TCN!Zfll /11/onuati,1101,:/a,ilo Cc11tr11 ::.tl promocijo turi: ma Slore11ije ~ J11111111r - frlm111r /997 h 480 584 VLOGA ZA DODELITEV SREDSTEV ZA ZAQOTAVlJANJE MINIMALNE DEJAVNOSTI Crl'S DO SPREJEMA PRORACUNA ZA LETO 1997: ...... stran 2 Pred krotkim je skufina podpislzikol: predstav11ikov vse/1 n11istič11ih strokol,iih 1JS1a1101; na 1iado Rtp11blike Slo1-e11ije 11as/01ila pozn; ,, knterem opozalja na neugodne posledice za sl01'e1iski nuium, če 1,ada ne bo izvzela Centro za promocijo nuizma Sloi'enije IZ 11rnlbe. s katero 1111mei~a trženju in promociji n11izma zgolj 22 odslotkov od dm11ajsli11 s katmnu je bil CPTS fina11cim11 lansko leto. TEMA MESECA: "CLUSTRI" V ŠKRIPCIH. ...... .. .... .. ..... ...... .. .. ........ .. .. .. . strani 3,4,5,6 Zakaj nam nekako ne uspe 11trdiri mokroženih mristič11ih območij? V S/01·,miji de/11jt ptt 11stanQ\/ ki zastopajo zaokrožtne turističnt ponudbe po območji/z. Začetek leta 1997 je pri njih prinesti velike spmnembe, ki so st konkmno pokazale kot Slečaj 1wistzč11e agencije 1-ns {predstamilw lltrizma na podežtlju), reorganizacijo Pro/o,1m Portorož iJ, TPS Bled. Razlogi so predvstm fi11a11č11e 11am1't, pomaga pa 11aj dtŽilm, pm,ijo ,pmšani. Je o,gomzacija in 11spdno dolgoletllO deioi'Olzje Sk11p,10S1i sl01'e11skih 11amvz1i/1 zdnnil& pram fonmJ11 lil lftJlizacijo en, od OS110111ih lllhtei• stmtegije 1ržtnja sl01'tlz.ske turiS1ič11e ponudbe? ČRTA POD TURISTIČNO LETO 1996 .... .................. .. .. .. .. .. .................. .. ........ ... stran 7 Ob za&tku lanskega kta smo bili polni čmoglei/ih naJXMili. Pričakomli SIIIO ·odprtje" Daln111cije, skrbelo llllS je, do kdaj bo zdrfula snd/111 odeja, bali smo st polemega dežja. V tem 1m,111ku lahko zatrdimo, da st je sh!lz.sko twistič110 gospodamro mzmeroma dobro odrezalo. Mag. Danica l.otko mzkrim 1iekatmz občutljim ozadia gibanja s/ol'etzskega mrizma. MEDNARODNE TEME ........ ... .. ......... .. ... .. .. ........ ............................................. ..... stran s Kakšna je ,ioga n11istič11ega ombudsmana? Slorenija bo wkmt m21ita turistična držam, ko bomo tudi pn nas poznali 1JS1a11()1'0 •mniha turistič11ih pm,ic ''. Kako so porozdeljeni stroški v ntmških niristibzih age,zcija/z. KakJnt napal.t počllD Al'Slrijci pri n'Oji promociji ,, Nemčiji ... Odprte knne m'strijsktga centru za promocijo. NOVI MEDIJI IN PUBLIKACIJE .......................... .. ...... .... .. ........... .. ................... stran 9 V p,iprmi je nov SfX051Zi turistični prospekl Sl/ak. ki ga 1•leč,jo lokomoti•'t, kot so 1TB, BIT, WTM ali RDA. zahodnoevropski na!l'kovalci turi.stičnih t!l'lzdOl' torej. Prdi•~te pa so proirsem nekotcrt ustanm·e. ki so se uh'Uljale s koordinacijo in pri tem pozabljale, da jt mednarodni !l't't mriima ie pred ča'!tJln vsto,lil ,, postu1d1JS1rijsko dobo. ki zaluem dnigahzo miselnost. 1iaizem je namrtt 11/110 ra!l'ejana aktimost, ki ne d01-oljuje zgolj oblikoi•anja proinYJda, teim'eč mdi 11S11-arja11je ulja po njem. U!pc'šno bo tisto podjetje, ~i se ho ZG1-edalo pomena malone mistične bes.!de AJDA (attemim,, iml!ll!SI. desirt. action). Dober niatketingje torej l'.1'11 umetllost. Sti'eda sodobnim podjetjem tega ni tn:bo posebej pojasnjemti. Gospodarske dniibt, zlasti 1Mnjše in srednje 1·elike. so prisiljene sleiliti 11ačelor11 dobička, IDIi'/ bodo zanj nan:dila tisto, kar je ramo J/111'' Dmgače je lwjpak: gospoda~imi imell'Slzimi zdniieilji, kot sta l'rolo,ir Portoro: ;,, TPS Bkd, pn katcnlz so lastniJka mzmerja močno zabrisana, in pri agencija/, kot je bila TA Vas, ki zastopajo golpodarske S11bjektt' z močno izm:rno tmdicionalno 110to. Te je ob 1101'C111 ic111 prizadd pm1i "potrrs". Gorenjce in Prmoroiane je sicer pra1i čas prdinilo, da morajo SJ11't'/11i nmv mzumermlje illZL'gll prili1·111z t1uivna tja. kjer ga bodo dodobra oplemttzitih saj i11zajo za to l'SO legi1u11iteto iJz 111di mobzosti. Za ulaj 11amm1a 1>/ada mesečno Cemni za promocijo 111rizm11 SI01t11ijt le 22 odstOlkOl' od drnnajsth ki so bil, odobnme lani. Takšno swnje naj bi troja/o pol leta oziro,1,a do il žt l'pnem le111 s,vjega de/o,m,ja. :daj pa moro skrbeti lil 11j1!JIO koruinuiteto in utrdite,• iJnidia lmwije ,, IIIJiJzi. Toda to stane ,·eliko denalja. Ugled mlade dri111~ je namreč kot Olrok. ki ga Je trtba nenehno /cnmiti da s,: mniie ,, odmslo osebnost. /11 turizem je pogosto dokaj knito okolje. Ko dajd :ato, da bi se ti nekaj po,milo. te bodo iJndi radi 1:si t0<1r opemzDlji in 11minalj4 ko boš ,, žepih našel l1ld11ji tolar, si bodo J)llllili kupiti 1·w„0111ico r 11am ko11Ja1rem'110 deželo. 7.ato tisti odgol'or drii. Na potezi je drfurn. ki naj sprtmeni odnos do turizma, tako kol so to storile že nmogc driarc. 1i1ri:tm je slikarrko platno, promocija i11 odnosi: j11111ostmi pa so bon•e, ki ji/, je tn!ba kupiti šele lepo sliko pa bomo lahko mdi drogo prodali "Člo•~k ne jezi ie"je zabama igra. Postane pa dolgočastza. če ign,lc1 nikoli ne pridejo na cilj. 1 ~· Slovenija VLOGA ZA DODELITEV SREDSTEV ZA ZAGOTAVLJANJE MINIMALNE DEJAVNOSTI CPTS DO v SPREJEMA PRORACUNA ZA LETO 1997 IN ZAHTEVA PO UREDITVI FINANCIRANJA MED MGD IN GZS, USTANOVITELJEMA CPTS Uredbo o ustanovitvi Centra za promocijo turizma Slovenije kot javnega gospodarskega zavoda je izdala vlada Republike Slovenije 06.04.1995, dejansko pa CPTS deluje od maja 1996. V skladu z uredbo vlade RS je CPTS razvil vse promocijske in informativne dejavnosti z namenom tri.enja turizma Slovenije in se ustrezno strokovno in kadrovsko oblikoval. Ustanovitelja CPTS sta vlada Republike Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije. Za ltto 1996 je upravni odbor kot najvišji organ upravljanja CPTS sprejel vire financiranja. ki so znašali 2,7 milijona DEM, kar je 60 odstotkov manj kot leto prej. Po priporočilu wro naj bi države 1•lagalc v promocijo turizma en odstotek deviznega priliva, ki ga us- tvari turizem. Za promocijo sloven- skega turizma naj bi to v letu 1996 pomenilo 16 milijonov DEM, dejan- sko pa je bilo v ta namen odobrenih 2,7 mi lijona DEM! (Hrvaška je letos namenila za promocijo turizma čez 30 milijonov DEM, avstrijska Štajerska 15 in Koroška 30 milijo- nov DEM.) Za leto tm je CPTS izdelal načrt trženja slovenskega turizma z naslo- vom Indeks 365. To je prvi dokument, ki je dosegel vseslo\'ensko soglasje; sooblikovali oziroma potrdili so ga namreč I i sub- jekti slovenske turistične organizira- nosti. Z njim v letu 1997 predvidevamo 3,65 krat vel: sredstev kot leta 1996, kar pomeni 810 milijonov SIT oziro- ma 67 milijonov SIT na mesec. V to vsoto je vključeno delovanje CPTS z 11 zaposlenimi, tri predstavni- štva in pet infonmativnih uradov v tuji- ni z vsemi interaktivnimi akcijami trž- nega komuniciranja v ciljnih državah. Pri financiranju promocije turizma gre za dva ključna elementa: l. višina sredstev, 2. dinamika financiranja. Ker nova vlada RS še ni konstitui- rana in z njo opredeljeni proračun, CPTS nujno potrebuje premostin-ena sredstva za ohranitev dejavnosti, ki je potrebna, da se ne pre trga kontinuite- ta promocije s!ol'enskega turizma na tujih trgih. Sistem financiranja po dva- najstinah glede na leto 1996 ni spreje- mljiv, ker predvideva 13 milijonov SIT mesečno oziroma še manj. Po odločit­ vi vlade RS naj bi se v prvih šestih me- secih leta 1997 dejavnosti v okviru ~,.,,.._;.-.rt, .. _u.....,..vin~••uirtfl~ .......... •;w-i•<-'-••uo ,..-;,.-~~t,-1,:aJO..;.SJT-,..vpn'i,..it'.,._t'f:,""'--" ..,_;,-11fW-"--ultctl'9,,-,..~..,_~,... .. ,,,_ue....,_••l-'SkrM .... -.lrl:M 1"'-IM-I ,,... ln~1aaln•~.&......W......,_~~1 ..... .M5'" MGD financirale iz 22 odstotkov sredstev, dodeljenih v P"ih šestil, me- secih leta 1996. V uredbi o začasnem financiranju potreb iz proračuna Republike Slove- nije v prvem polletju leta 1997 (Ur. l. št. 77/96) je za plačila storitev vsem javnim zal'odom, ki spadajo pod mi- nistrstvo za gospodarskt dejavnosti, predviden znesek 150 milijonov SIT, kar pomeni, da iz tega naslova ne bo zagotovljenih dovolj sredstev za izva. janje nujnih aktivnost i CPTS. Za CPTS to pomeni prenehanje iz. vajanja promocijskih in informativ- nih dejavnosti na področju slovenske- ga turizrna zaradi naslednjih dejavnikov: • Promocija turizma je strateška de- javnost, ki se mora izvajati kontinu- irano in dolgoročno, zato morajo biti zanjo zagotovljeni nemoteni vi- ri financiranja za dosego načrtova­ nih rezultatov. V prvih šestih mesecih se odloča, kakšna bo usoda turizma posamez- nih držav v tekočem letu (v prvih mesecih potekajo glavne sejemske prireditve v tujini in druge dejav- nosti pospeševanja prodaje za te- koče leto, sklepajo se posli za na- slednje leto ... ) V prvih šestih mesecih tekočega le- ta CPTS organizir;i in izvaja kar 18 od vseh 23 turističnih sejmov in borz v tuj ini, odvija se glavnina workshopov na tujem, študijskih obiskov in drugih promocijskih ak- tivnosti. Slovenski turizem je zaradi neza- dostn ih financ praktično brez pro- mocijskega materiala (prospektov, publikacij ... ), ki je nujno potreben za nastope v tujini, kongrese, obis- ke, itd., raznih ciljnih ~kupin v Slo- veniji itd. Ker je obstoječi promo- cijski material neust reun in preži- vet, je CPTS izdelal nov identitetni grafični sistem tiskanih promocijs- kih publikacij, ki pa seveda čaka na realizacijo. Prospektnega materiala brez sredstev ne bo mogoče izdati in temu ustrezne bodo posledice. • Zaradi nezadostnih financ je ob- čutno moteno delo predstavništev v 2 tujini. Nekaterim smo že bili prisi- ljeni zmanjšati mesečne prispevke, s tem pa so njihove že tako skrom- ne aktivnost praktično onemogoče­ ne. Na ta način se tudi bistveno zmanjšuje ugled Slovenije v tujini. Posledice bodo občutne v drugi po- lovici leta 1997 in v letu 1998. Ob omtjitvi dtjavnruti na minimum, kar pomtni iz,raja11jt najnujntjlih dtjal'11ruti (bm orga,uiiro11ilr i11tn-aklil>11ilr al«ij tri,,tga ko11111niciro11ja, oglašt>·a,ya, sofinancinmja projtktoi· na področju ra;,,-oja rurističnilr proiz1-odov), polrtbr,jcmo pol'prtčno ••saj 28,4 milijona SIT mesečno,. pn·i polo,·ici /na. S tem bi omogočili ohranitev nuj• nih dejavnosti CPTS in na\'ZOČnost na najpomembnejših turističnih sejmih in borzah v tujin~ lisk splošnega pro- mocijskega materiala, ohranitev os- novnih dejavnosti predstavništev in infonnativnih uradov v tujini in izva. janje študijskih obiskov tujih no1ina- rjcv v Sloveniji. V 11asprotnc111 priml'Tll bomo morali 11ki11iti prtdstamištra in 11radt r t11jil1i, otipom/ali 11a1'1J/Č11osr na rurisličrrih stjmih irr bonnlr in 1:w droge promodjskt aklirno;ti, ki po,'UOČtljo strošJ:e t,r prrkirrili izmjanfe sprejc/e straJ,gife rr'.Lnja sloi'€11Sktga turiuna (Rtsohrcija o strateških ciljih na področju h1riQr,a). Pra,· tako bomo morali preklicali \'Sli naročila III pripra•~ in riskanje promocijskih p11blikacij (111/oge sp/ošnilr prospek/01· irr brošur Sloi't11ije bodo pošle i.tftbrua,ja 1997). Pri oblikovanju proračuna za pro- mocijo turizma računamo na Indeks 365, ki bo omogočil spodobno pred- sta,ijanje države in slorenskega turiz- ma,. tujini. Zavedati se moramo, da je turizem v Sloveniji prioritetna razvojna gos- podarska panoga z narascaJoc1m trendom zaposlo,-anja, z naraščajo­ čim deležem v DBP (6,8 odstotka po metodologiji S,-etovne turistične orga- nizacije) terz 1,080 milijarde USD de- 1iznega prilh'3, kar nas uvršča na ,;. soko četrto mesto ,. Evropi po dohod- ku na turista. Spodaj podpisani vztrajamo pri do- delitvi sredstev za zagotavljanje mini- malne dejavnosti Centra za promocijo turizma SI01-cnije v znesku 30 milijo- nov SIT Mesečno v prvi polovici letoš- njega leta, ob sprejemu proračuna za leto 1997 pa pri povečanju sredstev za promocijo turizma za 3,65 krat. glede na leto 1996, kot sledi iz Izvedbenega načrta trženja slovenske turistične po- nudbe "Indeks 365". Podpisniki: direktor CPTS Franci Križan, državni sekretar za turizem Peter Vesenjak, predsednik strateške- ga foruma za turizem pri MGD Mari- no Antolovič, predsednik združenja za gostinSll'O in turizem pri GZS Bornt Mokrovič, predsednik sekcije za go- stinstvo pri Obrtni zbornici Ignac Rajh, predsednik TL5 dr. Marjan Ro- žič, predsednik Hotelskega združenja Slovenije Vlado Petrovič, predsednik Združenja slol-enskih turističnih agen- cij Janez Pergar, predsednik Nacional- nega turističnega združenja Janez Sir- še, direktor Skupnosti slovenskih na- ravn ih zdravilišč Rudi Rumbak, direk- tor TPS Bled, združenja turističnega območja gore in jezera Matjaž Zav~nik, direktor Protour Portorož, zdruknja turističnega območja obala in Kras Ivan Silič, načelnik oddelka MOL za gospodar;ke dejavnosti in turizem, v imenu slovenskih mest Velislav Žvipelj. Poslano: predsedniku Republike Slovenije Milanu Kučanu, predsedniku vlade RS dr. Janezu Drnovšku, predsedniku Državnega zbora dr. Janezu Podobniku, ministru za finance dr. Mitji Gaspariju, minis- tru za gospodar;ke dejal'OOSli Metodu Dragonji, predsedniku Gospodar;kc zbornice SI01-cnije mag. Jožku Čuku. Tema meseca ~- Slovenija "Clustri" v škripcih: ZAKAJ NAM NEKAKO NE USPE v v v UTRDITI ZAOKROZENIH TURISTICNIH OBMOCIJ? Pred nekaj leti je slovensko t11ristično stroko prodrla flljka, beseda "cluster". Najprej nam nekako ni šla v 11ho, sčasoma pa smo se privadili na to, da je "cl11strov" pet in da predstavljajo tista čim bolj natančno zaokrožena turistična območja, ki jih v odnosu do domačih in tujih javnosti, predvsem pa fllristov in organizatorjev potovanj, zastopajo nekatera podjetja ali gospodarski zavodi. Mednarodni fllristični marketing je kot stroka v zad1if ih letih dosegel velik napredek, ena od najpomembnejših ugotovitev v tem okvim pa je, da na mednarodnih fllrističnih trgih ne nastopajo več države, temveč fllrističr1i proizvodi, povezani v interaktivni odnos pon11dbe in povpraševa,ifa. Bistvo "cl11stra" oziroma, kot wamo lepše povedati po slovensko -."zaokroi,enega turističnega območja" -je prav funkcija pospeševa,ifa povpraševanja po slovenski h1ristični ponlldbi na flljih trgih, doma pa spodb11janje čim višje kakovosti fllrističnih proizvodov. CWSTERjt skupina turiltia1ih pod- fetij, naromih, k11lt11mih in dn,gih Vl(Jmtnitosti ltr storiftr, ki inltraktfrno de/11j,jo v g,ografsko inla/i tko,1omslw l1on1ogtni tnOli. Chutri prtdsta,'ljajo OSIIDIYJ lil roq,,rJ111most SJorenijt ,, olth pcltndalnih goslor in W>olftufejo kotlkurmalOst ponudbe. /Clustri: Obala in Kras, gore in j,um, idro- 1ilišia, ,n,su, in potiti.tiski h1nz,,11). TL'RJSTIČV/ PRODUJ' in infnutn1k- h1r,, ki ga po11uja podfetjt, da bi 1JU{o- 1YJ/ji/o 11a pri o/,/ikora11j11 po1111dh1" \ inskih IUrblii"nih ce>I 1· Slormiji, kja je ridcla 1·e/iko 11ci:kori.ičcnll 11w:.,,01/ t11ri,1it'11~11 rri('//ja rinoroduih območij,. Slmrniji. /'o/,'f: mnngih ,IMl'll1W1 t11ri.wib1ih agencij (če, 50), i.i so pumulbo podr.elja po,·rcdoralc ., 110mocjo agencije US.je pridobilo tudi po,lm'lle p11rt11crjc ,. tujini, r IIliki llrita11iji. ,\tmčiji, Si:o:er111ki, l'r1mciji. Italiji i11 11a 1/n·a,kem, ki 10 1· wojih dr:arah promnrimli in pmdaja/i t11ri1tično po1111dbo .1/111n11kega pode::elja. /'minem r sodr/om11j11 ., kmrtij,kn .ll'etora/n1J 1111:.bo je 1krltc/n t11di ;:a i:obra:mmjc 110,ilccr po1111dbc (prt'tlrsem kmaor/ it, priprm il11 .ireri/na pmlara11ju prednem 110 umu oblikora11j11 1>rud11krnr. 1,iruj11, promocije. t11ri1tičnih u;:anc. ;:akmwdaje i11 dntgih po nrj Slorn1iji. S1al110 je bila pri,ot110 11a tcm111, obi,koralo kmaije, ki w w :dele mmcrjati r drjarno\t, indiridual,,o sretoraln nosilam dljarnmti in ,,o.m-1/orala ircri/11a ,trokurna 111111·1,ja :,, potrebe r,dit'uih i111tit11dj i11 bank. Odlično mo:;w,1 ;:n oblikoranje i11 ra:roj :a11imirih i11 kuknl'll1lllih produktol'j,• agencija l '.~S l'i,irla mdi ,. p1JrC"'JJri: oddelkom ;.a Ctl11.1t11i • ra:l'oj pod6·/ja i11 ob1wro rmi ((Nl'OI) pri .\li11i.,1f\tl'II :11 kmftij,tro, ki je iudi :,,.111oml projekt rimkih t11ristib1ih re.11 r Sloreuiji i11 ugc11ciji m110.~očil /1trokorno in Ji11a11čtw) ,,[J/ikorat,je t,g11 produkta. /'n-ko CR/'OI :a in .\testne občini' IJ11bljm111 ,c j,• agrncija I letu /9% rkljuh/a 1· ,,b/ikoraujc prni:rud11 sadne resic "de:.eli jagod. ki ju je poi1111·1w111/a »S11d1111 ecsta med ]arorom in J1111čami«. Ta 1101· proizrod, kjer se t11ri:cm 1111 pod,~elj11 f""'l.'i.Ujl' 1 prodajn k111e1ij,kih pride/km· 110 t/011111, je :e 1· pnw, lm, po:el reli k nd,fr na trg11 i11 ima !t·pc mo:110,ti ;a bodoči r,,:roj . .\'a k1111r11 ,c 1w1mi1110 k ;:at'etncmu 1pr11fo1,ju: kdo bo po.1/ej :,a.1t11pal 11,ri:cm 11a slm·c11,kih kmetijah? Direktorica laii .linjca /{raiorec, ki je po.,tr,'gla ~ :goraj uarc,lmimi podatki, 11a to l'pra.(m,je ni 1111Jgla ndgornriti. Turi:em 11a pnd,-;c/ju rwkaknr nswja strate.iko p11mcmbw .,,xmel/l .1/ore11.1ke wri,tič11e po11111/be. rc,ulur /Hl bo 1111 /cm podroi'ju po splnfoem n1111·1,j11 rerja1111 illttm'llcija dr:11n· ali 1·.mj k11k.i11t-g11 jal'llcg11 ;:arnda. 1 seka kor /o o.,taja ena ud pomcmltmjiih nalog .,rrokol'llih wri,tičuih 11sta11ur :a leto.i,,je leto. Tema meseca USTANAVIJA SE DIREKCUA ZA TURIZEM BLED Nekateri trdijo, da se Bledu obeta ,godovinski dogodek in da bodo končno V7.Postavili prof esio11alni pristop do trženja in promocije Na Bledu, kjer se je dolgo vse turis- tično dogajanje odvijalo preko TuriSlič­ ne poslovne skupnosti, se bo v kratkem zgodil pomemben, skorajda zgodovin- slci preobrat Ptvič v zgodovini lega sve- lOYIIO znanega slovenskega 1Uristične­ ga kraja dobiva Bled profesionalno uslall()l'O, lci bo skibela za s1rok0YT10 promocijo in lrienje kraja. V ustana1·- ljanju je namreč Direkcija za turizem Bled. Po pripovedovanju Matjaža Zavrl- nika, direktorja prodaje hotelov Park in Golf ter v. d. direktorja Direkcije za turizem Bled v ustanavljanju, se je zgodba 11()1-Cga načina dela v turizmu na Bledu začela v letih 1990 in 19'JI. Takrat so se Bled, Bohinj, Kranjska Gora in Bovec, vsi štirje kraji na obrob- ju Triglavskega parka, ki jih je povezo. val in dajal identi1e10, dogovorili za sl-upne nastope na sejmih in to uspeš- no izpeljali v Zagrebu lela 1991. Od la- kral naprej so skupaj vsako leto, naj- manj na lcslih borzah in desetih sej- mih. Potrdila se je njihova ideja, da sa- mo regija predstavlja zadosten motiv za promocijo, kjer se na eni strani pou- dari specifiko določenega območja, hkrati pa posebnost in identiteta 1-sake- ga kraja posebej ne ponikne v množici, kar se je dogajalo v preleklosti, ko so v ok,iru državne promocije stopali v a;- predje določeni segmenti turistične po- nudb (zdravilišča, veliki tour opera- torji...). Zaživela je Skupnost Julijske Alpe, znotraj katere je bil vsak kraj udeležen s s-.'Ojim finančnim deležem: Bled z 39 odstotki, Kranjska Gora s 27 ods1011ci, Ilovec s 13 odstotki in Bohinj z 21 od- stOllci. Skupna;! je delovala brez zapo- slenih, v njej pa so bili delegati iz vsake- ga kraja. Bohinj je do nedavnega zasto- pal Janko Humar, ki zdaj deluje v Bov- cu, njegovo mesto pa je prevzel Janez Medja, Kranjsko Goro je zastopal Voj- teh Budinek, potem ko so v kraju usta- novili občinski ccnler za promocijo Kranjske Gore, ga zastopa Darja Ra- dič, Maljai ZaV!Šnik pa je zastopal Bled. Skupnost Julijske Alpe je skrbela za koordinacijo dela, izdelavo načrtov, sklic sestankov, razbijanje faktur za se- jemske nastope .. , potem pa so se 3 l. decembra 1996 odločili za ukinitev to- mine organiziranosti turizma in se sporazumno dogovorili za profesional- ni način dela znotraj Direkcije za turi- zem Bled. Na Bledu so spoznal~ da na osnovi pra;1ovoljnega dela, ob sicerš- njem 1-elikem razumevanju direktorjev, ki so 10 odobraval~ ne bodomogli na- daljevali. Volontersko delo je prerasla potreba po profesionalnem pristopu in resnem delu na področju promocije in marketinga. Tako so že lani poleti na občinskem n~-oju sprejeli sklep ooblik01-anja usla- llOl>e, ki bo krbela za promocijo in tr- ženje turizma v občini. Odločitev je bila posledica dej tva, da lega v kraju nihče ni delal, predvsem nihče ni skrbel za kompletno promocijo kraja. Poslovna skupnOSI je skrbela v glavnem za hote- le, Turistično društvo pa je izdajalo prospekte. NOI' projekt vsebuje odlok o ustanovitvi institucije, kjer bo imela s-.'Oj delež občina in sicer z 51 odstotki, drugi delež pa bo pripadal turistične­ mu gospoda~tvu, lci bo udeleženo z 49 odstollci. že februarja naj bi ustan011li upravni odbor, aprila pa naj bi Direk- cija začela z delom. Program dela, ki so si ga zastavili, zajema: • udeležbo na sejmih in borzah • sodelovanje z državo in skrb 1.a izva- janje PR dejavnosti (novinarji, štu- dijske ture) ponatis brošure "Od morja k soncu" • organizacija "orkshopov v zanje najpomembnejših krajih (Zagreb, Nemčija, kjer pre'tl in enega rtftrenta in Portorož s n·ojim novim in tri.ko pričako,·anim Ti1risličnim j te de· javnosti, kakor tudi ponudnike storitev v kongresni industriji: organizatorje kongre• fnl, ponudnike kapacitet (kongresni cen• tri), znanst1-ene ustanove, letalske pre• voznike, turistična in gostinska podjetja, ho!ele,banke ..... Med osnovnimi nalogami urada bodo prolllOCl"ja in trženje [Jubljanc kot pm,lač· ne destinacije za kongrese, sejemsl:e in poslomc prirediNC. kandidiranje in pri· dobivanje mednarodnih znanstvenih in strokovnih srečanj, pomoč in S\'Ctcmnje potencialnim strankam, objektivno po· sredcmnje med interesenti in ponudniki storitev, nadzor nad kakCMlS!jo storitev itd. ¼xlja Promocijskega centra Ljubljane, Mojca Zavašnik: "Nala ulja je, da bi kongresni urad čim prej ustallO'lili, vendar pa je to v ,~liki meri odvisno od polilicne 11Jlje ter usklajenega dciOl'lmja vseh, ki si prizadevamo za razmah te dejavnosti, v kateri se združuje l'Clik poslovni, znansl\'C- ni in turistični polencial [Jubljane." Zavašnikcm men~ da " so 'mesta·, kot zaokrouna turistična ponudba SioYcnije, zelo pomembna, 1"Cndar pa v turistični promociji SioYcnije ne dol'Olj zastopana. Mmikdaj nanje celo pozabimo. Oct· njujem, da duster mest ni dol'Olj dodelan v primerja1i z ostalimi, na primerulrmililči, morjem in Krasom. gorami in jezeri. Jasno bi moralo biti razvidno, katere so lastnosti, ki mesto lllrlčajo v duster in s katerimi segmenti S\tje ponud>e v njem nastopa. V turistični ponudbi evropskih drlav imajo mesta zelo pomembno 11ogo, saj je tako imenovani mestni turizem v vidnem porastu, pri nas pa se očitno njego1-ega pomena !c ne zavedamo dol'Olj. Ob tem bi poudarila, da Siol"Cnija v evropskem turističnem prostoru !c ni primemo umeščena in da bi bilo prav skozi dusier mesta mogoče bolj prodorno predstaviti kulturno raven in žilijenje na!c d!Žal~. Razloge, da duster mest ni dol'Olj dodelan, gre 1'Crjetno pripisati tudi zahtevnosti klasifikacije in w.nolikosti ponudb. Več truda bi morali vložiti v oblikovanje ponudb, progralllOY v mestih in jih glede na vsebino ponudbe med seboj poi'Czati. V nekaterih se kot OS00111a tu ristična značilOC6t il.postavljajo stara mestna jedra, v dmgih kongresna ponudia, kulturno življenje in prireditl'e, ponekod pa igralniški turizem. Da bi omenjene ponudbe uspešno pol'ezali, bi bila potrebna močna iniciativa samih mest, kakor tudi pomoč drža1'C in podpora Centra za promocijo turizma SloYenije." EVROPSKI MESEC i\ULTURE KOJ' VELIKA fRJLOZNOSI' ZA TRZENJE NASE PRFSrOLNICE Evropski mesec kulture je prav got011> enkratna priložnost za promocijo, ne le [Jubljane, ampak tudi Siol'enije. -v Pro- mocijskem centru [Jubljana izkoriščamo vse obstoječe možnosti za predstavite\' programa Evropskega meseca kulture. Prom01iramo ga na vseh pomembnih turističnih predstavitvah, sejmih in Ste· čanjih, ki ~ in bodo po1ekali doma in v tujini, kakor tudi preko siol-enskih turis• tičnih predstn111ištev in naših medijskih jlOl'CzaV. Informacijo o tem srno le lani vldjučil i v 1,se pomembnej!c edicije o Lju• bljani in v informacije za medije v tujih jezikih. Glede direktnega trženja Evrop- skega meseca kulture preko turističnih agencij lahko na žalost ugot01imo, da zamujamo, saj bi morali imeti 1-saj pred letom dni popolnoma dorečene in datumsko opredeljene programe ter in• formacije o možnosti rezeJVacije in nakupa vstopnic, kar pa žal ni bilo v naši pri- stojnosti. Kljub temu pričakujemo ugoden turistični odziv, predl'sem individualnih ob~kovalcev iz sosednjih držav," pravi Zavašnikol'a in poudarja, da "splošna promocija že clolgo ni več dol'Olj". Za uspešno trženje kulturnih, kot tudi drugih turističnih produktov, bi bila nujna drugačna organiziraOC6t turizma v !Ju• bljani, ki bi omogočala naio l'cčjo tržno usmerjenost. V tem smislu naj bi se pre• oblikoval tudi Promocijski center !Ju• bljana. DRAGI WUBWANSKI HOTELI "Trditev, da so cene ljubljanskih ho!e- lov, posebej za mtne turiste' visoke, dr· ži," pmi Zavašnikcm. Kljub temu, da imamo v Ljubljani !c vedno manjši turistič­ ni promet kot pred osamoS\1>jitvijo, pa so finančni rezultati ljubljanskih hotelov bolj· ši kot pred letom 1991. Zasedenost sob v ljubljanskih hotelih je bila lansl:o leto v JlO']JICČjU 42 %,1'Cndar je stmktura gostov ugodnejša kot pred osamosvojitvijo. Takrat je v [Jubljani prenočevalo približno 40 % tranzitnih gostov, danes pa je kar okoli &l % vseh gostov poslovnežev, ki ostajajo v Ljubljani v povprečju dva, tri dni. Znano je, da je prav ta kategorija gostov t~ta, ki ob hote~ki namestitvi polrcti največ. V zadnjem letu se sicer krivulja zasedenosti ljubljanskih hoteiOI' počasi dviguje in ponovno se povečuje tudi zase. Skupnost slovenskihvnaravnih zdravilišč: SO EDINI DOSLEJ NASLI PRAVO FORMULO? Ouster Zdta1ilišča predstavlja 1~10 zaokroženo celoto slol'enske turistične ponudbe, ki s SYojim uspešnim delovanjem dviguje ugled lurističnegn gospoda~~"' cloma in v tujini. Razloge za dobre rezultate je, kot je p01'Cdal Rudi Rumbak iz Skupnosti siol~nskih naravnih zdrmilill iskati najprej v tradiciji. Ta je stara i.e 40 let. Zdmilišča že 1wozi težijo k skupnemu delovanju in pM oblika združenja je nastala že leta 1957, ko je bila uS1a1101ljena Z1'Cza zdrmililč in zdra1iliških bajev. Dmg razlog uspeha je iskati v sb,pnih interesih, saj ro vse aanice, teh je 15 in sicer iz 13 podjetij, resno zainteresirane za kupno poj311janje bodisi v poslovnem ali interes• nem smislu. ČUV/CE SWP\'OSTI SUll'F.NSIJH WRA'1LIŠČ, KIJE BILO l'SfAN017JENO NOl'E.\fBRA 1996, SO: /irt4 lAroriliJia: Dclt1,jstt in Šmarjdk, topliet /Er Strunjan lfnior Turiam: lmnt Zrttt • Hottli Palott Porrorot Tmn, Ponoroi • TtnntČaii • Toplia Dobrna • Zdrarilill, Lailo • Ttmlt undam • Ura,ilištt Morarskt top/irt • Urarilišit Alomskt roplitt Podčttrrdc • Tttmt Pluj • 'ldrariliift Radmd • 'ldrariliilt Rogaita • Tmnt Topo/sita ZnačilOC6t združenja je v tem, da so ~ zdra1ili!ča 1erifrirana kot narmm zdrmi- lišča . V Slol'Cniji namreč obstaja zakon o naravnih zdrmiliščih in naramih zdravilnih faktorjih (iz leta 1964), obstaja pa !c pra1il• nik o pogojih in kadrorsl:ih zahtC\~h za W· rifikacijo ulravili!č (iz leta lm), ki jih mo- rajo zdmiliiča, ki se želijo ,tlaniti v sl:upoost, izpolnjelati. Vseh 15 zdrmililč ima izpolnjene zahtevane ~: • imajo nara111i fal1or • priznane indikacije • izpolnjujejo drugt ~ To pa hkrati pomeni tudi to. daso našle• ta ulrmilisča 1tljučcna tudi v jal'no zdrm·• sNCno mrežo SIOl'Cnije, leprav ta mreža !c ni povsem formirana in ne bo toliko časa, cloklcr ne bo sprejet plan Zdra\'5111> ml. V postopku verifikacije pa je trenutno !e eno zdta1iliičc in sicer Mladinsl:o klimatsko zdravilišče Rakitna. Ostala slovenska zdra1ilišča (&,llOlti, Medijske tolice in Tenme Maribor) lega sta· tusa nimajo. Rogla se ponaša s pogojno l'C· rifikacijo klimatskega zd!71ilišča. Združe1~nje zdravil&: JC na eni strani posledica potrebe po poslcrmem združcva. nju: gre za združel1mje zdmilisc kot po- !Ol'nih subjektov (izmenjava informacij, primerjal\!, izmenjava JXlSIOl'11ih podatkOI', studijska potcmnja ... ) in funkcioniranje skupnosti kot JXlSIOl,icga združenja. Na dru~ strani pa gre za interesno 7.družcnje zaradi sl:upnega nastopa v ol,iru 7.drav· stvenega sistema, kjer skupoost nastopa kot partner pri dogOl-arjanju programskih izhodišč za oblik01anje cen. Skupnost namreč skupaj z ministrstl'om in za.,,ooom za ulra1'Stl'Cl10 zavarovanje sprejema pod· ročni dogovor za zdraviliško 7.dm'Stl'Cno dejavnost. Ta dogomr pa predstavlja OSllO\'O za sklepanje 1-sakoletnih pogodb. ki jih zdravilišča sklenejo z Za1udom za zdra1. sl\-eno za1at0Yanje. Poleg tega interesno združenje omogoča sl:upno promocijo in sicer na tujem in v manj!i meri tudi na domačem trgu (JZdclava propagandnega materijala, skupni katalog zdravil~kih cenikov, sl:upoi cenik hotekw in 7.drav• st1'Cnih storitC\'. drugih materijakw in skup- ni sejemski nastopi. Skupoost sicr,'Cllskih zdra1ililč pri Cen· tru za promocijo turizma SIOl'Cnije predsta• 11ja tretji duster, tretjo zaključeno turistično področje in se kot takšno na sejnuli in bor• zah pod okriljem Centra tudi predst311ja. Skrbi za zagotovitev infolll13torjel• na sej· mih in borzah, za njihom USjXIS3bljanje in izobraževanje ter stike z jal'OC6tmi. Gltdt na podatkt o Stmh, nočittr pml;tarljajo ;.drarif,Jia pomt1nbm Jl8llllfllslortnstth1rutičntpo111ulbt. V lttu 1996 bdtiijo 1.951.000 načiJn• (r hottlih in artohimpih) in 360.000 go>· ror, kar r pri111tljari : /dom 199Q pam,n~ da s, je po1'mllo štnilil go,tm , ;drarilišnh ;JI 13 odstotkar, šttrilo ,wii/n po ;JI J,5 odst/Jlhn: Priinnjaro "' hdtltin,ltwm 1995kait,da;naša indcb raJli 111 lratlt in artokamp, 99, indttsgo,torpaje 101. Tirrvd!alipo kai.tjo na stabilno sih1atija r sklrtnstih ;.drarilišiih, pri rnn,r s, porm,j, odst«d. dtiti,, rujih go,111r. Skupnost ima dobre rezultate in dober imidž, kar je posledica dobrega dela in dob- rega imidža ,'Sake od njenih članic posebej. Vrzija za naprej je sest!lijena iz nadaljnega dela na različnih podnijih. Izpostavljeni oo predlsem naslednji projekti: 6 program promocijskih aktimosti • projdd klasifikacije in standardizacije zdra1lh-ntib storitevl'Zdravil iščih Standardi zdrmiliškega zdravljenja so bi• li sprejeti le leta 1983. med tem časom pa je bilo Ul'Wenih dosti novih metod, postop- kov in terapij, zato gre pri tem za ažuriranje teh standardov za storit1'C, ki so opravljene~ zdmiliščih po pogodbi z Zal'Odom za zdravsNCno zavatOYanje • projekti izrlcla1t bioldimatske študije SIOlmije, l-jer Skupnost nastopa kot na• ročnik. Klima se v Sloveniji po letu J%0 ni 1'CČobravnavala kot ulrm~ni faktor in klimatsko 7.dravljcnje ni imelo nobene tek več ( razen na podniju otro!kega klimatskega ulravljenja • Rakitna in Debeli rtič, medtem lo za odrasle klimatskih zdrmilišč, kot jih najdemo !c pred vojno: Kranjska gora, Gozd Manuljek, Kobarid .... ni bilo ''CČJ· Zato se je pojmila težnja po ofail\i le teh. Posledica teh prizadevanj je že klimatsko zdmilišče na Rogli. Klimo imajo mificirano tudi v Radencih, v Ponoro-i.u in v S1mnjanu. poleg tega potekajo mlirne io1-esticijt in dejst\'o je, da so zdravili!ča v !tirih le· tih im-estirala toliko, kolikor letno USII~· rijo prihodka Po besedah Rudija Rumbaka, ki je na Sk11pnosti siol~nskih zdravililčv Celju že od leta 19'.Xl, je uspešnost zdra1ilišč tudi v dej· stvu, da oo se le4a dolgo jemala kor izlmk siol'Cnskega zdra,~l\·cnega sistema. Metoda zdraiijenja in rehabilitacije s souporabo nanr,11ih zdnr,ilnih faktorjev namttč clolgo ni bila priznana. Leta 1980 so bili re• Mojca Zaw,šnii: denost cenejših hotelskih kapacitet, kar kaže na postopno vračanje ' pravih" turistov, ki so za 1·ečji turistični obisk in utrip mesta seveda zelo pomembni. V pot01-11lnih agenciph pmijo, da so prav cene prenočc1'3nja v ljubljanskih ho!elih vzrok za razmeroma skromno število gostOY, ki jih pripeljejo V na!c mesto. aša in njihOYa ulja je, da bi bile cene hotelskih storitev '5aj ob vikendih ter v poletnih mesecih prilagojene turističnim potrebam, saj bi tudi s tem ~opno uspeli Ljubljano vključiti v nekatera od množičnih turističnih po1cmnj po srednjeevropskih prestolnicah (Benetke, Dunaj, Budimpc.!ta in Praga) ter jo turistično ožil.iti med 1ikendi," je podčrtala Mojca Zava!nii. Rudi Rumbak habilitacijski oddelki v bolnicah ukinjeni, re• habilitacija pa prene!ero v zdrmili!ča (kla· sičoo zdraviliško zdra11jenje). Prav v tem se naša zdravilišča bistl'CIIO razlikujejo od tistih vA,~~ 'emčiji...Polcgtegarosemorala zdravilišča nenehno doknzovati. Toko na področju zdmltva kot na področju kak01'0Stnih storitev. Pr,w nenehno doknzovanjc in potrjevanjes,1>je uspešnosti pa priganja k nenehni skrbi za kakOlllst produktov in storitev. Zato so 7.dravili!ča 1-eliko investirala vzdravst11>. v nove meto• de, llOl'C aparature, tehniko-· Prav tako so morala s,'oj marketing izgrajevati sama. V preteklih letih, tudi ob deiOl~nju Centra za ekonomsko in turistično propagando pri Gospodar.;ki 2bornici, se slcr,~nska zdra• ,ilišča niso mogla vldjUČCl11ti ,, ponudbo biv!c Jugoslavije, ki ponudbe idravilišč iz strani Hr1m ali Srbije ni poznala. Žt takrat lll se u!nr,ililča znalla sama in sama posbbela za 5',:ijo sejemsko predstavi lev in samostojno obdelavo triiiča. Krizno oboobje leta 1991 je bila priloinost. ko so morje in letovanje v drugih dria1-ah, zamenjali bazenski kon1pleksi 7.draviliič. In nenazadnje je bil uspclen ( razen v primeru Roga!ke) tudi proces lastninjenja. Rmata Pictj • Manka Kmntnštl Slovenska turistična bera v letu 1996 NAZADOVANJE SE JE ZAČELO v ZE PRED DESETLETJEM Rezultati turističnega prometa v pre- teklem letu v primerjavi z letoma prej ka- žejo, da je število inozemskih gostov in njihovih prenočitev v porastu, domači tu- ristični promet pa je v obeh primerih na- zadoval. Merjen s številom gostov je bil lanskoletni turistični promet v Sloveniji za 5 odstotkov boljši kot leta 1994 in leta 1995, merjen s številom prenočitev pa je za en odstotek nazadoval. če bi se torej oprli samo na zadnji dve leti, bi lahko re- kli: relat~'llO uspešna turistična sezona še zlas1i, če bi ob 1em upoštevali koraj ne- spremenjeno število prenočih>enih zrno. glj~'OSti (77.803 postelj, leta 1995 TI.853 in Jela 1990: še 91.215 postelj), vzpod- budno vračanje tujih gostov, skozi vse poletje izjemno neprijazno vreme, vse hujšo turistično konkurenco in kopico novih zahtev in drugačnih počitniških na- vad luristov na emitivnih turisličnih tr- gil1. Kaj 1>endarle moti? \loti dtjstro, da sta s, domali in ino- wnili turi.!lilni promtf obrnila /1/11'- IJid :t po lllU 1986, da na /o ni bil nihče post/,tj /JO'J)ffll, da fe ll!lala po- mulba Sllllifna, po,pmitranjt pa s, jt z M'tljtt,w nagliro spmninja/o lu da se i1gorori na bliiioo ,'Oj,r, in na rs, pos/tdict, ki jih jt printsla lalo 111itk- na oramOS1-ojilei; samo oblil. na /a.r/na nrunnkm·illl!I. Če se po vsebini in po organiziranosti turistična ponudba v Slo\'eniji po letu 1990 ne bi nič spremenila, bi turistični promet drvel navzdol z enako hitrostjo kot je proti koncu osemdesetih. Izredne razmere po letu 1991 so povzročile pred- vsem to, da je skoraj v celo1i usahnil pri- liv turistov iz območij nekdanje SFRJ, da so se razklenile vezi agencijske verige z aranžrnajsldmi gosti iz tujine, v katero je bila 1peta tudi SIO\tnija, in da so se do- mači gostje v večji meri vendarle odločali za le1ovanju doma. Takoj, ko se je ozračje v bližnji okolici zjasnilo, so se domači gostje znova v več­ jem številu odpravili v tujino, tuji gostje, ki se postopno sicer vračajo, pa upraviče­ no pričakujejo novim željam in potre- batn prilagojeno ponudbo. (Da je temu res tako, dokazujemo na primeru pretežno neagcncijskih gostov iz sosednje Avstrije. Izredni dogodki zad. njih let jih niso ovirali, da ne bi prihajati na letovanje v Slovenijo. Zadiiala jih je v zadnjih dveh letih precr.-sem neinovativ- na slO\-cnska 1uristična ponudba, nema- ra tudi šibkejša promocija in skoraj goto- 1-0 tudi notranje ekonomske težave. ~ta 1990 in 1992 so ustvarili A1~trijci v Slove- niji blizu 33-1 tisoč prenočitev, leta 1993 že 403 tisoč, leta 1994 480 tisoč, leta 1995 še 440 tisoč in leta 19% 438 tisoč preno- čitev in zd~nili tako z drugega na lretje mesto.) Če je dosegel delež domačih gostov do leta 1990 komaj dobro četrtino v slo- venskem turističnem promelu in je v pni polovici de\-etdesetih krepko presegel polovico, se je v letu 1996 skoraj uravno- težil (50:50), oziroma izraženo v absolut- nem številu, je letovalo 1ega leta v Slove- niji 6.121 tujih gostov več kot je statistika evidentirala domačih. Glede na to, da so ostajati domači gostje leta 1996 na počit­ nicah v Sloveniji dlje kot tuji. je bilo raz- merje med domačimi in tujimi prenočit­ vami nagnjeno še l'edno v prid domačim (56:44), pa čeprav je šte>ilo domačih v primerjavi z letom 1995 za 5 odstotkov nazadovalo in število tujih za enak odsto- tek poraslo. Nemara še bolj od razmerja domače : tuje prenočitve je zanimivo razmerje med tujimi prenočitvami iz klasične tuj~ ne in prenočitvami gostov z območij nek- danje SFRJ katerih delež je bil ob koncu leta 1996 samo še 6 odstoten. Število pre- nočitev gostov iz nekdanje SFRJ (kljub 61 odstotnemu deležu prenočitev s Hr- vaške, te so ostale na enaki ravni kot leta l9'bl se je leta 1996 v primerjavi z letom prei zmanjšalo za 7 odstotkov. število gostov iz klasične tujine se je v zadnjem le1u JXl''CČalo za 15 odstotkov in število njifiovih prenočitev za 7, delež klasičnih tujih gostov (42,2%) pa je že dosegel tm'Cn leta 1989, ko je letovalo v SIO\'Cniji naj\'CČ klasičnih tujih gostov v vsej turistični zgodovini. Na dan silila dve ugotovitvi, s turističnih trgov nekdanje SFRJ še lep čas ni pričakovati novih pri- l~u;, v klasični tujini pa smo, kljub abso- lutno še 1tdno komaj dvema tretjinama števila gostov in prenočitev iz obdobja najbolj uspešnih turističnih let. že chlegli nekdanji procentualni delež. Ga bo Slo- 1"Cnija bm novih naložb in ,-sebinsldh sprememb v turistični ponudbi mogla prcsea? Bo načrtovano razmerje 70 od· stoikov tujih gostov oziroma njihovih prenočitev in le 30 odstotkov domačih, kot je nekoč že bilo, ko je bil priliv z ob- močij nekdanje SFRJ okrog 30 odstoten, še mogoč? če bo, kam bodo šli letovat domači turisti, ki bi jih sicer radi zaddali doma, ko za vse zagotO\'O ne bo dO\-olj turističnih postelj? INOZEMSKI TURISfIČNI PROMEf Lanskole1ni inozemski turistični pro- met kaže, po prilivu tujih gostov, !e ved- no veliko odvisnost od štirih tujih držav: Italije (232% delež), Nemčije (19.5% delež), Avstrije (14,7% delež) in Htvaške (9,5% delež) in v nekoliko spremenje- nem minem redu po številu prenočitev: Nemčije (23,3% dele!), Italije (17,5% delež), Avstrije (17,2% delež) in Hrvas"ke (8,3% delež). Na na1"Cdene štiri tuje trge je odpadlo lani dobri d1'C tretjini ino- zemskega turističnega prometa, pri če­ mer je treba poudariti, da je obisk gostov iz Italije v primerjavi z letom prej porasel za 20odstotkov (prenočitev za + 15%), iz Nemčije za 19 odstotkov (prenočitev za +4%), iz Avstrije za 5 odstotkov (preno- čitev je bilo za I odstotek manj) in iz Hr- vaške za 3 odstotke (prenočitve so ostale na indeksu 100). Pomembnejši tuji trgi so še: Nizozemska (2,7 odstotni delež gos- tov, 3,8 odstotni delež prenočitev; + 21 % vd: gostov in + 17% več prenočitev kot leto prej); Velika Britanija (2,3 odstotni delež gostov, 3,9 odstotni delež prenoči­ tev; +37% večgostOY, +50%večpreno­ čitev), Madžarska (2,3 odstotni delež gostov, 2,2 odstotni delež prenočitev, + 7% 1'CČ gostov, -3% manj prenočitev) in Če.lka (2,3 odstotni delež gostov, 1,7 od- stotni delež prenočitev; +21% več gos- tov in + 11% več prenočitev). še leta 1995 je veliko obetal ruski trg, vendar ga je lanskoletno 28 odstotno zmanjšanje števila prenočitev potisnilo s petega na osmo mesto. Sezonska koncentracija inozemskega turističnega prometa je bila leta 1996 še nekoLiko bolj izrazita kot leto prej, saj 50 ustvnrili tuji gostje v cr.-eh poletnih mese- cih skoraj tre1jino prenočitev (31,6%; le- ta 1995:29,3%), oziromavštirih poletnih mesecih. od junija do septembra, že več kot polovico (5 1,2%; leta 1995: 49,4%). Mtd (IOSllllltVlimi vrstami lllris/iinih kroj,, sa /uji turi.iti /tla 1996 /prrstntl· ljfro!/ izJ,ra/i najpogll!l,jt (• 14,6 od- Slolkih primtror/ "drugt /uruličnt kro- j,.• kamor u,rlla stalistiia pmh'stm rtqa s/ormska mda, ki nt sedijo r ka- r,gorijo "prari/r" turi.itilnih krajne čt k emu, dodamo št ljubljano, 15.2 od- Slolnim dtlt!tm n,jih gosto,\ pomtni ro, dajtbi/amtd/ujimi gosti ltta 1996 kar 39,8 odstotkor po,io,nih potnikor, di- plomalor in drugih, ki • SJortnijo niJO prišli ftwra/, !lij IO St rudi lJ1driJzli 1• /tir krajih manj kot, ... dni. uta 1995 jt bila naj,'ti (15,J'l,-/ /ujih gosto, rmdar- lt št ' gorskih /utiJliinih krojih Slort- nijt . . Vtiolu.o drugačna jt ttriJarialna rruportdiln /ujih prmoaltr. Trh jt bilo tudi ltla 1996 naj,'ti , goclih turotič­ nih krajih (17,7"<>) in 10 'drugi /urulič­ ni krajt, 15,8 Otbt«ki prisu,Ji štlt na 4. lllt.flll, :a drugo urrlčtninu obmon- kimi kroji (2-l,4'lr) in rrtljt urrlitnimi ulrm-ilišii /20,J"o). Za svoje bivanje v Sloveniji so izbirali tuji gostje leta 1996 predl'sem osnovne prenočill'Cne zmogljivosti, v dopolnilnih jih je prenočilo samo 15 odstotkov (leta 1995 še 15.5%). Med osnovnimi so se tuji gostje lani najt.eščc odločali za hotele (v 89 odstotkih primerov) in med dopolnil- nimi za kampe (v6l odstotkih primerov). Seveda ne kaže inozemskega turistič­ nega prometa ocenjevati samo skozi gos- te in prenočiht, teml'cč tudi s številom prispelih tujih potnikov prek mejnih pre- hodov, pa naj bodo med motivi nakupi ali izleti ali spogledovanje s srečo v igralnici (samo za osvetlite>: prek cestnih mejnih prehodov Slovenije je v letu 1996 pripo- tovalo skoraj 70 milijonov tujih potniko~ in v letalskem prometu, ki ga kar malce zanemarjamo, 215 tisoč), in z deviznim 7 ~- Slovenija Razlogov za navdušerife ill optimizem (ali nemara za skepso) skoraj nikoli ni mogoče utemeljiti samo s primerjavo ral.JJolož/jivih kazalcev za zadnji dve leti, bolj oprijemljive za realno presojo so daljše časovne vrste, zato tokrat bežen pogled v nekoliko bolj oddaije110 preteklost. pril~-om, ki bo, po naJlOl'Cdih Banke Siol-cnije, do konca leta 1996 zagotO\'O presegel milijardo in dvesto milijonov ameriških dolarjev (trenutno 50 na voljo podatki za 11 mesecev v preteklem letu). DOMAČI TURISTIČNI PROMEf V domačem turističnem prometu, o katerem je v uvodu že tekla beseda, je bi- la leta l996sezonska koocentracija še iz. razitejša kot pri tujih gostih, pa čeprav je v primerjavi z letom 1995 rahlo popusti- la. Domači gostje 50 v dveh poletnih me- secih ustvarili 38 odstotkov prenočitev (leta 1995: 39,9%; leta 1990 na primer samo 28 "f,, oziroma od junija do konca septembra 55,6 odstotkov (leta 1995: 57,6%; leta 1990 samo 45,3%). utovali 50 domači gostje leta 1996 v največjem številu v zdraviliščih , zanje se je odločilo 29, 7 odstotkov domačih gos- tov, sledijo go~ki kraji (28,9%) in ob- morski kraji (25,2%); v Ljubljani (2,8%), v drugih turističnih krajih (12,67') in v vseh drugih krajih po SIO\t niji (0.8%) je bila njihova priso1nost majhna. Tudi prenočitev so ustvariti domači gostje leta 1996 naj\-cč v zdraviliščih (41,1%), ~edijo obmorski kraji (s 30%), gorski kraji (z 21,5%), drugi turistični kraji (s 5,4%), Ljubljana (z l,4%) in ne- turistični kraji (z 0,6%). Med domačimi turisti 50 dopolnilne prenočili-ene zrnoglj~'Osli bolj popularne kot med tujimi, saj so domači gostje ust· varili v vseh vrstah komplementarnih ka- pacitet kar 39 odstotkov prenočitev ( od tega 50 odstotkov v kampih, 38,3 odstot- ka v vseh vrstah počitniških domov, samo 5,3 odstotke v zasebnih turističnih sobah, 5,2 odstolka planinskih domovih in samo 11 odstotka v začasnih nastanihtnih ob- jektih ). Med osnovnimi turističnimi zmag· ljivostmi, v katerih so domači gostje leta l 996 ustvarili 61 odstotkov prenočitev, 1-odijo z 81.5 odstotnim deležem hoteli, na motele, prenočišča, penzione, turistič­ na naselja itd. je odpadlo samo 18,5 od- stotkOY domačih prenočitev. Pri obravnavanju domačih turistov, katere na letovanju doma privlačijo predvsem zdra,ilisča , ne smemo pre-ae• 1i. da so dri.avljani Siol-enije v letu 1996 ustvarili na Hrvaškem že 2.861.833 pre- noči lev (39 odstotkov 1tč kol leta 1995), 10 pa je komaj nekaj manj kot doma. Z gotO\'OStjo lahko trdimo, pa čeprav zato nimamo oprijemljivih podatkov, ker nas nekatre dria\1: po Sl'Ctu uvrščajo še ved- no v rubriko "ostalo', oziroma v paket nekdanjih ddav, da so Slovenci po Sl'elu ustvarili leta 1996 itč turističnih prenoči­ tev kot doma. ZAKWUČEK Če odmislimo objektivne razloge (vreme, ... ), smo za sezono, kakršna je že bila, naj\eč sami krivi.Rezc"'C501elike, prenočit\'ene zmogljivosti, ki niti v naj- bolj frekventnih mesecih niso zasedene niti do polovice, bi morali (ob domisel- nejši ponudbi seveda) bolje izkoristil\ si:zonske konice ublažiti in se ,'ChementnO zapoditi na tiste tuje trge, ki so ostati Siol"Cniji ,>es čas zvesti. V primeru, da se bo Slovenija odrekla stacionarnemu turizmu in se zadol-oljila predi-sem z izletniškim, 1ranzitnim in drugimi oblikami. ki trenutno resda polni devizno blagajno, bo, najmanj, kar se ji bo zgodilo, izpadla iz svetovnih turističnih evidenc (te spremljajo samo stacionarni tur~ti<'ni promet) in, kar se ji tudi lahko primeri (če se razmere na meji, v igralništvu, v ekonomski politiki, na cenovnem področju in še kje, spremenijo). ostala brez tako potrel>- nega in obetavnega deviznega priliva. mag. Daniro Z«l:o • odkup gotovine D drugo D Igralnice D prodaja tujega blaga tujcem D turistična podjetja DEVIZNI PRILIV QD TURIZMA V ENAJSTIH MESECIH LETA 1996 V TISOČ USD skupaj prilh-i; _____________ J.110.874 skupaj odlivi 362.423 odkup goto1ine 483.880 turistifoa podjetja 99.560 prodaja tujega blaga tujcem 138.455 igralnice 136.928 drugo ............ - ... 252.051 KAKŠNA JE VLOGA TURISTIČNEGA OMBUDSMANA? Slorwija ha ta~rllt raz.rita trm\tihw drJll'll, kn bomo 1ttdi pri nas fJ'-OWli mJannro "randw wristiCllih pra11c" Vič nmaradnf1,'Cl 11i. di1 Ji r t11rntiintm !;01po,h1nrr11 tiui/1 dr'.d. ki pri,cgajo na M· 11ou, p0l!or110>/ in l.011k11rt11čnuu, pojar/ja tudi '"' oo/j 11,pogrriljira rlogn rnmhn turi'Jifnt 'Jtrl,kt • lllri_qi(llq:a ombt1dsm111w. \a 11j1);fll· nn.~or ,r ,,braiajo k11pci III• ri~iinih itvrito; l.i ranjt i: kal.riru1;0lo/i nr.luga podromijo o:iroma w : njimi m:n- doro/j11i in ,t (IQ(lllijo optilll,j,Jtt. I'umoi iiajo prd odhoonm, med potormrjw1 ali laomnjw1 o:iroma po rmitri dumo,·. Turi.,tični ombudrn:an )t· rsJopil r turi'1iino i,u}u,trijo :.,,to, dn hi :11iiiril pot,oinil., u m,jhitrrj, rrutoh ind11urijc 110 mtu in ('1'.tl 1 dik,1 odobrmwrja. Alj uh tm111, da ,i 1,'11 je nmiJ,ln brun:o soma /ona 1,'11 mdi plnčuje), je 111mlični omb11dww11. b ifiti Uutrt'\t mru1iinrga P<'roi11il.a, !tl/110 dblur: ril', da se t11riqiiua ind11urija ,mda wofa a/r,rJ do wujih odjtnUUtt,; ki J7 na dmgi strani .«lida takn 1lm. 1/tiih·r pri t1 m <0 ro:Jičnc in stgr1ja od na,adncga opra,iiila da pmraiila dolllrja. r tiMih prim,ril,, la " do rriini pmb!rmn; dobro ral jo ob,!, rp/11mih .1/rank nr do prili, .it ra/110 Mnnc ,odiJit, :11 kalim pa "turuJični oikodmanrr odlnii po woji /m/niprrroji. Omhufmw11m·i 11L1.n-t1i: rwkorrs111r proNrmr, !i ,e pojarijo na 11tki t11rislii11i dNmaciji,jrtrrba prija• riti lrod,1m po1arnnja ali ,w,ilcu srori• M') tafoj . .\'a eni strani :JlJo. di, .ll' jih odprori, na dmgi pa :11rodi tfl,'II, da pride dn popilll lin fotogmfimnja/ pro• />Irma. kar u/ajw 1.aJnrji, doka;oranjt r primerjm·i i:J,rjare parraiila. :ah1mui JMrdila :a nastal,, nrprrdriJ,. ne .urcritc 11astolc na mhm on:mzi:;oror- ja poManja :.n indiridualflo b11ldrm1e uslu~t (laxi, i:• leti, rml a 'mr .M) lXfgoromfNi ne nosi argoni:11wr potaranja. llnnti lokalni orgw1i:a10rji pml>/cme, ki jih na !roju <0111,m ni bilo n~ odprarili, tak,ij po ,mini ja1i1i orgo11i:11lorj11 po1ora1,ja 0111h11d,ma11a kOIUlll:Jiruli idc 1alro1, !o JH)gOl'ar : o,xa11i:11to,jm1 pu1or~nja ni dni r,:;,hata EKAJ PRIMEROV PRI KATERifl ( EMŠKJ) OMBUDSMAN ZAHTEVA POVRAČILO VPIACANE CE E: PROBLEMSKA SITU~CUA hotel, ki ne ustreza 11>lačnnemu droposteijna soba name:.to enoposteljne premajhna soba manjkajoč balkon manjkajoč pogled nn morje manjkajoča klima napram premalo pohišha oporečna soba (vlaga, po ' kooo1ane sitne,.) labo či.ičtnje sobe manjkajoče d1igalo dnemi hrup nočni hrup smrad enoličen meni umazane jedilne mize manjkajoče teni ko igrišče manjkajoče otroško rnrstlo odsotno t mo!nosti kopanja , morju manjkajoča zaba1'll (disco. kino, animacija) odsotno I fakullali111ih iziet01 pri križarjenju ODSTOTEK POVRAtll.A 10. 25 20 5-10 S- 10 5- 10 10, 20 5 10 · 50 10-20 5 • 10 5-25 10 ,40 5 .15 5 5-15 5-10 5. 10 10-20 48,7 Medno,rodne teme NOVO PRI SOSEDIH ITALQANSKJ TURIZEM BELEZIRASf Od januarja do oktobra 1996 je Italijo obiskalo med 19,3 do21,2milipia tujih tu· rislOY, kar je 9,8 odstotka več kot leto prej. V istem času je v tujino odpotow.lo med 10,9 do 14 milijonov ltalijanOY (28 odstot• kol• l'CČ kot leta I m). ž.al so podatki prc• ctj pnbližni zaradi različnih metodologij, ki jih uporabljajo italijanske ustaoo.-e. Italija- ni so v tem času zabeležili 42 tisoč milijard lir prihodkov (pnbližno 42 milijard DEM) in 22 tisoč milijard lir odhodkov iz naslova turizma. Prihodki iz turizma so se oočutno po,-ečali • za 38 odstotkov• zlasti na severu in stVeroYZhodu (v na!i blilini), medtem ko na jugu samo za pnbližno O!Cm odstotkov. "VISIT AUSfRIA'' · NOVI AVSfRIJSKI REZERVACUSKI SISTEM Olt komunikacijske in informacijske tehnologije so v zadnjih dlth letih v turis- tičnih krogih nepogrc!ljiva tema. Računal­ niiki rezervacijski sistemi so postali vsakda• nji pripomoček tako za zaposlene v tej str _\ta,y·c na mm.\kwt 111ri~lič11w1 tr- gu rum bu ponudil 1;111n.~nun Jnfo /11- 1rr,1t·t (11mlol': h1t1dii.dr). skupni projrkl podjaja III.\· i: lluml\O i11 Tddn1111111ikacij1ke,.<1f11n1111a . . \u 110- s/o\'I/ ""•fucm.de./1 rJ/1111 bo,1, pr<· jeli occa11 i1ifon11acij o (KJ.\lm·11tm tu- rizmu. p,1 tudi "bnt buy" podatkorno ba:.n. kja io ::oj.ti po,la1ki t1 naj11i:ji!, cenah 37//.llOO lttal,kil, p,11·,--J11· 1711 laabhihdm:J,. /Ink l.' Ma11foik 1-at\imilc modne tmi.\ličm: stmni. ki jo m, lntcnut p(l\tarija m m.~lu, rerija focm. - ·===e: --= i.::-:1 -=-- ·~ ~ =::!: ==-= 5=.:::. .==--=- :;=--= -~ -==- ·=="-... ~ ~ =-- :::: . :;;_ ·e:.' ·--·-- KAJ JE K4 TEGORIZ4 CIJA? l'rctfgar/ja ro::rriio11j, 1111llw1ihtnih ,J,raJor po rmi i11 knkoro.-.Ji oprrmljmn~i i11 Horito· r ro.:Jib1t l.:nl:,n-o'i111e ll.ltpiut • tat,~}<. liakmo,t "u,,~arlja ra/110 .idr takrat, (o .w i:polnjmi pogoji glede milli• mafnr opm11~·cno1ti in 111inimaf11iJ, 5turi• fr\• :a ro;rr.Jilt r obrota r mtrr:,10 Mtrgo- rijo. l'ror tako lt kokin'IN 11go1arlja 111di takmt. ko•· na pntllogi {)(fl/jcn, ,,.-J,w~i dW..tnr rm ni oprrmljcno~i i11 Jtoriu,· ob- rala drut'J polr.hno ~,:ii/o toit ki so po- goj ::a pridobit,:,· ;i,aka kalorn>ti o:. ko " do-4· :;alllcin110 oprrmljrnl!ll in Jloritti· :a pridobit,:,- ::ankn ,prriali:acije. liat~cija bo p<,rliJla r d11J1 delih. pri crmtr bo lwttl pridobil doltx, no ~t1ilo :•r-.dic po ulnr:,11111 dr/11. kaJ'1((}ri::aciji ,w podlaKi mini11,a/nil, trlmii11ih .lltl/11/ar- 1/ar l:JJllcrnil, ali norill/ ::a po;amr-J10 ko- lf,;tJrijo l:1,,/1roJ. Obi.-:;arm11 del,, bo,./,• dil 11n,ln·e-J1i • on:njrrunjc 11rob1cJ1ih pr• ri11:,, prid,,f,itt'f ;i,aka t..n!.n•o>li in :,1ukn >ptciali:11cij,. 1 w. obrat, kilt :/Jlai11c i11 pgojih, J.j u· nanll50jo ,w p,ofm11, prlh/ur,:, opremo in naprort tu o f)O'.;tljih gkdc mini111al11il, .~nritn- r po,mne::aih rrs/a/1 go,JimJJI, obrntm; pri ,.,,/,,,c/ajalcih in na ka,aijoh I l'r.l. /IS. it. 23 96). Z.\AK KJKOl'OSTI IS Sl'ECl,IL/l-lCL!E /Weli •· tat,;:ori:irunim ob,it/.Jmn, 1i in,ajo tri, .iJiri oh pt1 :ri';Jlir in lf jih trJla• ii kOI ,tnndardnl', 11doh111 ali :do 11d„b11e n:. "ji111 dodrli ko! dmg kot,gori:ncijili >imbol. linkui 11'1 II' dod,Ji, pomoijo norm upurobljallh :o lu.1t{'J.'flri:ocijo 11a\11111in·'°. ni/, obratm in 1mm1, IJ r,ljojo :a dopolni/- II( opm111if dimrntc ill ~orilrt'. Pudlaga :Jl ocmjcranjt' opm1111ilr dwu11lor in sto- ritn· w: nt mnttTialnc pn in, kakoro\li (ruloia. uii11im·ilmt. ru11j, prijtr:JUJ51. pri• jt11w ol:oljt ... l, lllall'riob,c pn-in, Wm·o,ti ::ahtt1a11ih d,111rraa, twl>n, po•tdja, tdc· Jon. m:.wctljara, prmifc, klimati:nrijo ... ) t,r maurialnr pn·in, ko4m0\li dodnme oprrmr, ,wpra1· in >inrilti; ki :JJ /..aJegori- :acijo obrala 11iw :ohlO'llllf Hti opn.•mf, l,p rrr.g/cd ... /. O,Tnjt,a,ift kal:orosti bo put,ka/a , po11111ijo onnferaln()!!l li~a in prinx11iko :n 0011jem11jt Wm·o,ti. 7J1ak 1anit1mcn1u obfa/,J,~ ki ima 1,ajnuwj drr :rr-.dici ali ko! dmg kat,gori::acijsli ,;,,,. bol. Olil'EZ.\I l!El, /i.-lTEGORll..4CLJE .\'.1m.vrn 1:XEGA OBJEKTA Mlegr,rtPcija in a:nniitti· 11tlilllni1n • ncg11 obrata : :rr.dicomi "dnloti po i:w- d,n,111 pruti,p!u in relja :;:olj :a dn!nc,11 ,J/Jjkt ter jr tudi :,l()(mj istt'\'O podjetja 11, • prrnaslfim 11n dn,~ obrat.-. l'ri um II' Jnločo1tnlll ohfe>Ju llll podlagi iXfllf o ,nj. nimnb1ili ro,,-ojih opn:mljt·110\li in mini- mn/11ih ~orihnh po po,amr:,,ih katl'11ih delavnicah pripral'ili z sodelol~nje v in da bi ;pjd čim 1·,t polr,/,nih rlt- projčktu. Ti bodo na pa;amemih področ• 1//flt//JI' ttr hkraii čim manj rlagal • jih prevzeli Sl'Ctcr,alno službo, znotraj ka- to, kar 1P gos11111i nuj1UJ polrd,t,o." terc bodo samust~no pripmijali pfOJCkte. Organizirajo se tudi ocenjevalci, zadolženi za ocenjevanje in skupine iz Upravnih CII()( kot OOlilk izvajanja postopkov kaie- gorizacij. Tako se je decembra ianlicga le- ta na Bledu že zbrala p,va skupina gospo- darskih Sl'Ctcwalcev in predstavnikoY Up- ravnih CII()( ter se seznanila s teorcličnim (standanli kot izhodišči kategorizacije) in praktičnim delom (delo na posameznem objektu). KJE SO PROBLEMI? "Problem je v oblikOYllnju optimalne ocene stanja, saj imamo v Slol-coiji vsaj !(XX) nastanin'Cnih obraioY in samo ene standarrle. Treba je poiskati odklon, ki do- pušča toleranco, vendar ne presega meje. Le te pa je treba v praksi dokazati in obli- kooti'", p131i Bizjak. Standardi, po katerih poteka sloo!nska kategorizacija, so na po- gled morda ostrejši od e1,opskih smernic in že lll'Clja11jenih sistemov kategorizacij v vseh tistih drta,-ah, s katerimi se S101-enija rečuje na kookurenčnih trgih, vendar v resnici ni tako. Hkrati se pojavlja tendenca nastamtvenih obratov, da bi se ocenili viš- je, predvsem zato, da bi lahko kasneje dvignili ceno storitev in to kljub temu. da je danes objektivno zelo težko na trgu VllOI'· čiti zelo visoko kategorijo. Mnogi ludi le težko razumejo, da mwni in poslovni ho- teli (pn.'Clvsem zaradi višjih stroikoY) obli- kujejo višje cene in se kljub temu prodajajo bolje od tistih hotelskih hiš iz turističnega okolja. PRESKOK V KAKOVO,STNO KATEGORIJO JE MOZEN POCAsI Ko bo sistem uzakonjen, bodo začeli teči upravni postopki in roki. Kategorizaci- ja bo morala biti izvedena najkasneje šest mesecev po sprejetju pravilnika. Glede na 10, da zatečeno stanje v Sloveniji ne kaže na optimizem, se je 1reba dela lotiti takoj, sicer bodo mnogi lastniki nastanin-enih objektOI' zatečeni v nepripm1jenem sta- nju. Enako pomemben kot kookretno de- lo v namestitvenih objektih pa je miselni premik v glavah. Tlsti namreč, ki spremlja llll!jalno razo kategorizacije in ki kaže na to, da je treba spremenili zakoreninjeno miselnost, ki je l'iadala kar nekaj desetletij. Biijak: "Smo rr/llli1 no dobri ;p tiJto, kar illriimo, nismo pa abro/uJno dob- ri gi,d, na tisto, kar rt dants it nudi itt ilJrij I' drugih turistiini/1 dtida/1." Upoštevati je treba dejstvo, da je zadnji Pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih ob- jektov izšel leta 1975, da so bili določeni popravki 1'!1CŠeni leta 1979, da zadnjih de- sel lel ni bilo intenz~-nega preverjanja, zadnjih pel let pa se na tem področju sploh ni zgodilo ničesar. V tem času so nastajale /10\'C kapacitete, ki so se sicer prilagajale zahtevam tržišča in so kljub odsotnosti ka- tegorizacije in skrbi za upoštevanje stan- dardov po s.'oji opremi bolj~. Vendar se morajo lakostarejši kol llOl'CJ~ objekti pri- 10 KOUKO ZVEZDIC ZASLUZUO SLOVENSKI HOTEU? Hoteli, ki so se do sedaj predsta1 ljali kategorijo A, bodo v bodoče in po nol'i klasifikaciji ustrezali hotelom s štirimi zvezdicami. Pričakooti je, da bodo po naj- višji posegli v Portorožu s hotelom Grand hotel Emona, v Manboru s hotelom fuba- kuk in v Ljubljani hotelom Holiday Inn. Za štiri 21·ezdice se bo poteg'Sod. Pre1-crjanje pogojev za delOl~nje v določeni kategoriji bo potekalo vsake tri leta. Znal: kak01'0.lli l'elja dve leti in znak specializacije tri le1a. Katcgorizacija poteka na osnovi stan- dardov, ki so usklajeni s tistimi iz najbolj razvitih držav in tistimi, ki jih ruji turisti, ki prihajajo v našo državo, poznajo, so nanje že navajeni in Jih tudi pričakujejo. Slol-cni- ja bo pravzaprav med prvimi, ki se pribli- žuje ,iziji drugačne kak01'0.lli v rurizmu, v smislu kategorizacije, ki je med Sl'Ojc stan- darde zajela vse tisto, kar trenutno 1-clja v A\wij~ Nemčij~ delno v f-ranciji, Veliki Britaniji, na Irskem ... llnuzta Pietj KATERE HOTELSKE VERIGE SO PRISO'JNE \ LO\'ENUI'! • BW' Jl'ESTER/1: Holrl Slon, Ljubljana Slmija, .\laribor TNTERC0.\11\'ENTAL: Hold Ltl; Ljubljana Grand HOlrl Emona, Polloroi. • HOUDAl'/M: Ho/iday Inn ljubljana • REUJS&CHATFAUX: Vila Biro, 8/td • ALSTROTEL: Kompas Hold, ljub/jana SHERA.TON: Ho/ti pri JITC:iu r ljub/jani, ki ga inrrstiro liSB /lazyoj1ra dn,JJx,, uprorljal pa 1U1j bi ga Shrr-a/on (pogodba jt bila podpisana na Dunaju, 10.januarja 1997) .. Temalska leta v turizmu LETO KULTURE V TURIZMU Slovenija se ie desetletja prišteva k turističnim driavam sveta, kljub temu pa je pri nas šele v letu 1996 dowre/a ideja, ki gradi svojo konkure,1čno prednost na podlagi i11 s pomočjo t.i. tematskih let. Ideja v svetu ni nova, še najbolj uspešno pa jo je lJ1 naslov h1rimw izkoristila Avstralija, turistično relativno mlada dežela.Tam se od leta 1993 lotevajo h1riz11,a pre111išlje110 • h1di z načinom tematskih let. 'Začeli so z Letom narave 1993, leto kasneje je bilo Leto športa, leto leto 1995 paje bilo posvečeno kulturi in umetnosti. Leto 1996 je bilo Leto festivalov, letošnje leto pa v "Owelandu" prisegajo na dobro življenje in vabijo na juino poloblo s sloganom: "Enjoy Good living Down Under". European Cultural Mont h Ljubljana IIL EMK l997: iw, za ljubljansu holtlt in incoming agtncijt Ideja, da bi se tematska leta lahko v tu- ristične namene izkoristila tudi v Sloveni- ji se je porodila v Studiu Marketing. Po- vzela in udejanila v praksi pa jo je Turis- tična 21-eza Slovcnije, ki je leto 1997 raz- glasila za leto l'Ulture ter s 1cm prevrela nase določene obYeze iz naslova marke- tinških in infonnacijsko - promocijskih dejavnosti. Turistična 21-eza SIO\'Cnije bo poslcrbcla za stike z javnostmi ter za cc- lootno podobo Leta kulture v turizmu. Leto kulture v turizmu je za turistično promocijo Skll-cnije pomemben dogo- dek. ki lahko naše turistične clustre obo- gati in podkrepi mo1~·e turistov, da se še dosti raje odločijo za obisk enega od pe- tih turističnih območij . Njegov 0.IOOVlli namen je v tem, da celotna ustvarjalnost na področju kulture postane sestavni del turistične ponudbe, ki s pomočjo kulture in vseh njenih aspektov, postane dosti bolj plemenita. kompleksnejša, pestrejša in zato bolj privlačna. Prav tukaj pa ideja o tem, kako kulturo preplesti s turizmom za pestrejšo ponudbo in 1-ečji finančni uči­ nek, preide v ~-ensko vključevanje v turizem, kar je znova dokaz 1-eč, da je tu- rizem splet in preplet številnih dejavni- kov. Država naj bi kot pn>a s S\'Ojimi eko- nomskimi ukrepi finančno vzpodbujala turistična podjetja, zavode, društva in druge ustvarjalce k uspešnejšemu trženju S\'Ojih storitev ali produktov. Mnogo lah- ko postorijo občine in s svojimi pristoj- nostmi, ukrepi in finančnimi sredstvi spodbudijo u~ejlo JlOl-ezovanje po- nudbe turizma in kulture na svojem po- dročju. Turistično gospodarsn'O (hoteli, podjetniki, gostilničarji) mora vključiti v svojo ponudbo tudi kulturo in sicer kot enakopra1110 in tržno naravnano sestavi- no kakovostne turistične ponudbe. Prav tako se morajo prilagoditi podjetja in za. vodi s področja kulture, ki morajo svoje programe redne dejavnosti sinhronizirati s potrebami turizma in S\'Ojo dejavnost namenjeno turistom promovirali kot del turistične ponudbe države. Sem pa sodi cela paleta možnosl i, začcnši z delovnim časom poslovanja. gledališkimi predsta- vami s soo.jo iz ljudskega izročila, ki bi jih gostom posredovala priznana gledališča ali pa tista !olska. še polna en1uziazma in 1-ere v s,'Oj prikaz, do predstavitev vinske kulture in kulinarike. Akii\irati se morajo tu ristična, kulturna in različna strokovna društva s s,'Ojo ljubiteljsko in profesional- no dejavnostjo ter oblikovati in udejani1i skupne kuhumo-lUristične programe. Pri tem je snovi in materiala ogromno in, če ostanemo samo pri področjih kot so: kulturna dediščina, muzejsko-galerijs- ka c1eja,110SI, gledališko-glasbeno pod- ročje, založnišl\'O, krajevni običaji in ljud- ska izročila. kulinarika in vino .... je novi 1-cč kol dol'Olj, da bo turizem in v njem l1Jltura naroda pokazal turistom izdomo- l'ine in tujine na eno od pomembnih prednosti turistične dežele Slovenije. Veliko obogatitev Leta kulture v tu- rizmu pa predstavlja tudi Evropskim= kulture (EMK). ki je ned1omno najpo- membnejši projekt na področju kulture vseh časov. S časom trajanja od 15. maja do konca junija 1997 se nam tako ponuja izjemna priložnost, da že pred pričetkom poletne turistične sezone S\"Clovno turis- tično in ostalo javnost opozorimo na Slo- l'Cnijo in yubljano. Pri tem je pomemb- no, da temelji kar dve tretjini programa na domači umetniški produkciji, ki poleg že obstoječih in renomiranih festivalov in projektov: Exodos. Mednarodni grafični bienale, Novi rock, Jazz festival, SIOl'Cn- ski glasbeni dnevi ... , zajema slovensko umetniško ustvarjanje in pousMrjanje. Leto kulture v turizmu pa ne pomeni, da bo tematika zanimiva le do konca kole- darsleda pa se je na tematska leta treba skrbno pripra,iti že pred začetkom akcije in ne bi bilo om-eč, da se na Leto športa začnemo ozirali ir, letošnjo jesen. Predl~m zalo, da bo dowllj časa za promocijska gnidiva, ki v tuje dnave romajo najkasneje z jesenskimi turističnimi sejmi in borzami. Rtnata Pictj ~· Slove~ija PREGLED STROKOVNIH USTANOVNA PODROČJU TURIZMA V SLOVENIJI O lllri:.11111 ,e r Slorcniji ~ornri, dela in odl1JC11 11a 1111wgih mestih. O 1ife111 ;e tako in dmgw:e ra:prarlja r tdc.,ih z 11pra1110 f1111kcijo, r .>Jrokmnih m1a11orah, r lj11bitcljikih krogih, 11cpmjir11ih or,:a11i:.acijah, p01r.-101·a/11ih ldC1ih i11 11i :.agotm/jajo, ,la imaju pri /(III 1· 111i1/i/, :go/j dobrobit stroke in Jim111"11i cft-J..t, ki bi r /m, /997 i: 11rulura 111ri:111a pri11c1cl naj 1.2 milijarr/e l."Sf) ... Kdo se tor,j r S/orcniji ukmrja ., turi:1110111 in kda bi to rad počel? 11 SEKUET\Rllr /_\ Tl .RIZE.\I PRI .\11\ISTH~l\ l.i l. \ 1,'0;poda"n·aJ, ,. forumu pa imajo ni i:ln11i n,puwJw inr,m r;OSPOD\l!SKE llEJ\\".\O~TI r turi;Jm,, :alu je ,,j,gvra d,/orw,j, rudi a11ga:im11a, i,pmr Tn je rlaJ11i roor:. upmrno fimJ..cijo 11a podroiju t11rkma. ki: samo nbiru11u. ilamtro ,. Sn111 :.ti tun·:m, pajc bolj kol 11r k pii, :afo11e ena od itn·ib1ih funk.-ij ;, 1uku prc-.apa,ltuih j,11·11ih U'11udbt 1· imcm, turistiOu,y.:a gaspodn11tra skroi :.JJ odno'ie ;.jarniJ\lmi (domačimi in tujimi/ 311/..'i- lll!ISTIČ\\Z\El.\SLO\L\UE Jt :Jln,;;nj< dmi!n· in rcgio11afnil, Wrivfe11,, iirlfe11jv;,ga aka/ja in dogaja11ja r 11j1111, da ba lc-ro čim bolj prijcuw njim 50,nim ill ,vm, (i ta kraj uhiičtja • a,ri.!Jomtnrcj ,:postariI<'· :ar"1i r, 11n-jm,m kraju ~OI mOlin, ,i prihod lllri.\101: kar IWati pomwi po:itfrm 1plfr na rarora11je namrn~ uto/jo. ku/111mi drig i11 kaJ.uim111ad,wrn11j, la!nlnih r11rislii11ih 0~11i;,1Cij 41 ZORl"Žf.\J E /. \ GOSTI\S'HO l\ Tl RIZE\I Pili r;osPOll\RSKI ZUOR\ICI SI.O\E\IJE Gre :a u~ii:arija, li ,J;r/,i :a organi:irrmo.,r in taurdi11arija !(01padarJ:il1 ,nbjcl1m· r11ri;,1w i11 go,linlll·a //wldi, iič11icr. (,:ro/nicr, tmr ap.-ralmji). !i ima: amcjwo pri,raj111N pri umnwrnnft, p.,/irikecrn i11 p/ai t,r ,ii,diJ;a/111~ r11d111ja 11rar11ara nrJ11rrja m,d de/odnjaki in ddojcmald • ..Vcdncga illlcrM r turi:.mu fmi11lllnn·c, :.tt l,mcrij,ti-o, 1Wlm1,je in :mwnjc :11,tn-c .... ki pa jim prtdOdclmwifrm \ v1rod11imi mcd11arvd11imi or,:u.11i:adjnmi mUnjmim dtlv1a11jcm (JOIOntl';J1ih rlad11ih rtwrfe,· ml.Jajrnim dtl,11a11jw1 ~u,po,lanJ.ih :Jlm:mj I pudročja luri;.ma: dm,;rmi u,bjc!Ji, :Jln,;wji i11 r/ad11imi rno,ji SI .\TZ - \ .\Ufi\ 11.\IJTCRl~TJNJ Zlll!liE\JE Grt ,i pro>loro/jno :Jln,:.a,jc 111ri.,tii11ih (llJi. \/td cilje ,o ,ipMli: kau11ori,icija /11J1,l1kil1 ol>jdao1· glcde 11a tip<~ijo pOllud!x in kako,mtn, >1a11Jardt ur 11mja11j,- bla1vrnih Jlllml 111oj,11,jt infonnacij\l;,~a i11 rr:-,1rrarij,k'):11 1i11,11w .-ll/4/Jf{;S 11rtdir.,· adrnn,ja in ~ari11iinih pod111kor o /wJ,lil,, hoi,W.ih ki1paciwah, ,ip,,,/wih ,. halilil, ... ,1Jjuin1mje in '{K/domnjc ~ doma(imi i11 molnarod11imi :Jlm;,,,ji I t,ga padroija ~prrmlja11jc cmitirnil, 111ri\fičnih tr'J\C i,, /..v11/..unnčnnM ,larrm!cga ltoitlifllm priprora pmgmmo, tr..ti,ja 5101-m,kih huldor i11 hoiruk,'1,'0 ka1all//(ll • graditn· imitl:,P 1lm·erul(~ lt11ldirora. ~· Slovenija Milano '97: World Investment in Tourism Conference & Exhibition v VELIKA UCNA URA O INVESTIRANJU V TURIZEM Neposredno pred wčetkom Borse Internazionale del Turismo se bo na milanskem sejmišču začela svetovna konferenca o investiranju v turizem. Potekala bo med 25. in 27. februarjem, organizira pa jo organiwtor BIT-a. WIT je namenjen managerjem v turizmu, vladn im uradnikom na področju turizma, predstavnikom centrov za promocijo turizma, in- vestitorjem, finančnim ustanovam, arhitektom in oblikovalcem ... skra- tka vsem, ki se poklicno ukvarjajo s katerim od aspektov investi ranja v turizem. V treh dneh bo v konfe- renčnih dvoranah milanskega sej- ma potekala vrsta zanimivih preda- vanj, posvetovanj in delavnic, na katerih si bodo sodelujoči izmenjali izkušnje, nova znanja, zamisli in projekte ter predloge za razvojne programe. Organizator je prepri- čan, da bo konferenca, na kateri bo sodelovala množica uglednih usta- nov in posameznikov (predvidoma tudi italjanski zunanji minister Lamberto Dini), prispevala ksiner- giji mnogih, predvsem evropskih subjektov v turizmu, s čimer bi še bolj okrepili pozitivne dejavnike te gospodarske panoge. Ti dejavniki so predvsem naslednji: • svetovni turizem je v lanskem le- tu zaslužil kar 372 milijard US dolarjev, • v turizmu je neposredno ali po- sredno zaposleno 212 milijonov ljudi, kar pomeni vsak deveti za- posleni ( od vseh zaposlenih na svetu), • turizem raste hitreje kot katera koli druga industrija, do leta 2000 bodo zaslužki iz tu- rizma narasli na 585 mi lijard US dolarjev, v turizmu bo zapo- sleno 280 milijonov ljudi, ki bodo skrbeli za 660 mil ijonov turistov. PROGRAM KONFERENCE: 25. f,bruar plenarna konferenca (razvoj tu- rizma v svetu kol gospodarska in socialna priložnost) tiskovna konferenca, • predavanje Svetovne turist ične organizacije, • predavanje UNIDO - Organiza- cija ZN za industrijo in razvoj 16. februar • predavanje Svetovne banke, • predavanje EBRD - Evropske banke za obnovo in razvoj, predavanje IDB - lnterameriška razvojna banka predavanje AfDB - Afriška raz- vojna banka 27. februar • Evropska un ija • AsDB -Azijska razvojna banka, Priložnosti in razvoj v Italiji - in- vestiranje v turistični sektor. Pri predavanjih različnih banč­ nih ustanov bo šlo za evaluacijo do- sedanjih projektov in načrtov za prihodnost. Za slovenske udele- žence bodo posebej zanimiva ple- narna konferenca, predavanja Sve- tovne turistične organizacije, Sve- tovne banke, EBRD in Evropske unije. Sodelujoči: generalni sekre- tar WTO Franccsco Frangialli, zu- nanji minister Lamberto Dini, predsednik Horwath Consulting iz Velike Britanije Jonatban Bodlen- ger in drugi. Sodelovanie treh dežel v Poleg predavanj bančnih usta- nov bo organizator pripravil tudi vrsto seminarjev, workshopov in razstav, ki bodo pomenile veliko učno uro o investiranju v turizem. Organizator konference je po- nudil udeležencem iz Slovenije ho- telsko namestitev, vstopnice in av- tobusni prevoz Ljubljana - Milano - Ljubljana ter prevoz iz hotela na sejmišče in nazaj. Prijava poimen- skega seznama udeležencev pa je potekla 3. februarja. TURIZEM BREZ MEJA -V OSRCJU EVROPE Center z.a promocijo turivna je v z.ačetku januarja pripravil tretje delovno srečanje "Turizem brez meja -v osrčju Evrope'~ ki je potekalo 8. januarja 1997 v Grand hotdu Toplice na Bledu. Srečanja so se udeležili direktor KTG (Kamtner Tourismusgcscllscllaft) gospod Ferdinand Posn.ik in njegol'a tesna sodelavka in gonilna sila za nove produkte Franca-Maria Kobentcr ter direktor Promocijskega centra Furlanije Julijske krajine (Azienda per la promo- cione turistica Friuli-Venezia-Giulia) Mario Franeescato. Tokratnega sreča­ nja sta se udeležila tudi predstavnika tu- rističnega gospodarstva in Ministrst\"a za gospodarske dejavnosti -Turizem. Namen srečanja je bila določitev in potrditev skupne celostne grafične po- dobe, kot osnol'a za izdajo skupne bro- šure in določitev l'seh akcij pospeševa- nja prodaje in nastopanja na tujih trgih. Ideja o možnostih skupnega nastopa treh sosed, kulturnih izročil in turistič­ nih možnosti in iskanje enakosti v dru- gačnost i je bila delno že uporabljena v kandidaturi za zimske olimpijske igre leta 2002. Vendar je (verjetno) prel'cč političen pristop in nastop po neuspeli kandidaturi nadalnje sodelovanje zavrl. Vzporedne možnosti pa se l'endar kaže- jo v vnovični kandidaturi za leto 2006. Vendar bi čakanje do takrat pomenilo še eno izgubljeno priložnost. Ponudili gostom iste produkte ne glede na meje, oziroma združiti različne produkte v skupno brošuro in nastope ter poudarjati primerjalne prednosti (brez meja) na dokaj pestrem področju od Alp do morja je osnovni moto delov- nih srečanj , ki dobivajo že čisto konkret- ne obrise. Slovenija bo v program v za- čet nem obdobju vključi la področje Alp in Posočje z delom Krasa in kasneje vključel'ala tudi obmorsko ponudbo. Pestra izbira možnosti vključuje od na• ravnih znamenitosti, različnih šponnih aktivnosti, kulinaričnih posebnosti do izbora za najl'iija poslovna srečanja in konference. Prevladalo je spoznanje, da gre za čisto nov produkt, ob katerem je po- trebno izkorist iti obstoječi promocijs- ko-propagandni material in ga uporab- ljati za pomoč pri lažji identifikacij i in prodornosti. Po koreniti analizi trgov posameznih udeležencev srno se odloči­ li za tri testne trge glede na razvitost in perspektivo: l. Velika Britanija, 2. Polj- ska, 3. Japon ka, vendar se nobena pri- ložnost na drugih trgih ne srne izpustiti. Ofenzivni medijski nastopi naj sprem- ljajo sprejem novega loga (manjše ko- rekture se še dodajajo), s posebnimi press releasi, kol tudi na vseh načrtova­ nih tiskovnih konferencah. Široka vklju- čitev posameznih možnih subjektov kot so tri letališča, hoteli, žičnice, golf igriš- ča ipd. so ključnega pomena za dober uspeh produkta. Določitev \'sebine in umika izdaje brošure so postavljeni zelo koncentrira- no in spogledol'anja z Berlinsko borzo so bila izredno močna, čeprav je bolj realno pričakovati izid brošure ob kon- cu marca ali začetku aprila. Takoj po izidu bo CPTS pripmil trodncvno delavnico za izbrane no- vinarje, predvsem iz testnih držav. Izbor kraja še ni določen, vendar bo delavnica potekala najverjetneje na Bledu ali Bovcu. Na delavnici bo vsak od partnerjev imel možnost preds1a- 1itl'e svojih znamenitosti, po vsebini in poljubnem načinu pre®avitvc. Eno- dnevna tura bo vodila skozi vse tri dria- ve, s predstavitvijo najboljše ponudbe v živo, pa bo imela vsaka država mož- nosti poudariti in izpostaviti najboljše ta hip. Naziv študijskega potovanja bi bil lahko tudi: "A magical mi~tery tour", naYczujoč se na izziv novega zna- ka z rahlo ezoterično l'Sebino. Na CPTS srno prepričan i , da pova· bilo za soustvarjanje in enakopravna zastopanost slovenske turistične po· nudbc z omenjenimi pannerji pred- stavlja ,-cliko .priznanje kolegov pri iskanju novih tržnih niš in uveljavljanje pestrosti in različnosti produktov tudi oziroma predvsem preko meja. Gre za priznanje kvalitete in pestrosti slo- Yenske turistične ponudbe, ki jo želimo tudi na ta način, v teh skupnih pri- zadevanj ih predstaviti še širšemu krogu porabnikov. Jant:i. Rtpanštk, Jan Cigl,ntčki in l!Jok A/lbau,r ,, prtdstamištm CPTS na Dunaju ravnišljajo o obtlih za 1,tošnjo h1ris!ično s,zono. (Foto: l'rltr ltsnrjak) ~· Slovenija MLADINSKI TURIZEM V SLOVENIJI V Sloveniji velja omeniti dve organi- zaciji, ki delujeta na področju mla- dinskega turizma: Počitniška zveza Slovenije in Študentska organizacija Univerze v Ljubljani. PZS je zveza društev, ki ima se- dež v Ljubljani in v sedmih večjih mestih Slovenije. Vsa društva v ses- tavi PZS nudijo tu ristični servis za mlade popotnike. Nudijo koristne informacije in napotke, tako o poto- vanjih kot o mednarodnih združe- njih v Slovenij i in po svetu. Ker so člani večjih mednarodnih mladin- skih organizacij, svojim čl anom nu- dijo najrazličnejše popu te (prevozi, 1 vstopn ine ... ). PZS je bila ustanovlje- na z namenom, da: • izvaja vzgojno in izobraževalno dejavnost Uezikovn i t ečaj i v tujini, izmenjava študentov); • omogoča mladim, da se spozna- jo z različn im i kulturami držav sveta; • organizira in izvaja aktivnosti za čimboljšo mobilnost mladih. luriz.em -- en ••• Slovenija ŠOU je stanovska organizacija študentov in je tako kot PZS nepro- fi tnega značaja. Glavni cilj ŠOU tu- rizma je zagotoviti splošne, organi- zacijske, tehnične, materialne in ka- drovske pogoje, potrebne za razvoj in izvajanje obštudijskih turističnih dejavnosti študentov na o novi nj i- hovih želja in interesov. Pripravljajo prilagojene (cenovno in vsebin;ko) izlete in potovanja. Poleg tega zbira- jo in posredujejo informacije, ki štu- dentom olajšajo potovanja po Evro- pi. poleg tega so povezani s tujimi turist ičn imi agencijami in nudijo po- puste pri vseh V11itah prevozov. ŠOU je izdal brošuro Ml'.ADIN- SKJ TURIZEM V SWVENIJJ, v kateri so združili celotno turistično ponudbo za mlade v Slo,eniji. V njej so podrobno predstavljena po- dročja: • prevozi; • prenočišča; • predstavitev mladinskih kartic; • turistične agencije in organizacije; • t uristično informacijski centri v Sloveniji; • in ve liko ostalih koristnih informacij. Na tej strani si želimo i.agotaviti redno mbrilw namenjeno mladi11Sktmu turiun11. Kot eno od ;.omisli želimo spodbuditi turistična podjetja, da bi nam sporočala potrebe po kadrih v oddelkih i.a tri.enje in tudi v vodilnih stmkt11rah. Prosimo vas torej, da 11am sporočate i.ahteve v vaših podjetjih, mi pa se bomo potrudili, da bi vam po svojih infonlli1cijskih kanalih lahko kmalu našli primemo delovno moč. Prav tako vabimo izabraževa/ne 1ista1101•e, da nam sporočajo, s kakšnimi kadri razpolagajo v svojih izobražei•al11il1 programil1. TU !7 ,::flll u • ZAČETEK DELA GOSPODARSKEGA INTERESNEGA ZDRUŽENJA ŽIČNIČARJEV SLOVENIJE lrm· tako pa je :;:a ,ws tudi :ar~a. da pripra1·i1110 to, kur pmmjumo r pro1pr/a11. J;rtdba pro,p,-/J11 je bitu podprta .\ .\po11:.orji. prt•tlairn1 f:.la,w iu r )oddora11j11 5 Cwtrmu ::.ll prom(J('iju md:ma Slmnuj·r. l'ro\ptli.t in de/orm~ir 110.frga :drof.mja ~mo prt'll~Ull'ili ,w ~(jnm » iki expo". J 'januarju jr Tdni:,ij11 S/ortnija pričela prcdrajati }'rtmtmko panoramo i:. 11a.W1 \111t1(i\č, 1to.1,ilcc projtktajr fimu, lodcarnm. Od 7.1. do JO./. ,mu 1a1/dorali 1111 /1/ri,tit'nrm ,rjmu r Ctrrr/1111 "" .\i- :,r..rmskrm r sklopu J>ruj,ktu ,llp1ki/1 rr1t in soddurauju C/Y[S kut 110,ilra prouwcije. J • polut 111 :.amalm jr tudi i:rcdbn ocene 11a.W1 t·t·čjilz !11'lllt:anki/J ct·11tror pod 11a.,/11ru111 '/lata .,11r:i11ka. l.ull\ki ::/llagu,a/er j, bil RCR, kdo pu bo lr1oinji, je ir rr/iko rproia11jr. l'u do,edm,jih owwl, (o,:cnjcni so bili :r trije crnlri) km11i,ije pa je rid<.·n 1wpralt-k ureji·nn.Hi. Zml\!a lf:ana 96 97 sej, pričda :ud11jc dm 11orembra, ko je ::,,padd pr- vi ,nfg. L;~od11a !illW~a jr hita mo:Jlt1 iamo na ll1lllii.\čilt, J..i imajo si.\ttm :11 dodatno :.a.\nt'~t"rnujr. fll ko ,la .\O .,kompakmim .'11cgom priprarili :.ado~llw ,/d,c/ino .\mttčankil, prog. Ostali. ki t~a .,i\Unta fr 11i11wju. so \ !>t'Wllo pričeli po 11nrcm lellt. f>o ~t•daj .\11 :alu:IC:ili uajrcč obi.\ka 11a lvwo'flt, .\ fari- honkw1 l10/wrju. Ho7:li in Cuinrm. 1 ':.dm:11,jn uw,j1,jr111n, d11 je :n<'rt.-k lrto.injr ;iunkr se:;ouc, kljub ho/jiim ohtlom. porprdo,. Su Gultd1 S<' St• 1cdno horijo w pmtarit~· li.\trma :.11 :m11C:.e1w,je. Suc:.na o,ltja nararnrga Sllt'f:ll je minimaltw. tako d" je 11_,::od11a 'it111tkll ~c prohlnnatičnu . l ;/rde 1111 to da .\mo :.iiuičarji optimhti. \e ndno llf"IIIW, da bomo 1wtl11k11adili i:.g11hijcno, .wj so pred lrati :im.,f..t• po- či111 ice, :imt pa fr ni konce. 0/1 :c1kljutku lahko omenimo. dc1 \la dm na.i;a :itmko l'porlm, anlrtl r za. frtku frto\njt~a Irta organi:irala najrcijo .\pur/110 prirrdiu1· r S/ormiji, M \u jo sprm1/jali glrJu/ri prt'ku 11· po rclrm .1rr//l. Tckuw :n '/Jato /i,iro ,n ubi,kuli .-i,oki politiki i11 .iport11i dr/arri i: . \l,,l,wmd11fKa n/impij,icKa komiteju. [o jt' doka:.. da i;o 11a\i :,ičuičarji, \portui ddm·ci in ljubitelji :.ina/..fKa \parta pri- prar/jr11i :,trnmti ,·rti4o pmst,J;ll <'a,a, ,la w wko relikt prin'dit, r brJ,jo brt~ 111,jmarifiih ,puVJ/11 TL 'R/ST/č,\f/1 SFJ,\IOI;·/.\ ' Jfr!Rl I' TUJJSi:°' · --.. - ~ ~:y· ~·i::;-""; ~·:.?~~---z~~~~--- p11tt:k,t:jm.1 n.uh ,cjrn.1 hraj 1 J..\adratura ,tnjnkc 1 pnhliinn ,t. nhi,J..o,,1kt, 07. 02- 09. 02. Ferien lntl. Gradec 45 -I0.000 8.02-11. 02 HOUDAYWORLD Praga 39 40.000 14.02 • 16. 02. TOURF'97 Salzburg 32 30.000 15. 02 • 23.02. CBRCara,ao Boo1 Reisemarkl ~lilncben 32 200.000 15.02.-23.02. FRElZEIT Nfimberg 24 210.000 21.02. • 23.02. lRU Intl. Reise und Urlaubsmarkl Unz 32 26.000 26.02. · 02.03. BIT Borsa Jntemazionale del Turismo Milano 80 + SO m HIT No>11 Gorica 115.000 08.03. · 12.03. 1TB lntemationale Touristik llcirse Bertin 84,S 115.000 08.03. · 16.03. TEMPOLIBERO Vicenza 34 50.000 19 .03. · 23.03. lffA1.AS Budimpešta 32 125.000 20.03. · 23.03 TUR Goleborg 35 90.000 IIS\".1 .VA//1'/G.-l/. l'S/; IIOIJ .-1/..f/l:\:1 ORG:tX/1.-ITO/UC:1 SFJ/:.\ISM/f ,\'. ISTOl'OI ' l. norim lttom u-je Cenla:a promtr cijo n,ri:ma Slnr111ijc /..adronko olinpil : 1 i>no .\'ahrigal 130 In, donw 11a Jc:,:r- lAcmJ. ki bo \iawma pn"l:Clll rtčino oc/~u•·oma,1i pri priprari s,jnmkih 11a- '1opor ,tmv1skt· wri11itue ponudbe r llljini . .\"llllligalora ima na lfm podroiju bvgulc i;J.1tinjc. wj je nekaj Id :,,purtd ~11wstoj110 rodifn \tjamko pwi\larito· agmdje Springcr R.-i,m na 1TH r //ali• 1111 . .\'jw "1JK1ifr11i knt" jf bila bor-JJ BTP noicmbra r //n,1/j11, pni .\QmlNoj• ni sejem. !i ga je nxlila :,, Cl'TS, pa je bil C.\/ r' .\/ll/(11an11. S/ortlL- ralro· jr bilo 110 primer na dwzobkrm s,jm11 f,rim. Ory:a,1i::11rnrji /Jkori r •,.-ciali:inmih /11• ri>liinil, 11j111ih, :lavi Sc11iar Ali11rll, ki bomt'liS. in IJ.oprilomtudi 11a /hmaju ter ra:J1im T(Kim1al11im .\fjmnm. klJI je faitm,wst huematiunal v