povzel Young, ki ga moj odgovor očividno ni bil še docela pomiril.
„Če mi je res zanje pustil pet funtov, sem napravil sijajno kupčijo," sem odgovoril iri dobro čutil, da se mi je glas lomil.
„Ali je bil res on strežnik?" je na vso sirečo krmar obrnil pogovor.
,,Res!“ sem odvrnil. „0n se je tudi izdal za kapetana kneginji Alcenslandovi... On je bil tudi nevidni, ki je poskusil umor v kabini številka IH, in ,on‘ je bil še mnogo več... toda kdo je ta skrivnostni ,on‘... brez krinke?" Da, kdo je ta ,on‘?
Nobeden ni vedel odgovora.
„Ce pomislim, da sem vas skoro aretiral, gospod SvendrupT" je skesano rekel rnister Young in napravil zares nesrečen obraz.
V tistem trenutku rnister Young gotovo ni slutil, da me bo čez nekaj ur re.s moral aretirati.
Z Youngom in nekaterimi oficirji smo pre-patruljiirali vso ladjo, a vse naše iskanje je bilo popolnoma brezuspešno.
O patru ni bilo sledu.
Ne o patru, ne o ugrabljenih draguljih, da, niti ne o velikih kovčegih, ki so bili po izpo-
vedi strežnika še včeraj v njegovi kabini. Izginili so, kakor bi jih bilo morje pogoltnilo.
In navzlic temu smo bili po brezuspešni preiskavi vsi trdno uvcrjeni, da je pater med preisikanci, da si je bil nadel novo, nam neznano krinko, da smo nemara v tej ali oni kabini imeli z njim vesel, ravnodušen ali celo razburljiv razgovor.
Kako naj izmed sto obrazov tega nenavadnega človeka spoznamo njegov pravi obraz?... Obraz, ki ga ni še nihče videl takega kakršen je v resnici?
In vendar je bila v meni podoba njegovega pravega obličja; poznal sem obraz nekega moža, ki je umel prav tako odlično ravnati z zračno pištolo kakor on ...
15
Malo ur nato se je nekaj zgodilo, kar mi je prekrižalo vse načrte in račune.
Aretirali so me.
Dogodilo se je takole:
Izprehajal sem sc z dr. Roullierjem po palubi. Pogovarjala sva se o dogodkih minule noči in doktor je izrazil svoje negodovanje nad Youngovo, kapetanovo in krmarjevo nesposobnostjo (mene gotovo iz vljudnosti ni imenoval), da ne morejo obračunati s človekom, ki mora bili brez slehernega dvoma na ladji.
Zaklinjal se je na tisoč načinov, da bo pa-roplovni družbi že dobro zagodel, ker spušča na morje take morilske barke in prepušča življenje in imetje potnikov takim možem.
Na moj ugovor, da njega vendar ni nihče okral, je besno zavil oči in zakričal:
„A moji živci, kaj mislite..."
Nisem prišel do tega, da hi dozinal, kaj naj mislim, zakaj prispela sva bila ravno do na-zidka na palubi, kjer je bil nameščen lazaret: tedaj naju je iznenadil glasen krik.
V oknu se je pojavil obraz dame, ki je izpustila ta krik začudenja in groze.
In zagledal sem dvojico oči, ki so se z vsemi znamenji groze in strahu zastrmele vame.
Toda samo nekaj sekund je bila groza v teli očeh.
Strah mi je šinil v ude.
Le predobro sem poznal ta obraz. Začutil sem, da mi je stopil leden znoj na čelo. Zakaj la dama... njej nisem bil nič drugega kakor
samo vlomilec iz one strašne noči v vili konzula Traerja.
„Idiva, gospod doktor... ženska je očivi-dno živčno bolna ... ne vznemirjajva je s svojo prisotnostjo...“
Skušal sem potegniti dr. Roullierja s seboj.
Toda tisti mah se je iz okna zabliskal revolver in jeklen glas je zavpil:
„Stoj'le!“
Nehote sem obstal. Oči mlade deklice so bile take, da se mi je zdelo pametneje, da se ji pokorim.
„Le mirno dvignite roke . .. gospod .. . gospod ... Saj veste, da vas poznam ...“
Nisem se upal pomišljati in sem dvignil roke.
Dr. Roullier me je pogledal z izrazom neizrekljive groze.
„Da, vas mislim... a onega drugega gospoda, čigar imena na žalost ne poznam, prosim, da takoj privede detektiva Younga, da prime morilca!“
„Morilca?“ se je zavzel dr. Roullier.
„Da, toda podvizajte se... Ta človek mi je že enkrat ušel," je rekel ženski glas na oknu.
Dr. Roullier je odhitel z naglico, ki je njegovemu nadušljivemu telesu nikoli ne bi bil prisodil.
Ko ga ni bilo več v bližini, sem rekel:
„Ali bi vam smel nekaj naglo pojasniti?"
„Če izpregovoritc le eno besedo, vas brez pomišljanja ustrelim. Drugič se ne dam preslepiti."
Pogledal sem ji v oči in verujte mi, da me ,ic groza stresla. Rile so trde in energične. Udal sem se v usodo.
Če bi bil mogel samo deset besed govoriti 7 njo, bi bil rešen. Toda ona mi ni dala, da bi Tli povedal.
A že je prihajal detektiv Young z dr. Roul-1'erjem. Zdaj bi bila sleherna beseda prepozna.
„Kaj se je zgodilo?" je vprašal Young. Nje-gOv pogled je osupel zletel z revolverja na 'Poje dvignjene roke. „Crospodična Traerjeva, 'oij vendar mislite?" se je obrnil k oknu.
Glas, ki je prišel z okna, je bil mrzel in "Oren.
Mister Young... pred vami stoji človek, M je umoril konzula Traerja, mene pa ob-slr°lil... Izvolite ga aretirati!"
C. J. Rraun:
Zamotana stvar
Lela 192(5 se je poročil milijonar J. E. Scott v Detroitu z igralko Elsie Romovo. Leta 1928 se je ločil in v začetku lanskega leta se je mister Scotl v drugo oženil — z neko prijateljico svoje prve žene.
Kmalu nato so sodnika, ki je v Detroitu Scotta ločil od njegove prve žene, prijeli in zaprli: bil je pustolovec, ki je s sleparijo prišel do te službe, ne da bi bil imel zanjo kvalifikacijo. Zalo so seveda tudi razveljavili vse zakonske zveze in razporoke, ki jih je mož sklenil. Mister Scott je poslal tedaj proti svoji volji dvoženec — in marsikateri drugi detroitski meščan takisto. To samo na sebi še ne bi bilo nič hudega; zakaj v interesu oblastev je bilo, da spravijo vso stvar čim prej s sveta, in tako ne bi bilo nič lagljega, kakor ločitev formalno še enkrat sprovesti. Tu pa se je stvar zaplela: Scottova prva žena Elsie Romova je izginila in vsa poizvedovanja oblastev po njej so ostala • brezuspešna.
Minilo je več mesecev, ki jih je mister .1. E. Seotl preživel v veselem pričakovanju, da ga vsak trenutek primejo zaradi dvožen-stva. V tem pa Se je srečno pojavila gospa Scott-Romova... toda ko so ji stvar obrazložili, se je zopetni ločitvi odločno uprla. Narobe, izjavila je, da je s stvarjo, kakor se je razvila, zelo zadovoljna, ker je — tako je dejala — že davno spoznala, da je napravila neumnost, ko se je dala ločiti. Med tem je bila namreč spoznala, da ima gospoda Scotta še zmerom rada in jo zelo veseli, da je še zmerom njegova žena.
Gospod Scott ni vedel, kaj naj stori. Jel je že mislili na samomor — zakaj nič na svetu ga ni moglo rešiti katastrofe.
Nič? O, pač, usoda mu je bila naklonjena. Ko je namreč Scottovi drugi ženi prišlo na uho, kako in kaj, je nekoliko pomislila, potlej pa se je odločila: da je tega zakona že davno sita, je rekla, da rada prepusti svoje mesto prednici in da je odvisno samo od gospoda Scotta, kako uredi ž njo denarno plat vpraša-nja.
In tako se je zamotana stvar naposled vendarle uredila — zadovoljivo na vse strani.
Človek je dober, le ljudje so slabi.
Frčderic Boutet:
Njegov poslednji vlom
Bilo je ob treh zjutraj. Hotel je bil teman, vse je že spalo.
„Na delo! Zdaj je čas!“ si je dejal Artur Diameaux. Skočil je oblečen s postelje in odprl okno. Vse je bilo liho. Stopil je nazaj, vzel iz škatle cilinder in iz njega dve krepld vrvi z vozli. Eno je vtaknil v žep, drugo pa je privezal za železni križ na oknu. Vrv je segla do balkona pod njim.
„Ta>ko!“ je zamrmral Artur, „to bi bilo“. Nato se je jel oprezno spuščati po vrvi nizdol.
Svojo vlomilsko karijero je začel pred petimi leti. Nikoli ga še niso zasačili, a vendar ga je bilo vselej strah; negotovost nevarnega poklica mu je zastrupljala življenje.
Drugače je bil prijeten mladenič spodobnega vedenja. Srednje šole je dovršil v enem izmed najuglednejših zavodov. Tam se je v družbi imovitih tovarišev naučil vseh načinov razsipavanja denarja, a niti enega, kako se denar služi.
Vojaškega življenja se je kmalu naveličal in se vrnil domov. Toda usoda mu je prekrižala račune. Njegov oče je napovedal konkurz in Artur je bil čez noč berač.
Ob očetovi smrti je imel nekaj manj ko tri tisoč frankov gotovine, dolgov pa dober milijon. A le-teh mu ni bilo mar. Hotel je uživali, delo mu je bilo zoprno in tako je krenil na edino pol, ki je ustrezala njegovim potrebam: postal je vlomilec. Novi poklic mu sicer ni ugajal, narobe — hotel je biti pošten kakor njegovi tovariši, a za to mu je nedostajalo denarja.
Pri vlomih je imel srečo. Bil je spreten in žc od nekdaj dober telovadec, kar mu je pri novem poklicu izborno ^lužilo. 'Borišče za svoje udejstvovanje si je najrajši izbiral v boljših hišah, zlasti v velikih hotelih. A vlamljal je le redko — samo takrat, kadar ga je pomanjkanje denarja k temu prisililo. Misel, da bi ga kedaj utegnili zalotiti, 11111 je bila strašna.
V tej sezoni si je izbral za polje svojega udejstvovanja eno izmed najbolj obiskanih kopališč. Že prvi dan, ko se je nastanil v Grand-Hotelu, je zbudila njegovo pozornost bogata Američanka Avrora Simpsonova, ženska z
umetnimi svetlimi lasmi, z umetnim skoro preveč belim zobovjem, z umetnimi rdečimi ustnami in previtkim stasom. Bila je vdova po mnogokratnem milijonarju; kadarkoli se je pojavila v družbi, je imela na sebi za nekaj slo tisoč frankov demantov, biserov in drugih draguljev.
Kakor nalašč zame, si je dejal Artur. Že deset dni je obedoval in večerjal za isto mizo z njo, lovil njene poglede in neprestano premišljal, kako bi se dokopal do njenih draguljev.
Vse je bil dobro pripravil. Okno njegove sobe je bilo ravno nad njenim balkonom. Na balkon 11111 tedaj ne bo težko priti. Da ima Američanka zelo trdno spanje, je sklepal po tem, ker se ni zbudila, ko je pred dnevi nekdo streljal v bližini hotela. Natihoma se je na-merjal splazili v njeno sobo in jo omotiti s kloroformom, a vse ostalo bi bilo igrača. Vrnil se bo po vrvi v svojo sobo, drugo vrv bo pa privezal na balkon pred njeno sobo, da tako odvrne sum od sebe in zmeša policiji štreno. Demante si skrije v pele svojih čevljev, ki si jih je dal nalašč za take prilike napraviti.
,'rtur je z največjo točnostjo izvršil svoj načrt. Bil je v njeni sobi; stara dama je mirno dihala. Neslišno je stopil k postelji — tisti mah pa je zagorela luč na nočni omarici in ga oslepila. Zagledal je nase namerjen revolver in začul mrzel glas:
„Če se zganete, vas ubijem!"
Bila je Avrora Simpsonova, Sedela je na postelji, brez las, brez trepalnic, brez obrvi in brez zob — strašna, odvratna. Arturju je zastal dih.
V tako strašnem položaju še ni bil. Kaj naj stori? Kakor utopljenec, ki se lovi za sleherno bil..o, se je oprijel edine misli, ki se mu je zdajci zasvetila.
..Oprostile, gospa... tako zelo vas ljubim!" j' zaječal z glasom, ki ga nikoli ne bi priznal za svojega, in se spustil na kolena. Ni se nadejal, da bi ga to rešilo, ali —
Stvar pa se je bolje uredila kakor je mislil. Gospa Simpsonova se je mahoma vsa iz-premenila. Iz oči ji je izginil trdi izraz in v ne. nem nasmehu je pokazala prazne čeljusti.
.,Dragi moj, zakaj mi tega že niste preje priznali?" je zaminirala vsa blažena. ,,Ali se vam je bilo res treba vtihotapiti v mojo sobo
Največja stavba na svetil ni nič več 300 rae-tvov visoki Eiffclov stolp v Parizu, ampak stolp v wembleyskem parku v Londonu, ki mteri 356.5 metra.
Celokupni letni dohodki prebivalstva Združenih držav Severne Amerike so se od leta ^909 skoro počveterili. Takrat jih je bilo 26 biljard dolarjev, lani pa 95 milijard (t. j. več
5 bilijonov ali 5000 milijard Din).
V Cheshiru (država New Yark) imajo raco, ki leže črna jajca.
Največji zvon na svetu je tako imenovani »carski zvon“ v moskovskem kremlju. Zvon J0 počen; visok je 7 metrov in 90 cm, obsega •ttia 20 metrov, a pod njim je prostora za 25 ljudi.
Najdaljši predor na svetu je simplonski že-|ezniški predor, ki spaja Švico z Italijo. Dolg
19 km in 731 metrov. (Po njem se imenuje ekspresni vlak Simplon-Orijent-ekspres, ki v°zi tudi skozi našo državo.)
Doletta Buckova je najmanjša mati na svetu. Meri samo 70 cm, njen mož pa 2 metra.
nenavadna zakonska dvojica ima tri popol-n°ma normalne otroke in tri vnuke.
Rimski cesar Kaligula se je oženil z luno. Dobeno drugo bitje v svetovju se mu ni zdelo Nledno, da bi bilo deležno časti, imenovati se njegova žena.
kakor vlomilec? Odpustim vam... stopite bliže..
Artur se je dvignil. Kolena so mu klecnila M>'oza ga je obšla. Že je hotel planiti nazaj '°Z| okno, tedaj pa se je spomnil sramote, ki §a Je čakala.
Stopil je k postelji, zaprl oči in se spustil ' ll.kn objem.
I ro je bil njegov poslednji vlom. Že čez ne-dni je vzel za ženo Avroro Simpsonovo in 'Jene milijone.
Največje gledališče na svetu, čigar ruševine še stoje, je starorimski kolosej. Orjaška stavba je bila 50 metrov visoka ter je imela 80 vhodov. V njej je bilo prostora za 85.000 ljudi.
Samica morskega volka (psa) leže največja jajca, ki so dolga do 22K- centimetra.
Pravi kralj živali ni lev, ampalk tiger, ki je večji, močnejši, pogumnejši, okretnejši in hitrejši od leva.
Znameniti komponist Johann Sebastian Bach izvira iz rodbine, ki je dala v enajstih pokolenjih 29 velikih glasbenikov.
Gospod Booth iz Knaresboroja na Angleškem ima 50 centimetrov dolge brke.
Najmanjšo kravo na svetu imajo v Heres-fordu (država Texas, USA); visoka je samo 78 centimetrov.
Z
Le pri
Josip Peteline
Ljubljana
blizu PreScrnovega sp jmenika ob vodi
kupite najboljše in najtrpežnejše šivalne stroje za dom. obrt in industrijo znamke
Gritzner in Adler
ter švicarske pletilne stroje znamke
Dubied.
Velika izbira galanterijskega, modnega blaga in vseh potrebščin za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje i. t. d.
Za elegantne obleke
prvovrstno angleško in Težko bhtgo nabavljajte le pri
HOVAKU
KONGRESNI TRG IS
le«*
ELITNI KINO MATICA
Telefon 21-24 MADAME COLIBR1. Maria Jacobini in Franz Lederer. — PAT IN PATACHON KOT MANIKERJA. Najnovejši film kraljev smeha. — REPUBLIKA DEVIC. Sijajna burka, v glavni vlogi Kathe v. Nagy. — SING1NG EOOL. Prvi in največji zvočni film. Poje, govori, se smeje in plaka sloviti Al Jolson. Predvajano na najboljši svetovni zvočni aparaturi Western Electric.
KINO IDEAL
KRI GOVORI. Film indijanskih bojev, v glavni vlogi Buck Jones. — STARI GREŠNIKI.
KINO DVOR
Telefon 27-30
IJURI SVOJO ZENO! Vesele pustolovščine nezvestega moža. — LETEČI ŠKOT. Velenapeta drama na najhitrejšem ekspresnem vlaku sveta.
Predstave ob 4., %7., 'AS. in 9. uri.
13 Pariške skrivnosti
Sentimentalno - senzacijski roman znamenitega francoskega pisatelja EVGENA SUEJA opisuje življenje velemesta z vso bedo in sijajem. Knjiga ima 300 strani in velja samo Din IS.
Samo pismena naročila sprejema UPRAVA „ROMANA“, LJUBLJANA, BREG 10
14
/~?Q /n
l. -3v'.../ J- 1*.
sc/)n/c/oje
gm*j=iWA m ■
C£L01/.S/03 CČES7ZA CkQ0
Sprejema: 8-12/nl4-}Q Brzo/ov/: Smerkojt 7e/e/bn ; 04-*
Alojzij
Prostor
izdelovatelj harmonik
pošta Poljane nad Škofjo Loko
Izvršuje tudi popravila Cene nizke 15
»PLANINKA"
zdravilni čaj
iz najboljših zdravilnih zelišč, čisti in prenavlja kri in učinkuje izborno pri slabi prebavi želodca, zaprtju telesa, napenjanju, nerednem delovanju črev, hemoroidih (zlati žili), poapnenju žil, izpuščajih in žolčnem kamnu. Preprečuje kislino in zbuja tek. Pravi „Planinka“ čaj je zaprt in plombiran in ima napis: Lekarna Mr. Ph. I. Bahovec, LJubllana
G	ter	stanc	zavojček 20 Din
Kolinska cikorija
10
pravi domači izdelek!
;a za konsorcij „Romana“ K. Bratuša; urejuje in odgovarja Vladimir Gorazd; tiskajo J. Blasnika nasl. ■dtetna tiskarna in litografija, d, d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja Janez Vehar; vsi v Ljubljani.