LISTEK. Janiiš Golec. 5 silo ne <re... \ (Odlomek iz vojnih sponiinov.) Naša pritožba in njene posledice. Severno od obdnjesterskega mesta v Galiciji Zale3«zyki (Zaleščiki) nad vasjo Žežava smo ležali krog 'Božiča leta 1915. v zakopih. Polovica polka je bila zakopana na planem, polovica v gozdu. Rusi so bili od naših postojank oddaljeni kakib 80—100 korakov. Zitna z debelim severnim snegom je odevala ravan ler  gozd pred nami dnevno je ležala ter tiščala na to  bojno poljano neprodirna težka megla . Bogzna kaj in kako se je zavrtelo tedaj v glavah risoke vojaške gospodq pri arinadi v Kolomeji, da je dala povelje: »Dnevno morajo preiskati razdaljo med nami (Avstrijci) in Rusi patrulje pod vodstvom oficir- jev. Zvečer naj javi polk po patruljnih izvedbah dogna- no iroč so%ražnih čet.«  Vsi smo se smejali temu brezglavemu povelju pri megknem ler za oko ter opazovanje neprodirnem zim- skfm vremcnu, a povelje je povelje, ki še tako glupo — vojak-podložnik ga mora izvršili. Po izdanem povelju so šli na brezglavo patruljo ('ficirji in možje. Proli mraku so se vrnile v naše po^lojanke vse patrulje — broz poročii o moči sovražnika, le kadela Stipeliča s šestimi mcžmi ni bilo nazaj.  Ravnokar označeni uspeh tch palrulj je javil zvečer Paš polkovnik brigadi, la diviziji, koru in ta kondno aruiadi v Kolomejo.  Drugo jutro po lch brezuspešnih palruljah smo do- biii od armadncga poveljnika Pflanzerja Baltina povcljr: »Polk se ima umaknili iz poslojank v ZaleSčiki. Pojioldne ga pride nadzorovat in pregledovat sain g. atniadni poveljnik.« Vsnn sf jc dozdevaio to nenadno povcljc nekaj čnd- OO neprifcakovar.ega, od Pflanzcrja nismo pridakoTali f9> t naprej — nid dobrega. Popoldne omenjenega dne je stal polk s častniki Vred na zaleščiški ravni pred vojašnico. Pripeljal se je Pflanzer-Baltin s svojim štabom in pričela se je defilacija polka, kakor je pač običaj pri vojaških nadziranjih. Ob zvokih ter udarcih godbe je celi polk defiliral trdno umerjenih korakov mimo mrko in srepo zrečega Pflanzerja. Po mirno in brez običajnih opazk končani defilaciji je zaupil Pflanzer: »Moštvo naj odstopi, častniki krog mene!« Stopili smo krog gospoda čez življenje ter smrt, porinil je daleč od sebe sabljo, kojo je nosil na dolgih navezah, zasadil je v nas svoj kačje mrzli pogled, zamabnil z roko r.a: mirno! se podprl v bok in zarohnel: »Vi niste oficirji, ampak svinje! Pozabili ste že umirati za domovino, med Madžare Vas bom vtaknil in ti Vas bodo ubili . Marš odstranite se!« Pri tej do ledaj še nikdar slišani in nepričakovano nezasluženi — skrajno surovi obsodbi smo trenutno obstali kot pribiti — kljub povelju: odstranile se! Prvi so se začeli zgubljati iz kroga štabni oficirji, za njimi mi mlajši; a paša Pflanzer je oslal še vedno na sredini kroga prekrianih rok in s peklensko prezirljivo škodoželjnim nasmehom na ustih, ki so se skrivale pod grmičjem umelno pobarvanih muslač. Šli smo proti mestu sklonjenib glav, a slisnjenih pesli, ker smo bili kot^ljudje obsovani za svinje, ki spadajo med Madžare, da jih li pokoljejo . . . Po povralku v mes!o smo zvedeli pri brgadi, da smo madžarske klavne svinje radi lcga, ker se ni oni kadet s šeslimi možmi vrnil iz patrulje, ampak so ga najbrž zajeli Rusi in radi tega odreka g. armadni poveijnik časlnikom celotncga polka frontno zaupanje. Po lem obvestilu smo si bili mlajši častniki do stotnika edini v sklepu: Radi psovke — svinje, ki spadajo v madžarsko klavnico, se bomo s podpisi pritožili na najvišje armadno povcljstvo, katerega je vodil nadvojvoda Friderik. Sklenjeno — storjeno! Pritožbe z dejstvi in s podpisanimi prifami podprla je bila takoj srslavljena, spisana in nesli smo jo na prvi hrbet uradnega »šimclna« na brigado. Ko so pri brigadi lcr diviziji čilali naš pro- test, da nismo svinje, ki spadajo v madžarsko klavnico, so rekli, da imamo sicer prav, pritožba bo rodila z višjega mesta za Pflanzerja nos, a on sam nas bo dal T. stope, da bomo pomnili! Kljub temu svarilu od zgoraj smo vztrajali na predložitvi naše pritožbe, ker hujša kazen kot pogon av-  strijskib svinj med iuadžarske mesarje nas itak ne bi inogla doleteti.  Polk je ostal z oficirji vred nad en dober teden 6isto mirno v brezdelju v Zalešdiki. Po kakih devetiU dneh po uložitvi naše pritožbe je prejel polk povelje: »Takoj v Sadagoro!« (Sadagora je nekako predmestje bivšega bukovinskega glavnega mesta černovice.) V Sadagori je dobil polk drugega polkovnika in drugi dan po našem prihodu je zbral oficirje našega polka na  kornem poveljstvu sam Pflanzer-Baltin. Pred vstopom v sprejemno dvorano so Tsaceg«  skrbno prelipali, da bi ne imel seboj kakega orožja.  Razoroženi smo se uvrstili po dvorani v polkrogu ia med nas je plani! z na dolgih jermenih rožljajočo sab- Ijo Pflanzer. Pograbil je sabljo za ročaj, jo potegnij fc sebi, zaropotal ž njo po parketu, jo potegnil iz nožnire, zamahnil ž njo v polukrogu in jopognal po tleh, da se je  zakotalila z žvenkelom novemu polkovniku pred noga. Hotel je s tem lealrom tudi nas prepričati, čež: ludi jaz scm med vami neoboroženimi — brcz orožja! Surovi  žvenket in rožljaj sablje se je razblinil . Pflanzer  je prekrižal roke na prsih, nas ošvignil z rabeljskim  pogledom od leve na desno, se podprl v bok in zavpil: »No, kaj tacega se še mi pa ni pripetilo, da bi se drziiil  mlajši ofcirski zbor tako slabega polka radi mojih  besed pritožiti na višje armadno poveljslvo! Jaz pre- kličcm, da Vi niste svinje, ampak Vaše vedenje je bilo svinjsko!« Po tcm čednem preklicu je pobral sabljo, jo porinil t nožnico in se okiTnil na odhod. Vsi smo oslali mirno slisnjenih zob. le novi polkovnik je stopil iz vrste proli Pflanzerju, se inu pasje ponižno priklnnil, kakor je bilo  že vnaprej naročero, in se jorljaje hinavsko zahvalil za  milostne in dobroholne brsede, kalere so blagovolili  ekselenca poklonili scdaj njegovemu oficirskemu zboru. Pflanzer je segel hlapčevskemu govorniku v roko, potolkel s sabljo ob parket, se obrnil proti nam ter zamah¦il z desnico med opazko: »Tako, gospod oberst, predSlaTile mi oficirje Vašega polka!« In sedaj smo doživeli to že v naprej zapovedano predstavo od leve na desno. Tlesk s pelama, zravnan kot sveča in med strogo ©dmerjenim saluliranjem je poveda! vsak svoje ime in čin. Vsakemu, ki ni podpisaJ priložbe, je segel »vsemogočni« v roko; nas grešnike pa je brcz sega v roko porinil iz polukroga med rezko opombo: »Tudi en tak prokleliU Predstava mcd božanjem hlapčevskih ovčic in med suvanjem ter proklinjanjem samozaveslnih je bila kmalu končana. Ko so holrlc ovčire in kozli skozi vrata dvorane, so se nam že bliskali nasproli in nas vabili — lesketajoči se bajoneli. Pred vrati je stal armijski ofirir z listom v roki in vprašal vsakega za ime. Od Pflanzerja izvoljeni hlapci .oaprej; mi drugi — z rdečo črto zaznamovani pa na desno med bajonelel Prebiranje izvoljcnih in prokletih je bilo kmalu končano. Na dvorišču kornega poveljslva so že drdrali in pnhteli v pohlepu na polet pripravljeni tovorni avtomobili. Prve in zadnje sedeže na tch avtomobilih so zasedli po en armadni oficir in nam luje vojaštvo z bajoneti; Tmes smo bili povaMjeni mi od Pflanzerja prokleti, ker smo se pritožili na najvišje meslo, da nočemo biti med Madžari poklane svinje, ampak vsaj od vojaške kroglje postreljcni ljudje! Odfrčali smo z dvorišča kornega poveljstva, spogledali smo se med seboj molče, a vsak je imel v srcu občulek: S pritožbo smo tej surovini vendarle podkurili. Preklical je svoje psovke pač tako, kakor to stori v onemoglo užaljeni jezi vsak rovtar, ki se je priplazil kljub vseni nezmožnostim do višjega mesta. Nobeden od nas ni znal, kam nas peljejo, kaj da namerava z nami Pflanzcr. Vpraševali smo o nam ncznanem izletu nas spremljajoče časlnike, a ti so le zmigovali z ramami, mclčali in se držali slrogo dostojanslveno, kakor se pač sfodobi za višjega žandarja, ki spremlja na odgovor žiiev, ki je zahtevala samo to, da se jo tudi z višjega mesta imenuje — človek in ne — svinjal Človeku, ki je dotedaj tolikrat neustrašeno gledal dan na dan v obraz smrli; kakor mi od bajonetov zastraženi, ni prav nič na tem, ali vgrizne v mater zemljo danes ali jutri. Kmalu po odhodu iz Sadagore smo se začeli vsi po kralko opravljenem in nepojasnjenem raz- mišljevanju o naši nadaljni usodi smehljati in kljub resnim obrazom naših oboroženih spremljevalcev, nor- čevati, češ: Je le lepo na avtomobilu! Pflanzer dirka v njem vsak dan, a mi uboge madžarske klavne svinje sedaj prvič od začetka vojnc in mogoče celo zadnjič! Med šalami na Pflanzerjev račun smo kmalu prefrčali pot iz bukovinske Sadagore v gališko mesto Horodenka. Tukaj smo morali z avtomobilov. Stražni oficirji sa potegnili iz žepov neke papirje, čitali, nas povpraševali po imenih, pokazali na vsacega izmed nas s prslom in vojak z bajonelom je peljal enega za drugim nekam v mesto. Mene je porinil stražnik v zamazano, zakotno ter prazno židovsko kolibo. V smrdeči izbi je bil lesen spalni oder, postlan s slamo, ena klopica in nič drugeg?.. Pogledal sem skozi na pol raztito in s papirjem zalcpljeno okcnce, videl nisem nič, pač pa mi je udar močnih korakov pred kolibo razodel, da sem skrbno zaslražen od vojaške straže. Nisem prav nič na dolgo razmišljeval, kaj in kako bo z mcnoj. ampak počil sem se na slamo, parkral celi svet prezirajoče zazdehal in tako Irdno zaspal, da sem še le drugo jutro opazil lik sebe večerjo, ki mi jo je zvečer prinesel ordonanc. Ko sem se dvignil z vlažno slamnaluga ležišča, mi je prinesel vojak celo vode, da sein se umil in precejšnjo skodelico črne kave. i Ko sem si obrisal mokri obraz v blače in bluzo ter popil kavo, se mi je javil oficir, ki nic je spreniil po niestu v šolo, ki je nosila napis: Vojno sodišče. Aha, sem si mislil: sodili nas bodo in nara najbrže dokazali na Pflanzcrjevo povelje, da res nismo ijudje, ampak svinje, ki spadajo v niadžarsko klavnito. V Soli J sem že dobil v klopeh zbrane svoje, tovariše, pred nami pa tri vojaSke sodnike, ne levi od teh je sedel sjotnik s j kljukasljm nosom, ki jt prelislaval stežnje papirja. Pred vojaškim sodiščcm in v zaporu. Po običajnem izpraševanju o vseh rojstnih p©datkib so nam prečitali obložnico. Tožitelj, oni kljukasti stotnik žid, katerega je napravil Pflanzer prek« noči stotnika-avditorja, nam je v obložnici očital » podporo svelopisemskih rekov iz starega testamenla • spoštovanju oblasti ter predstojnikov, kako grozno sm» se pregrešili, ker smo se drznili oklevetati armadncga poveljnika na najvišjem vojaškem mestu. Po prečilani obtožnici je bil predsednik sodnega dvora mnenja, ak» bi ne imel kateri od obtožencev kaj omeniti proti dejstvom, ki govorijo proli nam. Vstal sem jaz, in se drznil pripomniti, da pogrešam v nas obtožilnih očitkih v obtožnici vzroka, zakaj da suio sestavili in odposlali pritožbo. Hotel sem govorili o tem predmetu še dalje, a j« vslal kljukasti žid in opozoril predsednika, da vojaški jezuit nima pravice, da bi štel in bral levite »ekseletvci« g. armadnemu povcljniku. Moral scui na predsednikov mig sesti in začeli so z izpraSevanjem posamezntkov: zakaj in kedo od nas je pravzaprav sestavil pritožbo. Na to vprašanje se.je glasila iz usl vseh obtožencer enoglasna izpoved: Na ekseleiično psovanje, da smo svinje, ki spadajo med Madžare, da jih ti pobijejo, smo sustavili pritožbo vsi obloženi, ki smo jo počpisali vsak; s polnim imenom. Tolikn in nič .e& niso izt snili iz iiiis., Po končanem mučnein izvijar.ju iz nrdolžnih žrtcv hi po zaslišanju vseh obtožencev se ie odsirunil sodni dvirf na posvet, da razglasi obsodbo. Posvelovanjc v sosi-iliii sobi je Irajalo dolgo, bilo je liurno in nekdo je uied prerekanjem tolkel s sabljo ol.- l'a . Ko so sodniki zojel v>lopi!i pred nas, scio vsi vsiall in čakali, kaj nira je priso.iila oslra roka vujaikegp vojnega prava . Pred.sednik je razjnlasil v fnetf stavku, da smo — prosti, ker sino se poslužili pravif« priložbe do najvišje inštauce in ta korak jc dovolje^ vsakemu avslro-ogrskemu vojaku in of.«irju! Komaj je predsednik končal kralko, jedrnato oj stiteT, že se je izlil po sodni sobi w prs nas vseh re: radostni in zadoščenia polni: *Aba — -.' vsi hi bili dalk ln bolj srs^o.y«kli;ka!i,,tia^epni «magf«si jircna<l Pflinžerjem in neprisiranobljo sodišča, tla se pojavil t tem hipu pri vratih posvetovalne sobe sam %ognasvaruj — Pflanzer-Baltin! S tigrovsko joznim — da besnečim pogledom nas je •Svignil, poštorkljal s sabljo, se podprl z levico v bok, 'i dcsnico pa pokazal na nas in nam narekoval drugo — njegovo obsodbo, ki se je ..»rmeče tugolno glasila: »SodUče Vas je sicer oprostilo, ker se niste pregrešili ^aroti vojaškira paragrafom, a iedaj Vam narekujem jaz z inočjo ter oblastjo armadncga komandanta vsaJKPtnu 30 dnevni, strogi, posamezni ter poostreni zaport Odvfdiie jihlc Scdaj smo imeli zloceja! SodiSče nas je oprostilo tsake krivde; a oni, ki bi moral biti eden od vrbovnib, ^uvarjcv zakona ler pravice, nas pa je s samolastno pri^vojeno oblastnosljo, ki nima nikjer nobene zakonske P^dtoge. obsodil na strogi zapor brez odloga in pri<ožbe. Po razglasitvi Pfianzerjeve obsodbe je vsak izmed oas zašknpal z zobmi, stisnil pest in šli smo eden «a drugim v spremslvu oficirjev vsak v one od vojaštva zastražene kolibe, v katerih smo že prebili eno noč prefckevainega zapora. V samotno zapprni, z bajonetom zastraženi židovAi kolibi v gališki rijorodenki seiu tudi jaz tedaj veMko razmišljal in Be^ga mclil. Knj:g in papirja za pi«nje nisem imel, ostala sta mi in bila skozi 30 dni gost, ^rijatelj ler tolažnik: misel in Bog! Nn nroslo mi je bilo 4ano, da sem laliko ležal, ali sedel, ali hodil okrog po tolibi, kakor medved po ozki kleiki. Zjutraj so mi dali Aodeliro črne kave, opoldne še precej dobro kosilo, i jjjfroti mraku večerjo, ako scm pokljukal po vralih na  jj>|rfbo, me je spremi\ slražnik. Z vojaki, ki so me stra«ili in prinašali jed in vodo, še govorili n!sem mogel, ker so bili Madžari; a jaz, od Pflanzerja obsojena svi*ja, k! ni znala madžarski. Kako se mi jc godilo na duši v krivičnem boroden4**n zaporu, ne bom nalandneje popisoval. Prvič je že •d tega deset let, in v lej dobi ludi po krivem kaznova¦a žrler marsikaj pozahi ler odpusli; drugifi bi me pa J*zunifla le peš^ica onib, ki so prelrpeli krivico potom •*ttob*irnega U>ptanja zakona in pravice. ,-.,... ..,:. kiM fronlni vojak sem kondno v zaporu spoznaL da pri vsej krivici s katero me je oplazil paša Pflanzer, uživam dvojno dobro: lahko mirno spim ler se odpočivam, drugič mi pa tudi ne udarja na uho: ne grom lopov, ne drdranje strojnic in ne prasket pušk. Trideseti zaporni dan je postal pred mojo kolibo drdrajoči avto. Vrata so se mi odprla in madžarski visji oficjr me je priiazno povabil, naj prisedem k ostalim tovarišem. da se skupno peljemo v Sadagoro. Fantje — po nedolžnem 30dnevni spokorniki, so me prisrčno objeli. V par stavkih smo si izmenjali svoje doživljaje, saj se je godilo vsem enako! Smejali smo se vsi, ker zmaga zakona je bila na naši strani; Pflanzer je imel dolg nos od višjearmadnega poveljstva in le za popolnoma podivjano surovino navidezno zadoščenje, da je bojevnike za zmago ler veljavo zakona in pravice zaprl med štiri stene s pomočjo doslojanstva, do katerega se je slučajno dokopal! S silo ne gre . . . ! V Sadagori smo dobili naš polk, ki je štel 6 niočnih bataljonov in vse kompanije so bile na gosto pomešane z Bošnjaki. Zvedeli smo, kako se je našim lovarišem ter mošlvu v proslosti ta mesoc, kalerega smo mi prebili v zaporu, godilo mnogo slabše in hujše kakor nam iaznjencem. Pflan.^er je določil en celi mesec za to, da bi potom vežbanja in drugih vojaških sekatur nagnal v vrsle našcga moštva red ter brezpogojno, slcpo pokorščino. — Mošlvo in ofirirji so vežbali pri 20 stopinj mraza pod ni61o od 7. ure zjutraj do poldne, popoldne je bila v razbiti sadagorski kasarni šola. Pflanzer «e je po Irikral na tedv«n vozil k polku in ga je po več ur pregledoval. B>šnjake je nnmešal mcd naš*1 radi lega, da bi tudi laSi v bodočih bilkah bili pokorna klavna živina, na katcro bi se lahko zanesel in ki bi vztrajala v boju do zadnjega moža. Drugo jutro po na^em povratku iz zapora smo odkorakali na Pflanzerjevo povelje s šestimi balaljoni 6islo tik ob bukovinsko-rusko Tnejo na črlo: Raranče— Toporovc. Tukaj so bili po večini sanii Madžari in le smo zamenjali. Mailžari so se umaknili v rezervo, mi smo slopili v prvo črlo. : Si &c nismo dobro ogledsfli bojiie ravnr pred naml in že so začeli Rusi z mogočno ofcnzivo na celi irti med vasmi: Raran6e—Toporovc. Ruski, potom mnogobrojne artilerije dobro pr!- pravljeni napadi so bili srdili in so se ponavljali skozi nekaj'dni po parkrat na dan. Kakor vedno, ludi pri lej ofenzivi Rusi niso znali izkoristiti svojib izvojevanih  uspehov.  V dneb ruske ofenzive ni bilo nikogar od TiSje ro-  jaške gospode k nam. Komaj so se pa Rusi pomirilL smo slopili mi v rezervo in že je prifrčal k nam šiba božja — Pflanzer-Baltin. Regiment z oficirji vred je  stal pred gospodom 6ez življenje in smrt. To Tani je  gledal ded surovi in brezsrčni. ko je zrl pred seboj mesto 6 bataljonov — samo enega! Vprašal je našega obersta, svojega Ijubčeka, kje so drugi bataljoni. Ta mu je po- kazal z desnico preko ruske meje s pripombo, da od ekselence pogrešani bataljoni niso ugriznili ˇ zemljo. ampak so si začasno poiskali drugo domovino. Po tem sporočilu se je »vsemogočni« Pflanzer zamislil, njegov generalštabšef mu je nam vsem slišno pravil: »Ekselen- ca, pri teh ljudeh ne gre s silo .« Tudi Pflanzej sam je začel skesano kimati in je godrnjal: »Vidira, vi» dim, tukaj sem se zmotil, ti ljudje ne prenes*jo  sile .« Nili ozmerjal nas ni, še defilirati ni bilo trcba, ampak odkorakali smo daleč za fronto. Ker se je sar« Pflanzer uveril, da pri nas ne gre s silo, da se ne da lx nas napraviti svinj za madžarske klavnice, nas je uporabljal za grajenje postojank. Le junija 1916, ko se J8 začela na celi ruski fronti znar.a Brusilova zmagovita ruska ofenziva, je pognal Pflanzer naS polk še enkral » cgenj, ker drugih s:l ni imel. Po končanih Brusilovih napadih in do prevrata je imel polk mir pred sovražnikom. Prehodil je Rusijo od Bukovin« do Odese iu nf okusil gorja sošklh bilk. Ko mislim Tcčkrat lako nazaj na čase galiSkoruskih bitk in se spomnim enf največjih surovin m«d bivšimi avslro-ogrskimi generali — Pflanzerja-Baltina, mi priplava V živ spomin Pflanzcrjevo skesano spozna,- nje: »Vidim, Tidim, hikaj sem se zinotil li ljudje ne prenesejo — ~ sile ~ — — —.«