Delavska :'Pravica Glasilo Krščanskega delovnega ljuastva lihaja vsak četrtek pop.; v slučaj« praznika dan poprej — Uredništvo: Ljubljana, Mikloši-tava c. — Nefrankirana pianu M n« sprejemajo Posamona številka Din 1’—. ~ Cena: za 1 mesec Din 4'—, sa četrt leta Din 10'—, za pol leta Din 20*—j za inozemstvo Din 7*— (mesečno) — Oglasi: po dogovoru Oglasi, reklamacije in naročnina na uprave Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22, I. nad. Telefon 2265. — Štev. čekovnega računa 14.900 Rozman Jože: Minimalne plače Brezglava kapitalistična konkurenca in pohlep po čim večjem dobičku sta prignala delavske plače do takega stanja, da je sploh še vprašanje, ali je to mogoče imenovati plačo. Naravnost neznosno jc vprašanje plač na jugu naše države. Pa tudi pri nas taki slučaji niso več redki. Pri tem prav nihče ne pomisli, da večno zniževanje plač vendar ne more in ni v stanu rešiti gospodarstva iz tega kaosa, marveč ga celo povečava. Neštetokrat poudarjena resnica, čim manj zaslužka, toliko manj kupne moči, se danes prav nič ne vpošteva. Kakšno je v teh okol-nostih zdravstveno stanje delavstva, naj podamo le nekaj ugotovitev. Na podlagi podatkov Osrednjega urada za zavarovanje delavcev je ugotovljeno, da od vsakih 100 umrlih članov tega zavarovanja umre 46 za tuberkulozo. Vsak drug član našega bolniškega zavarovanja umre tedaj za tuberkulozo. Zakaj toliko tuberkuloze? Ker delavčev zaslužek ne zadošča, da bi si delavec mogel privoščiti zadostno hrano in zdravo stanovanje. Naše delavstvo bo v doglednem času s svojimi družinami vred vsled pomanjkanja zadostne prehrane popolnoma obnemoglo. Zdravniško je ugotovljeno, da mora delavec, ako hoče v redu vršiti svoje delo, imeti hrano, ki vsebuje dnevno 3400 do 4000 kalorij. Na podlagi tega in drugih pevtrebščin (obleke, perila, čevljev, stanovanja) je bil ugotovljen eksistenčni minimum, ki je potreben za življenje samskega delavca za letošnji mesec maj s 646.89 D in mesečno. (Po indeksu zagrebške delavske zbornice,) Za štiričlansko družino, mož, žena in dva otroka, alko vzamemo za ženo 80% moževega indeksa in za vsakega otroka po 40%, je potrebno na mesec za prehrano, obleko, obutev in stanovanje 1643.54 Din. Sedaj pa poglejmo, koliko jih je, ki zaslužijo toliko, da krijejo svoje potrebščine, minimalno določene za vzdrževanje samca ali družine, in to po zdravniških ugotovitvah. Osrednji urad za zavarovanje delavcev poroča, da je bilo v juniju 1934 s' stalnim dnevnim zaslužkom do 8 Din dnevno od 8 do 24 Din dnevno od 24 do 34 Din dnevno od 34 do 48 Din dnevno od 48 dalje dnevno 70.159 delavcev’ 266.789 delavcev 96.261 delavce.v 62.300 delavcev 73.132 delavcev Skupaj 568.641 delavcev Povprečna večina samskega delavstva je pri nas zaposlena s plačo do 24 Din dnevno. Ako vzamemo, da dela delavec 24 delovnih dni, znaša njegov zaslužek na mesec 576 Din. Iz tega sledi, d a 267.000 delavcev, to j'e polovica vseh zavfarovanih članov, ne zasluži niti t o. 1 i k oi, da pokrije najnižje določeni eksistenčni minimum, ki znaša, kakor sem zgoraj navedel po indeksu zagrebške Delavske zbornice mesečno 646.89 Din. Vsak mesec zmanjka vsakemu samskemu delavcu 70.89 Din, da krije najnujnejše potrebščine za ohranitev zdravja. Zato ni čudno, da žanje med našo mladino tuberkuloza. Nekaj je med njimi gotovo tudi družinskih očetov. Da je tu življenje še bolj strašno, ni potreba posebej omenjati. Pripomniti pa moram, da sem vzel najvišjo postavko in ne dosegajo vsi zaslužki 24 Din. Recimo, da je druga polovica zavarovanih članov poročena. Nadaljnji zaslužki so izkazani dnevno od 24 do 48 Din, povprečno 36 Din. Pri tem zaslužku, ki znaša dnevno 36 Din, zasluži delavec za 24 delovnih dni (več navaden delavec ne dela) 864 Din n a mesec. Ta zaslužek pa doseže le malo delavcev. Pa še za te, ki zaslužijo 36 Din dnevno, in so poročeni, znaša primanj- kljaj 779.54 Din mesečno, da bi krili svoje življenjske potrebščine po minimalno preračunanem indeksu. Saj zaslužijo komaj polovico tega, kar bi morali. Da v takih razmerah ni govora o zdravju in delovni sposobnosti našega delavstva, je več kot jasno. Tu so že skrajni napori, da se delavstvo sploh obdrži pri življenju. Skrajni čas je, da se tedaj konkurenca na račun delavskih plač neha. To ni samo v interesu delavstva, marveč vsega našega gospodarstva, kakor tudi države same, ako noče, da bo v doglednem času ena tretjina vsega naroda popolnoma tuberkulozna, torej nesposobna za delo in v breme celoti. Nujno je, da se temu nevzdržnemu stanju napravi konec in se z zakonom določijo minimalne plače. Te plače pa^ne smejo biti take, da bi dale povod znižanju še onim -redkim plačam, s katerimi se še s težavo izhaja. Kolikor je sploh mogoče, naj se minimalne plače približajo ugotovljenemu družinskemu eksistenčnemu minimumu. Da se to čimprej uveljavi, je zahteva vsega delavstva in tudi ostalih, ki ne motre tega vprašanja samo iz špekulativnih razlogov. Dovolj je bede in revščine! Filip Uratnik: Zagrebška koherenca Povprečno zavarovana plača je v tem mesecu znašala 22.21 Din. Povečini vajenci. V Zagrebu se je 24. in 25. avgusta t. 1. vršila važna konferenca predstavnikov delavskih zbornic in delavskega zavarovanja. Na tej konferenci smo razpravljali o izvedbi in izgraditvi raznih panog našega onemoglostnega in starostnega zavarovanja. Razširjenje pokojninskega zavarovanja za zasebne nameščcnce je stopilo v akuten stadij. To zavarovanje obstoja dosedaj, kakor znano, samo v Sloveniji in Dalmaciji. Ostali deli države pa ga nimajo. Tako socialni, kakor gospodarski interesi zahtevajo, da se razširi na vso državo. Minister za socialno politiko je dobil v letošnjem finančnem zakonu pooblastilo, da to izvede. Potrebni so največji napori interesentov, da bi to pooblastilo ne ostalo na papirju. Vse delavske zbornice v državi so tozadevne napore zasebnih nameščencev in njihovih strokovnih organizacij že v mišljenjih, podanih ministrstvu socialne politike najtopleje podprle. To je prišlo na zagrebški konferenci ponovno do izraza. Ni se pa moglo iti pri tem preko dejstva, da ima minister za 9ocialno politiko že več let tudi pooblastilo, da izvede v celoti ali delno splošno delav. invalidsko in starostno zavarovanje. Miorda je preveč, ako govorimo tu o zavarovanju. Zakaj to, kar se da s skromnimi 3% zavarovane mezde ustvariti, je le skromen početek tega zavarovanja. Najvažnejše delo, ki ga je v pogledu zgornjih akcij zagrebška konferenca opravila, je v tem, da * je preprečila, da bi se moglo izigravati nameščen- sko zavarovanje proti delavskemu, ali pa narobe, kar bi se lahko končalo tako, da bi obe akciji popolnoma propadli. Sklenjeno je bilo, da se mora vršiti borba za obe zavarovanji vzporedno in da morajo biti akcije strokovnih organizacij, delavskih zbornic, kakor tudi vseh organov delavskega zavarovanja paralelne, usmerjene v pravec, da se dosežeta oba gori postavljena cilja. Ni res, da se obe gori navedeni zavarovanji ne bi dali izvesti. Sredstva starostnega in invalidskega zavarovanja se trošijo s početka le v prav neznatni meri. Večji del teh sredstev se kapitahzira in priteka po tej poti v narodno gospodarstvo nazaj. Če govorimo o visokem obdavčenju delavskih mezd, je treba reči, da je to obdavčenje res visoko. Da pa gre to obdavčenje v izmeri, ki ni v nikakem sorazmerju z dohodki delavcev in nameščencev v fiskalne svrhe. Enoodstotna obdavčitev mezd uvedena v letošnjem finančnem zakonu, ki se izvaja še preko besedila tega zakona, je za delavstvo krivično visoka. Na področju dravske banovine obstoja še poleg tega 0.75% doklada na mezde za tako zvani bednostni fond. Ta doklada obstoja samo v naši banovini. Ako se samo ti dve obdavčitvi ukineta, bi imeli zbrana sredstva za izvedbo splošnega invalidskega in starostnega zavarovanja brez znatnejših novih obdavčitev delavstva. Ob priliki razprav o izvedbi splošnega invalidskega zavarovanja pa nismo mogli iti preko enega dejstva. To zavarovanje bo začelo zbirati prispevke takoj. Njegovi učinki pa se bodo pokazali šele čez Mogočno zborovanje viničarjev v Ljisiometu, Ohč m z'.q.? Stvohavre zveze viničarjev — nad 30€ udeležencev Vsi de te fiati spontano zg svoje delavske pravice - Resoiuciie V nedeljo, dne 26. avgusta so množice viničarjev in 'vinicark kar trumoma prihajale v veliko dvorano Katoliškega doma v Ljutomeru. Brez javnih razglasov in časopisne agitacije le z naročilom od, .ust do ust, se jq po)eg delegatov, ki so prišli polnoštevilno: iz Maribora, Limbuš, Zg. Hoč, Frama, Slov, Bistrice, iz rjalo^, Litmerka, Svetinj, Sv. Miklavža, Sv. Bolfejika, Kapele in Gor. Radgone, zbralo še nad 300 viničarjev iz ljutomerskih goric. Hoteli so ob tej priliki dati posebnega poudarka svojim teptanim delavskim pravicam in opozoriti tega nevajeno tukajšnjo javnost, da smo tu tudi viničarji, katerih gospodarski in socialni položaj je že naravnost nevzdržen. Otvoritev in poročilo načelnika Načelnik »Strokovne zveze viničarjev« tov. Andrej Mir je otvoril zborovanje s pozdravom na zbrane delegate kot zastopnike viničarskega delavstva iz vseh krajev ter na ostale zborovalce, predvsem pa zastopnika Jugoslov. strokovne zveze tov. Martina Koresa iz Maribora ter zastopnika »Slovenca« č. g. Munda. Takoj je prišel na dnevni red in podal svoje poročilo. Naglasil je predvsem krščansko idejne temelje, na katere se v celoti naslanja pqkret »Strokovne zveze viničarjev« ves čas svojega obstoja. poročilo blagajnika Blagajnik zveze tov. Janez Kosič je podal podrobno; poročilo o finančni moči organizacije in navajal’ vse prejemke članarine od skupm ter število in višino izdanih posmrtninskih, bolniških in porodniških, podpor. Celotrp denarni promet zveze je znašal v tem poslovnem letu 94,072 Din 44 paf. Poročilo tajnika Obširno strokovno poročilo je ppdal tajnik tov. Rozman Peter, v katerem je predvsem podčrtal mi-zerni položaj viničarjev v dravski banovini. Plače so se znižale za 50 odstotkov. Viničarji so zgolj razjed izkoriščanih. Vse se godi pod krinko gospodarske krize, za katero pa se pogostno skrivajo vec ali manj drugi nameni. Zato to ni nobena kriza, marveč le najgrša gospodarska l*ž in špekulacija z viničarskim delavstvom. Kakor da viničar kot človek ne bi imel telesnih in duševnih potreb. Najpoglavitnejše točke za rešitev viničarskega vprašanja so: stalnost v službi, zaščita minimalnih mezd, bolniško zavarovanje in ukrepij da pride tudi viničar' kdaj dp svoje zemlje. Za nadzorstvo je poročal tov. Ne do k A^arko in predlagal, da občni zbor izreče zaupnico načelstvu za njegovo požrtvovalno delo. Po debati, V katero so precej živahno posegali delegati, se je prešlo na volitve: V načelstvo so bili soglasno izvoljeni tovariši: Mir Andrej, Tomažič Franc, Kosič Janez, Toplifcar Ignacij in Ribič Avguštin, za namestnike pa: Miklošič Martin, Rozman Martin, Herga Avgust, Pučko Matija, v nadzorstvo pa: Vrbančič Jože, Husjak Feliks, N[edok Marko, Potočnik Janez. V strokovni odbor pa so: bili izvoljeni predsedniki vseh skupin. Predlogi in resolucije Predloge za občni zbor so prijavile skupine: Kapela ugotavlja, naj bi se opozorilo občine na večjo skrbstvo za viničareje, naj se izvede čimprej zavarovanje za bolezen in starost, naj se zaslužek ne znižuje, da bi se moral viničarski red boljše izvajati in naj se pri skupini vrši več članskih sestankov. ' Fram. Pri izdajanju službenih viničarskih knjižic od strani občin naj se bolj strogo pazi na to, da npbeden vinogradnik ne bo imel viničarja brez viničarske knjižice. — Slovenska Bistrica. Cini prej naj se začnejo priprave ia ižvčdto'bolniškega zavarovanja'.' N sto sobfle preči ta Tt e ‘važYit1 rfeolficije (katere bodo priobčene v prihodnji številki), v katerih zahtevajo diplegatj in zbrani viničarji' od ministrstva socialne politike,' od banske uprave, od Delžfvsfe« zbferrite itt jigoslov. striikoVne' zvezfe, da store vsak po svojih močeh, da se prične z uspešnim reševanjem viničarskega vprašanja. Zastopnik. tov, Ijfcres. Martin je v jedrnatem. govoru jx)dčrtaval predvsem' važnost strokovne organizacije. "Le kolikor' bo' viničarsko delavstvo razredno žavedno iii' orgShizirano, toliko bo'Sr borbi za sVoje pravice tudi' ifspdo. Na koncu jč izpreg,9Y;oril| še č. g. Munda, želeč viničarskemu leta, v skromnem obsegu šele po preteku karenčne dobe, v nekoliko večjem obsegu kasneje. Razumljivo je, da je zbiranje rezerv pri starostnem zavarovanju nujno. Vendar se mora tudi s tem računati, da je treba dati delavstvu tudi takojšnjih koristi, kadar se zahtevajo od njega žrtve. Imamp pa tudi področja, kjer je takojšnja odpomoč res nujna in neodložljiva. Na konferenc §e je doseglo soglasje, da ?e mpra izvesti v^ij zavarovale oflemp^IiF’ %%£ S« if ših članov delavskega Zavarovanja $am<> v Slove-ni u pkrog 5Ql|- Znana stvar je, da čjajejp pfi w flbčme Je nezadostne podppre, k| nikakor ne zadostuj^ za preživljanj?. Položaj tube$uk#nih, $o V v£- ip nevarno za okoli,co. Iz teh razlogov je takojšnja j?vedba invalidskega zavarovanja za tuberkulozne J5podložijiya potre&. A kje Miti tretje za to? V Sloveniji bi se dalo to zavarovanje res lepo izvesti Ar ,brez n' V tem pogledu je ugotovila konferenca naslednje; ' "Prisoevki bratovskih skladnic tudi po zadnji novelirali* 'riraVilnlkli^-brataVsTiih skl&Jnit' ’pri ’ ito-Berti bratovski ' sktttmid W ^SSIfeišravafrf‘ v: totavfl-nlkii normiranih dajat iv, ' zafe-Stf potrebn?"noVi HaporiV švrhosanabije invalidskega Ift 'starostnega zavarovanji rUdarjev. Ta‘‘p6treba, ki jfc prtdlavni bfatOvski v Ljubljani evfdentrta in neodtOžtjiva,' Ob-ktoja v m^nj vidni obtfki ’ pri,r Vseh' brdtftvskifi skladnicah v drŽSvL v 1 . "‘Konferenca* je' bila mnenja, da se mora osnovati poseben'fond zi sanacijo" bratovskih skladmc, ki bi ga upraVljil pod1 nadž6rstvrvega pijonirja tega viničarskega strokovnega gibanja. Kot znak nepozabne hvalžžnostfin tovarištva so se ga sj>ominjali v tihi molitvi in položili na njegovo gomilo cvetje. Po skupnem kosilu so se potem eni s jx>poldanskim vlakom, drugi peš vrnili na svoje domove. Tako mogočnega zborovanja viničarjev Ljutomer ni videl že od leta 1026, ko je bil I. viničarski kongres. Hočemo, da ga še vidi! Zavest skupnosti in edinosti naj nas dviga k vztrajnemu in nesebičnemu delu za našo sveto in pravično stvar. Le v slogi Ije moč in uspeh! Homnmii Jesenice. {Razpored zdravniške službe ob nedeljah in praznikih.) Krajevni odbor bratovske skladnice je pred časom vpeljal vrstni red zdrav-1 niške službe ob nedeljah in praznikih, veljaven za vse družinske člane brez ozira njih bivališča. Ta red je razglašen za vsak mesec posebej na oglasni deski pri vhodu v tovarno. Dogaja pa se večkrat, da nekateri V potrebi zdravniške pomočivne vedo, kateri zdravnik Vrši službo ih morajo; ako nočejo klicati službe prostega • Zdravnika, prej k oglasni deski. Nekateri pa hitijo k zdravniku kar na ugib. Da se bo odrejeni sklep bolj ujx>števal, in da pri-' hranimo članom nepotrebna pota, smo prosili upravo skladnice, da nam bo vsak mesec izročila prepis razglasa razvrstitve zdravniške službe, katerega bomo vselej priobčili. Prošnji je bilo ugodeno, ter je za mesece september Zdravniška služba razvrščena tako: 2. septembra g. dr. Kogoj Frančišek; 8. sejJtembra g. dr. Ceh Milan; 9: septembra g. dr. Ceh Milan; 16. septembra g. dr. Ceh Milan; 23. septembra g. dr. Kogoj Frančišek; 30. septembra g. d?. Ceh Milan.' , • - .... • -t Jesenice. (N6v davek.) Fin. zakon za proračunsko leto 1934-35 določa nov davek kot »-izredni prispevek« v višini 1 % na -prejemke, ki pripadejo usluž-befiskemu davku. Kljub, temu pa, da zakon jasno dploča, da so od. tega davka izvzeti delavci in hišna služinčad, zahtevajta davčne upraVe, da se daVek de-lavtftvb moril :OdtetxivAti. -Tako fiamreč -čitamo v raie-glaSu, ki ga je aTišitala K ID, v katerem- sporoma, da se bo davek vnaprej odtegoval/ Zaostanek od meseca aprila, takrat je zakOn stopil v- veljavo, pa' se b'6 odtegnil v 4 'mesečnih Obrokih. Ako bo davč-rtS bblast off sedartjfzahteve odstopila, se- bo dertttf delavstvu vrnil; Ta \%-davek je v današnjih raz* merah za delavstvo naravnost neznosno breme; vsaj ga bodo plačeVali drližiriski očefjč od 100 d<3 150% Več vedno bolj brtnila plačevati zamujena dnino zaradi sej obrabnih- zaupnikov, primoran nasloviti na KiD pismeno zahtevo, 'nai se izrazi ali bo plačevala zaradi za-upniškib SJej zamujerto diiinb alriife. Ta je v'švojdal sliko Bratovske skladnice pred leti1, sedaj, in kakšni ukrepi bi bili potrebni za sanacijo.- Po govoru je sledila debatay iz katere se je razvidelo, da delavstvo pazno sledi položaju skladnice in s skrbjo1 gleda v bodočnost zavoda', ko mu rie bo mogel nuditi onfc opore na' stara leta, zjf katero je- dolga leta mesec za mesecem plačeval visoke prisf>evke. Popoldne se je potem vršila seja odborov obeh skupin, ki je predloge in mnenja sestanka potfovnd proučila ter napravila važne sklepe. • ■ . x _ Jesenice. (Neopravičene kazni.) Obratovodstvo martinarne je v meseci! jtilijtt k&znovakj ‘trt tdpilt* f JANEZ V ponedeljek, dne 27. avgusta je zatisnil najzvestejši med zvestimi tovariš Janez Majcen svoje oči, poklican k Sebi od edino pravičnega Sodnika. V'javnosti- smo le- redkokdaj brali njegovo ime. Kvečjemu v poročilu o občnem zboru strokovne skupine lesnega delavstva v Rimskih Toplicah smo ntogli čitati, da je bil soglasno izvoljen za bla- gajnika skupine. Toda Janez Majcen ni bil le blagajnik. Bil je duša skupine. In to upravičeno. Krasile so ga predvsem tri čednosti. Bil je globok o-veren. Iz te globoke vere je zraste! v pravega socialista. Krščansko socialistični pokret je ljubil z- vso svojo pošteno dušo/ Za jookret je bil pripravljen se žrtvovati in se je tudi žrtvoval vse svoje življenje. Bil je jopkretaš kot mlad fantiček. Z leti je jiostajal dovršenejši in ko je stopil v zrelo mladeniško dobo, je bil pojx)ln, izklesan značaj. • *- oi < Krotak kot jagnje je zrastel in vzkipel, kadar je šlo za dobrobit organizacije in delavstva; Svoje vsakdanje dolžnosti je opravljal vestno, toda glavni, lahko rečemo, edini cilj njegovega življenja je pa bil dobrobit njegovih tovarišev in tovarišic. Na nje je mislil, ko je urejal jx>s!ovne zadeve organi- zacije, na nje je mislil, če je včasih ostrejše nastopil; na nje je mislil, če je karal nezavedne. Pošten, zvest, vedno vedrega lica, nikoli malo-dušen, je tvoril nezavestno središče delavskega življenja v Gračnici. Če si prišel iz tovarne ali iz Ljubljane, vedno te je jx>zdravil tisti zadovoljni obraz in iskrene oči, ki so vsakega poštenega človeka pridobile zase. V njem ni bilo prevare. Kadar je nanesla pot v Gračnico, sem bil, najbolj vesel J.aneza. - '......... ,• 1 ; Skoraj nemogoče se zdi človeku, da ga ne bomo več videli. In vendar je to. bridka resnica.. Sredi na j večjega, dela, naravnost iz delavske fronte je bil odjx>klkan. - Vemo, da ni žel. v _življenju plačila ih ga tudi ni zahteval. Vemo, da ni bil še utrujen, da je bil še poln' borbe in zaupanja v zmago delavstva. In ravno ta zavest nas še bolj žalosti. Božja pota so včasih neumljiva, toda vsekdar jjrava. Zato je tudi dober in prav sklep božji, da naj gre Janez po svoje plačilo za vse, kar je napravil dobrega za svoje tovariše in tova- rišice. — Se enega se zavedamo, da bo duh ljubezni, požrtvovalnosti in zaupanje v krščansko socialistični pokret, ki ga je gojil in vcepljal s svojim življenjem in .delom,-še dalje živel med njegovimi tovariši in tovarišicami,. In s tem bodo,postavili tovarišu Janezu najlepši spomenik. po 56 Din z motivacijo, da ni bil obod (velb) peči pometen. Delavstvo pa je kasneje ugotovilo, da je to dek) bilo opravljeno v redu in to eek> ob samo dva prsta* močnem , ohoda! rObratni zaupniki; so,,^ intervenirali., Ako se znesek ne bo povrnil,.bo imela, s to zadevo opravka inšpekcija dela. Kaajeti je po višini protizakonita’,' jx> ugotovitvah delavstva pa sploh neopravičena,; .ti tpfeitj )•••«»» ,»n*i :(.•> «i ij-b it 'um Tekstilno delavstvo • •’* 'č Kranj. V nedeljo, dne 2. septembra t. 1. smo imeli pri nas v Kranju prav lepo uspelo delavsko zborovanje. Brez velikega pompa in zunanjih vidnih priprav ter kljub slabemu vremenu se je zbralo res zadovoljivo število kranjskega in okoliškega delavstva v Delavskem domu. To je pač dobro znamenje, da se tudi naše. delavstvo vedno bolj zaveda svojega položaja, pa tudi svojih pravic. Zato se vedno bolj oklepa svoje strokovne organizacije, ki ga bo tudi edina rešila in ščitila. Na zborovanju so govorili tov. Langus in Lombardo iz Ljubljane in tov." Pestothik in Pfajfar iz Kranja. Tako stvarnih, resnih,: globokih in vendar poljudnih govorov že dolgo nismo slišali. Govorniki so nam podali- sliko in zgodovino delavskih bojev. Govorili so nam o današnjem skrajno kočljivem položaju delavstva in potih izboljšanja. Vir zla je v napačni duhovni usmerjenosti današnje družbe. -Središče družbe namreč ni več človek, ampak materija, dobiček. Mi pa hočemo nove usmerjenosti odgovornosti proti Bogu in do sočloveka. Prav dobro pa tudi vemo, da bodo tako-zvane. gornje plasti naroda še vedno ostale tam, kjer so danes, in take, kakršne so danes. Te bomo pa s sili-'spreobrnili, kajti prostovoljno ne bodo dali absolutne komande iz rok. Središče te duhovne in gospodarske preosnove bodo in so že ravno delavske strokovne organizacije. Prvi koraki so tudi že pri nas v Krapju storjeni. Res nismo še tako daleč, kakor so naši tovariši tekstilni delavci v Ameriki, ki ravno te dni bijejo odločen boj-za svoje pravice. Vse razmere pa kažejo, da Smo dobro pričeli, kažejo pa tudi, da bomo morali prej ali slej stopiti prav na isto pot, ki fo hodijo amerikanski tovariši. Tovarišice v »Iki« so nam dale prav lep zgled, pa tudi korajžo. Pri teh pa tudi vidimo, kaj je strokovna organizacija, kaj zmore. Tako hočemo enotno nastopiti tudi drugod. Kajti razmere v kranjski industriji so skrajno slabe. Se pač pozna, da še nismo imeli dobre stro- kovne organizacije. Upamo, da se obrača na tiotfe vsaj v tem oziru. Vedno bolj se zavedamo, da nam mora biti -strokovna organjsacija. pr.va,dn jsicer sva?, bodpe in neodvisna organizacij^. Ako. hočemo svoje razmere. zbpJjšaU,, akp hočemo T*yV*M .starostijo, zavarovanje; phraniti sedapjp delavsko zaščitno zakonodajo in jo še ■ izpopolniti, moramo postati borbena; in neodvisna armadal zavedajoča, se, svpje naloge,; p* tudi .$voje , mp$j. Kranjske^- delavstvo vstaja in stresa, s,seb.e suženjskega'41?."3 pa /tudj varuŠtvo nepoklicanih’. Litija. Morfeča 'Avgustova vročina marsikoga pripravi do tega, da si poišče prijetne.gozdne sence ali pa jo,-mahne k'Savi,-da se shladi ^njenih valovih. Tudi ,za, narodpp, social, kralja Matjažagori pod; Svjbnom. je bilo le malo preveč avgustove so-, parice' in se je zbudi! Mrko je pogledal okrog sebe, pretegnil parkrat svoje stare kosti in pričel, nekaj godrnjati. Kaj neki ga je tako ujezilo? Srake res, da šei letajo po, zrakd, pa to-zanj medda - nj tako strašno?- Mlogoče -pa je ta neznosna soparica. vzrok niegove jeze? Resk, jo mahne por mizi; »Ti vražji klerikalci!« — A, to je bil torej vzrok,,da so se Starina zbudili, ne soparica, ne radovednost, če srake še.-letajo po zraku. Klerikalci so tisti, ki mu ne. dajo spati, jn mu brehče kod nadležne muhe Okrog glave. —i Res čudno, kjikd' sp -ti klerikalci sitni, človeku še spati ne puste, .Vedno ga dražijo. Pa, res niso nič dostojni! —> Vojskovodja, odet v plavo uniformo, še vedno nekaj. išče. Naenkrat se mu razjastji obraz, oči se piu Hudomušno zabliskajo. Plavi vojskovodja je zagledal ha miži pero jh papir. (Naš plavi Matjaž se je namreč med svojim spanjem moderniziral in sč tudi na moderne pisalne potrebščine razurtie.) Resk, zopet po niizi. I rav nežen pa ni kljub svojim letom. — K njemu pristopi njegov štab, ves plavo »poštrihan«. »Sedaj jih pa bomo, te klerikalce. lij še z marksisti se dru- f>l°- V »cajtenge« jih bomo dali!« — Štab pritrjuje. Globoko se oddahnejo plavi vojvoda in napišejo članek za »cajtenge«. In ta članek -je zagledal dne 15.--avgusta v 4. štev. nar. soc. »Dela« beli dan. (Ra je čudno tole '»Delo«. Na naslovni -strani piše, da izhaja mesečno, pa-je 15. avgusta t. 1. izšla šele 4.- številka. Toliko v komentar, -da ne bi kdo mislil, da je tiskarski škrat spremenil št. 8 -v 4!) — Pa kako so se plavi vojvoda razjarili! Nikar tako, saj lahko škoduje jeza in- s tem lahko sami-sebe »fen-tate«! — Gospodje nacionaici, le nikar se preveč ne širokoustite. Spomnite se malo nazaj', kake dobrote ste-nudili .delavstvu. Ali pa sami vjjrašajte, pa vam bodo sami jx>vedali. Sicer |>a, če bi bili res kaj nudili, bi gotovo nar. strok, organizacija ne propadla. —- Sedaj pravite, da čakate! Kaj j>a čakate? Konjunkture za vas, kaj ne? Verjemite, da so tisti časi že davno minuli! Bo zof>et treba nasloniti glavo na mizo in zadremati! OBLAČILNA STROKA Kranj. Delavstvo tovarne »Ika« ’ vodi že nad en mesec boj za uveljavljenje kolektivne pogodbe in za ureditev mezdnega spora. Bito je že več intervencij, ki so y poedipih primerili sicer uspela, do kolektivne pogodbe pa vendar še ni prišlo. Podjetnik jo je stalno odklanjal. Da bi prišli stvari do dna, je na prošnjo JSZ sklicala Inšpekcija dela za 4. IX. t. 1. uradno razpravo. Pp večurnem razgovoru je podjetje v principu pristalo na to, da podpiše kolektivno pogodbo, vendar pa je zahtevalo, da še enkrat pregledajo vse točke zasiop* niki zveze industrijcev, Delavske zbornice in JSZ. Obenem je pa bil predložen novi načrt regulacije plač. Delavstvo pa je na svojem sestanku 4. IX. 1934 izjavilo, da vztraja na sklenitvi’ kolektivne pogodbe in dokler ne bo ta sklenjena, -odklanja' vsak sporazum. Odločitve zahteva do 10. 't. m. Ako je ne bo, ni odgovorno za posledice, ki bi mogle nastati. Deiavstyo hoče mir in red v tovarni, tega pa ne bo, dokler ne bodo pravice določene s pogodbo. Zato vlada med delavstvom brezpogojna sloga. Dosedaj je pokazalo veliko umevanje tudi za težnje podjetja. Toda tudi ima svoje meje. Delavstvo je odjočefJO, da se bo borilo do konca. Zaupanje v lastno moč tje silno, zrastlb in še raste. To v vednost tistim, ki šo hoteli sejati razdož in povzročiti malodušnost. Lesno delavstvo ” ' f . •*' • Rimske Topliče. Dne-27. avgusta nam je umrl naš. vodilni ^elovace. .tov. Ivatj Majcen., Kpjt. bjagajgik skupme je vršil šVoje aelo veštno v b&.! polno zadovoljstvo Članov. Kako je bil priljubi jert/ je pričal njegov pogreb, katerega se’je udeležilo vse delavstvo tovarne j\a Gračnici in tudi drugi- nje-gpvi prijatelji. Poslovilna, govora pri odprtem grp-bji šla imela č. g. župnik Jakob Čebašek in Rajnik radarjev tov. Lojze lešnik. Umrl j<* iVan, on sjii v grobu, um/L je" tovariš pravice iti resnice. Umrl je pQštepjak,.,krivjce ni storili nikoli in jo tudi ni-, komo ni, žele!, Ali jie še kdo med parni kot on, Jki spi. v grobu? Umrl je delavski organizator. 'Pbdn, se -'nam je' steber j afi bo kdo med narrii, ki ga bbi nadameštoval?.Ne, ni umrl, njegov diih še živi med nami; jn nasbodiji pa delo. 2jvi in žjvel bo, le ‘zja-f (jasno je zaprl oči, da, še,po trudu in boju oddahne5 v hladnem grobu. Da, v tvojem nesebičnem delu za naše ' ubogo delavstVb, Ivan," živiš ’ in ‘ boš vedtto med nami. Ko pa. pride ,dan vstajenja za ubogega' proletarca, v.-kajerega s-i ti tako, svet,o veroval ta-kfa!.dragi Ičan, bod krivice, katere si ti tako junaško prenašal, porabljene. — ; počivaj v 'mirti, tvoji rodbini pa naše.sbžalje! ’ 7’; . 1 ■ ».k IT „'cJtuii^SK i, « ibij-iij, ; ; Jugoslovanska strokovna zveza izreka mami tovariša Janeza, vsem njegovim svojcem, _posebej pa še strokovni 'skupini lesnegg delavstva svojo globoko sožalje naa težko izgubo,: katero tiidr 'sirita čuti. ' "'j t - - -.-7- . -i- Razno Celjsko članstvo in somiSljeniki! Zadnji sestanek je bil dobro obiskan, prihodnji v nedeljo, dne 16. sept. mora biti še boljši! Toliko danes vsem v vednost. Ostalo poročamo v,prihodnji »Delavski Pravici«. Na seji je naša’skupina dblbčila hčdelj-sko sjiižbo tov. odbornikov, v tjaščm lokalu v Delavski, zbornici, od 9jdo 11. Pridite v haš felcdl, Čč,‘ho-čete oojasnila ali "karkoli. Ctanstvti prijx>ročamo tu- . 0«J3SZi VkhbHje, važne odstavke 1ž določil, 1ti..tis(avke, posebno' ona O knjigovodji , in i celjskem dppisniku s 6000 Din letno so nas zanimale. Le barantajte še napjej, čeprav ste se.šele.pred nedavnim grizli. Zastopnikom kršč. soc. delavstva, pa damo svoje zaujsanje Ostanite tudi še naprej,pravični in odločni. Delavstvo je j Pf.vivvr.stl potrebpo, saj ižtnozgavanja že itak dos.ti čuti.s ^am kapitala. Celjsko indrugo članstvo pa niora čutiti predvsern potrebo pbt skupnosti, ker v njej bomo notranje rasli za borbo poltenega Važna znatnem a Zadnje čase so se godila in se še dogajajo važne stvari. V Čikagu je bil velikanski štrajk, ki je zajel nad 200.000 delavcev. Delodajalci so hoteli reforme predsednika Roose-welta tako izvesti, da bi nosili glavno pezo delavci. Zato je završalo tako silno, da se je prestrašila celo Amerika, ki je vajena pouličnih bojev in revolt mase. Vsi ti dogodki označujejo smrtni boj kapitalizmu. Kapitalistične sile so bile, ki so priklicale v življenje fašizem v različnih državah, za dotične države primernih oblikah. Oblika fašizma je bila ob nastanku revolucionarna, barva socialna. Zato je zajel vse spro-letarizirane malomeščane, pa tudi velik del delavstva. Malomeščanii so pričakovali, da bo fašizem ustvaril zopet tiste lepe stare čase, ko je bilo vsega dovolj in ko so mogli tako mirno živeti. Delavstvo je menilo, da gre za nekaj čiste novega, da se ustvarja nov družabni in gospodarski red. Dejansko je pa fašizem otrok kapitalizma. Da 'bi fašizem to zakril, je zbesnel na poljih, na katerih se je smel s privoljenjem kapitalizma svobodho gibati. Nacionalizem je proglasil za najvišjega boga. V imenu nacionalizma so zapirali, trpinčili in ubijali v sto-tisočih delavce in njihove voditelje. V imenu nacionalizma so oropali narodne manjšine njihovih naravnih pravic, jih preganjali in jih še preganjajo. Toda kapitalizmu se ni skrivil las. Hitler je dajal iz državne blagajne bogate subvencije veleposestvu in industriji, d očim je splošni življenjski standart delovnih slojev padel, Mussolini je zavil svoj kapitalistični obraz v korporacijski sistem. Navidez je dal delovnim slojem pravice, v resnici jih je pa spravil pod absolutno oblast delodajalcev. Kolon in tovarniški delavec bridko zdihujeta pod tem jarmom. Niti meščanska poročila, da njihovi tovariši v Rusiji gladu-jejo, jih ne morejo potolažiti. Vsem je znano, da se nahajajo fašistične dežele v težki gospodarski in duhovni krizi. Zato revolte in upori najzvestejših ter njihova težka usoda v ječah in konfinacijah. Ti , dogodki dokazujejo, da je fašizem hitreje I doigral, kakor je svet pričakoval. Tudi kapi-| talizem se je uštel. Ta injekcija ni učinkovala posebno ugodno. Smrtni, boj kapitalizma se je pogoršal. Zadnje upanje so zdravniki — generali. Smrt kanclerja Dollfussa dokazuje pa še nekaj drugega. Zadnje čase servirajo delavstvu posebno dve jedili — solidarizem in stanove. Ta jed pa ni niti okusna, niti nima vsebine. Kajti nikjer ni danes soli-darizma, niti stanov. Solidarizem je bil geslo v Avstriji. Toda solidarna nista bila niti dr. Rintelen, niti Dollfuss, dasi sta oba pripadala politični stranki. Dr. Rintelen se je pripeljal v letalu iz Italije, da bi na grobu svojega tovariša prevzel oblast. Solida-rističen ni bil tudi junaški major Fey, ki je mimo gledal, kako so ubijali njegovega tovariša in šefa. Isto moremo trditi tudi o sedanjem kanclerju. Solidarizem je danes le krinka v boju za oblast nad delovnim ljudstvom. In kje so stanovi? Jih ni. V današnji družbi sta samo dva »stanova«: »Stan« izkoriščevalcev in »stan« izkoriščanih. Med tema dvema gre boj. V tem boju so temni in svetli trenutki. Temni, ker padajo tako težke žrtve. Svetli, ko opazujemo, da se vedno bolj ustvarja enotna fronta bojevnikov izkoriščanega razreda. Zadnji štrajk v Čikagu je v topogled-nem razvoju važen mejnik. Ameriški delavec se je dosedaj boril le za boljši košček kruha, za svoje gosposko življenje. Gospodarska kriza in z njo združena brezposelnost ter zmanjšani dohodki; kopičenje premoženja v rokah nekaternikov, bančni škandali, družabne korupcije so odprle tudi temu delavcu oči. Spoznal je, da ni vse boljši košček kruha, ampak da mora ustvariti boljši gospodarski in družabni red, kakor je sedanji, če hoče, da bo mogel živeti kot človek. Ta štrajk pomeni velikopotezno pričeti boj za tak gospodar, red. Delavec se mora zavedati tega: čim bolj ' bomo prihajali k odločilnemu boju, tem bolj delavstva, ki ne pozna zahrbtnega besedičenja. Zato ne bodite malomarni! Marsikoga še pogrešamo, posebno one iz takozvane n a š e mladine. Ali ne čutile dolžnosti v sebi do skupne borbe? Socialno uveljavljenje ni v malomeščanstvu ali v športu. Stran z malodušnostjo in stopite v vrste! Žrive dela Huda jama - Laško. V noči od 23. na 24. avg. t. 1. se je pri tukajšnjem rudniku na obratu Liša smrtno ponesrečil rudar-vozač Leban Andrej. Dodeljen je bil na dnevni kop, kjer je pripravljal zasipni materijal za odkope. Etaža je bila visoka 2.5 m. Med delom nekako ob 1 se je utrgala preveč izpodkopana plast zemlje na omenjenega tako nesrečno, da je siromak zaradi težkih notranjih poškodb ob 4 zjutraj podlegel poškodbam. Pri zavesti je bil in tudi govoril je čisto do zadnjega. Zunanjih poškodb ni imel skoraj nobenih. Omenjeni je bil primorski emigrant, sedaj naš državljan. Po prihodu v Jugoslavijo je dobil pri tuk. rudniku delo, kjer je bil zaposlen 5 let. V tem času se je tudi oženil ter prevzel od tasta malo posestvo v Bukovci. Bil je izredno skrben gospodar, dober delavec in povsod splošno priljubljen. Zapušča žalujočo ženo in sorodnike. Pogreb se je vršil v nedeljo, dne 26. avgusta ob 16 Jia pokopališče pri Sv. Jederti ob obilni udeležbi tovarišev rudarjev ter drugih prijateljev in znancev, kar je priča, da je bil pokojni res priljubljen. V—hiši- žalosti se je v imenu delavstva poslovil od njega glavni zaupnik L se bodo gromadile obdolžitve o »nepravilnem ! pojmovanju« tega boja, temi bolj bodo trkali tudi na našo vest. Zavedajmo se same enega: '< naše mesto je v fronti tistih, ki se bore za i pravičnejšo ureditev gospodarstva in dražbe. Če kdo hoče, da bomo enotni v tej borbi, naj pride k nam v to fronto. Mi se ne bomo in se nc smemo umakniti iz nje. ODPOVED SLUŽBE NAMEŠCENCEM, KI SO POZVANI NA OROŽNE VAJE Časopisje poroča, da je vojno ministrstvo poslalo notranjemu ministru vlogo, v kateri ugotavlja, da privatni delodajalci, pa tudi državne in samoupravne oblasti odpovedujejo službe nameščencem, ki so pozvani na orožne vaje. Vojno ministrstvo ugotavlja, da to ne sme biti noben razlog za odpoved službe, ako je nameščenec pozvan izvršiti svojo državljansko dolžnost. Od notranjega ministra zahteva, da to onemogoči in zaščiti nameščence, ki so pozvani na orožne vaje. , DELAVSKA LITERATURA Centralno tajništvo Delavske zbornice v Beogradu je izdalo knjigo »Delavska plača« kot gospodarski, socialni in kulturni faktor, v kateri Bogdan Krekič opisuje položaj našega delavstva. Knjiga inia predvsem namen, da podpre akcijo, ki se vodi za izvedbo zakona o minimalnih plačah. Razmere, v katerih živi naše delavstvo naravnost zahtevajo, da se to izrabljanje delavstva prepreči. Vsem strok. | organizacijam in javnim delavcem, ki vodijo borbo j za izvedbo zakona o minimalnih plačah, bo knjiga j dobro služila. Važnejše sestavke bomo v zvezi z j akcijo za izvedbo zakona o minimalnih plačah priobčili v našem listu. Priročnik. Več skupin je, ki nam še niso obračunale denarja za prodane izvode »Priročnika«. -Prosimo tedaj vse one, ki nam za to knjižico kaj dolgujejo, da denar čimprej nakažejo. Skupine in zaupniki, ki ste poslane izvode že prodali, sporočite, ali vam pošljemo zopet nekaj izvodov. To važno knjižico mora imeti vsak delavec. Položnice prilagamo’ v tej številki vsem cenj. naročnikom, katerim je potekla naročnina. Prosimo vse, da nam nakažejo naročnino, katera znaša za tri mesece 10 Din. »Delavska Pravica« nima nikakih fondov in je odvisna samo od naročnine čitateljev. Kdor list ne plačuje, ga uničuje! tov. Alojz Diacci, na [»kopališču pa g. župnik Jos. Lončarič. Bodi mu zemljica lahka in v miru |xi-čivaj daleč od rodne grude! Goričane. Dne 24. avgusta t. 1. se je pri delu v papirnici na Goričanah ponesrečil tov. Franc Kozamernik. Poškodbe so bile tako težke, da je kratko po prevozu v ljubljansko bolnišnico umrl. Njegovo truplo je bilo prepeljano v Presko in pokopano na tamošnjem piokopališču. Kako iskreno so z nesrečno družino sočuvstvovali poleg številnih pokojnikovih tovarišev tudi ostali ljudje, je najlefše p>okazala izredno velika udeležba pri [»grebli. — Pokojni je bil marljiv in trezen delavec in najboljši oče številni družini. Zapušča ženo in 8 otrok, katerih najstarejši ima komaj 11 let. Zahvala Podpisana vdova jjo delavcu Francu Kozamerniku, ki se je dne 24. avgusta t. 1. v papirnici na Goričanah smrtno |>onesrečil, se najlepše zahvaljujem za denarni znesek 546 Din, ki mi ga je kot podporo' v teh težkih dneh zbralo in izročilo vrlo delavstvo goričanske papirnice. Enako se zahvalim gg. uradnikom in njihovim gosj>em soprogam kakor. tudi p. n. vodstvu papirnice za blagohotno socialno razumevanje. Vsem blagim srcem prisrčna hvala! Gcričane-Preska, dne 1. septembra 1934. Ana Kozamernik. USNJARSKA IN ČEVLJARSKA ZADRUGA R. Z. Z O. Z. V TRŽIČU j S M' IZDELUJE VSAKOVRSTNE OVČJE IN KOZJE KOŽE KAKOR iUDI BAR VANO USNJE ZA PuVRšNIKE POSTREŽBA TOČNA, CENE SOLIDNE Urejuje in za uredništvo odgovarja: Peter Lombardo. - Za Jugoslovansko tiskarno: K. Ceč. - Izdaja za konzorcij »Delavske Pravice*: Srečko Žumer.