^Obnovljena izdaja,- Leto XV. - štev. 24 (624) - Trst -11. junija 1963	30 lir g f'*0p:.dl!olVpb<>bi
ile
:lW
ali
HM
DELO
amil mi snu
K Pl je tudi na deželnih volitvah na Siciliji, ki so bile preteklo nedeljo, dosegla prepričljivo zmago. Kljub temu, da množice delavcev, ki so zaposlene v tujini, niso mogle , I glasovat, se je število glasov za j IKPI povečalo v primerjavi s ■Prejšnjimi deželnimi volitva-pi, ki so bile leta 1959 in bo J Vej namesto prejšnjih 21 imeni '3 22 ppslancev v deželnem par-*\ 3nicntu.
n . S to zmago se je še enkrat " 'Nalovila želja Krščanske de-(,/J [hokracije, da bodo po volitvah J komunisti izolirani.
k’j Res je sicer, da so poleg ko-M Ptunistov tudi demokristjani Napredovali, toda pri tem ne ;e smemo pozabiti, da je skupi-} Pa krščanskih socialcev skoraj ^ Zginila s politične arene, saj '<i Ni bil od 9 prejšnjih poslancev v Niti eden izvoljen, dočim je J Krščanska demokracija dobila ;sedai le 3 poslance več kot le-1959.
Socialisti so nekoliko naza-Idovali, toda vseeno so obdržali1 svoje prejšnje pozicije. Napredovali so tudi liberalci, a ne | !;)ko kakor so nričakovali in •le praktično njihovo napredo-jp 'anje nepomembno, ako pomi-j slimo da so vse ostale desničarske sile doživele več ali bani hud poraz.
Nameni in pričakovanja Združenih protikomunističnih so torej na celi črti propadli. Comunisti so še enkrat poka-| Vii vso svojo vitalnost in jih | torej nihče več ne more osa-I Viti.
| . Volilni izidi na Siciliji ima-| 'o velik pomen. To ne velja sa-
mo za Sicilijo, ampak za vso državo. In nedvomno bodo ti izidi igrali zelo pomembno vlogo v bodočem političnem življenju Italije in bodo odločilnega pomena za bodočnost italijanske demokracije.
Tudi ti izidi narekujejo vsem zdravim silam, da še bolj učvrstijo svojo enotnost in da o-krepijo svoje vrste. Le tako bo mogoče uspešno postaviti jez proti evoluciji, ki jo hoče izvajati demokristjanska stranka.
V zvezi z volilnimi izidi je deželni sekretar KPI za Sicilijo poudaril, da uspeh, ki ga je dosegla KPI, to je prvi volilni
uspeh po 28. aprilu, potrjuje izjalovitev namenov Krščanske demokracije, ki je hotela komuniste potisniti navzdol. Ta uspeh je tembolj pomemben a-ko se upošteva dejstvo, da je bilo letos 107.000 glasov manj, ker se množice emigrantov niso mogle udeležiti volitev. Prav tako niso mogli voliti tisti, ki služijo vojaški rok v raznih predelih Italije, saj je znana stvar, da so tisti, ki so dobili dopust, morali sami plačati vozne stroške. In tisti, ki bi volili KPI so v glavnem v takem finančnem stanju, da si tega niso mogli privoščiti.
Velika šolska
prireditev v Trstu
Kulturna prireditev, ki je bila v nedeljo popoldne v tržaškem Avditoriju, bo nedvomno ostala nepozabna. Take prireditve v Avditoriju že dolgo ni bilo ali pa je sploh še nikoli ni bilo. V dvorani, ki je bila napolnjena do zadnjega kotička, so se zbrali otroci slovenskih osnovnih šol iz vse tržaške občine. Igrali so in peli v veliko veselje svojih staršev, vzgojiteljev in številnih ljubiteljev šole. To je bila prva tovrstna prireditev, ki zasluži, da jo pozdravimo. Pobudo zanjo je dal Pedagoški odsek Sindikata slovenske šole. Naša iskrena želja je, da bi temu prvemu in rekli bi boječemu poskusu sledili še drugi in da bi v bo-
ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo
Umrl je papež miru
in bratstva med narodi
Papež sprave in miru med narodi, Janez XXIII. je umrl. Njegovemu spominu so se poklonili milijoni ljudi po vsem svetu, ne glede na versko pripadnost ali politično prepričanje. Vsi, ki ljubijo mir v svetu in bratstvo med narodi, žalujejo za njim, zavedajoč se, da žalujejo za človekom, ki je bil iskren prijatelj vseh in še posebej tistih, ki trpe zaradi krivic.
Pokojni papež je bil malo časa na krmilu katoliške cerkve, toda že v tem času je storil veliko dobrega za vse človeštvo.
Njegova velika zasluga je tudi v tem, da je brez oklevanja obsodil oboroževalno tekmo in priprave na atomski spopad. Z veliko modrostjo in odločnostjo se je zavzel za mir
tudi času najhujše napetosti zaradi Kube.
Janez XXIII. si je pridobil največji sloves s svojo socialno poslanico «Mir na zemlji», ki je bila objavljena letos v začetku aprila. Vsa je bila posvečena problemom miru in namenjena vsem ljudem «dobre volje» ne glede na verska, ideološka in politična načela. V njej poudarja, da mora izginiti prepad med revnimi in bogatimi deželami ter da se morajo narodi sporazumeti o splošni razorožitvi, o prepovedi jedrskih poskusov ter se boriti za enakopravnost med vsemi narodi. Ostro je nastopil proti rasni diskriminaciji in se zavzel za etnič-
Izidi deželnih volitev na Siciliji
STRANKE		1963			1959		
		Glasovi	7 o	Sedeži	Glasovi	o/ 10	Sedeži
KPI 				577.202	24,8	22	533.148	22	21
PSI			231.172	9,9	11	237.708	9,8	11
PSDT ......		90.869	3,9	3	61.990	2,6	1
PRI-Rad. .....		35.325	1,5	2	—		
Kr. Sociale!			17.439	0,7	—	257.023	10,6	9
DO			979.576	42,-	37	937.134	38,6	34
P LI			181.762	7,8	7	90 890	3,7	2
Monarhisti			32.727	1,4	1	115.296	4,7	3
Fašisti			168.728	7,2	7	183.788	7,6	9
Ostali			30.070	1,3	—	—	—	—
ne manjšine v posameznih državah.
O papežu Janezu XXIII. in o njegovi smrti je moskovska «Pravda» tako-le poročala :
«Janez XXIII. — A. Roncalli je (Nadaljevanja na 4. strani)
doče skupni zaključni nastop slovenskih šol na Tržaškem postal prava tradicija.
«Vse poslušavce pozdravljava / in se tudi predstavljava. / Brez napo-vedovavca sporedi ni, / zato sva semle na oder prišli ! / Z vseh tržaških šol tukaj smo zbrani, / da bi plesali, peli, igrali... /» S temi verzi sta dve openski deklici Alenka in Lučka napovedali začetek programa, ki so ga izvajali učenci sko-ro vseh slovenskih šol iz Trsta in bližnje okolice. In takoj za tem so učenci iz šole v ul. Sv. Frančiška odigrali prizorček o mamici, ki išče svoje umrlo dete. Temu žalostnemu prizorčku je sledil drugi, vedrejši : nastopili so pevci openske osnovne šole. Lep zbor, kf šteje okrog 80 dečkov in deklic. Zbor je odpel tri pesmi : «V dolinci prijetni», «Trav-nički so že zeleni» in «Curi-muri, božji volek». Sledila še šola iz Križa. Dve deklici sta recitirali odlomek iz Cankarjevega dela «Nebesa pod Triglavom». Za njima je prišel na oder zelo srčkan prizorček s Proseka, fantek in deklica, ki sta podala prav tako srčkan prizorček «Narodna noša».
Sledila je šola iz Bazovice, ki se je predstavila s prizorčkom, ki je povzet iz Finžgarjeve zgodbe «Kaj poreko oče». Tgravci so prikazali, kaj se zgodi dečku, ko prinese domov slabo šolsko spričeval'. Za Ba-! Nadaljevanje na 4. strani)
Obisk delegacije ZKS v naši deželi
Skupno uradno poročilo o t bisku
Med 4. in 8. junijem je obiskala deželo Furlanijo - Julijsko krajino delegacija Centralnega komiteja ZK Slovenije. Delegacija je bila gost Deželnega komiteja KPI in je s tem vrnila obisk Deželnemu komiteju čigar delegacija je bila pred letom dni v Sloveniji.
Člani delegacije : tov. Franc Popit in Mitja Ribičič, člana Izvršnega komiteja CK ZKS, in Majda Bojc ter Tine Remškar, člana CK ZKS, so se razgovarjali z vodilnimi tovariši tržaške, videmske, goriške in pordenon-ske federacije. Med obiskom so se člani delegacije srečali s tovariši, ki delajo med delavci, kmeti, mladino in ženami, Italijani in Slovenci in s tovariši, ki delujejo v lokalnih upravnih organih. Tako v razgovorih v vodstvenih organih federacij in razgovorih z deželnim komitejem, kot tudi pri različnih srečanjih, ki so bila povsod zelo prisrčna, so lahko tovariši, člani delegacije ZKS neposredno spoznali pogoje, v katerih deluje KPI v Furlaniji - Julijski krajini in cilje, h katerim stremi skupaj z drugimi progresivnimi silami v prizadevanjih za demokratično in socialistično preobrazbo Italije, da bi dosegla ekonomski in družbeni razvoj dežele in utrditev miru. Med razgovori so bili ponovno potrjeni principi izraženi v deklaracijah obeh partij glede narodnostnih manjšin.
Delegacija ZKS in deželni komite KPI sta soglasna, da je izmenjava delegacij med partijskimi organizacijami Furlanije - Julijske krajine in ZKS v zadnjem času znatno prispevala k boljšemu medsebojnemu spoznavanju pogojev, v katerih delujeta, okrepitvi prijateljstva med prebivalstvom dveh mejnih dežel, stvari miru in krepitvi progresivnih sil v mednarodnem delavskem gibanju.
2 • DELO
11.-6-196! 11,-
Multilateralno atomsko oboroževanje - priprava na samomor človeštva
Majsko zasedanje zunanjih in obrambnih ministrov držav članic Atlantskega pakta v Ottavvi je potekalo nepričakovano mirno. Odpadli so običajni konflikti zaradi francosko-britanskih nesoglasij v zvezi z integracijskim procesom v Evropi, ni bilo ostrih besed v zvezi z ameriškimi kontakti s Sovjetsko zvezo zaradi Berlina in o jedrski obrambni koncepciji NATO so govorili tako, kot da ne bi bilo v zvezi z njo nikdar nobenih sporov. Zato so ottawsko zasedanje ocenili v zahodnih uradnih krogih kot zelo uspešno, celo kot prelomnim, kot vrnitev k atmosferi zaupanja med zahodnimi zavezniki.
«Mir,» ki je vladal v majski Ottavvi, pa je bil zgolj posledica taktične poteze, ki so si jo izmislili v State Departmentu. Kot je znano, se Kennedyjeva vlada že dve leti zavzema za to, da bi željam zahodnoevropskih članic NATO po jedrski oborožitvi zadostili z ustanovitvijo, tako imenovane multilateralne jedrske sile, to se pravi s formiranjem enotno oboroženega ladjevja, na katerem bi bile atomske rakete in mešane posadke. Jedrske suverenosti posameznih držav ne bi bilo več, atomski vojaški potenciali hi bili integrami, tako rekoč «od nikogar», podrejeni bi bili posebej za to ustanovljenemu poveljstvu NATO, v tem poveljstvu bi imeli pravico soodločanja vojaški voditelji vseh članic pakta, toda zadnja odločitev, poslednja odgovornost bi bila še vedno v Beli hiši, kajti jedrska sila NATO bi bila navsezadnje vendarle samo sestavni del širšega ameriškega obrambnega (ali ofenzivnega) vojnega sistema. Ta načrt je v celoti podprla pravzaprav samo Zahodna Nemčija, ki se počuti v zahodni aliansi za drugorazredno silo in sluti v multilateralni ameriški koncepciji oprijemljivo možnost, da doseže zastavljeni si cilj, «nukleariziranje» Bundeswehra, čeprav «najbolje informirani ameriški novinar» Walter Lippman vztrajno kol por ti ra «skrivnost», da je za Kennedy j a integracija jedrskih kapacitet NATO edini mogoči način zadostitve zahodnonemškim jedrskim apetitom, ne da bi zahodni Nemci resnično dobili atomsko orožje. Kanada in skandinavske države so se upirale ameriškemu načrtu, ker so načelno proti jedrski oborožitvi, Francija zato, ker hoče sama prej postati kolikor toliko enakopravna jedrska sila in je pripravljena šeie potem, torej z okrepljene pozicije, razpravljati o morebitnih spremembah v obrambni strategiji Zahoda, Velika Britanija pa je bila proti zaradi tega, ker so njeni jedrski potenciali razmeroma dokaj razviti in hi s privolitvijo na nekakšno integracijo atomskega o-rožja izgubila svojo težo in pomen kot «subjekt» zahodne vojaške skupnosti.
Spričo teh nasprotovanj bi bilo skrajno netaktično in nerealistično, če bi Dean Rusk in Robert McNa-mara v Ottawi vztrajala pri maksimalnem programu Kennedyjeve severno atlantske politike ter provocirala zaostritev nasprotij in besede, katerih posledic bi bilo le z velikimi težavami mogoče popraviti. Ameriška predstavnika sta zato izbrala rajši princip «prvega koraka» (s tem izrazom je Rusk tudi označil pomen zasedanja) in že vnaprej pristala na tako stopnjo jedrske integracije, da so se z njo lahko strinjali vsi, celo Francozi. In tako je ministrska konferenca sklenila, da bodo ustanovili «med-zavezniške jedrske sile NATO», torej formacijo, ki bo vsota vseh že obstoječih jedrske potencialov zahodne vojaške organizacije : tri a-
meriške atomske podmornice, ki deloma že križarijo po Sredozemskem morju, britanski strateški bombniki in eventualno dve francoski eskadriji bojnih letal, ki nosijo atomsko bombo. Ves ta atomski péle-mèle bi bil podrejen posebnemu poveljstvu v pariški centrali NATO. Šef tega štaba, ki bi ga sestavili po določenem ključu iz predstavnikov vseh članic pakta, bi bil Evropejec — ne Američan ; verjetno Britanec.
Kaže, da Amerika s tem prvim korakom ni zelo na široko zakoračila na poti k zastavljenemu cilju in da ohlapni, v pluralni obliki formulirani naslov nove formacije (ne «jedrska sila», temveč «jedrske sile») nazorno dokazuje majhno pripravljenost neameriških članic NATO za intenzivnejšo integracijo, vendar pa se je proces začel in Pentagon gotovo ne dvomi, da bodo zahodnoevropski zavezniki spričo njihove odvisnosti od nadaljnjega razvoja ameriških jedrskih sil prej ali slej morali na pot popuščanja.
Naj bo tako ali drugače, nc ena ne druga rešitev problemov zahodne jedrske strategije ne prispeva k občutku varnosti v svetu, tako «multilateralno» kot «medzavezniško» atomsko orožje samo veča napetost in sprožiljc adekvatno reakcijo na drugi strani. Izjave sovjetskega maršala Jeromenka o nameravanih represivnih ukrepih ob atomskem napadu so vsekakor take narave, da so spričo njih ottawski in drugi «sporazumi» še najbolj podobni pripravam na samomor človeštva.
(Naši razgledi )
S. F.
Kulturno življenje Italijanov in Madžarov v SR Sloveniji
V Sloveniji živita dve narodnostni manjšini : italijanska in madžarska. V koprskem okraju živi — po podatkih popisa iz leta 1961 — 2627 pripadnikov italijanske manjšine, v bivšem murskosoboškem okraju pa živi po podatkih istega štetja 9.922 Madžarov. Italijani so naseljeni v obalnem pasu, Madžari pa pretežno v lendavski občini. Obe manjšini se razločujeta po intenzivnosti kultur-
nega življenja, o katerem bi navedli nekaj podatkov, ki jih je zbral republiški Svet za kulturo in prosveto.
Če gledamo na manjšine z aspekta povezovanja in zbliževanja med narodi, potem je treba priznati manjšinam pomembno vlogo. To vlogo jim zagotavlja tudi ustava, ki priznava manjšinskemu prebivalstvu iste pravice kot vsem drugim
V soboto, 1. junija zvečer je bila v Salciu zaključna šolska prireditev. O tej prireditvi smo prejeli naslednje poročilo:
«Dovolite naši gospodični, da vas pozdravi», je dejala napovedo-vavka Anuška, učenka petega razreda.
Gospodična Cvetka Vran je zaželela vsem dobrošlico.
Stekel je pester in ne predolg program. Namesto programa, bi navedli le nekaj misli, ki so se
porodile ob prisostvovanju na prireditvi.
Splošno mnenje je bilo, da so gojenci doživeli, kar so zaigrali in kar so zapeli. Pri deklamacijah kot v pesmi smo opazili, da so oči včasih zasijale. Razpoloženje učencev in zato tudi naše je bilo včasih res pravljično.
Način izvajanja je dajal slutiti, da učiteljistvo skrbi za vzgojo k samostojnosti, kar nam je bilo še posebej všeč.
OOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 1)0000000000000000000000000000000000000000000000000000000000
Festival slovenskih popevk v tržaškem Avditoriju
FESTIVAL SLOVENSKIH POPEVK, ki bo 15. in 16. junija v tržaškem Avditoriju, bo prva tovrstna slovenska kulturno-zabavna prireditev ne le v Trstu marveč v vsej naši deželi. Zato je razumljivo, da je že prva napoved te prireditve vzbudila veliko zanimanje pri Slovencih v vsej deželi in da se to zanimanje od dneva v dan veča.
V resnici gre za pravi festival. Tako iniciator Stanko Birsa iz Rojana, kot voditelji prosvetnega društva «Barkovlje», ki so prevzeli organizacijo prireditve ; tako dirigenti in godbeniki kot pcvci-solisti, ki bodo nastopili s čislo novimi in doslej nepoznanimi popevkami, so vzeli stvar zelo za resno.
Naj seznanimo tudi naše hravcc nekoliko od bliže s to originalno iniciativo. Kot že rečeno, je bil Stanko Birsa tisti, ki se je prvi
zavzel za uresničitev že več let trajajoče želje. Skupno z voditelji prosvetnega društva «Barkovlje», so se za stvar zavzeli tudi drugi prosvetni delavci. Domačini sami, v glavnem študenti, so sestavili besedilo novih popevk ; domačini sami, požrtvovalni komponisti, po večini a-materji, so popevke uglasbili, pevci-solisti, prav tako v glavnem amaterji, so pristopili k vajam in... priprave so stekle v svoj tir. Seveda ni šlo vse enostavno. Vsi skupaj so morali premagati marsikatero težavo. Pri vsem tem j c imela poglavitno vlogo predvsem dobra volja. Brez te prav gotovo ne bi bili ničesar dosegli. No, in danes, ko so že na pragu cilja, ki so si ga postavili že pred dolgimi meseci, so vsi lahko ponosni na svoje delo. In v soboto zvečer, se bodo predstavili pred široko javnostjo, ki jih že nestrpno
pričakuje. Prav gotovo je, da jih bo ta javnost nadvse prisrčno in toplo sprejela ter jim dala največje priznanje za ves nesebični trud.
Če posmislimo, da je na sporedu 23 popevk — in da so, kot smo že omenili, vse popevke povsem nove — potem kaj lahko poudarimo, da gre za prireditev velikega formata.
Na prvem delu programa so sledeče popevke : Dan slovenske popevke (pojo vsi pevci), Ta naša burja, Pismo spominov in ljubezni, Večer, Ko lun’ca plava čez Mi ramar, Tista noč, Grenak spomin, Burja twist, Spomini, Mamica pripoveduje, Od takrat, Pridi, Blodnje, Ko si kupim «500 C». V drugem delu pa bodo na sporedu : Vrni se, Moja ljubezen, Nočni tango, Živa točka, Cha, cha, cha s teboj, Disonanca, Papagaj Rory twist, Lila ples, Hrepenenje, Mariu cha cha.
Naše bravce vabimo, naj se v čim večjem številu udeležijo festivalskih prireditev v tržaškem toriju.
Avdi-
Sestanek vodstva Slovensko hrvatske ljudske prosvete
V
n
v
razsi
rjev
nah.
vite]
"Dpi
državljanom. Prav zato je zanii” vo pogledati, kako se kažejo 1 pravice v kulturi, ki je samobitc del življenja slehernega naroda.
Aktivnost italijanske manjšine j v javnem življenju precejšnji Društveno življenje Italijanov d ganizira za vse tri istrske okraj Reka, Pulj in Koper Italijanska u” ja, ustanovljena že med naroda« osvobodilno vojno 1. 1944. Unija j *li. postala nosilec in organizator ki 'e0s turnega in društvenega živi j er 'bno italijanske manjšine. Ustanavtl Vasi kulturne klube, kulturno prosvetli črtat društva, povezuje skupne kultura! Vsak manifestacije, usmerja samostojf" Ra založniško dejavnost, izdaja Insta1 urne tisk, skrbi za svojo dramo in njen’ L( gostovanja, za knjižnice in čitalij’ graji ce ter sodeluje v vseh vprašanji)1 jel i šolstva na mešanem območju. Matij grafi šina ima lastno šolstvo v narodne” Ouac jeziku, šole prve in druge stopnijrodn in predšolske ustanove. To so otr° A\ ški vrtec v Kopru z italijanski!” grafi oddelki v Izoli, Piranu in Sečovljsti S]0Vt devet osnovnih šol z 42 oddelki d'1 'P y gimnaziji v Kopru in Piranu, Ek” 1»gr nornsko srednjo šolo v Piranu 'f R( italijanski oddelek Vajenske šole'
Izoli, število učencev v italijansk 1 ^Žil šolah stalno raste.	,	^kc
Kulturno življenje je med itti1 Ml , jansko skupnostjo razgibano. N1'1 ]Q vidnejše je v kulturnih krožkih, o1 %g katerih so najvažnejši «Antoti1' <lohr Gramsci» v Kopru, «Giordano B”1, 'Upe no» v Izoli in «Giuseppe Tartini» ” 'ji d Piranu. Svoje delo prikažejo b” liji ; rednih prireditvah, sodelujejo s sl” A V venskimi društvi, pa tudi gostuješ 'n o na Tržaškem. Vsak krožek ii”1'stavl knjižnico in čitalnico. Kulturno ^Pi, r udejstvuje zlasti mladina. Krof*1' £i, ] prejemajo materialno podporo iz ti Ki publiških sredstev. V Ljubljani ^ Pino veči Italijani imajo svoj klub «P”” tor, Io Morgan», ki nudi pomoč p|'’eč vključevanju v gospodarsko, dm*j Ol beno in kulturno življenje v ne' P ros
sredini. Radio Koper ima mimo botrino i še 42 ur tedenskega progr”1”8 italijanščini. Italijani imajo sV<^ Petič
b h
ga še 42 ur v
dnevnik (na Reki)" tednik «Pan->i,-c rama» in mesečnik za otroke "* lahr, Založba EDIT pa skdj !>a]f'
Pioniere». Založba EDIT pa skrh' za razne publikacije za italijans^ de| manjšino v okrajih Reka, Pulj Koper.
Madžarska manjšina je v Pom”j ju med obema vojnama živela popolni gospodarski, politični 1 kulturni izolaciji. Osvoboditev le*1
a
"fise
>at
'V<|
'ki).
1945 je prinesla idejo o sožitju ”9 n rr.Hr.ir jn narodnih manjšin tudi1
rodov in narodnih manjšin tudi ’ Pomurje. Šolstvo je na mešane” O j( območju v Pomurju dvojezično. I) šolah je od 93 oddelkov 55 dvoj1 p( žičnih, 28 slovenskih in 10 madŽ”1 hi < skih. Pereč je problem kadra za ”,”vet tel je dvojezičnih šol. Za zdaj j^roai uporablja na soboškem učitelji1*1 sh.
poseben oddelek z obveznimi V0-
ukom madžarščine. Za dvojeztf1’,01 šolstvo v Pomurju so predvide” Vvt v letih '961-1965 investicije v viŠ^ ki s 379 milijonov dinarjev. Kultu”” jjnič skrb za to območje je sedaj osupel določena v Murski Soboti. C»s M pisno založniško podjetje «Po!” j.'la . ski lisk» izdaja za madžarsko m”, W Sino v Pomurju list «Nepu.js”^ ' s, (Ljudske novice). V tem seveda všteta dejavnost madžarske sk”'^ nosti v Vojvodini, ki ima vrsto ^ Mzj vitih kulturnih ustanov. V Sl°'jfečf ni ji ima madžarska manjšina
Preteklo sredo se je sestalo vodstvo Slovensko hrvatske ljudske prosvete. Razpravljalo je v problemih, ki so združeni z delovanjem prosvetnih društev. Odobrilo je tudi predlog za sklicanje konference prosvetnih delavcev in pooblastilo ožje tajništvo, da določi datum in kraj za to konferenco.
premalo radijskih oddaj. Tudi lj” jaij ske knjižnice so samo štiri.	Jalj
V Pomurju delujeta dve ljud” j.rUj univerzi, samostojna kulturno K 1 s svetna društva so v Hodošu, ^t brovniku in Potiševcih, v Lend” pa ima Svoboda madžarsko sekcij, Hodoš ima tudi posebno mladin” kulturno društvo. Prireditve so d., jezične, isti ljudje nastopajo v zikovno mešanem programu. Do” » n jc bilo ustanovljenih 8 madžarsMJL;
ti
iKtln
Pvoi
‘ n
kulturnih klubov in 5 prosvej”
dvoran, nadaljnje 3 pa še urejaj0' (Po ljubljanskem «Delu”)
M
dal
i* ' i
Ti,
6! 11.-6-1963
DELO • 3
Slikarska raz s ta va v Prosvetnem domu na Opčinah
V nedeljo zvečer se je zaključila razstava tržaških slovenskih slikarjev v Prosvetnem domu na Opči-aj nah. Razstava je bila pod pokro-v'teljstvom prosvetnega društva «Opčine» in je bila odprta osem 1 ctlr Razstavljena dela tržaških slo-d 'e0skih umetnikov si je ogledalo r 'anogo ljudi z Opčin, iz sosednjih 'tl ^asi in Trsta. Povsem lahko pod-u| črtamo, da je bil uspeh večji od J11] kakega pričakovanja, i" Razstavljali so sledeči likovni ir1 umetniki :
'n? LOJZE SPACAL, večkratni na-l i'1 graj enee beneške Bienale, ki je pre-J1” Jel tudi več nagrad na razstavah M grafične umetnosti v Švici, na -A]Quadrienali v Rimu in na medna-rodni grafični razstavi v Ljubljani; 'V AVGUST ČERNIGOJ, odlični Srafik in pedagog, ki poučuje na ; ^venskih sredn jih šolah v Trstu ki je prejel več mednarodnih 'agrad ;
, Robert hlavaty, priznani 'f | 'kar in akvarelist, ki se je ude-! 7'* številnih razstav bodisi doma ]j. bjj °r tudi v tu.iini, na katerih je
j aT°?E CESAR, scenograf Slovenil dr gR'dališča v Trstu, ki se je hro uveljavil na področju svoje ,1 čutnosti in je že razstavljal svo-„} |j,.deIa v Trstu, Ljubljani in v Ita-
. AVRELIJ LUKEŽIC, okvarelist lri odločni ilustrator, ki je že raz-^i^avljai svoja dela doma in v tuji-med drugim tudi v Haagu, Pra-Beogradu in Ljubljani;
Ž'mnlnVE>KT .PALČIČ, mladi in jfl tor ki ° elaK)l^ slikar in ilustra-,f več’ m, 7 'e prav tako udeležil že i OtvoHtf" dorna, in v tujini; APme, r Ve razstave v openskem ‘ ne.m. domu se je udeležilo t® sn ,’R° občinstva. Med prisotnimi oi' "dl tudi poslanka Marija Ber
?utič. župani :
7l>i
Škrk iz Nabrežine,
:l"t C ,z 7s°mka in Bizjak iz Repen-•hi 6hra: slikani.• Spacal, Cesar in
(O p!čič :	številni javni pro:
f ti!'avci; Profesorji in učitelji. Med
prosvetni
^'šotnimi je bila tudi mala Malti Va Škrk iz Nabrežine, ki je pred , Aukim prejela prvo nagrado na ija.dna rodnem tekmovanju otro-,t) K!b risb v Forte dei Marmi.
|a
J r- Hlavaty je predaval v 0 slikarski umetnosti
i‘ Ro kratkem pozdravnem n ago volj, 'l| Stanke Hrovatin, tajnice profeti-,«,,,, društva «Opčine», je dr.
rf£tnega ......... ............-
«D stavatY predaval o likovni umetno-
o• pot
Ul°rigin T ko ’e dr. Hlavaty pohvalil rjštva <SinZamisel pr0SyCt,r',ga dm"
jfl ki cn yp.Clne» in se zahvalil vsem, l. .akor koli pripomogli k u reli |ej c' , te lepe iniciative, je pre--,o lu- ’fdru svojega predavanja. J’L 1 vfi vemo je dejal dr. Hlavaty. im S(; ic tudi slikarstvo, kakor vse, g!|$ [ Je človek s svojim umom in ii1;tj.' ''OJ™1 rokami ustvaril v teku - n leti j spreminjalo, to se pravi, Ita», - * izrazni način umetnika ■a* en pred stoletji in da je dru-Ven danes. Slikarji so približno jll ..sredine prejšnjega stoletja sli-K ! figuralno ali figurativno. Sli-Jdr 1 .so tako, kot so videli, ali z ]j u8imi besedami povedano : slika-y o] s° verno in verno prenašali na j, § l|io obraze, pokrajine ali cvetje, j»	ni rečeno, da so slikali vsi
ktlov' kut1* vsak umetnik je po v» dy 1 svojega genija in talenta po-
Ne,-
pr. lik osebe verno, toda po
til n, ur|eška slikarska šola je imela lil kj Pr' svoj način slikanja, svoj stil, V mu ga vtisnili veliki slikarji : ) ^cc'110, Tiepolo, Tintoretto, Car-10 i. dr. Skoro istočasno, t. j.
v XV. in XVI. stoletju so n. pr. nizozemski slikarji imeli svoj lastni način slikanja, čeravno so prav verno prenašali na platno osebe, dogodke in pokrajine. Tako hi lahko rekli, da so imeli španski slikarji svojo lastno karakteristiko, Francozi svojo, Rusi svojo itd. Vendar so bili vsi enotni v tem, da so slikali verno in da so bile torej njih slike čitljive.
Ta zvrst slikarstva in ti stili niso bili od nekdaj marveč so se razvili tekom stoletij po nujni razvojni poti. Ce gledamo slike in risbe, ki smo jih dobili v dediščino na otoku Kreti in v Grčiji in ki so stare tisočletja, lahko ugotovimo, da so sicer slikarji upodabljali človeka, vojaka ali žival, toda na zelo primitiven način in da niso upoštevali n. pr. v poznejšem slikarstvu tako važne perspektive.
Kot pri vedi in tehniki je šla razvojna pot tudi v umetnosti naprej. Clovck-umetnik se ni zadovoljil več z vernim podajanjem figure, marveč je iskal nove načine izražanja. Tako je nastala sredi prejš-
Otvoritev razstave tržaških slovenskih slikarjev v Prosvetnem domu
na Opčinah
njega stoletja prava revolucija v slikarstvu. Umetnik je opustil natančnost lika in je dal poudarka barvi. Sprostil se j c in začel operirati vsak po svoje z bolj živimi, žarečimi barvami, ne da bi toliko upošteval resničnost in vernost oblike. To dobo, ki gre od približno 1850 do 1900 imenujemo impresionizem.
Nagli napredek človeške tvornosti na vseh področjih vede in tehnike je potegnil za seboj tudi umetnost, ki je začela v začetku našega stoletja iskati nova pota. Od časa impresionistov do danes je šlo sli-
ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooot <ooo
Dirigent Oskar Kjuder dosegel velik uspeh
v Dubrovniku
Naš Tržaški rojak Oskar Kjuder je bil prešnji mesec povabljen v Dubrovnik, da dirigira tamkajšnji simfonični orkester na javnem koncertu dne 24. maja 1963 pri katerem sta nastopila kot solista violinist Gašpar Pastor in violinist Žarko Grego.
Vabilo tako pomembnega orkestralnega ansambla pomeni novo priznanje Oskarju Kjudru, katerega delovanje na področju glasbe je zaznavno in cenjeno tako v Trstu kakor v drugih kulturnih središčih, kjer se je uveljavil kot dirigent.
Program, ki ga je Kjuder izvajal z dubrovniškim Gradskim orkestrom je bil zahteven ter je nudil dirigentu priložnost, da pokaže svoje znanje in občutek muzikalnosti.
Kljub razmeroma kratkem času, ki ga je imel Kjuder na razpolago z.a študij, je dosegel na koncertu kateremu so poleg Dubrovničanov prisostvovali številni tujci, ki že posedajo lepo obalo Jadranskega morja, izreden uspeh. Najvidnejši
izraz priznanja, ki ga je dosegel pri občinstvu ter glasbenih strokovnjakih, je vabilo, da v prihodnji sezoni dirigira tudi v Mostarju in Sarajevu ter seveda zopet v Dubrovniku.
V časopisu «Dubrovački viesnik» z dne 29. maja t.l. pravi kritik V. med drugim naslednje: «Oskar Kju-t Mattaitevanie na 4. strani I
karstvo skozi več faz in stilov, od katerih je vsak hotel poudariti to ali ono značilnost. Tako je prišlo do ekspresionizma, kubizma, post-kubizma, surealizma itd. V tem procesu iskanja novih izraznih načinov in razčlenjevanja smo dospeli do končne sodobne razvojne faze t. j. do abstraktizma, ki se ne ozira več na formo in ne na druge temeljne zakone risanja, ali slikanja.
Kako naj si razlagamo to novo zvrst slikarstva, ki nas je postavilo pred popolnoma nove pojme o lepem in ki nima nič skupnega s tistim, kar smo doslej sodili za temeljni pogoj vsake slike? Kako naj ocenimo takšno umetnost? Naj jo spre jemo ali zavrnemo?
Vsakdo ima pravico postaviti na slike lastne zahteve in ni prav nič čudnega, ako nekdo odklanja sodobno, abstraktno slikarstvo. To se je godilo tudi za časa impresionistov, ki so pretrgali s preteklostjo in začeli nov način slikanja, vendar pa kot ljudje, ki spremil" amo razvoj umetnosti in nje tendence, ne moremo zanikati, da je tudi način slikanja ena nujnih faz v slikarstvu, ki ima danes svoje odločne privržence med polovico umetnikov. Jasno je. da se ravzoj-na pot slikarstva ne bo ustavila in da ho šla naprej kot tvornost človeka na vseh področjih njegove dejavnosti. In končno ne moremo se niti ubraniti resnici, da se tako naš okus, kakor tudi ocenjevanje lepote ali nelepote spreminja...
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
(KONEC)
Živalski in rastlinski priimki imajo v glavnem dvojen izvor. Veliko jih izhaja iz starih hišnih imen. V srednjem veku je namreč v mestu in trgu skoro vsaka hiše imela kako znamenje ali grb, navadno žival ali rastlino ali tudi kak drug predmet, po katerem se je imenovala. Takšna znamenja so uporabljali namesto sedanjih hišnih številk. Kot stara navada so se nekatera ohranila samo še pri kaki gostilni ali lekarni (gostilna pri Jelenu, lekarna pri Orlu). Takšno hišno ime se je z lahkoto preneslo na gospodarja in postalo priimek.
Živalski in rastlinski priimki pa imajo lahko še drug izvor. Imena živali in rastlin so se prenesla na človeka, ki je bil po kaki posebnosti ali lastnosti podoben tej ali oni Živali ali rastlini: Medved je bil izredno močan ali precej neroden človek ali pa je rad godrnjal: Zajec je bil strahopeten, imel posebno dolge noge ali uhlje; Hrast je bil človek nenavadno trdnega zdravja ali čvrste postave; Kopriva pa najbrž hudo zbadljiv človek itd.
Po predmetih, ki imajo kakršnokoli zvezo s človekovim delom ali Živi jetijem, so sc ustalili priimki: Kruh, Maslo, Ocvirk, Jesih; Kožuh, Lemež, Opeka, Žakelj itd.
Po telesnih lastnostih so priimki: Bradač je imel posebno dolgo ali košato brado; Nosan nenavadno o-bilen nos; Grča je bil tršate postave; Grbec grbav itd. Na barvo las kažejo Bevc, Erjavec, na čas rojstva Božič, Nedeljko itd.
Večina slovenskih priimkov je iz samostalnikov, nekaj pa jih je tudi iz. pridevnikov in deležnikov, ki so ravno za vzdevek jako prikladni: Prešeren, Majhen, Vesel, Razstre-sen, Pohleven, Popit itd.
Pri proučevanju slovenskih priimkov se rado pripeti, da je lahko ime težko uvrstiti v katero od naštetih skupin, ker ima ime lahko več kot en sam izvor. Tako so Lisjaka imenovali v enem kraju človeka, ki je imel rdeče lase, v drugem kraju pa takega, ki je bil premeten in zvit, v tretjem kraju pa po hišnem znamenju. Marsikatero takšno dvomljivo razlago more razrešiti le zgodovinsko gradivo. Sploh pa je za razlago nastanka in pomena priimkov odločilno, da podrobno poznamo družbene, gospodarske, politične, kulturne, verske in jezikovne razmere iz življenja naših ljudi v mestu in na vasi v dobi od 13. do 16. stol. Takšno obravnavanje pokaže, da Novak ni kak vojaški novinec, ampak kmet, ki se je naselil na novino itd.
VALET-PETJE-FOlKlORA-KNJIOI-RfVJtl-klN<^
O
S
<
O
X
O
IB
<
00
55
<
5
00
Ul
<
O
<
<
5
o
0
Ó
z
X
1
o
X
5
O
X
?
E
È
2
55
5
>
2
o
làrttuina
UuhùUa
0
5
g
E
È
<
2
<
1
o
m
>
<
K
N
<
OC
5
0
Ó
z
2
1
co
<
2 <
<
oc
5
O
Ó
Z
X
>
s
là
0
1
et
O
č
O
2
!
u
2
<
to
<
O
<
3
m
ec
!
z
x
2
2
2
5
z
3
BOLJŠOJ TEATR je pred kratkim prvič izvajal Wagne-rjevo opero «Leteči Holandec». Prireditev spada med proslave 150-letnice rojstva velikega skladatelja. Pri izvajanju v Boljšom teatru so sodelovali kot gostje režiser Johaim Herz s svojimi kostumografi in scenaristom iz DR Nemčije.
♦
TRŽAŠKI SLIKAR GVI-DON BIROLLA, je 29. maja letos umrl v Ljubljani, kjer je prav za prav stalno živel. Star je bil 82 let. Pokojni je študiral na dunajski akademiji Kot umetnik se je držal istega slikarskega stila kot znani umetnik Maksim Gaspari.
♦
KONGRES JUGOSLOVANSKIH SLAVISTOV, ki se je vršil pred kratkim v Ohridu, je potekal v znamenju proslav 1.100 letnice Cirila in Metoda, tvorcev slovanske književnosti. O delu in življenju Cirila in Metoda sta zlasti obširno razpravljala Slovenca dr. Pogačnik in Tomšič, ter še posebej osvetlila zgodovinske Bnižinske spomenike, ki so najstarejši staroslovenski zapisi.
♦
BOLGARSKA NARODNA MANJŠINA, ki živi v Jugoslaviji, je imela svoj festival kulturnih in športnih prireditev, na katerih je sodelovalo okoli 2000 mladincev in mladink. Festivalske prireditve so bile v Dimitrovgradu, ki je največje središče bolgarske narodne manjšine v Jugoslaviji.
♦
70-LETNICO ROJSTVA MA-JAKOVSKEGA bodo v Sovjetski zvezi svečano proslavili. Na proslave se že pripravljajo. V Armeniji so ustanovili posebno komisijo, ki bo vodila razne prireditve. V komisiji so ugledni kulturni delavci, za njenega predsednika pa je bil imenovan književnik Nairi Zirian. Državni u-metniško-literarni arhiv bo skupno z moskovskim Muzejem Majakovskega objavil katalog pesnikovih rokopisov. Osrednje proslave bodo 19. julija, t. j. na 70 rojstni dan Majakovskega.
♦
V	RIGI so odprli II. baltiško razstavo znamk. Na njej so razstavljene številne zbirke znamk, ki prikazujejo razne etape poti v komunizem.
♦
MIROSLAV KOŠUTA, naš kriški rojak, ki živi v Sloveniji, je izdal pri koprski založbi «Lipa» svojo pesniško zbirko «Morje brez obale». Spremno besedo o avtorju in njegovem delu je napisal Marijan Kramberger.
♦
V	GEORGIJI (Sovjetska zveza) je neka arheološka ekspedicija raziskala skupino grobov iz drugega tisočletja pred našim štetjem, številne izpokanine kažejo izredno visoko stopnjo tedanje kulture. Med izkopaninami so tudi ploščice z napisi, ki pa jih doslej še niso razbrali, ker so črke povsem nepoznane tudi najboljšim poznavavcem antične kulture.
%vaonnod-3riadi3wa aaivai-vssvio-a,'
IDRI-RAZSTAVE GLASBA-TfAJJ
11.-6-1963
• DELd
Volitve upravnega sveta Delavskih zadrug
Volite
kandidatno listo št. 1
V teku so volitve novega upravnega sveta Delavskih zadrug. Člani zadrug volijo po pošti. Glasovnice jim dostavljajo na dom občinski uslužbenci.
Naše bravce, ki so člani Delavskih zadrug vabimo, naj volijo listo št. 1.
Glasovanje je zelo enostavno. Dovolj je, da se prekriža kvadrat označen s št. 1.
Vsak glas je važen, zato naj ga nihče ne zanemarja.
Mi zahtevamo, naj se Delavske zadruge v celoti vrnejo članstvu, naj se demokratizirajo in naj ponovno dobe tak značaj, kot so jim ga dali njih ustanovitelji.
Zavedati se moramo dejstva, da prav z našim glasom Delavske zadruge lahko postanejo učinkovit element v borbi proti draginji in proti špekulacijam.
Zato še enkrat : Člani Delavskih zadrug, volite listo št. 1!
Obvestila uredništva
Bravce opozarjamo, da bomo prihodnjič objavili članke, ki smo jih tokrat morali odložiti zaradi pomanjkanja prostora. Med drugim bomo v prihodnji številki objavili tudi sestavek o problemih zgornje tržaške okolice. Sestavek je v zvezi z intervencijo, ki jo je imel v tržaškem občinskem svetu naš svetova-vec tovariš Padovan.
V zadnji številki smo najavili deželno zborovanje slovenskih komunistov.
Nekaj dni po izidu lista pa je bilo iz tehničnih razlogov omenjeno zborovanje odloženo na kasnejši čaš.
Čestitke
Tovarnici Slavi Čebulec-Ka-tri z Opčin, ki bo v nedeljo 16. junija dopolnila 50 let živ-Ijenja pošiljamo najiskrenejša voščila.
«DELO»
Za pokojnino gospodinjam
Po vsej deželi je v teku nabiranje podpisov za zakonski predlog, ki predvideva podelitev pokojnine tistim starejšim gospodinjam, ki jih obstoječi zadevni zakon ni vzel v poštev. Predlog, ki ga bodo predložili v senatu, lahko podpišejo vse volivke. Vsa podrobnejša pojasnila daje Zveza italijanskih žena-UDI. Na sliki: podpisovanje zakonskega predloga v Ricmanjih
Nadaljevanje
Šolska prireditev v Avditoriju
OUOOOUOOOOOOOOUOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOf
Apel vodstva tržaške federacije K ki
Začela se je kampanja za komunistični tisk. Ta kampanja je velikega pomena za vse komunistično gibanje, je prva po velikih volilnih zmagah, ki zahtevajo uresničitev preokreta na levo v vsej deželi.
Položaj, v Trstu še enkrat potrjuje nujnost nove politike. Tržaško gospodarstvo vedno bolj hira. Pristaniški promet stalno nazaduje. Pristanišče hočejo uporabljati le še kot oporišče za vojne ladje. Draginja iz dneva v dan narašča. Razne špekulacije se množijo.
Komunistični tisk je že med volilno kampanjo igral veliko vlogo. Praktično je bil sredstvo za izbojevanje zmage. Danes je ta tisk nenadomestljivo orožje borbe za mir, za ustanovitev levo usmerjene vlade, borbe za gospodarsko obrambo Trsta in dežele, zato da Trst ponovno postane stična točka, središče
miru in sodelovanja med narodi in deželami.
In prav zato se postavlja danes, še bolj kot v preteklosti, nujnost, da se komunistični tisk čim bolj razširi ter da prodre vsepovsod. Zato naj se sleherni tovariš čuti mobiliziranega za širjenje komunističnega tiska. Pred vse tovariše se postavlja naloga, da se aktivno udeležijo vseh akcij, ki bodo na področju širjenja in populariziranja komunističnega tiska vse do prihodnjega septembra.
V tej kampanji je zelo važno tudi zbiranje prispevkov za tisk. Tržaška federacija je sklenila, da ho zbrala 7 milijonov lir v tiskovni sklad.
Zato federalni komite vabi vse sekcije, celice in tovariše, naj takoj pristopijo k delu.
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Manifestacija kmetov goriške pokrajine
Toča na Krasu
Danes je bila v Gorici velika manifestacija kmetov. Ti so manifestirali za agrarno reformo in uveljavitev deželnega statuta. Za to priliko so se kmetje iz vse pokrajine pripeljali na traktorjih v mesto. Na trgu Battisti sta govorila tajnik Kmečke zveze Marizza in tajnik Delavske zbornice - CGIL Bergomas. Oba govornika sta orisala zahteve, ki jih postavljajo oHdelovavci zemlje.
«Dve liniji agrarne politike sc danes spopadata v deželi, je poudaril Bergomas. Demokri-stjanska, ki jo podpirajo monopolisti FIAT in Montecatini in ki pušča nerešene sedanje a-grarne strukture, favorizira
monopole in omogoča nebrzdane špekulacije ter politika naprednih strank in organizacij, ki hoče razbiti zastarele strukture.
Naša politika je nadalje poudaril govornik zahteva splošno agrarno reformo, podelitev zemlje tistemu, ki jo obdeluje, odpravo parasitstva, odpravo spolovinarstva, okrepitev zadružništva, demokratizacijo «Federconsorzi» in omejitev vpliva monopolov.»
Govornik je nadalje podčrtal, da je za razvoj kmetijstva v Obsočju velikega pomena u-veljavitev posebnega statuta dežele.
V nedeljo ponoči je bilo na nekaterih področjih Krasa hudo neurje. V zgoniški in devinsko-nabre-žinski občini je bila tudi toča. Posebno hudo so prizadeti Mali Repen, Gabrovec, in nekatere vasi v nabrežinski okolici. Ponekod je toča popolnoma pokončala vinograde in poljske nasade. Pričakujemo, da bodo pristojne oblasti dale prizadetim kmetom primerno podporo.
Komunistična skupina v pokrajinskem svetu v Trstu je povabila pokrajinsko upravo, naj napravi potrebne korake.
zovci sta bila zopet na odru dva mala «možakarja», tokrat iz šole v ul. Donadoni. Podala sta znano pesmico «Oba junaka». Sledila je šola s Ratinare, ki je podala zborno recitacijo Gregorčičeve pesmi «Naš narodni dom», za njimi pa je nastopil šolski pevski zbor iz Križa, ki je zapel pesmi : «Uspavanka» in zahtevno «Žabja svatba».
Šola iz Rojana se je predstavila s prostimi vajami na napev znane pesmi: «Cin, čin, čin Drežnica, kje so stezice». Zopet je bil na vrsti šaljiv prizorček, s katerim sc je predstavila šola iz Trebč. Dva navi-hančka sta nazorno pokazala, zakaj telovadita in spravila gledavcc v zelo dobro voljo.
šentjakobska šola je nastopila s pesmijo «Mi smo muzikantje», neka pridna harmonikarka pa je zaigrala nekaj komadov na svoj instrument. Zopet je bila na odru ka-tinarska šola, ki je zelo posrečeno podala prizor «Moj dom», takoj za tem prizorom pa je predstavnik Bar-i kovljanov prikazal, kako se je pisa-I tel j Finžgar ponorčeval iz tistih, ki j se gredo gospoda.
I Šola iz Sv. Ivana se je predstavila s prelepim narodnim plesom, škedenjska šola s solospevom «Sa-rafan», šentjakobska šola s prizorčkom «Jutri bomo drugačni», kati-narska šola z zborno recitacijo Župančičeve «Dume».
Za konec pa so združeni šolski pevski zbori nastopili z veselo pesmijo o Kekcu in z domoljubno pesmijo «Slovenski smo fantje».
Nastop tako številnega zbora je v dvorani sprožil val aplavzov že med petjem.
Težko bi bilo zapisati kdo je bolje igral ali lepše pel, odnosno recitiral, saj so bili vsi nastopajoči tako pridni, četudi je pri nekaterih prišla še močno do izraza trema, kitare pomanjkljivosti ne smemo šteti kot take, saj ponavljamo: to je bil prvi tovrstni poskus.
Priznati moramo, da so se številni šolniki zelo prizadevali, da bi bil uspeh čim večji. Naj jim bo v veliko zadoščenje to, da so množice staršev in otrok zapuščale Avditorij z veselimi in nasmejanimi obrazi Pogled na tisto pisano množico je bil v resnici razveseljiv, tak, da je vzbujal pozornost tudi pri tistih, ki niso vedeli, kaj je bilo na programu v Avditoriju.
Toda ko to pišemo, ne moremo mimo ugotovitve, da bi bil uspeh prav gotovo še večji, če bi bile vse šole sorazmerno zastopane. Znana stvar je, da pesem vžge. In to smo lahko ugotovili tudi v nedeljo. Zato si dovoljujemo pripomniti: Ali ni škoda, da ni bilo n.pr. mladih pevcev s Proseka in Kontovela. Ti bi bili prav gotovo izpopolnili tako srčkan program dveh samih predstavnikov tamkajšnje šole. Isto bi lahko rekli še o kateri drugi šoli. Ali ne bi bili srečni lahko vsi otro-
0000000000000000000000000000)000000000000000000000000000000
Dopis iz Banov
Umrla je Ana Milkovič iz Banov Stara je bila 82 let. Vaščani so ji pripravili lep pogreb. Pokojna je več kot 40 let opravljala službo občinske babice. Bila je zelo priljubljena in poznana ne le v domači vasi temveč tudi v okolici. Kljub temu, da je toliko let zelo vestno opravljala svojo službo, ni na stara leta uživala zaslužene pokojnine. Zato je živela zelo skromno.
Naj bo blagi pokojnici lahka domača gruda!
Tov. Tončka Vidau iz Banov je v počastitev spomina pok. Ane Mil-
kovič darovala 1.000 sklad «Dela».
ci? In zakaj jim ne bi te sreče prl voščili? Na to naj bi v bodoče n sno pomislili tudi listi šolniki, k so tokrat stali oh strani.
Papež umrl
i
bil izvoljen za papeža v konkla'1 kardinalov 28.X.1958 leta z imenei11 Janez XXIII. Rodil se je leta l8>! v provinci Bergamo kot kmečki si11 Ko je dovršil seminišče v Rin" leta 1904 so ga posvetili za duho' nika. Komaj čez 20 let je bil Ro1 calli posvečen v škofa in leta 19' v kardinala. — Ta papež res ni 1 podoben svojim prednikom. — Kbv no rodu je ohranil do konca s'1 iih dni realistični pogled na najv' žnejša vprašanja sodobne politik' in kar je najvažnejše, bil je ne1; majen borec za mir med vsemi m rodi, ker je razumel kakšna strašr-katastrofa bi zadela človeštvo v sl11 čaju atomske vojne.
V svoji politični oporoki — efri kliki «Mir na zemlji» kjer že sl°* bližnjo smrt, se je izjavil za t^1 nitev oboroževalne tekme, za preP^ ved atomskega orožja in prendi5' nje atomskih poskusov pod strogi"1 mednarodnim nadzorstvom, za td" no sožitje med narodi, za enajn pravne odnose med državami in 1,9 rodi, za odpravo vojne psihoze. / Poglavar kat. cerkve je v tej eri’ kliki podčrtal, da ni nobenih zaprf za sodelovanje med narodi razi'1
n ih verskih prepričanj glede na
F
Se c
dni
vsa
da
To
šča
če
tios
Ja r
ščita mirit, svobode in socialfle* že

napredka. «Mi pozdravljamo na$‘, sko
papeža Janeza XXTTT. v korist ri' ]jer
ru» ie rekel N. S. Kniščev v s' j $e
jem intervjuju /. ^redrikcm
. , Pov
pež. ki sedaj umira — je pisal rja «Unità» uživa simpatije vseh li1'"1 kdz ki verujejo v mir».	mo
Pogumno stališče, ki ga je PaP" no zavzel je izzvalo veliko nezadovO bol stvo reakcije, ki je videla v tel Obt posebno obsodbo antikomunizma '1 poli vojnih provokacij in napadov.» (kot
K
Dirigent Kjuder I s«
der
vpr;
se je predstavil kot izkušen a stav
rigent, ki z zanesljivo, lahko in Pi Tod cizno gesto vzpostavlja ravnoN' 0(j orkestralnih skupin in uspe uf ^
riti čistost zvočnih profilov
pretacije, ki je v osnovi koinO1
,fiP
tov
Četi
van
a kateri je dirigentova naravne tuicija in močan temperament spela prepričljivo vnesti drame1*] derr impulz kadar je to zahtevala v’[, voli
binska interpretacija sklade. T(,i' l'egj
je
Schubertovi «Nedokončebjj
simfoniji prišla do močnega itfj f 1 i tv, elementarna sila in monolitnost snovne glasbene zamisli v katef° )(1 poj. stkani trenotki čustvene-lirične rave. Izvedba Gotovčevega KoV^ n
dihala bujno barvitost in eleP^ tarnost našega narodnega mef°j .j,
Na drugi strani pa je K j ude1 i 0< Stamitzovem Koncertu za vi°t° 1 c'ct
„ 1, « n i <i«« ^ X-, v-7 i/!xi f r i /7 tu m z/	S r! M
orkester z odmirjenim dozirani"I San' zvoka in svetimi dinamičnimi F dnc
hodi ter jasno artikulacijo pf*E' ,Čjn~„ čljivo predstavil vsebinske in Stl Jr *
...,/u/aI/)	/ /} n n z-/ o 1 /r
vrednote tega dela.	, s.
V Bruchovem violinskem koncl ,0r
tu je dirigent izluščil vse efekte
mantičnega nastrojenja ter P°'
tal plemenito zvočno barvitost f drg
droi
titure.
Orkester je verno sledil vS, kretnji gosta-dirigenta in se gel povsem njegovi koncepciji-
\
Uspeh, ki je bil dosežen na M
‘tfli do j do Teg
certa pomeni obenem stremijo] £ da se reproduktivna umetnost » litetno čimbolj dvigne»
p- ^aSl
Dirigentu Oskarju Kjudru isK1
čestitamo k doseženemu usP1
: a
tiskovni
ter mu želimo da bi svoje sp°\ ^li nosti še nadalje razvil in jih iNc |
vil tako v Trstu kakor drugod■	\ "hoi
gOtl-
J H
le .
mn n	Gl ASU O KPI ZA SLOVENSKO NARODNO MANJŠINO — DIREKTOR: MARIJA BERNETIC — ODGOVORNI UREDNIK: ANION MIRKO KAPELJ
DELO - GLASILO K.P.I. ZA SLOVhNJ^NU na ^ m upRAVA; TRST UL. CAPITOLINA 3 - TISK: TIP. RIVA, TRST, UL. TORREBIANCA 12
Ni