67
Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, dne 21. junija 1927
Letnik IX
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
Ijnbljanske in mariborske oblasti
Vb e Knina:
Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
285.	Ukaz, s katerim se razpušča narodna skupščina, se odrejajo nove volitve in se sklicuje narodna skupščina na izredno zasedanje. — Spremno pismo ministrskega predsednika glede razpusta narodne skupščine.
286.	Uredba o stanarini državnih uslužbencev, ki imajo stanovanje od države ali samoupravnega telesa.
287.	Pravilnik o ureditvi in poslovanju državne zaloge šolskih knjig in učil v Ljubljani.
288.	Izpremembe in dopolnitve v členu 103. taksnega in pristojbinskega pravilnika.
289.	Pravilnik o nagradah članom in zapisnikarjem izpraševalnih odborov za sodniški, inženjerski, profesorski, učiteljski izpit in ostale državne strokovne izpite kakor tudi za odvetniški izpit.
290.	Dopolnitev razpisa o ocarinjanju sirove (tehnične) kisove kisline
»	ob uvozu.
291.	Izpremembe v pravilih o opravljanju državnega strokovnega izpita vseh administrativnih uradnikov, službujočih v resortu ministrstva za narodno zdravje, za prestop iz pripravljalne skupine v pomožno skupino, z dne 30. maja 1924., Ad. br. 998.
292.	Odločba, s katero se občine Trojane, Motnik in Špitalič izločajo iz mariborske oblasti in prideljujejo ljubljanski oblasti.
293.	Odločba, s katero se ustanavlja sreska ekspozitura v Škofji Loki.
294.	Popravek- k uredbi o lekarnarski zbornici.
295.	Odredba, s katero se prenašajo posli nadzornega ali disciplinskega gospostva nad občinami mariborske oblasti, kolikor so pristojne po veljavnih zakonih za njih izvrševanje pokrajinske samouprave, na oblastno samoupravo v Mariboru.
296.	Odredba, s katero se prenašajo nadzorstveni posli nad javnimi bolnicami, hiralnicami in okrožnimi zdravniki mariborske oblasti, kolikor jih je izvrševal doslej veliki župan mariborske oblasti, na oblastni odbor v Mariboru.
Razglasi osrednje vlade.
Razglasi velikih županov ljubljanske in mariborske oblasti.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi drugih uradov in oblastev, med njimi: 297. Izpremembe v železniški tarifi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, delu II., z dne
1.	oktobra 1925. 298. Dopolnitvi lokalne tarife za prevoz blaga itd. z dne 1. oktobra 1926. 299. Dopolnitev luške tarife za prevoz blaga itd. z dne 1. oktobra 1926. 300. Popravek k dopolnitvam lokalne tarife za prevoz blaga itd. z dne 1. oktobra 1926.
Razne objave.
Objava glede naročnine.
Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 131 A z dne 15. junija 1927.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 14. junija 1927., s katerim se sprejema ostavka, ki jo je podal minister pravde in namestnik ministra za vere, dr. Milan S r š k i ć. Ta minister se razrešuje dolžnosti in postavlja na razpoloženje; obenem pa se postavlja za namestnika ministra pravde in namestnika ministra za vere dr. Ninko Perič, minister brez portfelja.
Številka 132 z dne 16. junija 1927.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 16. junija 1927., s katerim se postavljajo:
za ministra za prosveto dr. Ninko Feri č, minister brez portfelja, namestnik ministra pravde in namestnik ministra za vere;
za ministra pravde dr. Dušan Subotič, predsednik kasacijskega sodišča;
za ministra priprave za ustavotvorno skupščino in izenačevanje zakonov dr. Budislav Grgur N a -d j e 1 i n o v i č, narodni poslanec;
za ministra za pošto in telegraf Vlajko Kočič, narodni poslanec;
za ministra za nar (Kino zdravje dr. Aleksander Savič, narodni poslanec;
za ministra za vere Dragomir 0 b r a d o v i č, pomočnik ministra za prosveto.
Številka 133 z dne 17. junija 1927.:
Odlok namestnika ministra za pošto in telegraf, ministra za poljedelstvo in vode, z dne 20. aprila in z dne 4. maja 1927.: Po službeni potrebi sta premeščena poštna, in telegrafska uradnika v 3. skupini II. kategorije: Rudolf Fajdiga od poštnega in telegrafskega urada v Ljubljani 1 k poštnemu in telegrafskemu uradu v Ljubljani 2; Josip Turk od poštnega in telegrafskega urada v Novem mestu k poštnemu in telegrafskemu uradu v Brežicah.
Objavi generalne direkcije davkov z dne 31. maja in z dne 1. junija 1927.: Plačevanja takse iz tar. posti, taksne tarife sta oproščeni za vse vloge in prošnje, ki jih pošiljata državnim oblastvom: 1.) «Tuj-sko-prometna zveza za mariborsko oblast» v Mariboru; 2.) «Srpsko narodno pozorište» v Novem Sadu.
Zakoni in kraljevske uredbe.
285.*
Mi
A.leteBa.xm«lex> I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
smo odredili in odrejamo na predlog Našega predsednika ministrskega sveta, Našega ministra za notranje posle, in po zaslišanju Našega ministrskega sveta na podstavi člena 52. ustave in členov 1. in 2. zakona o volitvi narodnih poslancev:
Narodna skupščina, izvoljena dne 8. februarja 1925. in sklicana z Našim ukazom z dne 17. aprila t. 1. na redno zasedanje na dan 1. avgusta t. 1., $e razpušča.
Volitve narodnih poslancev za štiriletno skupščinsko periodo 1927., 1928., 1929. in 1930. (člen 69. ustave) se izvrše v vsej kraljevini v nedeljo dne
11.	septembra 1927. po predpisih zakona o volitvi narodnih poslancev.	\
Narodna skupščina, izvoljena dne 11. septembra
1927.,	se sklicuje na izredno zasedanje na dan 5. oktobra 1927.
Predsednik Našega ministrskega sveta, Naš minister za notranje posle, naj izvrši ta ukaz.
V Topoli, dne 15.junija 1927.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle:
Velja Vukićevič s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
* * *
Vaše Veličanstvo!**
Ko je prevzela vlada Vašega Veličanstva državno upravo, je smatrala za svojo najglavnejšo nalogo, pripraviti program zakonodajnega dela, da bi se pospešila ureditev upravnih razmer in bi se čimprej ustvarili ugodnejši pogoji za neovirani razvoj državnega gospodarstva.
* Ta ukaz je razglašen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* z dne 15. junija 1927., št. 131.
** To pismo ministrskega predsednika je objavljeno v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 15. junija 1927., št. 131 A.
V ta namen je vzela vlada predvsem v poštev ona vprašanja, katerih zakonodajna ureditev je določena z državno ustavo ali katerih ureditev je neizogibna posledica načel, postavljenih s poedinimi ustavnimi naredbami, in brez katere se ne more smatrati državna ustava za popolnoma oživotvor-jeno.
Proučevaje ta vprašanja, je vlada konstatirala, da dosedanja zakonodajna aktivnost ni zadostila dejanskim potrebam državnega in narodnega življenja in da je ostala dolga vrsta ustavnih naredb v stvari še do danes neizvršena. Vlada Vašega Veličanstva smatra, da je prvenstvena dolžnost zakonodajnega oblastva, skleniti te zakone, in da se njih izdelava ne sme dlje odlagati. Dasi je težko, podati v referatu izčrpno listo zakonskih načrtov, ki naj se predlože narodni skupščini, se vendarle usoja vlada Vašega Veličanstva navesti samo za zgled in zato, da ozna-menuje obsežnost in važnost tega posla, da se nanašajo ti zakoni na organizacijo vrhovnega oblastva (zakon o volitvah narodnih poslancev), na organizacijo samoupravnih oblastev (zakon o občinah, revizija zakona o oblastni in sreski samoupravi), na administrativno razdelitev države (ki je samo z uredbo urejena za silo), na organizacijo upravnih oblastev, na organizacijo sodnega oblastva, na ureditev verskih odnošajev in organizacijo cerkev itd.
Ta itak obsežni program se mora izpopolniti z zakoni, ki so potrebni za definitivno sanacijo in konsolidacijo državnih financ, in z zakoni, s katerimi bi se odpravila gospodarska kriza in zavaroval intenzivni gospodarski razvoj države. Ves naš narod živi v težki gospodarski krizi. Njene težke posledice močno čutijo vsi narodni sloji, zlasti naši kmetovalci. ki predstavljajo štiri petine življa in bogastvo naše države. Naš kmetovalec se muči in težko pridobiva najpotrebnejše stvari za svoje življenske potrebe.
Zaradi tega je treba skleniti zakon o državnem računovodstvu in zakon o organizaciji finančnih oblastev, zakon o neposrednjem. davku in revidirati fiskalne zakone, da se spravi njih funkcioniranje bolje v sklad z neoviranim razvojem državnega gospodarstva. Po drugi strani bi bilo treba ustanoviti gospodarski svet in revidirati vse gospodarsko za-konodajstvo kakor tudi skleniti uredbo z zakonsko veljavo, da se državno gospodarstvo oprosti mnogoštevilnih in nepotrebnih administrativnih obveznosti in formalnosti, ki dandanes ovirajo njegov razvoj. Zaradi končne rešitve agrarnih odnošajev je treba skleniti nove ali pa izpremeniti obstoječe zakone. Čimprej je treba rešiti vprašanje cenenega kredita z ustanavljanjem kmetijskih in konsumnih zadrug, da bi dobival kmetovalec popolno ceno za svoje pri-
delke, pridobljene s težkim trudom. Naposled bi se morali ustvariti z vrsto zakonov o javnih delih, gradnji železnic, melioracijskih delih itd. in s posojili, najetimi v ta namen, novi pogoji za naše gospodarsko življenje in za neizogibno potrebno gospodarsko okrepitev države. Prav tako se mora vzeti vsestranski v pretres vprašanje naše industrije in najti rešitev, ki bi ustvarila ugodne pogoje za razvoj domače industrijo ter zadovoljila proizvajalce sirovin in konsumente industrijskih proizvodov. Naravno je, da neurejene razmere v kmetijstvu in industriji, pa tudi v državni upravi, močno vplivajo na našo trgovino, ki se ji mora dati možnost popolnega razvoja. Tudi delavski stan je v potrebi vsake vrste, ker zastajata trgovina in industrija. Tudi delavskemu vprašanju se mora posvetiti posebna skrb, da se obče stanje delavskega življa izboljša.
Ko vlada Vašega Veličanstva konstatira neizogibno potrebo, izvršiti ta zakonodajni program, konstatira obenem, da je ta program tako ogromen in da obseza vprašanja tolike važnosti, da, ga ni mogoče izvršiti s sedanjo narodno skupščino, ki ji je potekla že več nego polovica ustavne dobe in ki je bila izvoljena pred več nego dvema letoma na podstavi vprašanja, ki ga že davno ni več na dnevnem redu. Za veliko zakonodajno delo, ki nas čaka, je treba narodne skupščine, ki bi imela pred seboj popolno dobo svojega dela in ki se izvolj za ta posel.
Vlada Vašega Veličanstva se usoja zategadelj prositi: Vaše Veličanstvo izvoli odrediti, da se narodna skupščina, izvoljena dne 8. februarja 1‘.)'25., razpusti in da se dne 11. septembra t. 1. izvrše volitve narodnih poslancev.
V Beogradu, dne 14. junija 1327.
Vašega Veličanstva pokorni sluga: Velja Vukićević s. r. predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posle.
Uredbe osrednje vlade.
286.
Uredba
o stanarini državnih uslužbencev, ki imajo stanovanje od države ali samoupravnega telesa (člen 39. uradniškega zakona).*
Člen 1.
Uslužbenec, ki ima stanovanje od države ali samoupravnega telesa, bodisi v državni ali samoupravni zgradbi, bodisi v zgradbi, ki jo jc najela država ali samoupravno telo, prejemajo stanarino, predpisano v členih 35., 36., 37. in 38. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, po odredbah te uredbe.
Člen 2.
Stanovanje, ki ga ima uslužbenec od države ali samoupravnega telesa (stanovanje v naravi), sme biti tudi njegovo službeno stanovanje, t. j. stanovanje, ki pripada uslužbencu v korist službe same in v katerem mora stanovati po službeni dolžnosti.
Glede vsakega stanovanja v naravi mora določiti pristojni minister, ali je to stanovanje službeno stanovanje ali pa stanovanje, v katerem ni treba, da bi moral uslužbenec stanovati v korist službe, kolikor ne bi bilo to že predpisano drugače.
Člen 3.
Uslužbenci, ki imajo stanovanje v naravi, prejemajo, ne glede na to, ali je stanovanje službeno ali ne, samo razliko med stanarino, ki jim pripada po zakonu, in vrednostjo stanovanja, v katerem stanujejo. Ce je vrednost stanovanja večja od stanarine, ne prejemajo stanarine, pa tudi ne plačujejo odškodnine za večjo vrednost stanovanja.
Člen 4.	^
Ce stanovanje v naravi ni službeno stanovanje, sme dovoliti pristojni minister uslužbencu iz veljavnih razlogov, da stanuje izven tega stanovanja. Ce provzroča uslužbenec v stanovanju, ki ni njegovo službeno, nered in nemir, in sicer bodisi .sam, bodisi kdo iz njegovega hišnega gospodarstva, mu sme prav tako minister odvzeti stanovanje. V obeh teh
primerih pripada uslužbencu zakonska stanarina, če more država kako drugače okoriščati dotično stanovanje.
Člen 5.
Vrednost stanovanja se ugotavlja po legi hiše in stanovanja, po številu, velikosti, kakovosti in udobnosti prostorov (sob, jedilne shrambe itd.), po' eventualnih drugih prejemkih (voda, kurjava, razsvetljava, kopalnica itd.) in po površini, kakovosti in kulturi zemljišča, ki pripada k stanovanju, in sicer po najemnini, ki se plačuje ali bi se morala plačevati glede na krajevne razmere.
Člen 6.
Vrednost stanovanja se ugotavlja na podstavi skupnega mnenja, ki ga oddasta starejšina urada, pri katerem dotični uslužbenec službuje, in finančni uradnik, ki ga odredi pristojno finančno oblastvo.
Ce se omenjena organa ne zedinita, je treba postopati na podstavi mnenja, ki ga odda oblastno gradbeno oblastvo.
Odločbo o ugotovitvi vrednosti stanovanja izda pristojni minister ali njegov pooblaščeni organ. Ta odločba je izvršna.
Člen 7.
V
Vrednost stanovanja v naravi se ugotavlja vsako peto leto; vendar 'pa se sme v poedinih primerih, po izkazani potrebi, ugotoviti tudi izven tega roka.
Člen 8.
Razmerje med državo (samoupravnim telesom) in državnim uslužbencem, ki uživa stanovanje v naravi, ni najemniško.
Člen 9.
Vrednost vseh stanovanj v naravi državnih uslužbencev, ki imajo pravico do stanarine po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, se mora ugotoviti po odredbah te uredbe najkesneje v enem mesecu od dne, ko stopi ta uredba v veljavo.
Člen 10..
Ta uredba, izdana na podstavi pooblastitve v členu 251. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923., ima glede na odredbo člena 94. ustave moč zakona ter stopi v veljavo z dnem. ko se razglasi v «Službenih Novinah».
V	Beogradu, dne 8. junija 1927.; št. 36.360.
Minister pravde:
dr. M. Srškič s. r.
*
Ministrski svet je v seji z dne 6. junija 1927. usvojil gorenji predlog gospoda ministra pravde in odobruje, da se proglasi kot uredba ministra pravde.
Predsednik ministrskega sveta.
minister za notranje posle: Velja Vukićević s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
287.
Pravilnik
o ureditvi in poslovanju državne zaloge šolskih knjig in učil v Ljubljani.
I. Obči del.
Člen 1.
Državna zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani je javen fond, ki mu je namen, izdajati, prodajati in kupovati vse šolske knjige državne in privatne izdaje za osnovne, meščanske, srednje in vse strokovne šole, različna šolska učila kakor tudi razne šolske tiskovine in monopolizirane šolske potrebščine.
Člen 2.
V	dosego tega namena ima državna zaloga šolskih knjig in učil pravico, posredovati nakupovanje knjig kakršnekoli vsebine za šole in druge urade, zalagati vse šolske knjige in vsa učila kakor tudi razne šolske tiskovine.
II. Organizacija, uprava in zastopstvo državne zaloge šolskih knjig in učil.
Člen 3.
Državno zalogo šolskih knjig in učil vodi in upravlja po upravniku upravni odbor, sestoječ iz petih oseb, ki ga imenuje minister za prosveto za dobo treh let. Ta odbor je odgovoren za vse poslo-
vanje državne zaloge šolskih knjig in učil ter ima pravico do povračila dejanskih izdatkov.
Člen 3. a.
Upravnika postavlja minister za prosveto 'ra trojni predlog upravnega odbora.
Člen 4.
Upravni odbor izvoli izmed sebe načelnika, njegovega namestnika, izvedence za osnovno, srednje in strokovno šolstvo in za tiskarstvo. Ce član upravnega odbora umrje, more upravni odbor imenovati namestnika za stroko, ki jo je zastopal umrlec, vendar pa le do njegove kadenčne dobe.
Člen 5.
Upravni odbor se sestane, kadar ga skliče načelnik. Vabilo na seje navaja tudi dnevni red.
Člen 6.
Sklepi upravnega odbora so veljavni, če so biii vsi člani pravilno povabljeni na sejo in če glasuje zanje večina. Ob enakosti glasov obvelja sklep, za katerega glasuje predsedujoči član.
Člen 7.
O sejah in sklepih upravnega odbora se vodi zapisnik, ki ga podpisujejo vsi navzočni člani odbora.
Člen 8.
Državno zalogo šolskih knjig in učil zastopa sodno in izvensodno upravni odbor. Firma zavoda se podpisuje tako, da postavljata pod njeno» natisnjeno ali napisano besedilo svoja podpisa po dva člana upravnega odbora in prokurist, če ga državna zaloga šolskih knjig in učil ima. [Prokurist mora vselej označiti prokuro.
Člen 9.
Upravni odbor ima te-le dolžnosti in pravice:
a)	predlaga po velikem županu ministrstvu za prosveto rokopise knjig v odobritev;
b)	pripravlja novi tisk aprobiranih knjig;
c)	sklepa obvezne pogodbe s pisatelji knjig, tiskarnami in knjigovezi po predpisih pravilnika z dne 18. novembra 1921. za izvrševanje določil iz oddelka «B. Pogodbe in nabave» zakona o državnem računovodstvu z izpremembami in dopolnitvami, pri čemer nastopa kot pooblaščenec ministra za prosveto po členu 82. zakona o državnem računovodstvu; če se sklene pogodba za daljšo dobo, ji je treba odobritve ministrstva;
d)	določa obliko tiska in vezave knjig in tiskovin za vsak primer posebe;
e)	določa prodajno ceno šolskih knjig, tiskovin in učil lastne zaloge kakor tudi višino popusta knjigarnam in šolskim ustanovam;
f)	vodi poslovanje državne zaloge šolskih knjig in učil ter določa v to svrho poslovnike za izvrševanje nalog državne zaloge šolskih knjig in učil, postavlja in odpušča potrebno osebje, mu določa plačo ter nadzira njegovo poslovanje;
g)	sestavlja letni proračun in obračun poslovanja.
Člen 10.
Proračun in obračun se sestavljata po trgovskih načelih.
Člen 11.
Od eventualnega čistega dobička se mora naj pr 'j uporabiti 50 %, da se zviša osnovni fond; ostalili 50 % se sme uporabiti za kulturne in humanitarne svrhe šolske mladine in učiteljstva po odobritvi ministrstva za prosveto.
III.	Nadzorstvo.
Člen 12.
Državna zaloga šolskih knjig in učil je kot javen fond pod neposrednjim nadzorstvom velikega župana ljubljanske oblasti in pod vrhovnim nadzorstvom ministrstva za prosveto.
Veliki župan ima zlasti pravico: prisostvovati vsem sejam upravnega odbora; vpogledovati vse spise upravnega odbora; sistirati izvrševanje sklepov, s katerimi se ograža upravna imovina državne zaloge šolskih knjig in učil ali njen namen.
V to svrho ima načelnik upravnega odbora dolžnost, javiti velikemu županu vsako sejo istodobno, ko razpošilja vabilo na sejo članov.
Zoper sklepe velikega župana ima upravni odbor pravico pritožbe na ministrstvo za prosveto.
Člen 13.
Naslednji sklepi upravnega odbora potrebujejo odobritve ministrstva za prosveto:
letni proračun in obračun;
vsi poslovniki.
*
Odobravam prednji pravilnik.
V B e o g r a d u, dne 3. decembra 1926.
Minister za prosveto:
M. Trifunovič s. r.
*
Dodatek: Pravilnik o ureditvi in poslovanju državne zaloge šolskih knjig in učil v Ljubljani, ki je bil razglašen v Uradnem listu z dne 15. septembra
1926.,	št. 349/83, je bil z odlokom ministra za prosveto P. br. 6099 z dne 29. novembra 1926. sistiran in je z gorenjim pravilnikom razveljavljen.
288.
Izpremembe in dopolnitve v členu 103. taksnega in pristojbinskega pravilnika.*
Na podstavi pooblastitve v členu 26. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah in v 5. in 7. pripombi k tar. post. 99. a odrejam: V členu 103. taksnega in pristojbinskega pravilnika naj se izvrše te-le izpremembe in dopolnitve:
1.	) V točki 2.) naj se prečrta vse od besed: «jahalna društva» do konca tega stavka.
2.	) V točki 3.) naj se nadomeste besede: «dirke, razen dirk, navedenih pod točko 1.) tega člena,» z besedami: «dirke, razen dirk, navedenih pod točko 5.) pripombe 4. k tar. post. 99. a».
3.	) V točki 4.) naj se doda za besedami: «s plesno veselico,» to-le: «ako niso prireditelji oproščeni plačevanja te takse,».
4.	) V točki 35.) naj se postavijo v drugi vrsti za besedo: «morajo» besede: «, izvzemši lastnike bio-skopov (kinematografov),».
5.	) Za točko 38.) naj se postavi nova točka 38. a, ki se glasi:
38. a. Za bioskope (kinematografe) tiska vstopnice država, odnosno generalna direkcija davkov. Ponarejanje teh vstopnic ima iste posledice kakor ponarejanje ostalih državnih obrazcev; poleg tega pa se kaznuje po točki 61.) tega pravilnika.
Za to točko naj se postavijo nove točke, ki ?e glase: j
38. m Kako naj se izdelujejo te vstopnice, predpiše minister za finance z odlokom na predlog generalne direkcije davkov, ki vodi tudi izdelovanje in prodajanje vstopnic. Te vstopnice morajo biti vezane v knjižice (bloke) po 100 in po 50 listov ter morajo imeti tri dele: juksto, talon (vstopnico) in kupon. Ti deli so med seboj perforirani in na vsakem mora biti natisnjeno, kako se zove ta del vstopnice (n. pr.: «juksta», «vstopnica», «kupon»). Na juksti morajo biti označene cena, številka bloka, številka vstopnice in serija. Na vstopnici morajo biti označene poleg drugega besedila cena, številka vstopnice in serija, na kuponu pa številka bloka, cena in serija. Bloki in vstopnice nosijo številke od 1 nadalje po številu naročenih vstopnic dotične vrednosti.
Za poedine vrste vstopnic se sme ponoviti ista serija tolikokrat, kolikorkrat je treba, da se dobi zaželena količina vstopnic ene vrste; n. pr.: Serija A—1, Serija A—2, Serija A—3 itd.
Vstopnice raznih cen morajo biti razne barve.
38. c. Te vstopnice se tiskajo s cenami po 1, 2,
3.	4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15 in 20 Din, kakor pač zahteva potreba. Će bi bilo treba vs’top-nic po 16, 17, 18 in 19 Din, se dovoljuje lastnikom bioskopov, da izdajajo namesto njih po dve vstopnici, ki dajeta, tako kombinirani, zaželeno vstopnino. N. pr.: Za vstopnino 19 Din se izdajata posetnikom dve vstopnici, ena za 15 in ena za 4 Din. Za uporabljanje se ne dovoljujejo vstopnice s ceno, ki je manjša od 1 Din; takih tudi ni. Vstopnice s ceno, večjo od 20 Din, se izdado v obliki posebnih obrazcev brez označene cene in nanje zapisuje ceno državno oblastvo, ki jih prodaja; smeta pa se kombinirati tudi po dve vstopnici kakor pri doplatnih kartah (vstopnicah).
Namesto doplatnih vstopnic naj se uporabljajo iste vstopnice manjših vrednosti; n. pr.: Nekdo ima vstopnico za 10 Din s pravico do II. prostora; zahoče pa se mu 1. prostora, za katerega je treba vstopnice za 15 Din. V tem primeru mora kupiti na-
mesto doplatne vstopnice za 5 Din še eno vstopnico za 5 Din in s tem pridobi pravico do I. prostora. Kontrolni organi morajo posebno paziti na take primere in preizkušati, ali so tako kombinirane vstopnice pravilne in istega datuma.
Če lastniku bioskopa poidejo vstopnice večjih cen, n. pr. za prostore po 14 Din itd., urada za prodajanje vstopnic pa ni v istem kraju ali sam nima vstopnic te vrste, sme prav tako, dokler jih ne nabavi, kombinirati po dve ali tri vstopnice manjše vrednosti (n. pr. eno za 10 in eno za 4 Din) ter jih izdajati posetnikom.
Te vstopnice izdeluje državna markarnica v Beogradu, delo pa se vrši pod kontrolo iste komisije, ki kontrolira izdelovanje kolkov; samo da mora biti v tej komisiji tudi en uradnik generalne direkcije davkov z istimi pravicami in dolžnostmi kakor ostali člani komisije.
O	prejemu vstopnic pri direkciji davkov se mora sestaviti referat, ki se vpiše v zapisnik direkcije in po katerem se vpišejo tako kakor po spremnem dopisu državne markarnice prejete vstopnice po vrsti, vrednosti in serijah v knjige, ki jih predpiše minister za finance s posebnim odlokom.
38. č. Te vstopnice daje v promet generalna direkcija davkov po istih uradih, po katerih se dajo v promet taksne vrednotnice, v Beogradu pa po beograjskem davčnem oddelku. Za te vstopnice .5e pobirata samo znesek takse in znesek stroškov za njih izdelavo, ki ju predpiše minister za finance po dejanski učinjenih izdatkih. Generalna direkcija davkov in uradi, pooblaščeni za prodajanje vstopnic, morajo voditi o teh vrednotnicah posebne knjige. Ti uradi se zalagajo pri generalni direkciji davkov z navadnimi zahtevami, kolikršna je pač potreba in poraba v njih okolišu, vendar pa vedno v količini, ki zadošča za normalno zalaganje vseh bioskopov. Če prodajajo ti uradi bloke z vstopnicami, morajo voditi v ta namen poseben dnevnik, v katerega vknjižujejo na strani «prejema» prejete količine vstopnic po vrsti in po vrednosti takse in stroškov za izdelavo z označbo serije in številke blokov.
38. d. Te vstopnice se prodajajo na zahtevo (natisnjeni obrazec), ki jih dobivajo lastniki bioskopov brezplačno od urada za prodajanje vstopnic. Za te obrazce se ne plačuje taksa. V zahtevi, ki mora imeti unikat in duplikat, mora označiti kupec vrsto vstopnic, ki jih potrebuje, število blokov in vrednost takso s stroški vred ter vse to podpisati na ustreznem mestu, ki je označeno na zahtevi.
Ko prejme urad, ki upravlja te vstopnice, pravilno izpolnjeno in podpisano zahtevo, jo vpiše v vložni zapisnik, preizkusi, ali je v njej proračun takse in stroškov točno vpisan, izpolni v njej razpre-dolek za serijo in številko blokov, podpiše nato tudi unikat in duplikat dotične zahteve ter vknjiži po njej v dnevnik na strani «izdatkov» zahtevano količino vstopnic po vrsti in vrednosti; obenem pa označi kupčevo ime in njegov priimek kakor tudi serijo in številko vsakega izdanega bloka. Potem pobere takso in stroške ter izda kupcu duplikat zahteve in vse vstopnice v podpis, ki ga postavi kupec spodaj na unikat zahteve. Ta unikat se hrani kot denarni dokument pri uradu, duplikat zahteve pa služi kupcu za dokaz o plačani taksi.
38. e. Te vstopnice se smejo rabiti v vsej kraljevini; toda kupec mora imeti vedno duplikat zahteve teh vstopnic, katerih serijo in številke prodaja. Če prestane bioskopsko podjetje poslovati, sme zahtevati lastnik podjetja povračilo vplačane takse in stroškov za neprodane vstopnice. Povračilo se sme zahtevati in dobiti samo za one vstopnice, ki niso izločene iz bloka in ki imajo vse dele. Znesek stroškov za izdelavo se ne povrača.
Povračilo se zahteva v roku in na način, kakor je to predpisano v točkah 44.) in 45.).
Če so vstopnice pravilne, izvrši povračilo urad, ki jih je prodal, tako, da se obremeni v dnevniku vstopnic na strani «prejema» z vrnjenimi vstopnicami po vrsti in vrednosti; potem izvrši povračilo v gotovini v breme dohodkov od teh vstopnic.
38. f. Uradi, ki prodajajo te vstopnice, morajo imeti razen dnevnika vstopnic tudi partijalnik za vstopnice, iz katerega je moči vsak čas razvideti, koliko ima ta urad v tem času vstopnic po vrstah in vrednostih.
Predpisi točk 39.), 42.), 45.) in 46.) veljajo tudi za to vstopnice, kakor veljajo tudi vsi drugi predpisi tega člena pravilnika glede pobiranja, kontrole, kazni in vobče pravilnega uporabljanja predpisov tar. post. 99. a taksne tarife, kolikor se morejo uporabljati na bioskope. Lastnikom se dovoljuje, da pritisnejo na prazne prostore vstopnice s štampilijo naziv ali firmo svojega podjetja kakor tudi označbo, da
velja vstopnica za I. prostor, II. prostor, parter, lože itd.
Ta način, po katerem se pobirajo takse na bioskope, stopi v veljavo z dnem, ko se to razglasi v «Službenih Novinah».
Natančnejše predpise o vsaki emisiji vstopnic kakor tudi o drugih označbah in besedilih na njih in blokih in o obliki knjig za vknjiževanje predpišem s posebnim odlokom.
6.	) V točki 43.) naj se prečrta beseda: «, bio-skopi».
7.	) V točki 57.) naj se nadomesti beseda: «ne-žigosano» z besedo: «nepredpisno».
8.	) V točki 61.) naj se doda za besedami: «za protivno postopanje se kaznuje lastnik podjetja» to-le: «poleg plačila redne takse»; v predposlednjem stavku iste točke 61.) pa naj se dodado za besedo: «uporabljenih» besede: «ali vobče nepravilnih».
9.	) Za točko 140.)* naj se postavi nova točka 141.), ki se glasi:
141.) Nagrada za kontroliranje in izvrševanje teh predpisov se podeljuje tako-le:
a)	Za kontrolo, izvršeno v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Novem Sadu, Subotici, Splitu in Sarajevu se daje uradnikom po 20 Din, zvaničnikom pa po 10 Din za odhod na kontrolo. V ostalih krajih vsakemu organu, ki opravlja to kontrolo, po 10 Din za odhod na kontrolo.
b)	Uradnikom, ki opravljajo superkontrolo podnevi 50 Din, ponoči v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Novem Sadu, Subotici, Splitu in Sarajevu po 100 Din, v ostalih krajih pa po 60 Din. Superkontrolo smejo opravljati samo višji uradniki, ki jih odredi generalna direkcija davkov.
c)	Vrednim uslužbencem taksnega oddelka pri generalni direkciji davkov in taksnim uradnikom pri podrejenih uradih se podeli za delo, ki ga opravljajo glede kontrolo in pravilnega izvrševanja teh predpisov, na leto do 10 % skupnega dohodka od 5%nega pribitka takse, ki se pobira za poravnavanje nagrad za kontrolo po 7. pripombi k tar. post. 99. a taksne tarife.
Vse te naredbe obremenjajo dohodke od taks. Natančnejše predpise o načinu kontrole izda generalna direkcija davkov.
V Beogradu, meseca maja 1927.; št. 62.679.
Minister za finance:
dr. B. Markovič s. r.
289.
Pravilnik
o nagradah članom in zapisnikaijem iz-praševalnih odborov za sodniški, inženjerski, profesorski, učiteljski izpit in za ostale državne strokovne izpite kakor tudi za odvetniški izpit.**
Člen 1.
Honorarji za člane in zapisnikarje izpraševalnih odborov trpi vsak kandidat, ki opravlja izpit. Honorar se polaga pri zapisnikarju pred začetkom izpitov.
Člen 2.
Velikost honorarja se določa za vsakega člana od vsakega kandidata, in sicer:
1.	) za izpite iz strok I. kategorije, v katero spadajo tudi sodniški, inženjerski, profesorski itd., po 100 Din;
2.	) za izpite iz strok H. kategorije, v katere spadajo učiteljski itd., po 80 Din;
3.	) za izpite IH. kategorije po 50 Din. Zapisnikarju izpraševalne komisije pripada od
vsakega kandidata za 20 % manjši honorar, nego je določen za člane komisije.
Člen 3.
Za odvetniški izpit se določa honorar od vsakega kandidata za vsakega člana po 200 Din, za zapisnikarja pa po 100 Din.
Člen 4.
Ce se izpit ponavlja, se morajo plačati isti honorarji.
* Točka 140.) je natisnjena v Uradnem listu z dne 31. decembra 1923., št. 376/116, kot točka 136.).
Op. ur.
** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 17. junija 1927., št. 133/XXXIX.
Člen 5.
Ta pravilnik, predpisan po pooblastitvi v členu 309. finančnega zakona za leto 1927./1928., velja od dne 1. aprila 1927., razen v primerih, v katerih so kandidati že opravili izpit in plačali honorarje po dosedanjih predpisih.
V Beogradu, dne 4. junija 1927.;
D. R. br. 72.100.
Minister za linance:
dr. B. Markovič s. r.
290.
Dopolnitev razpisa C. br. 18.578/27 o ocarinjanju sirove (tehnične) kisove kisline ob uvozu.*
Na predlog carinskega sveta in na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi sem odredil, da odredbe razpisa C. br. 18.578 z dne 5. maja 1927.** ni uporabljati na ono siroyo (tehnično) kisovo kislino, ki je bila naročena, preden je stopil v veljavo razpis C. br. 18.578/27, in glede katere so bili predloženi generalni direkciji carin od dne, ko je stopil ta razpis v veljavo, dokazi o izvršenih naročilih. Te količine se morajo uvoziti v dveh mesecih od dne, ko je stopil ta razpis v veljavo.
V Beogradu, dne 15. junija 1927.;
C. br. 24.186.
Minister za finance:
dr. B. Markovič s. r.
291.
Na podstavi člena 54. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, členov 1., 2. in 3. zakona o obči upravi in členov 1. in 3. uredbe o ustroju ministrstva za narodno zdravje predpisujem te-le
Izpremembe v pravilih o opravljanju državnega strokovnega izpita vseh administrativnih uradnikov, službujočih v resortu ministrstva za narodno zdravje, za prestop iz pripravljalne skupine v pomožno skupino, z dne k 30. maja 1924., Ad. br. 998.***
Prvi odstavek člena 4. se izpreminja ter sc glasi: Izpraševalne komisije za ta izpit se ustanavljajo pri ministrstvu za narodno zdravje in v krajih, kjer so sedeži oblastnih velikih županov, s pristojnostjo za vse administrativne uradnike, ki spadajo pod teritorialno pristojnost dotičnega oblastnega velikega župana.
Drugi odstavek člena 5. se izpreminja ter se glasi: Izpiti se opravljajo v Beogradu pri ministrstvu za narodno zdravje, v ostalih krajih pa pri veliki županiji.
Tretji odstavek pod b) člena 6. se izpreminja ter se glasi: na ostalih sedežih oblastnih velikih županov: oblastni veliki župan, če pa je zadržan, njegov namestnik, oblastni sanitetni referent in naj starejši upravnik bolnice v dotičnom kraju.
Četrti odstavek člena 6. se izpreminja ter se glasi: Predsednike komisij, člane, enega člana namestnika za vsako komisijo in zapisnikarje komisij odreja oblastni veliki župan s svojo odločbo za dve leti meseca januarja.
Prvi odstavek člena 7. se izpreminja ter se glasi: Če je treba, se smejo izpraševalne komisije tudi med letom popolnjevati po odločbi oblastnega velikega župana z novimi člani namesto starih, ki morajo odpasti iz kakršnihkoli zakonskih vzrokov. To velja tudi za zapisnikarja komisijo.
Člen 16. se izpreminja ter se glasi: Predsedniku in članom komisije pristoji nagrada po 100 Din, zapisnikarju pa 50 Din. To vsoto položi vsak kandidat v Beogradu pri ministrstvu za narodno zdravje, v ostalih krajih pa pri oblastnem velikem županu.
Te izpremembe pravil veljajo od dne, ko se razglase v «Službenih Novinah»; o njih se morajo obvestiti vsi oblastni veliki župani.
Namestnik ministra za narodno zdravje, minister za agrarno reformo:
dr. Andrič s. r.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 17. junija 1927., št. 133/XXXIX.
** Uradni list z dne 21. maja 1927., št. 237/56.
*** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 17. junija 1927., št. 133/XXXIX. — Prvotna pravila glej v Uradnem listu z dne 5. julija
1924.,	št. 198/60.
292.
Odločba, s katero se občine Trojane, Motnik in Špitalič izločajo iz mariborske oblasti in prideljujejo ljubljanski oblasti.*
Gospod predsednik ministrskega sveta, minister za notranje pösle, je odobril po pristanku ministrskega sveta na podstavi člena 4. uredbe o razdelitvi države na oblasti z dne 26. aprila 1922., Sl. br. 92, z odločbo z dne 28. aprila 1927., Sl. br. 1586/27, da se občine Trojane, Motnik in Špitalič v celjskem srezu mariborske oblasti izločijo iz mariborske oblasti ter pridele kamniškemu srezu ljubljanske oblasti.
Iz ministrstva za notranje posle v Beogradu,
c^ne 28. aprila 1927.; Sl. br. 1586.
293.
Odločba, s katero se ustanavlja sreska ekspozitura v Škofji Loki.**
Gospod minister za notranje posle je odredil na podstavi člena 20. zakona o obči upravi z dne 26. aprila 1922., Sl. br. 92, z odločbo z dne 7. junija 1927., Sl. br. 585/27, da se ustanovi v mestu Škofji Loki, ljubljanska oblast, sreska ekspozitura. V njeno sestavo spadajo vse občine škofjeloškega sodnega okraja; v pristojnost njenega starejšine pa spadajo v obsegu teritorialne pristojnosti vsi posli iz pristojnosti sreskega upravnega oblastva, razen onih, ki bi zahtevali po svoji naravi enotno izvrševanje v vsem srezu.
294.
Popravek k uredbi o lekarnarski zbornici.
V uredbi o lekarnarski zbornici, priobčeni v Uradnem listu z dne 4. marca 1925., št. 64/23, se mora glasiti v členu 18. konec drugega, stavka takole': «lahko pa se vrše tudi, kadar to pismeno zahteva šest članov».
Uredbe velikega župana mariborske oblasti.
295.
Odredba, s katero se prenašajo posli nadzornega ali disciplinskega gospostva nad občinami mariborske oblasti, kolikor so pristojne po veljavnih zakonih za njih izvrševanje pokrajinske samouprave, na oblastno samoupravo v Mariboru.
Po točki 7. prehodnih odredb zakona o oblastni in sreski samoupravi se morajo prenesti posli nadzornega in disciplinskega gospostva nad občinami, kolikor so jih izvrševale po veljavnih zakonih pokrajinske samouprave ali izvrševali v njih začasnem zastopstvu veliki župani, na ustrezne organe oblastne samouprave, čim so se izvedle volitve za oblastne skupščine in izvolili oblastni odbori.
Zaradi prenosa teh poslov na oblastno samoupravo v Mariboru odrejam po zaslišanju oblastnega odbora v Mariboru to-le:
1.) Nove zadeve, kolikor se tičejo samostojnega področja občin, morajo predlagati občine pričenši z dnem, ko se objavi ta odredba v «Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti», in sicer občine bivše Kranjske, bivše Koroške in Prekmurja (srezov Murske Sobote in Dolnje Lendave) oblastnemu odboru v Mariboru, občine bivše Štajerske pa, kolikor gre za nadzorstvo nad občinami glede osnovnega premoženja, osnovne imovine občin in občinskih zavodov, po § 57. zakona z dne 14. junija 1866., dež. zak. za bivšo Štajersko št. 19, pristojnemu okrajnemu zastopu. Vendar pa je oblastnemu odboru tudi v tem oziru pridržana višja nadzorstvena oblast po zakonu z dne 5. maja 1882., dež. zak. za bivšo Štajersko št. 25. Ostale posle samostojnega področja občin morajo predlagati občine bivše Štajerske pričenši z navedenim dnem neposredno oblastnemu odboru v Mariboru.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 15. junija 1927., št. 131.
** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 14. junija 1927., št. 130.
2.) Zadeve iz samostojnega področja občin, ki se na dan, ko se objavi ta odredba v «Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti», že obravnavajo bodisi pri občinah ali okrajnih zastopih, bodisi pri sreskih poglavarjih ali pri velikem županu mariborske oblasti, se morajo rešiti po instančni poti d> končno pri teh oblastvih, in sicer najkesneje do dne 31. julija 1927. Zadeve, ki bi se pri označenih oblastvih izjemoma ne mogle dokončno rešiti do navedenega dne, se odstopijo s tem dnem po velikem županu mariborske oblasti v pristojno reševanje oblastnemu odboru v Mariboru.
Posle nadzornega ali disciplinskega gospostva nad okrajnimi zastopi, kolikor so pridržani po veljavnih zakonih pokrajinski samoupravi, izvršuje v začasnem zastopstvu bivše deželne samouprave veliki župan mariborske oblasti še nadalje.
Za občine Medjimurja (srezov Čakovca in Preloga) ta odredba ne velja.
V Mariboru, dne 12.junija 1927.;
S. br. 2657/1.
Veliki župan mariborske oblasti:
dr. Schaubach s. r.
296.
Odredba, s katero se prenašajo nadzorstveni posli nad javnimi bolnicami, hiralnicami in okrožnimi zdravniki mariborske oblasti, kolikor jih je izvrševal doslej veliki župan mariborske oblasti, na oblastni odbor v Mariboru.
Po členu 322. finančnega zakona za leto 1927./ /1928. in na podstavi razpisa ministrstva za narodno zdravje Z. br. 13.432 z dne 2. aprila 1927. so se izročile dne 2. maja 1927. v upravo in pristojnost oblastni samoupravi v Mariboru javne bolnice v Mariboru, Celju, Ptuju, Slovenjgradcu, Murski Soboti in Čakovcu kakor tudi hiralnici v Ptuju in Vojniku pri Celju. Obenem so se podredili pristojnosti oblastne samouprave v Mariboru okrožni zdravniki mariborske oblasti.
Zaradi prenosa nadzorstvenih poslov nad navedenimi napravami in organi na oblastno samoupravo v Mariboru, kolikor so izvrševale te posle po veljavnih zakonih pokrajinske samouprave, ali jih je izvrševal v njih začasnem zastopstvu veliki župan mariborske oblasti ali kolikor jih je opravljal veliki župan mariborske oblasti po odstavku VII. razpisa ministrstva za narodno zdravje Ad. br. 7811 z dne 29. februarja 1924. in Z. br. 7588 z dne lo. aprila
1927.,	odrejam sporazumno z oblastnim odborom v Mariboru to-le:
Nove zadeve označene narave se morajo predlagati pričenši z dnem, ko se objavi ta odredba v «Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti», oblastnemu odboru v Mariboru in ne več velikemu županu mariborske oblasti.
Zadeve označene narave, ki se na dan, ko se objavi ta odredba v «Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti», že obravnavajo, bodisi pri navedenih napravah in organih, bodisi pri sreskih poglavarjih ali pri velikem županu mariborske oblasti, se morajo rešiti po instančni poti dokončno pri teh oblastvih, in sicer najkesneje do dne 31. julija 1927. Zadeve, ki bi se pri označenih oblastvih izjemoma ne mogle dokončno rešiti do navedenega dne, se odstopijo s tem dnem po velikem županu mariborske oblasti v pristojno reševanje oblastnemu odboru v Mariboru.
V Mariboru, dne 12.junija 1927.;
S. br. 2658/1.
Veliki župan mariborske oblasti:
dr. Schaubach s. r.
Razglasi osrednje vlade.
Natečaj za sprejem novih slušateljev v državno prometno železniško šolo.*
V državno prometno železniško šolo v Beogradu se sprejme za šolsko leto 1927./1928. 100 kandidatov, ki izpolnjujejo te-le pogoje:
1.) Kandidat je moral dovršiti najmanj šest razredov gimnazije ali šest (pet) razredov realke (vse ostale šole so izključene).
2.	) Biti mora državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
3.	) Biti mora pravilno razvit in zdrav, dobro mora videti in slišati ter razlo&tti barve.
4.	) Imeti mora najmanj 17, a najveö 21 let.
5.	) Opraviti mora sprejemni izpit.
Šola traja dve leti.
Slušatelji, ki dovrše to šolo, imajo pravico, biti postavljeni za uradnike II. kategorije po zakonu o državnem prometnem osebju.
Slušatelji se izberejo po nateöaju ter se postavijo takoj po sprejemu, zdravniškem pregledu in opravljenem sprejemnem izpitu za pomožno železniško osebje s prejemki po 35 Din na dan ali 1050 Din na mesec.
Sprejemni izpit se opravlja:
a)	iz srbsko-lirvatskega-slovenskega jezika;
b)	iz aritmetike in geometrije — program za nižje
razrede srednjih šol; in
c)	iz občega zemljepisa, specialno pa iz zemljepisa
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Prijave za natečaj je treba predložiti v priporočenem pismu državni prometni železniški šoli v Beogradu, Miloša Velikega ulica br. 100, najkesneje do dne 15. julija 1 927. z označbo točnega prosil-čevega naslova.
Uprava šole pregleda poedine prijave do dne 1. avgusta 1927. ter pošlje kandidatom iz notranjščine, ki izpolnjujejo pogoje, brezplačne železniške vozovnice za prihod v Beograd.
Kandidati, ki se odklonijo pri zdravniškem pregledu ali pri sprejemnem izpitu, dobe brezplačne vozovnice za povratek domov.
Prijavi mora priložiti vsak kandidat:
1.	) Izpričevalo o dovršeni šoli, ki je zgoraj pogojena.
2.	) Krstni list.
3.	) Očetovo ali varuhovo dovolilo, overovljeno po pristojnem policijskem (političnem) oblastvu, da se sme kandidat vpisati v to šolo, in njegovo in kandidatovo obvezo, da kandidat ne zapusti šole svojevoljno, da se bo ravnal po šolskih pravilih in da ostane v službi državnih železnic najmanj trikrat toliko časa, kolikor časa se je šolal. Prekiniti jo sme samo, da odsluži vojaško obvezo. Prav tako mora biti v obvezi izrečno naglašeno, da se morajo povrniti državni blagajni vsi zneski, prejeti med šolanjem, če bi kandidat zapustil šolo ali službo, preden poteče rok obveze.
4.	) Potrdilo policijskega (političnega) oblastva o državljanstvu.
5.	) Dokaze o imovinskom stanju.
Slušatelji, ki ne prihajajo neposredno iz šole, morajo predložiti poleg zgoraj naštetih dokumentov potrdilo policijskega (političnega) oblastva o svojem vedenju v času, ko niso hodili v šolo.
Šolsko leto 1927./1928. se začne dne 1. septembra 1927.
Iz uprave državne prometne železniške šole ministrstva za promet v Beogradu,
dne 8. aprila 1927.; G. D. br. 24.476/27.
Razglas o pivskih znamkah za plačevanje državne trošarine na pivo v steklenicah po 0*38 1.*
Gospod minister za finance je odredil z odlokom z dne 31. maja 1927. v zvezi z izpremembami in dopolnitvami člena 107. trošarinskega pravilnika, da se izdelajo pivske znamke za plačevanje državne trošarine na pivo v steklenicah, ki drže po 0-38 litra, v vrednosti po 0-24 Din in da se dado v promet dne 1. junija 1927.
Iz generalne direkcije davkov v Beogradu,
dne 7. junija 1927.; št. 67.655.
31. maja 1927. trem učitelj em(icam) meščanskih in osnovnih šol v ljubljanski oblasti in trem v mariborski oblasti študijski dopust brez pravice do službenih prejemkov za enoletni tečaj na konservatoriju «Glasbene Matice» v Ljubljani. Namen tečaja je, pripraviti udeležence za usposobljenostni izpit iz petja in glasbe zp, meščanske šole. Nadaljnja določila navaja razglas v Uradnem listu z dne 6. avgusta 1926., št. 313/71.
Prošnje, opremljene s kolkom za 5 Din, s prepisom zrelostnega izpričevala na učiteljišču in s službeno razpredelnico, naj se vlože najkesneje do dne 1. julija 1 927. pri upravitelj st vu (ravnateljstvu) in do dne 8. j n 1 i j a 1 9 2 7. pri prosvetnem oddelku velikega župana. Prošnje, došle po tem roku, se ne bodo vpoštevale.
V Ljubljani,	VMariboru,
dne 14. junija 1927.; dne 11. junija 1927.;
P. br. 3797/1.	P. br. 3323/1.
Vršilec dolžnosti	Prosvetni inšpektor:
prosvetnega inšpektorja:	pr. Kotnik s.r.
dr. Capuder s.r.
Razglasi velikega žagana ljubljanske oblasti.
S. br. 80/3.
Razglas.
Upravni odbor državne zaloge šolskih knjig in učil v Ljubljani, ki ga je imenoval gospod minister za prosveto z odlokom z dne 15. aprila 1927., P. br. 5499, je sestavljen tako-le:
načelnik: dr. Niko Zupanič, upravitelj etnografskega muzeja v Ljubljani;
načelnikov namestnik:	Narte V e 1 i k o n j a,
okrajni glavar v Ljubljani;
izvedenec za osnovno šdlstvo: Fortunat Lužar, nadzornik v Ljubljani;
izvedenec za srednje šolstvo: dr. Josip Pip-penbacher, gimnazijski ravnatelj v Ljubljani;
izvedenec za tiskarstvo: Josip Kramarič, faktor Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 9. junija 1927.
O. br. 1640.
Veliki župan ljubljanske oblasti:
dr. Vodopivec s. r.
Razpis učnega mesta na državni dvoraz-redni trgovski šoli v Ljubljani z nastopom v šolskem letu 1927./1928.*
Razpisuje se učno mesto za komercialista (knjigovodstvo, dopisovanje, kontoma dela, trgovska aritmetika, nauk o trgovini in menicah).
Vpoštevajo se v prvi vrsti prosilci s kvalifikacijo za trgovske akademije, v drugi vrsti pa oni, ki imajo kvalifikacijo za dvorazredne trgovske šole. Prednost imajo ob enaki kvalifikaciji oni, ki dokažejo, da so usposobljeni za poučevanje italijanščine ali francoščine.
Prošnje, opremljene po členu 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, naj se naslovijo na ministrstvo za trgovino in industrijo v Beogradu, vlože pa do dne 10. julija 192 7. pri ravnateljstvu državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 17. junija 1927.
Veliki župan ljubljanske oblasti:
dr. Vodopivec s. r.
L. br. 966/2.
Razglasi dragih aradov in oblastev.
S 33/26—45.	1451
Odprava konkurza.
Prezadolženim: «T e x t i 1 i a», trgovska in industrijska d. d.
Konkurz, ki je bil razglašen z sklepom opr, št. S 33/26 o imovini te prezadolženke, je po § 157. k. r. odpravljen, ker se je sklenila prisilna poravnava.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 11. junija 1927.
S 16/27—3.	1445
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Josip ine R a p p 1 o v e pri Sv. Križu pri Litiji.
Konkurzni komisar: Alojzij Žigon, okrajni sodnik in predstojnik okrajnega sodišča v Litiji.
Upravnik mase: dr. Artur Wurzbach, odvetnik v Litiji.
Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Litiji dne 2. julija 1927. ob devetih. Oglasitveni rok do-dne 6. avgusta 192 7. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 2 0. avgusta 1927. ob devetih.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 17. junija 1927.
S 8/27—49.	1441
Določitev naroka za prisilno poravnavo.
Prezadolženec: Janez H i r š m a n, posestnik in trgovec na Krtini.
Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga prezadolženec, se določa narok na dan 5. j u 1 i j a 1 9 2 7. ob desetih pri tem sodišču v sobi št. 6.
Prezadolženec mora priti k naroku osebno.
Okrajno sodišče na Brdu, oddelek L,
dne 15. junija 1927.
Gg la 383/27—2.	1455
Oklic.
Roza Kumer, obvdovela Škorc, v Mariboru, ki jo zastopa dr. Josip Leskovar, odvetnik v Mariboru, je vložila zoper Franca Kumra, pekovskega pomočnika, sedaj neznanega bivališča, tožbo zaradi ločitve zakona.
Spravni poizkusi so se določili na dni 2 7. junija, 4. julija in 11. julija 192 7., vselej ob pol devetih pri tem sodišču v sobi št. 80.
Ker je bivališče Franca Kumra neznano, se mu postavlja za skrbnika Zdenko Verstovšek, avskul-tant pri tem sodišču.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek I. a,
dne 17. junija 1927.
C 383/27—1.	1335
Oklic.
Julija vdova Novak, posestnica v Kuštanovcih, ki jo zastopa dr. Ferdo Černe, odvetnik v Murski Soboti, je vložila zoper Ido Novakovo, posestnico v Kuštanovcih, sedaj neznanega bivališča, tožbo zaradi razveljavitve izročilne pogodbe.
Narok za ustno razpravo so je določil na dan 12. julija 192 7.
ob pol desetih pri tem sodišču v sobi št. 18.
Ker je bivališče Ide Novakove neznano, se ji postavlja za skrbnika dr. Ivan Czifrdk, odvetnik v Murski Soboti.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, oddelek II.,
dne 2. junija 1927.
Razglasi velikih županov ljubljanske in mariborske oblasti.
Razpis.
Za šolsko leto 1927./1928. se bo dovolil po odloku ministrstva za prosveto O. N. br. 34.228 z dne
Izprememba v seznamku zdravnikov» vpisanih v imenik zdravniške zbornice za Slovenijo.
Dr. Franjo R a d š e 1, zdravnik v zdravilišču na Golniku, je vpisan v imenik zdravniške zbornice za Slovenijo.
V Ljubljani, dne 14. junija 1927.
Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti:
dr. Mayer s. r.
1
C 176/27.	1351
Oklic.
Ferdinand Reiter in Marija Reiter sta vložila zoper Šolasto G e r 1 i č e v o, posestnico pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah, tožbo zaradi 400 Din s pripadki.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 11. julija 192 7. ob devetih pri tem sodišču.
Ker je sedanje bivališče Šolaste Gerličeve neznano,* se ji postavlja za skrbnika Andrej Šali, odvetniški kandidat pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah.
Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah,
dne 2. junija 1927.
E 21/27—12.	1413
Dražbeni oklic.
Dne 6. julija 1927. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnia: zemljiška knjiga Rigonce, vi. št. 1 (stavbišče s hišo št. 13, hlev in vinska klet, 4 njive, 2 stavbišči z gospodarskimi poslopji, njiva, stavbišče, žitnica), zemljiška knjiga Veliki Obrež (10 njiv in dva pašnika) in zemljiška knjiga Podvinje (5 gozdov).
Cenilna vrednost: 163.800 Din 30 p; vrednost pri-tekline: 10.425 Din; najmanjši ponudek: I. skupina Rigonce 97.893 Din, II. skupina Veliki Obrež 15.596 Din in HI. skupina Podvinje 3330 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek II.,
dne 4. junija 1927.
E 126/27—8.	1412
Dražbeni oklic.
Dne 13. julija 1927. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga St. Lenart, vi. št. 262 (hiša, parna in hlev, njiva).
Cenilna vrednost: 26.717 Din 25 p; vrednost pri-tekline: 93 Din; najmanjši ponudek: 17.873 Din 50 p.
Polovična površina: 3 a 78 m2.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek II.,
dne 9. junija 1927.
E 175/27—5.	14055
Dražbeni oklic.
Dne 15. julija 1927. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška njiga Petrova vas, vi. št. 83, 332, 548, 573 in 439.
Cenilna vrednost: 47.721 Din 25 p; vrednost pri-tekline: 2225 Din; najmanjši ponudek: 31.815 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Črnomlju, oddelek II.,
dne 8. junija 1927.
E 180/27—5.	1406
Dražbeni oklic.
Dne 16. julija 1927. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Adlešiči, vi. št. 23 in 31, zemljiška knjiga Bedenj, vi. št. 130, zemljiška knjiga Tribuče, vi. št. 67, in zemljiška knjiga Griblje, vi. št. 154.
Cenilna vrednost: 26.694 Din 15 p; vrednost pri-tekline: 128 Din; najmanjši ponudek: 17.796 Din 10 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je
nabit na uradni deski tega sodišča.
»
Okrajno sodišče v Črnomlju, oddelek II.,
dne 9. junija 1927.
E 505/27—6.	1397
Dražbeni oklic.
Dne 11. julija 192 7. ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Znojile, vi. št. 55.	♦
Cenilna vrednost: 7818 Din 30 p; najmanjši ponudek: 5212 Din 20 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred za-
četkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku, oddelek II.,
dne 24. maja 1927.
E 105/27—4.	1300
Dražbeni oklic.
Dne 19. julija 1927. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Žirovski vrh, vi. št. 10.
Cenilna vrednost: 46.300 Din; najmanjši ponudek: 30.876 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Logatcu, oddelek II.,
dne 29. maja 1927.
E 449/27.	1411
Dražbeni oklic.
Dne 11. juli j a 192 7. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Crmošnjice, vi. št. 34.
Cenilna vrednost: 12.996 Din; najmanjši ponudek: 8664 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu,
dne 2. maja 1927.
E 160/27.	1184
Dražbeni oklic.
Dne 8. julija 1927. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Paradiž, a) vi. št. 21, b) vi. št. 22 in c) vi. št. 133.
Cenilna vrednost: ad a) 14.297 Din 10 p, ad b) 24.103 Din 20 p, ad c) 20.693 Din 30 p; vrednost pritekline: ad b) 2240 Din; najmanjši ponudek glede vseh vložnih številk: 40.889 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek IV.,
dne 19. maja 1927.
E 354/27.	"	1185
Dražbeni oklic.
Dne 1. julija 1927. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi st. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Stanošina, vi. št. 7.
Cenilna vrednost: 13.960 Din 25 p; vrednost pritekline: 50 Din; najmanjši ponudek: 9340 Din
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek IV.,
dne 19. maja 1927.
E 126/27 in 169/27.	1394
Dražbeni oklic.
Dne 11. julija 1927. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: 1.) zemljiška knjiga Negonje, vi. št. 19, in 2.) zemljiška knjiga Donačka gora, polovice vi. št. 118.
Cenilna vrednost: ad 1.) 8002 Din 50 p, ad 2.) 2011 Din 50 p; najmanjši ponudek: ad 1.) 5335 Din, ad 2.) 1341 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Rogatcu, oddelek L,
dne 28. maja 1927.
E 300/27.	1173
Dražbeni oklic.
Dne 15. julija 1 927. ob petnajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dolnji Leskovec, vi. št. 31 in 45.
Cenilna vrednost: 10.172 Din 70 p; najmanjši ponudek: 6782 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Sevnici, dne 17. maja 1927.
E 301/27—6.	1174
Dražbeni oklic.
Dne 15. julija 1927. ob pol šestnajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Senovo, vi. št. 166.
Cenilna vrednost: 32.667 Din; najmanjši ponudek: 21.778 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Sevnici, dne 17. maja 1927.
E 1302/26—6.	1314
Dražbeni oklic.
Dne 2. julija 1927. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: 1.) zemljiška knjiga Spodnja Nova vas, vi. št. 73 (hiša in ozidje pogorelega govejega hleva in zemljiške parcele); 2.) zemljiška knjiga Vrhloga, vi. št. 440 (vrt).
Cenilna vrednost obeh vložkov: 66.365 Din; najmanjši ponudek: 44.236 Din 66 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, oddelek II.,
dne 12. maja 1927.
E 190/27—5.	1396
Dražbeni oklic.
Dne 9. julija 1 927. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Lušečka vas, vi. št. 96 (hiša, kozelc in zemljiške parcele).
Cenilna vrednost: 24.043 Din; najmanjši ponudek: 16.028 Din 67 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, oddelek II.,
dne 24. maja 1927.
E 313/27—6.	1311
Dražbeni oklic.
Dne 13. julija 1927. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Grobelce, polovice vi. št. 225 in 234.
Cenilna vrednost polovice: 45.069 Din 92y2 p po odbitku cenilno vrednosti prevzetih bremen v znesku 10.000 Din; vrednost polovice priteklin: 3479 Din 50 p; najmanjši ponudek: 25.712 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, oddelek II.,
dne 20. maja 1927.
E 301/27—12.	1402
Dražbeni oklic.
Dne 13. julija 1927. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kristan vrh, vi. št. 137 in 253.
Cenilna vrednost: 25.279 Din; vrednost pritekli-ne: 225 Din; najmanjši ponudek: 17.002 Din 70 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, oddelek II.,
dne 25. maja 1927.
297.
Izpremembe v železniški tarifi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, delu II., z dne 1. oktobra 1925.*
Na strani 104. — pozicija S—19 — naj se prečrta vsa pozicija in vpiše to-le:
19. X. Smole:
a)	svetle (vegetabilne), od četinara, prirodne, i to:
1)	nepreradjene (sirova stru-
gana smola)...............
2)	čiščene:
bela i žuta smola; burgundska smola; pivarska smola; kolofonijum, bez oblika; oinorična smola (galipot, baras).............. ,
3)	kolofonijum, s oblikom, ta-kodjer i adjustiran (smola za violine) ......
Ostale vegetabilne smole, prirodne, kao: kopali svih vrsta, m a s t i k s, aždajina k r v, o 1 e m i, d a m a r, s a n d a r a k, arapska g u m a, g v a j e k, a n i m e, š e 1 a k, b e n z o e, t a m -jap, mir h a, j a n t a r, g u t a p e r k a, g u m i g u -ti, kaučuk i t d. s p a -daju u I. razred.
b)	crne (mineralne), veštačke, preradjene, i to:
1)	smola iz katrana mrkog uglja, smola iz katrana kamenog uglja, obućarska smola, smola iz katrana od drveta .....................
II A A s°
IIIIII s"
I I Is5
II ASs°
2)	smola od petrolouma (gu-(Iron), petroleumski asfalt,
^ve sa većom specifičnom
težinom od 0-965 pri 15° C	H A S' s5
Ostaci od kamenog uglja su m a n j om speci f i č n o m težino m, gledaj poz. V—17—c".
3)	ostale, u K. R. neimenovano	II A C s"
M o n t a n s k a s m o 1 a,
z e m 1 j a n a smolaijo-v r e j s k a smola, gledaj a s f a 11.
v) talog od crne smole, otpaci	s — od
prekipele pivarske smole, ot-	oktobra do
paci od crne smole, ostaci pri	U a^rik™
kuhanju crne smole, izgore-	a — u ost.
tine od crne smole . . . . IIA S mesec. Te izpremembe veljajo od dne 15. junija 1927.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 14. maja 1927.; G. D. br. 17.217/27.
298.
Dopolnitvi lokalne tarife za prevoz blaga itd. z dne 1. oktobra 1926.*
Na strani 51. — Izvozna tarifa br. 5: Drvo, pozicija D—22—to — naj se uvrsti v seznamek postaj, od katerih velja ugodnost, postaja: Zavidovići.* 1
Gospod minister za promet je izvolil odobriti z odlokom G. D. br. 33.971/27, da se uvrsti v lokalni tarifi za prevoz blaga itd. z dne 1. oktobra 1926. — Izvozna tarifa br. 31 — v seznamek postaj, od katerih velja ugodnost, tudi postaja: Pušinci.2
Obe te dopolnitvi veljata od dne 10. junija 1927. Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu.
299.
Dopolnitev luške tarife za prevoz blaga itd. z dne 1. oktobra 1926.*
Na strani 33. — Lučka tarifa br. 17: Drvo, pozicija D—22—4> — naj se uvrsti v seznamek postaj, od katerih velja ugodnost, postaja: Zavidovići.
Ta dopolnitev velja od dne 10. junija 1927.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 11. maja 1927.; G. D. br. 26.027.
300.
Popravek k dopolnitvam lokalne tarife za prevoz blaga itd. z dne 1. oktobra 1926.*
V «Službenih Novinah» z dne 18. maja 1927., št. 109/XXX,** je treba postaviti na strani 3. v tarifnem obvestilu G. D. br. 27.221 z dne 14. maja 1927. v tretji vrsti namesto besed: «od katerih velja ugodnost» besede: «do katerih velja ugodnost».
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 4. junija 1927.; G. D. br. 35.997.
Št, 4944/1927.	1428 3—2
Razglas.
Ker prva javna pismena ofertna licitacija za prevzem adaptacijskih del v poslopju narodnega muzeja v Ljubljani ni uspela, razpisuje podpisana gradbena direkcija
drugo javno pismeno ofortno licitacijo
na dan 2 7. junija 1927. ob enajstih.
Licitacija se bo vršila v sobi št. 2 gradbene direkcije ob istih pogojih, ki so veljali za prvo licitacijo (Uradni list 55 z dne 18. maja 1927.).
Gradbena direkcija v Ljubljani,
dne 14. junija 1927.
Št. 917.	i 1427 3—2
Razglas o ofertni licitaciji za rekonstrukcijo opornih zidov v km 49.8, 50.1 in 50.3 Trojanske državne ceste pri Vranskem.
Gradbena sekcija v Celju razpisuje po nalogu gradbene direkcije v Ljubljani z dne 4. junija 1927., št. 4367, ofertno licitacijo za rekonstrukcijo opornih zidov v km 49-8, 50-1 in 59-3 Trojanske državne ceste pri Vranskem.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 11. junija 1927., št, 129/XXXVII.
** Uradni list z dne 1. junija 1927., št. 262/60 (prvi odstavek).
1	Odlok z dne 11. maja 1927.; G. D. br. 26.027.
2	Odlok z dne 30. maja 1927.: G. D. br. 33.971.
Licitacija se bo vršila v pisarni gradbene sekcije v Celju
v ponedeljek dne 4. julija 1 927. ot 11. uri.	/
Popolni razglas o tej licitaciji glej v Uradnem listu 65 z dne 17. junija 1927.
Gradbena sekcija v Celju,
dne 12, junija 1927.
Št. 456/12.
Razglas.
Seznamek izgubljenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do dne 15. junija 1927.:
4 bankovci po 100 Din v zavitku; 1 zlata moška dvookrovna ura št. 160.387/11; 1 zlata ovratna verižica z obeskom in moško sliko; 1 usnjena črna torbica za spise in 2 kg slanine; 1 zavitek z otroško obleko; 1 usnjena rjavordeča ročna torbica, v njej 130 Din in 1 listek Bočeive pralnice; 3 žoge za tenis v mreži; 1 usnjena črna lakasta ročna torbica z raznimi predmeti; 3 bankovci po 100 Din; 1 zlat prstan s tremi briljanti.
Seznamek najdenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do dne 15. junija 1927.:
2 otroški žogi v mreži; 4 bankovci po 10 Din; 1 bankovec za 100 Din, 50 bankovcev po 10 Din in
5	bankovcev po 5 Din; 1 usnjena črna ročna torbica, v njej 3 robci, 1 par uhanov in 2 sliki; 1 par zlatili uhanov; 1 zlata zapestnica v obliki verižice; 2 bankovca po 100 Din; 1 platnena rjuha; 1 usnjena ženska ročna torbica, v njej 1 žepni robec in 1 recept drja. Pogačnika; 1 usnjena listnica z manjšo vsoto denarja; 1 otroško ročno delo; 1 m klota; 2 m kote-nine in 3 predena modre volne, pripravljene za ročno delo. — V hotelu «Unionu» so se našli ti-le predmeti: 1 zlat poročni prstan in 40 Din, 1 moški dežnik, 1 ženski dežnik, 1 palica, 1 torbica za spise, 1 moški klobuk, 1 par rokavic, 1 žepni nož, 1 zavojček z 2 vir-žinkama. — V železniških vozovih so se našli ti-le predmeti: 6 moških dežnikov, 5 ženskih dežnikov,
6	palic, 1 torbica za spise, 4 moški klobuki, 3 ženske torbice, 3 zavitki perila, 3 ženski slamniki, odnosno klobuki, 7 čepic, 2 kolesni sesaljki, 2 otroška suknjiča, 3 dežni plašči, 1 moška obleka, 1 odeja s pod-glavnikom, 1 kocka iz blaga, 1 otroška jopa, 2 ženski jopi, 1 zavitek, 1 zastava, 1 nahrbtnik, 1 otroška samokolnica, 1 kosa, 1 cigaretna doza, 1 nahrbtnik in 3 pari čevljev.
Policijska direkcija v Ljubljani,
dne 16. junija 1927.
Št, 748.
Razglas.
Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani je zaprosilo rudarsko glavarstvo v Ljubljani z dopisom z dne 23. maja 1927., preds. 270/5/23—17, naj se uvede po ministrski naredbi z dne 1. junija 1897., drž. zak. št. 128, glasovanje zaradi imenovanja treh sodnikov lajikov iz rudarske stroke pri imenovanem sodišču za dobo treh let.
Po nalogu rudarskega glavarstva v Ljubljani z dne 26. maja 1927., št. 1220, razpisuje okrožni rudarski urad v Ljubljani na podstavi § 7. gorenje ministrske naredbo volitev šestih rudarskih strokovnjakov, ki naj se predlagajo za imenovanje sodnikov lajikov, na dan
5. julija 1 927.
Kot zadnji termin za predložitev glasovnic se določa dan 4. j u 1 i j a 19 2 7.
Pravico volitve z oddajo glasovnice imajo tako lastniki rudnikov, ležečih v okolišu deželnega kot rudarskega sodišča v Ljubljani, in k njim spadajočih plavžev ali topilnic, vpisanih kot rudniška pri-teklina v rudarski knjigi, kakor tudi obratovodje, nameščeni pri teh rudnikih in oblastveno priznani po zakonu z dne 31. decembra 1893., drž. zak. št. 12 iz leta 1894.
Za rudniške in plavžarsko posestnike, ki niso samostojni, glasujejo njih zakoniti zastopniki, za juridične osebe in družbe pa one osebe, ki jim gre po zakonu ali pravilniku pravica zastopanja na zunaj. Kdor je prijavljen rudarskemu oblastvu kot pooblaščenec v splošnem ali po § 188. obč. rud. zak. in jo kot tak vpisan, ima brez drugega pooblastila pravico, glasovati v imenu lastnika pooblastitelja.
Za strokovne sodnike lajike se smejo predlagati le državljani kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev, ki so 30 let stari in ki po svojem poklicu po-
znajo rudniško obratovanje in zanje veljavne'zakone in naredbe.
Oni, ki ne uživajo popolnih državljanskih pravic ali ki po zakonu ali po sodni odredbi ne smejo prosto razpolagati s svojo imovino, nadalje oni, ki so s sodniki deželnega sodišča v Ljubljani ali v sorodstvu ali svaštvu in bi zaradi tega po zakonskih določbah ne mogli biti imenovani za sodnike pri tem sodišču, se ne morejo imenovati za sodnike lajike.
Pripominja se, da se mora imenovati izmed treh sodnikov lajikov eden izmed oblastveno potrjenih rudniških obratovodij, ostala dva pa izmed rudarskih strokovnjakov Sploh aJi uradnikov rudarskih obmstev.
Ker se morata predlagati za vsako mesto, ki naj se popolni, po dva, torej skupaj šest sodnikov lajikov, in se mora vršiti glasovanje z glasovnicami, dobi za glasovanje vsak upravičenec šest glasovnic, opremljenih z uradnim pečatom. Na vsako glasovnico naj napiše volilec ime enega kandidata, sposobnega po prednjih določbah za predlog, in naj glasovnico podpiše.
Da se glasovanje preveč ne cepi, se priporoča volilnim upravičencem, katerih seznamek je razgrnjen pri tukajšnjem uradu med uradnimi urami, naj se pred oddajo glasov med seboj sporazumejo.
Glasovnice, došle kesnejo nego do dne 4. julija
1927.,	se pri štetju glasov ne bodo vpoštevale.
Glasovnice naj se pošljejo podpisanemu uradu v zaprtih zavitkih, opremljenih s pošiljateljevim naslovom in z označbo: «Volitev sodnikov lajikov».
Okrožni rudarski urad v Ljubljani,
dne 14. junija 1927.
Predstojnik: ing. Igo Pehani s. r.
Št. 4035/11.	1423 2—2
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 5 gonilnih jermenov.
Natančnejši dobavni pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji.
Ponudbe je treba vložiti najkesneje do dne 3 0. junija 1 927. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 13. junija 1927.
Št. 4080/11.	1433 2—2
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 130 m3 jamskega lesa.
Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 3 0. j u -n i j a 1 9 2 7. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 15. junija 1927.
Št. 4110/11.	1444 2—1
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 2000 stekel za varnostne jamske svetiljke.
Dobavni pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji.
Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 3 0. j u -ni j a 1 9 27i ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 17. junija 1927.
Št. 2892.	1443
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 6 vagonov krajnikov.
Pogoji so na razpolago pri podpisani direkciji.
Ponudbe naj se vlože do dne 2. julija 1927.
Direkcija državnega rudnika v Zabukovci
1	(pošta Griže),
dne 17. junija 1927.
Št. R U 139/07.
Razglas o razgrnitvi načrta o nadrobni razdelbi in nreditvi skupnega sveta posestnikov v Smo-kuču in na Rodinah.
Načrt o nadrobni razdelbi in uredbi parcel, ležečih v katastralni občini Doslovčah in vpisanih v zemljiškoknjižnih vi. št. 249 in 197 ist katastralne občine, bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1887., dež. zak. kranjski št. 2 iz leta 1888., od dne 1. julija 1927. do vštetega dne 14. julija 1927. pri Janezu Zupanu, načelniku gospodarskega odbora v Smokuču, razgrnjen na vpogled vsem udeležencem.
Obmejitev načrta s kolci na mestu samem se je že izvršila.
Načrt se bo pojasnjeval dne 2. julija 1927. v času od desetih do enajstih istotam.
To se dajo splošno na znanje s pozivom, da morajo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dne razgrnitve dalje, t. j. od dne 1. julija 1927. do dne 30. julija 1927., pri oblastnem komisarju vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
V Ljubljani, dne 9. junija 1927.
Oblastni komisar za agrarske operacije: dr. Spiller-Muys s. r.
Št. 316.	3—2
Razpis.
Za državni veterinarski bakteriološki zavod v Ljubljani se razpisuje asistentsko mesto.
Kompetirati morejo le diplomirani veterinarji, po možnosti s specialnim znanjem iz bakteriologije in serologije.
Prošnje naj se vlože po predpisih člena 12. uradniškega zakona pri podpisani upravi najkesneje do dne 10. julija 1 927.
Uprava državnega veterinarskega bakteriološkega zavoda v Ljubljani,
dne 10. junija 1927.
Št. 16.201.	1454
Razglas.
Z ukazom z dne 15. junija 1927. je odredil Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander L, da se narodna skupščina, izvoljena dne 8. februarja 1925., razpusti.
Po členu 69. ustave naj se izvrše nove volitve narodnih poslancev v nedeljo dne 11. septembra 192 7. po predpisih zakona o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Novoizvoljena skupščina se sestane na izredno zasedanje dne 5. oktobra 1927.
Stalni volilni imeniki volilcev za narodno skupščino za mesto Ljubljano
so razgrnjeni na mestnem magistratu (mestni volil ai kataster, soba št. 21) vsak dan ob običajnih uradnih urah, t. j. od 8. do 14. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12. ure, vsakomur na vpogled.
Vsakdo ima pravico, v navedenih urah abecedni volilni imenik pregledati, prepisati, razglasiti in natisniti ter zahtevati bodisi zase, bodisi za drugega, naj se popravi v njem, kar misli, da je treba popraviti.
Popravek volilnega imenika se more zahtevati pri mestnem magistratu neposredno ustno ali pismeno; vsaki zahtevi popravka se morajo priložiti potrebna dokazila.
Po določilu člena 12. zakona o volilnih imenikih z dne 30. maja 1922. se morejo zahtevati
popravki volilnega imenika še 15 dni po razglasitvi volitev, t. j.
do vštetega dne 3 0. junija 1927.
Nobena poznejša zahteva popravka ne vpliva na sestavo volilnega imenika.
Pri volitvi poslancev v narodno skupščino dne 11. septembra 1927. smejo glasovati samo one osebo, ki so vpisane v volilnem imeniku.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 18. junija 1927.
Vladni komisar: Mencinger s. r.
Št. 14.562/27/ref. X. a.	1446
Objava o določitvi mnogokratnika za mesec maj 1927. davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin v mestni občini Ijnbljanski.
Komisija za določitev mnogokratnikov davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin je določila po § 5. naredbe pokrajinskega namestnika za Slovenijo i dne 21. oktobra 1922., Uradni list z dne 31. oktobra 1922., št. 365/113, za mesec maj 1927. mnogokratnik 9-135 za vrednosti in zneske, izražene v dinarski vrednosti.
Mestni magistrat ljubljanski, dne 9. junija 1927.
Razne objave.
1453 Stanje Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 15. junija 1927.
Aktiva.	Dinarjev
Metalna podloga...................... 501,039.872-09
Posojila........................... 1.194,695.189-59
Račun za odkup kronskih novčanic 1.102,664.873-70
Račun začasne zamene................. 319,678.564-51
Dolg države......................... 2.966.355.034-—
Vrednost državnih domen, zastavljenih za izdajanje novčanic . . 2.138,377.163— Saldo raznih računov............... 1.595,182.084-15
pasiva.	9.817,992.731-04
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano ....	30,000.000-—
Rezervni fond.......................... 9,732.122-92
Novčanice v tečaju................. 5.341,726.090-—
Državni račun začasne zamene . .	319,678.564-51
Terjatve države po raznih računih 348,712.836-12
Razne obveznosti................... 1.546,710.084-49
Terjatve države za zastavljene domene .............................. 2.138,377.163-—
Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde.................. 83,055.870-—
9.817,992.731-04
V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za en dinar, švicarski in francoski frank za en dinar, dinar v kovanem srebru za en dinar itd.
Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike — 6 % na leto.
Obrestna mera za posojila na zastave 8 % na lete.
Vabilo na XIX. redni občni zbor,
ki ga bo imela
Občekoristna zadruga za stavbe in stanovanja, r. z. z o. z. v Ljubljani,
v sredo dno 3 0. junija 1 927. ob 20. uri v Ljubljani v salonu pri Mraku na Rimski cesti.
Dnevni red:
1.	) Poročilo načelništva za poslovno leto 1926.
2.	) Poročilo nadzomištva o pregledu poslovanja in računskega zaključka za leto 1926.
3.	) Sklepanje o porabi poslovnega prebitka.
4.	) Sklepanje o pristopu zadruge li kaki zadružni zvezi.
5.	) Slučajnosti.	1350
V Ljubljani, dne 17. junija 1927.
Načelništvo.
Naročnina
za
„Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti44
znaša za kraljevino Srbov, Hrvatov	in Slovencev:
mesečno................10	Din,
četrtletno.............30	Din,
poluletno..............60	Din,
vseletno..............120	Din.
Naročnina se mora plačevati vedno naprej. Kdor lista ne namerja več naročiti, naj to naznani takoj pismeno ali ustno upravništvu v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 16, ter pošlje obenem morebiti še neporavnano naročnino.
Na reklamacije posameznih morda neprejetih kosov lista se ozira upravništvo samo deset dni po izdaji lista; pozneje reklamirane kose pa pošilja, če so še v zalogi, samo proti plačilu.
Vsaka izprememba naslova, pošte i. dr. naj se upravništvu nemudoma javi.
Naročnina naj se pošilja pod naslovom, na katerega se list prejema, ne pa pod imeni upravništvu neznanih oseb ali firm.
Neporabljene ali preostale položnice naj se vrnejo upravništvu kot tiskovina.
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. - Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d.d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.