-.—.-,- LETO XII ŠTEVILKA 108 MAREC 1984 Skupščinski funkcionarji izvoljeni še za dve leti Zbori občinske skupščine so na svojih sejah in na skupnem zasedanju 29. marca izvolili skupščinske funkcionarje za drugi dveletni mandat, ki se začne 14. aprila. Za predsednika skupščine občine so ponovno izvolili Andreja Vidoviča, dolžnost podpredsednika pa bo še naprej opravljal Radoslav Grom. Zbori so za drugi dveletni mandat izvolili dosedanje predsednike in sicer bo še naprej predsednik zbora združenega dela Dušan Plestenjak, predsednik zbora krajevnih skupnosti bo Andrej Skrt, družbenopolitičnemu zboru pa bo predsedoval Janez Pečar. Dobri izvozni rezultati Gospodarstvo naše občine se lahko pohvali z dobrimi izvoznimi rezultati v lanskem letu. To je ena osnovnih ugotovitev analize poslovanja gospodarstva, ki jo bodo delegati občinske skupščine obravnavali na prihodnji seji (analiza zaključnih računov OZD s področja gospodarstva in negospodarstva za leto 1983 je v celoti objavljena v tej Delegatski prilogi). Poglejmo le glavne ugotovitve. Čeprav je lani industrijska proizvodnja dosegla 94,9 odstotno rast, pa je zaposlovanje preseglo načrtovano rast. Izredno ugodni rezultati oa se kažejo v zunanjetrgovinski menjavi, saj se je lani izvoz na konvertibilno tržišče povečal za 23,3 odstotka. Glavni nosilki izvoza še naprej ostajata Ušnjarna in Liko. Druge delovne organizacije pa lani niso povečale izvoza. Občinski praznik Delegati so na zadnji seji občinske skupščine sklenili, da bo letošnja osrednja slovesnost ob praznovanju občinskega praznika 5. maja v krajevni skupnosti Log. S SEJE PREDSEDSTVA OBČINSKE KONFERENCE SZDL Referendum prestavljen na jesen Na redni šesti seji je predsedstvo Občinske konference SZDL obravnavalo informacijo o oskrbi z vodo in ocenilo, da moramo nadaljevati z akcijo za realizacijo druge faze oskrbe z vodo do referenduma za samoprispevek, ki naj bi bil predvidoma do konca leta, pa je potrebno pripraviti temeljit in celovit program za dokončanje sanacije oskrbe z vodo v občini. Ko so obravnavali poročilo o delu izvršnega sveta za lansko leto in smernice za letošnje delo, so pohvalno ocenili njihove aktivnosti in prizadevanja pri reševanju aktualnih družbenoekonomskih vprašanj. Nekoliko poglobljeneje so spregovorili tudi o letošnji osrednji prireditvi ob praznovanju dneva mladosti in ocenili, da gre v scenariju za mistificiranje in razvrednotenje lika tovariša Tita. Zato so sprejeli stališče, da je treba najti ustreznejšo obliko praznovanja. Na tej seji so imenovali tudi predsednike svetov in koordinacijskih odborov pri predsedstvu: Koordinacijski odbor za usklajevanje družbenopolitične aktivnosti pri uresničevanju politike ekonomske stabilizacije: Friderik Kovač, koordinacijski odbor za vprašanja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva: Stane Pezdir, koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja: Marjan Sigulin, koordinacijski odbor za SLO in DS: Bojan Sčukovt, koordinacijski odbor 2a družbene organizacije in društva: Ana Jaklič, koordinacijski odbor za proslave in prire- ditve: Pavle Mrak, koordinacijski odbor za družbenopolitično izobraževanje: Lijana Nagode, koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in narkomaniji: Darko Lavrenčič, koordinacijski odbor za usmerjanje mladih v vojaške in obrambme poklice: Tomo Bratič, koordinacijski odbor za usmerjanje odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi: Janez Pečar, koordinacijski odbor za uveljavljanje socialistične solidarnosti: Lado Horvat, svet za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu, gozdarstvu in na vasi: Štefka Suhadolnik, svet za varstvo okolja in urejanje prostora: Janez Brejc, svet za telesno kulturo: Franjo Modrijan, Svet za informiranje: Cvetka Glumac, svet za družbenopolitični sistem: Tone Jereb, svet za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politiko: Branko Stergar, svet za mednarodne odnose: Franc Pasetta, svet za vzgojo in izobraževanje: Janez Žnidaršič, Izdajateljski svet Naš časopis: Andrej Kos, volilna komisija: Anton Plut, svet za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij NOB in spomeniško varstvo: Franc Fortuna. ■ V mesecu novembru 1983 je bila končana izgradnja vodovoda Borovniški vršaj. Objekt je bil končan do te mere, da so bili izpolnjeni pogoji za uspeli tehnični pregled, ki je bil tudi opravljen v tem mesecu. V mesecu novembru je bilo na novi vodni vir vključeno vodovodno omrežje Vrhnike in Borovnice ter iz njega izključeni črpališči Primčev studenec in Breg-Pako. V vodovodnem sistemu so ostala zajetja zaplanin-skega pokrova, Malenci, Korita in črpališče Bevke. Po vključitvi novega vodnega vira in objektov v vodovodni sistem Vrhnike ter Borovnice je poskusno obratovanje spremljala vrsta strokovnih aktivnosti. Tako je izvajalec del odpravljal ugotovljene pomanjkljivosti in hkrati predajal obratovanje vodovoda uprav-Ijalci Komunalnemu podjetju Vrhnika. Novi vodni vir je deloma spremenil obstoječe obratovalne razmere v omrežju. Zaradi tega je bilo predvideno, da bo v začetnem obdobju obratovanja prihajalo do občasnih motenj v oskrbi, predvsem do občasne kalnosti in obarvanosti vode v omrežju. Takšni pojavi lahko trajajo nekaj mesecev, dokler se usedline v cevovodih ne iz-perejo do takšne mere, da ne spreminjajo več kvalitete vode. Da bi ta čas čimbolj skrajšali, je upravljalec - skupaj z Zavodom za socialno medicino in higieno — stalno spremljal kvaliteto vode na posameznih območjih ter izpiral posamezne dele cevovodov. V Borovnici je bila voda pogosto kalna. Zato sta upravljalec in omenjeni zavod več pozornosti posvečala črpališču za Borovnico in omrežju Borovnice. Geološki zavod je spremljal izdatnost obeh črpališč ter celotnega vr-šaja. Začetek poskusnega obratovanja je sovpadal z izredno sušo. Tako je bilo mogoče s še večjo; gotovostjo preveriti napovedano izdatnost vršaja. Takoj je treba reči, da je bila predvidena izdatnost v celoti-potrjena in so rezultati boljši od pričakovanih. V štirimesečnem poskusnem obratovanju je bilo ugotovljeno več pomanjkljivosti, ki,, pa ne presegajo problemov začetnega delovanja tovrstnih objektov. Izvajalci jih sproti odpravljajo. Večji problem je zakasnitev montaže merilcev pretoka in UKW naprav za usmerjanje delovanja črpališč. Glavni problem tega obdobja je motnost vode v Borovnici. Do 20. 3. 1984 je bilo vzeto 158 vzorcev za kemično analizo in 120 vzorcev za bakteriološko analizo. Analize vzorcev vode iz obeh vodnjakov so pokazale, da je voda dobre bakteriološke kvalitete. Analize pa so pokazale, da ima voda iz vodnjaka VD-1, ki napaja Borovnico in le v manjšem obsegu Vrhniko, večjo koncentracijo železa. Ocenjeno je bilo, da je voda kljub temu primerna za oskrbo oziroma da železa ni potrebno odstranjevati. Povečana koncentracija železa v vodi zdravju ni škodljiva, povzroča pa težave pri uporabi vode v tehnološke namene. Ker koncentracija železa ni bila stalno enaka je bilo — in je še—težko oceniti, kako se bo ta koncentracija spreminjala. Zato je Zavod za socialno medicino in higieno svetoval tudi tehnične priprave za razželezenje vode. Kljub tem problemom je bil zavod mnenja, da je problem občasno povečane koncentracije železa veliko manjši, kot pa nadaljnja, uporaba vode iz Primčevega studenca in Brega, ki pomenita stalno nevarnost hidričnih epidemij. Ob teh dobrih ocenah bakterioloških analiz vode pa se z daljšanjem časa poskusnega obratpvanja ni zmanjševal problem motnosti vode v Borovnici. Ta problem naj bi povzročile spremembe v obratovalnem reSirnu, In to pi od vsem v tistih odsekih omrežja, ki nišo krožno povezani. Ta domneva je bila potrjena na vrhniškem območju, medtem ko se v Borovnici motnost ni zmanjšala — kljub številnim posegom upravljača na omrežju. Motnost se ni zmanjšala tudi po čiščenju vodnjaka VD-1. Šele v začetku februarja je bila sprejeta ocena, da motnosti vode v Borovnici ne povzročajo stare usedline v omrežju in da . je potrebno raziskati vzročno zvezo s povečano koncentracijo železa v kemični sestavi vode. Hitro je bila potrjena domneva, da povzroča motno vodo oksidacija železa, ki ga vsebuje voda, pri čemer se železo izloča v obliki drobnih mehanskih delcev. Kot smo že navedli, je težko oceniti nadaljnje spreminjanje koncentracije železa v v*odi iz vodnjaka VD-1, zato se je investitor odločil, da črpališče na tem vodnjaku ustavi, dokler ustrezne strokovne organizacije ne pripra-' vijo predloga za preprečitev motnosti vode. Borovnica je od 10. 2.1984 oskrbovana iz vodnjaka VB-3, ki preostali del vode daje tudi za vrhniško oskrbno območje. Ponoven pregled vse hidro-geološke dokumentacije ter analize vzorcev vode iz različnih globin vodnjaka VD-1 je pokazal, da v tem vodnjaku črpamo vodo tudi iz zgornjih vo-donosnih slojev in da voda iz teh slojev vsebuje znatno večjo koncentracijo železa, kot jo ima voda v spodnjih vodonosnih plasteh, (vodnjak VD-1 je globok 50 m in VB-3 58 m). V prid tej ugotovitvi je tudi ugotovitev, da koncentracija železa v vodnjaku VB-3 ni nikoli presegla predpisane meje. Ta vodnjak pa zajema vodo samo iz spodnjih plasti. Kljub temu, da so bili večkrat vzeti vzroci vode v različnih globinah vodnjaka VD-1, je prej navedena ugotovitev le predpostavka, ki jo je mogoče dokazati ali ovreči z izvedbo zatesnitev tistega dela vodnjaka, v katerega doteka voda s povečano koncentracijo železa. V skladu z navedenimi ugotovitvami-Smo se pristojni organi investitorja določili, da problem povečane koncentracije železa rešujemo na naslednji način in po vrstnem redu: 1. Zatesnitev zgornjega dela vodnjaka VD-1. Natančna globina zatesnitve bo določena KLORIRANJE Kloriranje je potekalo od začetka, to je 15. 11. 1983 do 17. 2. 1984, nato so ga opustili do 20. 2. 1984. Po 20. 2. 1984 se ponovno normalno klorira. Opomba: Na VD-1 se je klorinator mašil in bil večkrat pokvarjen. Vzrok so bile zamašitve zaradi izločenega železa. Po izklopu VD-1 so odpadle tudi te težave. KVALITETA VODE . Od 10. 11. 1983 do 20. 3. 1984 je bilo opravljenih 38 pregledov in odvzetih 120 vzorcev za bakteriološko in 158 vzorcev za kemično analizo. Rezultati bakterioloških analiz: VD-1: Št. odvzetih vzorcev 12 100% primernih 12 100% neprimernih 0 % VB-III: Št. odvzetih vzorcev primernih neprimernih 9 100% 9 100% 0 0% Orrtežje Borovnica: št. odvzetih vzorcev 35 100% primernih 27 77% neprimernih 8 23% Omrežje Vrhnika: Št. odvzetih vzorcev 64 100% primernih 57 89% neprimernih 7 11 % Rezultati kemičnih analiz: VD-1: Št. odvzetih ■ vzorcev 84 100% primernih 13 15% neprimernih 71* 85% * vsi neprimerni vzorci imajo vse ostale kemične lastnosti primerne, razen vsebnosti železa. VB-III: Štev. odvzetih vzorcev 16 100% primernih 16 100% neprimernih 0 0% Omrežje Borovnica Št. odvzetih vzorcev 27 100% primernih 6 23% neprimernih 21 77% Omrežje Vrhnika Št. odvzetih vzorcev 31 100% primernih 9 29% neprimernih 22 71% Časovno gledano so bili vzorci vode, ki so oporečni odvzeti predvsem v začetnem obdobju poskusnega obratovanja. Kemična neprimernost v omrežju na Vrhniki pa se je pojavila zaradi mešanja vode iz obeh vodnjakov. KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA ZAVOD ZA NAČRTOVANJE VRHNIKA pri izvajanju del s sprotnimi kemičnimi analizami vode. Rezultate teh del kot tudi dosedanje izkušnje pri vodnjaku VD-1 je potrebno uporabiti pri projektiranju in izvedbi prvega eks-ploatacijskega vodnjaka na vr-šaju. Zatesnitev se izvede v zadnjem tednu meseca marca 1984. 2. V kolikor bi bilo potrebno zatesniti vodnjak VD-1 do takšne globine, da ne bi več dajal potrebne količine vode, se vodnjak poglobi z vrtanjem v dolomit (cca 50 m), ker je velika verjetnost, da bo poglobitev dala potrebno dodatno količino kvalitetne vode. Ta naloga se opravi takoj po oceni rezultatov prve naloge. Stroški pod prvo in drugo točko so ocenjeni na cca 2.000.000 din. 3. Zgradi se nov vodnjak v bližini vodnjaka VB-3. Izgradnja vodnjaka je v programu II. faze sanacije preskrbe z vodo, vendar je glede na navedene probleme potrebno g'adnjo pospešiti. Če izvedba nalog v prejšnjih dveh točkah ne bo dala zadovoljivih rezultatov, je potrebno še v letu 1984 najti potrebne finančne vire (cca 10.000.000 din) za pričetek izgradnje vodnjaka. 4. Ne glede na rezultate gornjih aktivnosti se izvajajo strokovne priprave za pridobitev ustreznih tehničnih rešitev za izgradnjo čistilna naprave, s katero bo mogoče odstraniti povečane koncentracije železa iz vode. V zvezi z navedeno problematiko vodnjakov je potrebno spomniti, da sta bili obe črpališči zgrajeni na raziskovalnih vodnjakih, ker ni bilo dovolj sredstev za izgradnjo eksploa-tacijskih vodnjakov. Povečana koncentracija železa v enem vodnjaku ni bila pričakovana pri načrtovanju investicije. Predvidene pa so bile možnosti, da se bo'kvaliteta vode poslabšala in da bo potrebno zgraditi čistilno napravo na vr-šaju. V programu sanacije preskrbe z vodo je bilo navedeno, da bo čistilna naprava zgrajena takrat, ko bodo to zahtevali problemi v zvezi s kvaliteto vode. Predvidevamo, da v tej fazi čistilne naprave še ne bo potrebno graditi, ni pa mogoče v celoti izključiti tudi te možnosti. Glede na današnje ekološke razmere noben vodni vir nima zagotovljene popolne varnosti. Te ugotovitve pa v ničemer ne spodbijajo osnov, ki so vodile pri odločanju za odvzem vode iz Borovniškega vršaja. Potrjena je bila izdatnost tega vodnega vira pa tudi bakteriološka kvaliteta je nesporna. Vode ne bi bilo potrebno klorirati, če to ne bi zahtevalo stanje omrežja, kjer lahko pride do onesnaženja "Tako je voda klorirana zaradi preprečevanja onesnaževanja iz vodovodnega omrežja. Do sedaj ugotovljeni problem. povečane koncentracije železa v enem vodnjaku je manjši, če ga primerjamo s problemi kvalitete vode iz naših starih vodnih virov in kvalitete vode, ki jih ima večina območij v naši republiki. Samoupravna komunalno cestna skupnost 2 NAŠ ČASOPIS MAREC 1984 Odpirajo se možnosti zaposlovanja Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana v naši občini za letos predvideva 2,6% rast zaposlovanja. Načrti zaposlovanja za leto 1984, ki so jih posredovale OZD, DPO in skupnosti, pa napovedujejo, da se bo v letu 1984 dodatno zaposlilo 259 delavcev, kar predstavlja 5,3 % stopnjo rasti zaposlovanja. Stopnja rasti je izračunana na osnovi povprečnega števila zaposlenih v letu 1984 in 1983. Glede na večje zaposlovanje ob koncu leta 1983 so na Zavodu za zaposlovanje menili, da bi bilo bolje, da se stopnja izračuna na osnovi stanja ob koncu decembra 1983 in decembra 1984. Tako bi znašala stopnja rasti zaposlovanja 4,6 %, če odštejemo še pripravnike za določen čas, pa 4,2%. Glede na neusklajenost stopnje rasti zaposlovanja s stopnjo, ki jo predvideva občinska resolucija, so spregovorili tudi kadrovniki nekaterih OZD. Na razgovoru so sodelovali vodja plansko analitske in kadrovske službe v občini, predsednik skupščine skupnosti za zaposlovanje ter predsednik odbora za štipendiranje, pri Skupnosti za zaposlovanje. OZD predvidevajo večje zaposlovanje zaradi izvedbe zastavljenih planskih ciljev bodisi zaradi povečane industrijske proizvodnje bodisi zaradi izvoznih planov.. V glavnem gre za ekstenzivno in ne za produktivno zaposlovanje. V Fenolitu in IUV predvidevajo novo zaposlovanje zaradi aktiviranja novih investicij, v Iskri povečujejo število zaposlenih zaradi izvoza, v LIKU zaradi realizacije programa in izvoza. V LIKU nameravajo zaposliti predvsem proizvodni in strokovni kader. Priliv iz šol nam sicer kaže, da bo mogoče pokriti potrebe po kadrih, ki jih potrebujejo OZD, le v 64-tih primerih. Spremembe na bolje se kažejo v Borovnici, kjer dnevna migracija vedno bolj kaže interes, zaposliti se v domačem kraju. Izvršni svet je tudi obravnaval in sprejel informacijo o načrtih zaposlovanja v občini in pri tem ugotovil, da naj se opredeljena stopnja rasti zaposlovanja (2,6%) v resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana občine Vrhnika za leto 1983 ne spremeni. Strinja se, da organizacije združenega dela nadaljujejo z dogovorjeno politiko zaposlovanja, vendar naj bodo poslovni rezultati pogoj za dodatno zaposlovanje. Organizacije združenega dela pa naj zaposlujejo nove delavce predvsem z območja občine oziroma njene okolice in upoštevajo določila samoupravnega sporazuma o pogojih za zaposlovanje in o minimalnih standardih za življenje in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev na območju občine Vrhnika. Predhodno pa naj proučijo notranje kadrovske rezerve, možnosti prerazporeditve delavcev in ugotovijo smotrnost sklepanja kooperantskih pogodb za posamezna dela za določeno obdobje. Izvršni svet podpira dodatno zaposlovanje ustreznega strokovnega kadra za ustvarjanje razvojne oziroma tehnično tehnološke baze. Glede zaposlovanja novih delavcev v negospodarstvu izvršni svet meni, da je potrebno predhodno pregledati predpisane normative zaposlovanja. Tudi vrtičkarstvo donosno V Kmetijski zadrugi precej pozornosti posvečajo tudi vrtičkarstvu. Iz tega razloga in pa iz ostalih razlogov, predvsem zaradi obdelanosti kmetijskih zemljišč, so lani od Ljubljanskih mlekarn prevzeli 186 hektarjev zemljišč na področju Bistre. Na teh zemljiščih namerava Kmetijska zadruga kot organizator kmetijske proizvodnje organizirati najprej kmetijsko proizvodnjo, potem pridelovanje plantažnih borovnic in kot tretje tudi pridelovanje zelišč in v tej zvezi tudi razviti vrtičkarstvo. »No, vrtičkarji do sedaj niso kooperanti Kmetijske zadruge Vrhnika iz preprostega razloga, ker do sedaj pridelujejo te rastline predvsem za svoje lastne potrebe, v prihodnje pa, ko bo ta kompleks urejen, načrtujemo, da bi ti ljudje tudi v sklopu Kmetijske za- druge Vrhnika pridelovali zdravilna zelišča. Omenil bi, da je bil v letošnjem letu tudi organiziran seminar za pridelovalce teh zdravilnih zelišč. Za pridelovanje rastlinskih zelišč se zanimajo predvsem delavci, se pravi tisti, ki so v združenem delu in potem svoj prosti čas, namesto da bi šli na rekreacijo, na trim steze, posvečajo pridelovanju zelenjave na njivah, ki jih lahko dobijo v Bistri,« pravi o možnostih razvoja vrtičkarstva pospeševalec Kmetijske zadruge inž. Ivan Šivic. T. T. 14. aprila v vseh * krajevnih skupnostih očiščevalne akcije Sneg je skopnel in razkril vso nesnago, ki smo jo pustili ležati po pločnikih, parkih, ulicah in ki smo jo odvrgli med zimo, ko je sneg zakril našo malomarnost, in slab odnos do okolja, v katerem živimo. Pobudo OK ZSMS Vrhnika, da tudi v občini Vrhnika začnemo z drugačnim, boljšim, odnosom do okolja je sprejelo tudi P OK SZDL in se pridružuje pozivu: Občani Vrhnike, organizirajte v svojih KS čiščenje vaše okolice — pred svojimi hišami, okoli svojih delovnih okolij, na javnih površinah! Naredimo nekaj za naše okolje! Uredimo si okolje in omogočimo si prijetnejše bivanje. Akcija bo v soboto, 14. 4. 1984, v vsaki KS. Po nekaterih KS bo KP Vrhnika postavilo kontejnerje, kjer pa teh ne bo, bodo sveti KS določili odlagalna mesta. M. K. Letos bo izsušenih 75 hektarjev zemljišč • Večji del kmetijskih površin v naši občini je na močvirnatih barjanskih tleh. Da bi povečali proizvodnjo hrane, je Kmetijska zadruga pripravila načrt Izsuševanja območij pri Bistri, Brezovici, Dra-gomerju, Bevkah in v Podlipski dolini. Skupaj s kmeti bodo letos izsušili 75 hektarjev. Poleg tega si prizadevajo predvsem povečati proizvodnjo hrane. »No, v preteklem letu smo že dosegli zavidljive rezultate, kar se tiče pridelave mleka in mesa. Tako je po-rastel odkup mleka na vrhniškem območju v lanskem letu glede na leto 1982 za 12 % in pa mlado pitano govedo za 4 %. Kar se tiče ostale proizvodnje, pridelujemo tudi žita, to seveda v manjšem obsegu, tako sta glavna tržna proizvoda mleko in meso. Tukaj se srečujemo tudi z določenimi težavami, predvsem s cenovnimi razmerji,« ugotavlja Ivan Šivic. »Zato je preprost razlog, saj je plan zadruge zbor planov individualnih proizvajalcev. Ne moremo in ne smemo si postavljati višjih planov, kot pa imamo zagotovljen odkup od neposrednih proizvajalcev.« T. T. V nekdanjih Lovrenčiče-vih hlevih ob Ljubljanici je Ivana Glušič uredila novo kemično čistilnico. Pri mostu čez Ljubljanico nas k novemu lokalu usmeri lično izdelan napis. Čistilnica je odprta vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah pa Je zaprta. ZAČRTANE AKTIVNOSTI NA PODROČJU KMETIJSTVA ŠE DOSLEDNEJE IZVAJATI — KATEGORIZACIJA ZEMLJIŠČA — VALORIZACIJA _KATASTRSKEGA DOHODKA_ Čim bolje obdelati zemljo V prizadevanja celotne družbe za čimvečjo samooskrbo s hrano, se uspešno vključujemo tudi v naši občini. V zadnjih ne' aj letih smo spoznali, da je proizvodnja hrane življenjskega pomenu ?n da smo sposobni doma pridelati dosti večje količine hrane. Zato smo tudi kmetijstvo v vseh planskih dokumentih opredelili kot prioritetno panogo. Vendarle pa se tako kot na drugih področjih tudi v kmetijstvu srečujemo z različnimi težavami, ki ovirajo doseganje željenih ciljev. Jasno je, da je kmetijska proizvodnja vezana na zemljo in njeno obdelavo, vsi pa vemo, kakšen odnos smo do nje do nedavnega imeli. Interes za gradnjo, predvsem individualno, je bil izredno velik, dosti večji od interesa za obdelovanje zemlje. Zato smo dovoljevali, da so se tudi zemljišča, ki so bila primerna za kmetijsko proizvodnjo, postopoma pozidavala. S sprejetjem Zakona o prepovedi spreminjanja namembnosti zemljišč je bilo onemogočeno do sprejetja prostorskega dela družbenega plana občine spreminjati namembnost zemljišč. Celo 1983 leto so potekale aktivnosti za izdelavo kategorizacije zemljišč, ki je podlaga za izdelavo prostorskega plana. S kategorizacijo zemljišč, ki jo je že sprejela Kmetijska zemljiška skupnost, naj bi bili usklajeni interesi kmetijcev in ostalih porabnikov prostora. V I. območje so uvrščena vsa zemljišča, ki so za kmetijsko proizvodnjo dolgoročno interesantna, ne glede na kategorijo. To so po Zakonu o kmetijskih zemljiščih vsa zemljišča 1. in 2. kategorije pa tudi zemljišča višjih kategorij, ki so za naše razmere za kmetijstvo primerna, ter zemljišča, na katerih je po dolgoročnem planu urejanja kmetijskih zemljišč predvidena izvedba hidro — In agromelioracij. Navedena zemljišča v I. območju bodo trajno namenjena za kmetijstvo, zato so lahko lastniki teh zemljišč samo kmetje. VII. območje bodo razvrščena vsa zemljišča, ki za kmetijstvo niso interesantna, to so vsa zemljišča višjih kategorij in že pozidana zemljišča. Z vse večjim interesom po nakupu kmetijskih zemljišč v zadnjem obdobju so nastopile določene težave, ker so lahko lastniki zemljišč v I. območju, kot že rečeno, le kmetje. Res je, da je potrebno v prvi fazi poskrbeti, da bo čimveč površin obdelanih ter da bomo za lastne potrebe pridelali čimveč hrane, vendar pa je za nemoteno in zagotovljeno oskrbo z vsemi vrstami hrane nujno srtmeti za čimvečjo družbeno organizirano tržno proizvodnjo hrane. Za družbeno organizirano tržno proizvodnjo hrane so nekatere stimulacije že uvedene, nekatere pa se še predvidevajo. Zato iz sklada za intervencije v kmetijstvu in proizvodnji hrane namenjamo od leta 1982 sredstva za regrese, premije in nadomestila tistim kmetom, ki imajo sklenjene pogodbe o proizvodnem sodelovanju. Iz interventnega sklada se sredstva namenjajo tudi za izvedbo hidro in agromelioracij, s katerimi bomo izboljšali kmetijske površine. Poudariti je treba, da mora izvedbi melioracij nujno slediti tudi komasacijski postopek (združevanje), ki bo šele omogočil normalno kmetijsko proizvodnjo. Ob tem je treba opozoriti na velik problem razdrobljenosti zemljišč, ki .vsekakor otežuje in draži kmetijsko proizvodnjo, zato se bomo morali različnih kmetijskih prostorsko ureditvenih operacij oziroma agrarnih operacij v bodoče več posluževati, čeprav lastniki teh zemljišč s takimi ureditvenimi operacijami le težko soglašajo. Vprašanje, s katerim se v zadnjih nekaj letih intenzivneje ukvarjamo, je tudi problem neobdelane oziroma slabo obdelane zemlje. Ugotavljamo namreč, da vse kmetijske površine vendarle niso obdelane, kljub večji proizvodnji v zadnjem letu oziroma ob večjem interesu za obdelavo zemlje, ali pa so slabo obdelane. Kljub določilom Zakona o kmetijskih zemljiščih, da zemljišča, ki so slabo obdelana ali so dalj časa neobdelana, preidejo v kmetijski zemljiški sklad ter akciji Kmetijske zemljiške skupnosti, da ugotovi taka zemljišča, nismo dosegli večjega uspeha. Z zakonom o valorizaciji katastrskega dohodka, ki predvideva 4-kratno povečanje katastrskega dohodka pa bo to vprašanje rešeno, saj bodo davčne olajšave (do 70%) možne le za tiste kmetijske proizvajalce, ki imajo z. organizatorjem proizvodnje sklenjene pogodbe o proizvodnem sodelovanju za celotno proizvodnjo, ki je na določenem zemljišču možna ter da te pogodbe tudi realizirajo. S tem bodo vsi lastniki kmetijskih zemljišč zainteresirani, da svojo zemljo obdelajo ter proizvajajo hrano za trg ali pa poskrbijo^ da bo njihovo zemljo obdeloval tisti, ki jo želi obdelovati in jo je tudi sposoben obdelovati. Srečujemo se namreč tudi s problemi, ko so lastniki zemljišč ostareli in nesposobni za delo, vendar pa je ta problem potrebno obravnavati ločeno od problema obdelanosti zemlje. Živimo pač v času, ko je bitka za hrano vse večja, zato zemlje in celotnega področja kmetijstva ne moremo več obravnavati, kot smo ju v preteklosti. Največjo odgovornost za smotrno izkoriščanje kmetijskih površin ter za dosledno izvajanje določil Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki določajo zemljiško politiko, nosi vsekakor Kmetijsko zemljiška skupnost, Kmetijska zadruga pa je kot organizator individualne kmetijske proizvodnje dolžna s svojo pospeševalno službo zagotoviti izvajanje sprejetih planov proizvodnje hrane oziroma s sredstvi Samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu zagotoviti pogoje, da bi izpolnitev zastavljenih proizvodnih ciljev možna. Priznati je treba, da za dosego tega cilja vlagamo dodatna prizadevanja v vseh organih in organizacijah s področja kmetijstva, prav tako pa problematiko kmetijstva sproti in celovito obravnava izvršni svet. Prav tako so s to problematiko,seznanjeni in o njej razpravljajo tudi zbori skupščine občine, ki ob razpravah sprejemajo ustrezna stališča in usmeritve. Začrtane aktivnosti na področju kmetijstva moramo v bodoče še dosledneje izvajati, ker bomo le tako lahko dosegli zastavljene cilje in želje celotne družbe. SUHADOLNIK DRUŠTVO UPOKOJENCEV VRHNIKA razpisuje prosto delovno mesto natakarice za delo v bifeju s polnim delovnim časom, kvalificirana ali priučena, z daljšo prakso v gostinstvu. Nastop s 1. 5. 19Š4 ali po dogovoru. Prijave pošljite na naslov: Društvo upokojencev Vrhnika, Tržaška c. 12. MERCATOR — HOTELI — GOSTINSTVO TOZD HOTEL MANTOVA VRHNIKA Na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja, TOZD Hotel Man-tova, objavljamo naslednje potrebe po delavcih: 1. vodja kuhinje v hotelu Mantova, 2. već kuharjev, 3. receptorja, 4. sobarice, 5. snažilke. Pogoji: pod št. 1. — končana poslovodska šola ali srednja gostinska šola ustrezne smeri z 10-letnimi delovnimi izkušnjami, ^ pod št. 2. — končana srednja gostinska šola ustreane smeri — kandidati, ki so končali šolanje po programu usmerjenega izobraževanja, morajo imeti 1 leto delovnih izkušenj, pod št. 3. — srednja strokovna izobrazba ter pasivno znanje nemščine in italijanščine, pod št. 4. in 5. — končana osnovna šola, zaželene delovne izkušnje. Kandidatu pod št. 1 nudimo družinsko stanovanje. Delo je v izmenah in se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Zainteresirani kandidati naj pošljejo pisne prijave ali se osebno zgla-sijo v 15 dneh od'dneva objave na naslov hotela Mantova (TOZD Hotel Mantova, Cankarjev trg 6, 61360 Vrhnika). Odbor za medsebojna delovna razmerja nmuMimmnS Komunalnega podjetja Vrhnika objavlja prosta dela oziroma naloge za 1. VODOVODNO-INŠTALATERSKA DELA (en delavec) 2. STROJNO-KLJUČAVNIČARSKA DELA (en delavec) 3. KV KOMUNALNA DELA (dva delavca) 4. PK KOMUNALNA DELA (dva delavca). Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1: KV vodovodni instalater, 6 mesecev delovnih izkušenj, vozniško dovoljenje za voznika »B« kajegorije, pod 2: KV strojni ključavničar, 6 mesecev delovnih izkušenj, vozniško dovoljenje za voznika »B« kategorije, pod 3: poklicna šola komunalne smeri, pod 4: osnovna šola. Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe na Odbor za medsebojna delovna razmerja KPV v 15 dneh po objavi. V- * ' yr;'. . J Natečaj za enoten plakat OK ZSMS Vrhnika objavlja javni natečaj za enotni plakat za vse akcije, ki jih bo organizirala OK ZSMS. Osnutek plakata naj bo narejen v yeltkosti 50 x 70 cm, v katerikoli likovni tehniki z omejenim številom barv (osnovna barva — podlaga + 2 barvi). Osnutek mora imeti na vidnem mestu napisano OK ZSMS. VRHNIKA, imeti pa mora tudi dovolj prostora za besedilo, ki se bo pisalo za vsako akcijo sproti.. Osnutek naj bi bil primeren za izdelavo na sitotisk. Na javni natečaj se lahko prijavijo oz. izdelajo osnutek plakata posamezniki, skupine ali 00 ZSMS ali druge organizacije in društva (starost ni omejena). Osnutke plakatov bomo zbirali na OK ZSMS Vrhnika, Cankarjev trg 8, do vključno 26. 4. 1984. i Vse prispele osnutke bo pregledala posebna komisija, izbrani osnutek bo tudi nagrajen. Prispeli osnutki bodo javno razstavljeni. P OK ZSMS Izobraževanje sindikalnih aktivistov Iz dfieva v dan se pred Zvezo sindikatov v celoti, še posebej pa pred osnovno organizacijo Zveze sindikatov kot temeljno obliko organiziranja ter delovanja delavcev v Zvezi sindikatov postavljajo konkretnejše in bolj odgovorne politične naloge. Grafr.a obveznosti Zveze sindikatov, ki jih opredeljuje ustava, zakon o združenem delu ter drugi sistemski zakoni, še' posebej pa gre za akcijsko izvajanje zaključkov X. kongresa Zveze sindikatov Slovenije. Da bodo te naloge lahko opravili, so v občinskem sindikalnem svetu zakonih. Program šole je posebej izpostavljal vlogo Zveze sindikatov Slovenije v krepitvi samoupravnega odločanja delavcev in odgovornosti delavskih svetov, izvršilnih in poslovodnih organov pri izvajanju.ukrepov dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije. Poseben poudarek je bil dan nalogam, pr-i utrjevanju družbene sarnozaščite, zlasti pa vlogi organov samoupravne delavske kontrole ter delovfchju delegacij. V programu šole je bil dan poseben poudarek družbenopolitičnim in družbenoekonomskim razmeram v občini. V okviru programa šole je bil oprav- Majda Margon: Takšnele dobro organizirane sindikalne šole nedvomno dajejo sindikalnim aktivistom koristne napotke za delo v lastnih sredinah. Se bolj pa si želimo, da bi v samih razpravah prišli do »resnic« iz konkretnega okolja, v katerem delujemo. namenili posebno pozornost izobraževanju sindikalnih aktivistov. Tako so že drugo leto skupaj z občinskim sindikalnim svetom Logatec organizirali in izvedli občinsko sindikalno politično šolo, ki jo je obiskovalo osemindvajset slušateljev. Izobraževanje je bilo namenjeno predvsem predsednikom in članom izvršnih odborov, program, kije trajal 80 ur, pa je temeljil predvsem na Kardeljevi opredelitvi vloge Zveze sindikatov, na akcijskem dogovoru za uresničevanje nalog X. kongresa ZSS ter na obveznostih sindikata opredeljenih v zakonu o združenem delu in drugih Marjan Novak: Zanimiva so vsa predavanja, so dokaj življenjska, zato mi ni žal, da obiskujem to šolo. Jasno je, da brez teorije ne gre, pa vendar spoznavamo tudi metode in napotke za nadaljnje delo. Ijen tudi ogled proizvodnje v Usnjarni in nato še razgovor s sindikalnim aktivom Usnjarne. Za to gre zahvala tako vodstvu, kije omogočilo ogled s strokovnim vodstvom, še posebej pa sindikalnemu aktivu za uspešen razgovor. V zaostrenih pogojih gospodarjenja in tudi političnega delovanja ima družbenopolitično usposabljanje še večji poudarek in postaja sestavina družbenopolitičnega delovanja Občinskega sindikalnega sveta. Program občinske sindikalne šole je v celoti izvedla Defavska univerza Boris Kidrič. S. P. Delovni načrti ZŠAM Vrhnika Precej ustvarjalnih moči bodo letos člani vrhniške podružnice Zveze šoferjev in avtomehanlkov Slovenije, ki ima ta trenutek v svojih vrstah približno 150 mož, porabili za organizacijo 8. avtomobilskega rallyja in delovno proslavo 25. obletnice ustanovitve njihove stanovske'organizacije na Vrhniki. Oba dogodka bosta v soboto, 23. junija, popoldne. Na proslavi pred Ribiškim domom, kjer bo cilj avtomobilskega rallvja, bodo članom z 10,15, 20 in 25-letnim stažem podelili jubilejne nagrade in se primemo oddolžili delovnim in družbenopolitičnim organizaci-' Jam za njihovo podporo. S tem pa kajpada delovni program vrhniške podružnice ZŠAM še zdaleč ni izčrpan. Slej ko prej bo še za naprej ena prvih nalog prizadevanje za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev svojih članov, zlasti tistih, ki delajo v javnem prometu in tako imenovanem notranjem transportu v delovnih organizacijah. Gre za voznike v Žitu, Liku IUV, in one, ki morebiti izpolnju- jejo pogoje za beneficirano delovno dobo. V takih primerih bi morale DO odšteti za 3,5 odstotka višji prispevek za pokojninsko —invalidsko zavarovanje. Poseben problem so šoferji Gozdnega gospodarstva. Le-ti zakonskih določil (50.000 km letno in vozilo nad 51, nosilnosti) o beneficiranem stažu ne izpolnjujejo, delajo pa velikokrat v še slabših razmerah kot vozniki v javnem prometu. Zato bo treba obravnavo o njihovem položaju nadaljevati in jo pripeljati do smiselnega konca. Svoje članstvo bi ZšAM Vrhnika v prihodnje rada okrepila s traktoristi in upravljala gradbene mehanizacije, pa ne zgolj zato, ker je članarina osnovni vir financiranja, pač pa zato, da bi poglobila in razširila preventivno in vzgojno dejavnost, izobraževanje ter jih seznanila z novimi predpisi in tehničnimi novostmi. V ta okvir sodi tudi javno izražena želja po tesnejšem sodelovanju z občinskim svetom za varnost in preventivo v cestnem prometu, s štabom SLO, JLA in TTKS. M. K. Srečne ob dnevu žena Društvo invalidov Vrhnika je ob 8. marcu, dnevu žena, letos prvič povabilo na srečanje že upokojene članice. Zbrale smo se ob 10.30 v društvenih prostorih na Klisu C-1, kjer nam je predsednik društva tov. Janez Petrič spregovoril nekaj vzpodbudnih besed. Ob kavi in sladkem prigrizku nam je čas do 11. ure, ko smo se odpravile proti novemu obratu usnjene konfekcije IUV, hitro minil. Ogled tega novo zgrajenega objekta nam je — v dogovoru z IUV — omogočilo društvo. Presenečene smo bile nad sodobno opremljenim obratom in potekom proizvodnje v njem. Ogledale smo si tudi skladišče končnih izdelkov. Tudi presenečenje, ki je sledilo, je bilo zelo prijetno, saj smo bile povabljene na izvrstno kosilo v gostilno »Mlinar«. Po kosilu se je nadaljevalo družabno srečanje, ki se je prevesilo v popoldne. Vesele smo se poslovile in si zaželele še več takih humanih srečanj, saj smo bile resnično presenečene nad pozornostjo, ki nam jo je izkazalo društvo, saj le-to obstaja komaj dobro leto dni. V imenu vseh udeleženk se iskreno zahvaljujem društvu invalidov Vrhnika in njenim delavcem, ki so nam pripravili to prijetno srečanje in nam poživili naš vsak dan. Članica društva G. A. Mesec mladosti ali popustno praznovanje Bliža se maj. Mesec veselja, mladosti pa tudi dela in učenja. Vrh vsega naj bi bila štafeta mladosti in zaključna prireditev 25. maja v Beogradu. Na to smo se kijub stabilizaciji že kar navadili. Vendar pa so nam jo letos odgovorni za to prireditev (Zvezna konferenca ZSM Jugoslavije) pošteno zagodili. Kdor prebira dnevne časopise, sploh ne ve, ali je to mogoče ali pa je vse le prezgodnja prvoaprilska potegavščina. Ni dovolj leto, daje prireditev iz leta v leto dražja. Letos so scenarij »zabelili« še z vrsto milo rečeno neokusnih scen (prihod modrega vlaka s Titom, delitev čokoladnih bonbonov, desant na Drvar), ki žalijo lik tovariša Tita ter vse naše pridobitve. Ker se je ob prvem usklajevanju scenarija slovenski predstavnik vzdržal, je po Sloveniji marca potekala v vseh občinah javna razprava. Tudi vrhniški mladinci nismo bili izjema. Na osnovi razprave v nekaterih 00 ZSMS ter predsedstva OK ZSMS smo sprejeli sklep, v katerem smo ostro obsodili predlagani scenarij za zaključno prireditev ob dnevu mladosti. Strinjamo se z republiško konferencoZSMS, da se naprejbori za nov način praznovanja, saj so pri tem potrebne korenite spremembe. Mladi Vrhničani predlagamo, da se zaključna prireditev v taki obliki ukine in da se denar raje nameni za izgradnjo koristnejših stvari (športnih površin, mladinskih domov...). Končni cilj štafete naj bi bil v kraju, kjer bi se zgradil ta objekt (vsakič v eni republiki oz. pokrajini). Potem bi štafeto prenesli v Muzej 25. maj v Beograd. • Tudi na zadnji seji predsedstva OK SZDL smo obravnavali to problematiko. Predsedstvo je v celoti podprlo naš sklep. Prav tako se je okoli takega načina praznovanja opredelil Občinski komite ZK Vrhnika in svojo obsodbo, podobno mladinski, poslal CK ZK Slovenije. Sedaj, ko berete te vrstice, je že dokončno znan scenarij za zaključno prireditev, saj so se ravno na dan pisanja tega članka sestali predstavniki vseh republik in pokrajin v Mostarju. Upam, da se bo tehtnica nagnila na stran razuma in bodo vsaj najbolj sporne točke umaknili iz'programa. Če do tega ne pride, se prav lahko zgodi, da se mladi iz ljubljanske regije ne bodo udeležili prireditve, kar lahko prinese veliko škodo. Toda sprašujem se, kaj se drugega sploh lahko še naredi, če bo ob vrsti dogovarjanj prevladalo mnenje nekaterih, ki si — kot kaže po sedanjem oblikdvanju scenarija —: lahko privoščijo vse, tudi zasmehovanje lika tovariša Tita. , Mladi Vrhničani močno upamo, da bomo v Mostarju priča streznitve in prevlade zdrave pameti. Če ne... (bo o tem pisala zgodovina). Alenka Mele POGOJI NATEČAJ srednjih šol, izpolnje- ške - da so /dravi in sposobni, kar bo ugotovila pristojna vojaSka.zdravniška komisija; - da niso sodno kaznovani in da proji njim ni uveden kazenski postopek; — da imajo priporočilo občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo o izpolnjevanju morlilnopolitičmh pogojev za službovanje v Jugoslovanski ljudski armadi;" _ . - da učenci prvega razreda niso starejši od 16 let, učenci ostalih razredov pa smejo biti starejši za toliko let, kolikor razredov so že opravili; — da so prejšnji razred zaključili t najmanj dobrim uspehom, iz matematike, fizike in kemije pa morajo imeti najmanj dobro oceno; . da nimajo pogodbene obveznosti iz naslova stipendiranja pri drugi pravni osebi. . ' - ' " " NAČIN PRIJAVE Prošnjo /a štipendijo, kolkovano/ K.OOdin upravne takse, je treba vložiti pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo. Napisana mora hiti na predpisanem obrazcu, ki ga dobite pri navedenem orgimu. Prošnji je treba priložiti: - overjen prepis izpiska.iz rojstne matične knjige; -- potrdilo šole o vpisu v razred šole v šolskem letu 1983/84; overjen prepis spričevala zaključnega razreda srednje šole; .— učenci prvega razreda pa overjen prepis spričevala o končanem osmem razredu osnovne šole. ŠTIPENDIJE, NADOMESTILA IN NAGRADE ' Učencem, ki bodo sprejeti za vojaške štipendiste, pripada štipendija: — učencem I. razreda 3.700,00 din mesečno — učencem II. razreda 3.900,00 din mesečno — učencem UJ. razreda s, 4.100,00 din mesečno učencem IV. razreda 4.300,00 din mesečno Vojaškim štipendistom pripada med šolanjem na srednjih šolah denarno nadomestilo za nabavo šolskih potrebščin v višini ene mesečne štipendije za vpisani šolski razred. Licenci, ki končajo šolsko leto / odličnim uspehom, prejmejo nagrado v znesku 2.000,00 dinarjev, učenci s prav dobrim uspehom pa v znesku 1.000,00 dinarjev. Med opravljanjem praktičnega dela in počitniške prakse pripada vojaškemu štipendistu poleg redne štipendije tudi povračilo v znesku 50 dinarjev dnevno. Vojaškemu štipendistu, ki opravlja praktično delo in počitniško prakso izven kraja šolanja, če zapusti zaradi lega stalno prebivališče, se znesek povrličila iz predhodnega odstavka poveča za 1.30 din dnevno. Vojaškemu štipendistu pripada povračilo dejanskih stroškov za prevoz, prehrano in nastanitev za ekskurzije v domovini, ki jih organizira šola, če ekskurzije prispevajo k njegovemu strokovnemu usposabljanju in če bi moral stroške kriti vojaški štipendist. Zdravstveno varstvo. Štipendija teče od začetka šolskega leta 198.4/8$ in pripada za v.seh 12 mesecev v letu. Medsebojne obveznosti štipenditorja in štipendista so določene s pisno pogodbo. Ta pogodba med drugim štipendista zavezuje tudi, da se bo po končani srednji šoli vpisal na eno od vojaških akademij, po opravljenem študiju na akademiji pa v JLA služboval toliko časa, kot je dobival štipendijo, toda ne manj kot tri leta, in dvakrat toliko časa, kot se je šolal na akademiji. Natečaj velja celo šolsko leto. Štipendiste ho izbrala komisija. O rešitvi bodo kandidati pisno obveščeni. Podrobnejša pojasnila o pogojih, načinu prijave, pravicah in obveznostih štipendistov lahko dobite pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo. /vezni sekretariat za ljudsko obrambo bo razpis natečaja za dodelitev štipendij študentom fakultet objavil septembra. r\ REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO SR SLOVENIJE raz p i s u je NATEČAJ ZA DODELITEV ŠTIPENDIJ UČENCEM SREDNJEGA USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA V ŠOLSKEM LETU 1984 85 Učencem štiriletnih srednjih šol, ki bodo pokončani sredhjišoli šolanje nadaljevali na vojaški akademiji, in sicer: •~ za vojSško akademijo rodov kopenske vojske'in intendantske službe učencem splošne srednje šole in tehniških sol (smer: strojniška, dektro, prometna, gradbena, kemijska in'geodetska); — za tehniško vojaško akademijo kopenske vojske - - učencem splošne srednje šole in tehniških šol (smer: strojniška, elektro in kemijsko-tehnološka); - za letalsko tehniško vojaško akademiji) - učencem splošne srednje šole in tehniških šol (smer: strojniškn in elektro); - - - za mornariško vojaško akademijo učencem splošne srednje šole in tehniških šol (smer: strojniška in elektro). Prvo srečanje z dekleti in ženami v uniformah na ljubljanskih ulicah je sprva zbujalo radovednost in začudenje. Danes temu ni več tako, saj je prostovoljno usposabljanje končala že druga generacija žensk. V naši republiki se za dolžnosti vojakinj In rezervnih oficirjev usposabljajo žene v enoti zvez ter v intendantski službi. Potrebno znanje, spretnosti in veščine pridobe vojaki nje v 3 mesecih, za dolžnosti rezervnih oficirjev pa v 6 mesecih. Njihovo usposabljanje poteka v vojašnicah »Ljubo šercer« in »Maršal Tito« v Ljubljani. Iz prispevkov, ki jih posreduje RTV, obrambni tisk ter ostala sredstva množičnega obveščanja, pa je razvidno, da pri usposabljanju žena ne prihaja do posebnih težav ter da se dekleta in žene z vso resnostjo in odgovornostjo »spopadajo« s programom. ZVEZNI SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO - Personalna jrprava ..... • . ( - razpisuje ''v,, ' / - NATEČAJ ■ ZA SPREJEM CIVILNIH OSEB ZA GOJENCE VOJAŠKIH AKADEMIJ ejeli gojence v naslednje vojaške akademije: 1. Vojaško akademijo kopenske vojsk zračna obramba..oklepno mehanizirane eno ha, intendantska služba in finančna služba; 2. ' Tehniško vojaško akademijo kopenski cija in urinsko eksplozivna sred** v a, raketna kacije, računalniki in prometna; 3. Letalsko vojaško akademijo (za piloti 4. Letalsko tehniško vojaško akademijo 5. Mornariško vojaško"akademi-jo - -srn NATEČAJNI POGOJI Natečaja se lahko udeleži vsak moški-drž; smer: pehotna, inžemrstvo, zvez i) Splošni pc nolnjuje naslednje »trdila da je zdrav in sposoben za šolan je in aktivno vojaško službo, ka pristojna vojaška zdravniška komisija; da ni bil sodno kaznovan niti proti njemu ne teče kazenski postopek: —• da ni poročen; . < • • - da ima pripdročilo o moralnopolilični primernosti za šolanje in službovanje v oboroženih silah. - ' ' b) Posebni pogoji: — da je rojen leta 196.3 ali kasneje; —- če obiskuje 4. razred štiriletne srednje šole usmerjenega izobraževanja ali druge srednje šole, je moral 3. razred končati z najmanj dobrim uspehom, kdor pa je šolanje že končal, mora v zaključnem (četrtem) razredu imeti najmanj dober uspeh; ' - "— če obiskuje 3. razred triletne srednje šole usmerjenega izobraževanja ali druge šole, je moral 2. razred končati 'z najmanj dobrim uspehom, kdor pa je zaključni (tretji) razred že končal, mora imeti za ta razred najmanj dober uspeh. Kandidati za vse vojaške akademije bodo morali opraviti sprejemni izpit iz matematike. . .";",..'■.:; i; .-■ ril . i Rrogram za sprejemni izpit dobe kandidati pri občinskem upravnem organu za ljudsko, gbrambo. ... Za tehnično smer mornariške vojne akademije imajo prednost kandidati strojne in elektrotehnične smeri. Za smer protizračne obrambe vojne akademije KoV imajo prednost kandidati elektrotehnične, matematično-tehnične in naravoslovno tehnične smeri. - Prijavijo se lahko tudi vojaki, ki služijo vojaški rok in gojenci šol za rezervne oficirje, če izpolnjujejo pogoje, predpisane v tem razpisu. Kandidirajo lahko tudi gojenci 4. letnika srednjih vojaških šol in aktivni nižji oficirji, ki poleg splošnih pogojev natečaja izpolnjujejo tudi naslednje posebne pogoje: - da so rojeni 1961. leta ali kasneje; — da imajo priporočilo načelnika srednje vojaške šole za šolanje (gojenci 4. letnika SVŠ) oziroma priporočilo starešine na položaju poveljnika polka ali višjega starešine (aktivni nižji oficirji). Gojenci 4. letnika srednjih vojaških šol lahko konkurirajo pod pogojem, da so 3. letnik končali z odličnim uspehom in da imajo v polletju 4. letnika odličen uspeh. Aktivni nižji oficirji lahko konkurirajo pod pogojem, da so do zaključka natečaja delali v aktivni vojaški službi: — do enega leta službe (tisti, ki so SVŠ končali z odličnim uspehom), od enega do dveh let službe (tisti, ki so SVŠ končali najmanj s prav dobrim uspehom) in z dvema oziroma več leti službe (tistf, ki so SVŠ končali z najmanj dobrim uspehom). " ';',.'; .'.j? j il .'■ Gojenci srednjih vojaških šol in aktivni nižji oficirji lahko konkurirajo samo za akademijo svojega rodu oziroma službe, i V vojno akademijo KoV se bo v letu 1984 sprejemalo aktivne nt'žje oficirje na naslednje smeri: pehota, artilerija, artilerijsko-raketne enote protizračne obrambe in zvez. ŠOLANJE, PRAVICE IN DOLŽNOSTI GOJENCEV Šolanje na vojaških akademijah se bo začelo 1. oktobra 1984 in traja: na Vojaški akademiji kopenske vojske in na Letalski vojaški akademiji štiri leta; . , ' v • .-., — na Tehniški vojaški akademiji kopenske vojske pet let; — na Letalski tehniški vojaški akademiji tri leta, — na Mornariški vojaški akademiji pomorska smer štiri leta, tehniška smer pet let. , Kandidati, ki bodo sprejeti na šolanje, bodo na stroške finančnega načrta Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo imeli stanovanje v internatu, prehrano, obleko, obutev, učbenike in šolski pribor, zdravstveno varstvo, denarno nadomestilo za stroške prevoza v polletnih in letnih počitnicah in mesečne denarne prejemke. Po končanem šolanju bodo gojenci dobili čin aktivnega oficirja ustrezne zvrsti, rodu ali službe in bodo morali službovati v Jugoslovanski ljudski armadi toliko • časa, kot to določa zakon o službovanju v oboroženih silah.. Medsebojne obveznosti oseb, sprejetih na šolanje in Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo, bodo določene s pogodbo. S to bo poleg drugega določeno tudi nadomestilo stroškov za šolanje (stroški za prehrano in stanovanje v domu in mesečni denarni prejemki) za primer, če gojenec med šolanjem po svojikrivdi ne bi izvrševal obveznosti. NAČIN PRIJAVLJANJA IN IZBIRA GOJENCEV Prošnjo, kolkovano z 8 din, naj kandidat vloži pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo, in sicer napisano na tiskovini, ki jo dobi pri tem organu. Vojaki, ki služijo vojaški rok, in gojenci šol za rezervne oficirje oddajo prošnjo poveljstvu svoje enote, ki da svoje mnenje ter jih nato najkasnejedo 20. aprila 1984pošlje občinskim upravnim organom za ljudsko obrambo, ki so te kandidate napotili na odslužitev vojaškega-roka. V prošnji kandidati navedejo vojaško akademijo ter smer, za katero konkurirajo (zaželeno je, da se navede več smeri). Prošnji je treba priložiti: izpisek iz rojstne matične knjige; - učenci, ki obiskujejo tri oziroma štiriletne šole usmerjenega izobraževanja in v tem času obiskujejo zaključni razred: overjeno potrdilo o uspehu v prvem polletju zaključnega razreda in prepis spričeval vseh končanih razredov šole srednjega usmerjenega izobraževanja; — učenci, ki so zaključili šolanje: prepis spričeval vseh razredov šole srednjega usmerjenega izobraževanja. Gojenci 4. letnika srednjih vojaških šol in aktivni nižji oficirji vlože prošnje upravi svoje šole Oziroma poveljstvu svoje enote, ki prošnjo dostavlja vojni akademiji najkasneje do 25. junija 1984. Aktivni nižji oficirji so dolžni predhodno priskrbeti oceno pristojne vojne zdravniške komisije, da so zdravi in sposobni za šolanje. Skupaj s prošnjo se dostavi kompleten dosje osebnih podatkov kandidata. RAZPIS VELJA DO 20. APRILA 1984 Gojence bodo izmed prijavljenih kandidatov izbrale komisije na vojaških akademijah, ki bodo kandidate obvestile o svojih sklepih do 15. avgusta 1984. Vsa druga pojasnila v zvezi z razpisom lahko kandidati dobe pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo, upravi ljubljanskega vojaškega okrožja ali na vojaških akademijah. Krajani Borovnice so tudi letos nadvse svečano praznovali svoj krajevni praznik. Ob tej priliki so se svojci padlih, učenci osnovne šole in krajani v Gramozni jami udeležili žalne svečanosti in položili venec. KRVODAJALSTVO — HUMANIZEM DO SOČLOVEKA Samo kri lahko nadomesti kri Visoka zavest človeške solidarnosti in humanizma do sočloveka, ki mu je kri potrebna za zdravljenje, mnogokrat tudi za ohranitev življenja, so temelji, na katerih smo začeli razvijati prostovoljno krvodajalstvo in zbirati krvodajalce v organizacijah Rdečega križa. Vsem je tudi znano, kaj pomeni krvodajalstvo za naše zdravstvo in za vse delovne ljudi in vsak dan kri reši marsikatero življenje. Samo kri lahko nadomesti kri. Krvodajalstvo kot dejavnost je potrebno stalno pospešeno razvijati in spremljati ter spada med odgovorne družbene naloge, pri katerih mora sodelovati vsa družba. Iz življenja Doma JLA Ob letošnjem osmem marcu sta ZKO in Dom JLA organizirala naslednje prireditve: 3. marca 9. tradicionalni šahovski turnir za ženske. Prvo mesto je osvojila Jelka Sadar, drugo in tretje si delita Majda Je-senovec in Marta Lugar. Prve tri so dobile tudi knjižne nagrade. 5. marca ob 18. je bila v Domu JLA kulturno-umetniška prireditev. Nastopali so: Otroški pevski zbor Doma JLA, Folklorna sekcija OŠ Ivan Cankar, sekcija ritmične gimnastike Doma JLA, Osnovna glasbena šola, vojaki kasarne Ivan Cankar. Otroški pevski zbor seje s tem nastopom poslovil od svoje dosedanje dirigentke Anke Žagar: V svojem nastopu so pokazali vsaj del svojega dolgoletnega dela. Člani zbora so se predstavili tudi kot dobri recitatorji. Ritmična sekcija pod vodstvom Gordane Abaz je imela tokrat, svoj prvi javni nastop. S svojo točko je požela buren aplavz, prav tako kot folklorna skupina pod vodstvom Elice Brelih in otroški zbor pod vodstvom Nataše Gunstek. Ob koncu programa so dobile vodje sekcij skromne šopke nageljnov. Program sta vodila Nataša in Bojan. Ob tej priložnosti se še enkrat zahvaljujemo vsem nastopajočim. Ob osmem marcu je bila v Domu JLA tudi razstava ročnih' del. Razstavljalo je dvajset žena, eksponatov pa je bilo okoli dvesto. V kulturnem delu programa je zapel dekliški zbor pod vodstvom Darinke Fabiani. Vse udeleženke so prejele priznanja, tiste, ki so razstavljale že večkrat, pa so dobile še knjižne nagrade. V letu 1983 so bili v občini Vrhnika na. področju krvodajalstva doseženi vzpodbudni rezultati. Občinska organizacija Rdečega križa si prizadeva, da bi se krvodajalstv.o v občini v primerjavi s prejšnjimi leti večalo in so zato potrebni skupni napori vseh. V prizadevanja pa se morajo vključiti tudi vsa vodstva organizacij združenega dela, zdravstvena služba, kra- Menimo, da bi krvodajalci iz krajevnih skupnosti Vrhnika--Breg, Center in Vas ter vse delovne organizacije imele na voljo oba dneva, krvodajalci iz vseh ostalih krajevnih skupnosti pa bi prišli na odvzem drugi dan, to je 17. 4. Podroben časovni razpored za DO bo izdelan in posredovan naknadno. Krvodajalci iz krajevnih skupnosti VABILO Vabimo vas, da se kot prostovoljni krvodajalec-ka udeležite akcije, ki bo v ponedeljek in torek, 16. in 17. aprila 1984 od 7. do 13. ure v mali dvorani Cankarjevega doma (kino) na Vrhniki. Zajtrkujte čaj, črno kavo, kruh, marmelado, sadje ali podobno. Po odvzemu krvi je organiziran brezplačen topli obrok. 00 RK Vrhnika jevne skupnosti In vse družbenopolitične organizacije. Glede na izkušnje lanskoletne spomladanske akcije sta za letos po programu Transfuzijske postaje SRS določena dva dneva, in sicer 16. in 17. april. S tem se bodo krvodajalci ob upoštevanju razporeda izognili odvečnemu čakanju. naj se pripeljejo z avtobusom po voznem redu, ki je objavljen. Vabimo vse zdrave občane, stare od 18 do 65 let, da se krvodajalske akcije udeleže. Z udeležbo bomo potrdili svojo humanost, svojo pomoč soljudem, samim sebi pa noffanje zadovoljstvo. M. N. Nadaljnje aktivnosti Začetni tečaj krojenja in šivanja: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16. do 21. ure Nadaljevalni tečaj krojenja in šivanja: ob torkih in četrtk'h od 16. do 21. ure Hitropotezni šahovski turnir za april bo 1. 4. 1984 ob 9. uri Sekcija ritmične gimnastike: ob ponedeljkih in četrtkih od 17.30 do 19. ure v TVD Partizan. Otroški zbor: ob torkih ob 18. uri v Domu JLA. Sekcija za moderni ples: ob sobotah ob 14. uri v Domu JLA. Sekcije še vedno sprejemajo nove člane. B. Božo PREVOZI IZ POSAMEZNIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI BODO NA DAN KRVODAJALSKE AKCIJE (17. 4.1984) ORGANIZIRANI PO NASLEDNJEM RAZPOREDU Ura odhoda Kraj Zbirno mesto 8.00 ZABOČEVO "Suhadolnik 8.05 BREZOVICA gasilski dom 8.10 BOROVNICA pošta 8.15 BREG Fenolit 8.20 DOL Hrovatin 8.25 BISTRA grad 8.30 VERD Zadružni dom 10.40 SINJA GORICA Japelj 10.45 BLATNA BREZOVICA trgovina 10.50 BEVKE gasilski dom 11.05 DRAGOMER-LUKOVICA gasilski dom 11.10 LOG trgovina 11.15 DRENOV GRlC-LESNO BRDO trgovina 8.20 ZAPLANA gostilna Mesec 8.30 ZAPLANA pri cerkvi 8.50 STARA VRHNIKA trgovina 9.20 PODLIPA gostilna Vrtnar 9.35 VELIKA LIGOJNA pri kapeli 9.40 MALA LIGOJNA gasilski dom 9.50 SINJA GORICA -.-1-———- avtobusna postaja Na podla) p 2 S. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Sa- moupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika in 10. člena Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Vrhnika razpisuje Samoupravna stanovanska skupnost Vrhnika. W ,„■„ - * . II. NATEČAJ ZA PRIDOBITEV POSOJIL IZ SREDSTEV VZAJEMNOSTI V LETU 1984 Natečajna vsota je S.820.000 din, od katerih se namenja: - za nakup družbenih stanovanj 2.600.000 din - za nakup ali gradnjo stanovanj v stanovanjski zadrugi 2.600.000 din - za nakup ali gradnjo lastniških stanovanj oz-individualnih stanovanjskih hiš ter adaptacije - Ž.620.000 din Pravico do posojjla imajo: * O/l), ki združujejo sredstva vzajemnosti pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Vrhnika, - delavci, zaposleni v OZD ali pri zasebnikih, ki združujejo sredstva vzajemnosti pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Vrhnika, - kmetje kooperanti, ki združujejo sredstva in delo v KZ ali drugih oblikah združevanja kmetov, če le-te združujejo sredstva vzajemnosti pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Vrhnika, upokojenci in invalidi po domicilnem principu. Pogoji za pridobitev posojila: OZD lahko pridobijo posojilo, če: \ združujejo sredstva stanovanjskega sklada pri banki. - zagotovijo lastno udeležbo v skladu s Pravilnikom o pogojih in merilih za pridobitev posojila. Občani lahko pridobijo posojilo, če: - namensko varčujejo pri banki najmanj 24 mesecev (čas se računa ob razpisu), - zagotovijo predpisano lastno udeležbo. Prednost pri pridobitvi posojila imajo: OZD, ki začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev, da bi zagotovile planiran obseg stanovanjske gradnje, - OZD, ki namenjajo sredstva za nakup stanovanj v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji, - občani, ki kupujejo stanovanja v okviru družbeno usmerjeno stanovanje, občani z nižjimi dohodki. Posojilo te odobrava: - za OZD največ za 1(1 let s 5 ''/< obrestno mero, individualnim prosilcem za 20 let s 4 % obrestno mero, po 5 letih odplačevanja pa se anuiteta poveča za l2,5'/r in po 10 letih še za 12,5%. Vloge za pridobitev posojila ■OZD morajo k vlogi priložiti: — srednjeročni plan reševanja stanovanjskih potreb svojih delavcev, - letni plan reševanja stanovanjskih potreb za leto 1984 - dokazilo, da združujejo sredstva stanovanjskega sklada pri banki, dokazilo o lastni udeležbi. Individualni prosilci pa morajo k vlogi predložiti: - zahtevek za pridobitev posojila, " - potrdilo o skupnem dohodku, - izjavo o že odobrenih kreditih, (obrazce za zgoraj navedena dokazila dobite na SSS Vrhnika) - potrdilo o skupnem gospodinjstvu, (za potrdilo o skupnem gospodinjstvu, bo zaradi poenostavitve, pri SO zaprosila, po zaključku natečaja, strokovna služba SSS) - dokazilo o namenskem varčevanju, - dokazilo o lastni udeležbi, - potrdilo o zaposlitvi, - potrdilo OZD, kjer je prosilec zaposlen, da soglaša z dodelitvijo posojila, - lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Vloge na natečaj sprejema strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika, Cesta gradenj 1. Rok za oddajo vlog je 15 dni po objavi v Našem časopisu. Nepopolnih vlog ne bomo obravnavali. O izidu natečaja bomo prosilce pismo obvestili. * Marec 1984 ODBOR ZA GRADITEV IN PRENOVO SKUPŠČINE SSS Predsednik MIHA TOMINC 1. t: FRANC FURLAN Ko dhienjam posojilo pri »varčevalni« PAB v Beogradu, moram navesti žalostno dejstvo, da v tipični Sloveniji z zelo dobro organiziranimi denarnimi zavodi nismo dobili posojila na vknjižbo na neobremenjena posestva. To še bolj ponazoruje, kakšni časi so bili tedaj in kako nezdravi vplivi so prevladovali v gospodarstvu. Pomanjkanje gotovine je postalo občutno, ker omenjeno posojilo še ni bilo odobreno. Stare naložbe članov v hranilnici so ležale zamrznjene, razpoložljivega denarja ni bilo mnogo. Prvo gotovino din 30.000, nam je odstopil dr. Tomaž Furlan in obljubil prispevati mesečno še po 2000 din, ker se je bal, da bi nam zaradi terjatev padel pogum. Tudi Lojze Žitko nam je posojal kratkoročno iz svojega obrata, načelnik pa je priskočil na pomoč z 42.200 din, (ker je bil denar namenjen za nakup dolarjev, zato kratkoročno!), nakup tujih deviz se je zavlekel, kar nam je prišlo prav. Medtem pa smo le dočakali posojilo PAB. Tako smo prve mesece obračali denar, če ga je zmanjkalo, je že kateri izmed odbornikov preskrbel posojilo in izvlekli smo se. Naročilnici za parno lokomotivo smo morali priložiti garancijsko pismo, ki nam ga je izstavila Ljudska posojilnica v Ljubljani s posredovanjem Alojzija Žitka. Prav je, če se omeni v zgodovini lesne zadruge v Verdu še ostale člane, ki so brez prigovarjanja in takoj ob začetku sami pristopili. To so bili tisti člani, ki so tiho gradili, brez posebnih nalog, toda gradili neumorno z besedo in dejanjem ob vsaki priložnosti, ki se je nudila. Najstarejša med temi člani sta bila Ivan Oblak, Vrhnika (Kraljevš) in Ignac Stržinar, Bistra. Dalje: Franc' Opeka, Verd, Franc Stražišar, Verd, Franc Nagode, Mirke, Marija Hren, posestnica, Verd, Marija Leve, po-sestnica, Verd, Marija Verbič, posestnica, Vrhnika, Franc Simon, Vrhnika, Franc Čuk, Verd, Janez Turšič, Verd, Anton Japelj, Verd, Ivan Kenk, Podgora, Franc Kržič, Verd, Rezi Žirovnik, Verd, Franc Stražišar, Verd, Janez Pirnat, Verd, Anton Vrhove, Verd, Ivan Rosen-wirt, Verd, Ivan Ceme, Vrhnika, Anton Stržinar, Vrhnika, Valentin Rode in Anton, St. Vrhnika, Ivan Verbič, St. Vrhnika, Anton Umek, BI. Brezovica, Anton Per, Sinja Gorica, itd. ZADRUŽNA ŽAGA OBRATUJE Še predrto smo začeli z rezanjem, smo prejeli od različnih trgovcev mnogo vprašanj, posredovala nam jih je naša centralna prodajna organizacija lesa, osrednja zadruga »MARAD«, v katero smo se včlanili. Skrbno in natačno smo prerešetali vsa vprašanja, predno smo podpisali sklep. Ne samo na sejah, ki so bile pogoste in polnoštevilno obiskane, temveč smo se sestali vsak dan. Delali smo kalkulacijo in pozorno sledili vsem utripom lesne trgovine. Približno po štirih mesecih smo prejeli prvi nalog za odpremo blaga. Zopet je oživela vas. Dočakali smo težko pričakovano prvo oddajo rezanega lesa. Skoraj vsi člani načelstva iz Verda so prišli pomagat nakladat les na vozove, da ni bilo treba ustaviti žage. Tudi po 11 vagonov smo naložili v enem dnevu. Skupnost vasi je naraščala od meseca do meseca. Med člani sta rasla zavest, ponos in neomajeno prepričanje, da nam žage ne more nobena sila več vzeti. To je bilo najboljše priporočilo drugim gozdnim posestnikom, pristopali so novi člani, dovoz lesa se je povečal in s tem tudi obratovanje. Tudi duhovno se je vas vzgajala. Čutili smo se trd-jnejše in vedeli smo da hodimo svobodno po svoji zemlji. T- Naj še omenim, kako je trgovec tik pred ustanovitvijo lesne zadruge oskubil posestnika, ki je bil deležen kmečke zaščite in mu je dospel v plačilo obrok pri Priv. agrarni banki. Kmet je za to prodal 300m3 hlodov po 80 din. S trgovcem, ki je bil tudi župan, sta se dogovorila, da bo ta zanj obrok poravnal, ker baje ni bilo odložilne možnosti, za katero se je prizadeti posestnik zanimal. Župan mu je zatrjeval, da obrok mora plačati in da napravi najboljše, ako les proda. Sklenila sta dogovor in les je bil prodan. Trgovec pa je odlagal plačilo dolga, ker je vedel, da je omenjeni krnet zaščiten. Odlašal je tako dolgo, da je posestnik prejel opomin Opomin je vseboval grožnjo, da izgubi dolžnik zaščito. V opravičeni jezi je šel nesrečni posestnik k trgovcu reklamirat plačilo obroka, ki bi moral biti plačan že pred pol leta. Do tistega dne pa je cena lesu narasla že na 160 din za 1 m3 in posestnik bi si lahko prihranil 150 m3 lesa za 1. obrok. Cena je narasla največ zaradi zadružne žage. Deloma pa so narasle cene tudi zaradi vse večjega povpraševanja. Omenjenemu posestniku je naslednja leta izposlo-vala zadruga vedno gotovino vnaprej, čeprav smo imeli začetne težave, s tem je posestnik zadostil svoji obvezi, ne da bi že pripeljal les na žago. Takoj po tem dogodku je zadruga pričela obratovati.. Ob prvem polletnem zaključku je obračunala članom jelove hlode po din 220. Razume se, da je bil omenjeni posestnik in še marsikateri drugi rešen nadaljnjih stisk. , Programski govor dr. tomaža Furlana na redni letni skupščini zadružnikov na Vrhniki 17. marca 1940 pa osvetljuje usmeritve zadružnega gibanja: , »Današnji občni zbor je zaključek drugega poslovnega leta naše zadruge. Lahko bi ga imenovali tudi zmagoslavnega, kajti ideja produktivnega zadružništva na področju lesnega gospodarstva se je tudi v praksi obnesla bolj, kot bomo pričakovali. Naj ponovim še enkrat glavne podatke našega napredka. Članstvo: ob ustanotivi 37, ob koncu leta 1938 1938 63, ob koncu leta 1939 123, februarja 1.1. 150. Produkcija lesa 1938, 3900m3 leta 1939, 4900 m3, januarja in februarja leta 1940 2.300 m3. Poslovni promet se je dvignil od 3,5 milijona na 6 milijonov v letu 1939 in bo dosegel v letošnjem letu, če ne bodo zunanje sile motile mirnega razvoja — sodeč po prvih dveh mesecih, vsoto 10 milijonov. Samo po sebi se razume, da smo obe leti skrbno pazili na odplačevanja dolga za žago. Navdaja nas upanje, da bo ves ta dolg zbrisan že ob koncu tekočega leta, čeprav se je vrtela celotna vsota okoli 500000 din. Z odplačevanjem hitimo tudi zato, da se vnaprej pripravimo na prihodnja leta krize, ko morda potrebno, da za kakšno leto ustavimo obrat. Trda šola iz let 1933—1936 nas je naučila, da se naprej pripravljamo na suha leta. Tako ne bo nobenemu zadrugarju več potrebno prodajati okrogel les pod 100 din za m3, kot smo ga prodajali za časa svetovne in abesinske krize. Ko smo ustanavljali zadrugo, smo iskali stotisoče posojila za žago in bili smo nekoliko v strahu: kako bomo prodajali rezan les? Mi smo dobro vedeli, da bodo lesni trgovci vse poskusili, da nas uničijo že pri nakupu lesa. Toda tega se nismo bali, ker smo poznali moralno silo vseh 37 zadrugarjev.....-ustanoviteljev, od katerih bi vsak zadrugi prodajal tudi z izgubo, samo da bi zadruga obstala. Naša neizkušenost v trgovini, naše nepoznavanje svetovnega trga, pa sta nas v resnici navdajala s skrbjo. Saj bi lahko samo ena neplačana pošiljka uničila ali pa vsaj zavrla razvoj za vrsto let! Toda, hvala Bogu, precenjevali smo sposobnosti svojega konkurenta. Komaj smo si dobro ogledali po trgih, koder prodajajo slovenski lesni branjevci: Italija, Grčija,, Palestina — smo z začudenjem ugotovili, da se naše blago ponuja skoro na kazniv način. Naj vam navedem samo en primer: pogajati smo se z Lahom za neko večje naročilo in smo ga že skoro pritisnili od 480 na 500 dinarjev, ko nas odrine neki veliki lesni trgovec iz Krasa s ponudbo od 450 din. Takrat smo prvikrat zapazili, kako nastopa lesna trgovina na tujih trgih: kaotično, brez reda in slovenske discipline ter z zastarelimi metodami. Zakaj bi se tudi trgovec trudil za boljše cene, za skupen nastop, za organizacijo naše zunanje trgovine, ko pa se njemu dobiček, ki mu predstavlja edini vidni in nevidni smisel njegovega dela, ne more zmanjšati v nobenem primeru, plača vsak neuspeh na trgu — ne trgovec — vedno le producent — kmet v nižjo ceno za m3. Niti svetovna kriza ni vzpodbudila naše izvozne trgovine, da bi se modernizirala in organizirala. Brez lastne iniciative je pač čakala, da jo narod izloči iz svoje srede, da ji odpove službo, ki se je ni znala naučiti v 100 letih svojega obstoja. Sedaj pa je prepozno, sedaj smo prišli mi in terjamo Obračun za talente, ki jih je dobila od naroda v oskrbo, pa jih iz omenjene, bedaste dobičkaželjnosti zakopala. Nas in naše gibanje je bilo mogoče uničiti le prej, predno smo nastopili. Potem pa, ko smo si postavili žago, smo postali neuničljivi in živa sodba za vse storjene grehe. Mi smo pričakovali, da bo ogrožena privatna trgovina v samoobrambi nastopila složna in s cenami, ki bodo nezmogljive za nas. Pripravljeni smo bili, da bomo po enoletnem obratovanju prisiljeni pogasiti ogenj pod našo lepo.60 HP lokomobilo, ker nam ne bo nihče pripeljal lesa radi previsokih cen na privatnih žagah. Tolažili smo se, da bomo zaradi visokih cen tudi v tem primeru opravili svojo nalogo, čeprav nismo vedeli, odkod bodo potem vzeli denar za obrestovanje dolga na mirujoči žagi. Tudi zaprta žaga bi grozila in dvigala cene. Toda nobenih naših zlih slutenj se ni uresničila. (Nadaljevanje prihodnjič) Alt je smučanje na Vrhniki množični šport? Letošnja nekoliko zapoznela zima je bila dokaj radodarna s snegom v pomladanskem času. Tako smo uspeli smučati, na naši Ulovki skoraj tri mesece. Niso pa dovolj naravne danosti: če ne bi bilo smučišče tako vzorno urejeno vsak dan sproti, bi bila sezona bistveno krajša, za kar se moramo zahvaliti upravljalcu žičnic IUV. Ugodne snežne razmere so dale možnost tudi smučarskim navdušencem v krajevnih skupnostih, ki so organizirale tečaje za najmlajše in kasneje še svoja smučarska tekmovanja. Da pa je bilo smučanje še bolj prijetno, so v posameznih KS zabrnele tudi nove smučarske vlečnice. Nekaj od njih 00 jih kupili občani posamezne KS, HSllff Ob zaključku sezone se je na zmagovalno stopnico povzpel tudi prizadevni smučarski delavec Janez Barbo, ki je tudi to sezono popeljal svoje varovance med zmagovalce Notranjskega pokala. liiliSIPIPIfii Kmalu bodo smuči zamenjale jadralne deske |p tremi prenosnimi pa je priskočila -«tnik 1977 — CE: 1 Simona Kavčič, tkanja Slatnar, 3. Tina Pleško, 4. Tea ravković. Letnik 1977 — Cl: 1. Matevž Barbo, 2, £9a Božnik, 3. Klemen Gutnik, 4. Uroš P«", 5. Miloš Cicmil, 6. Klemen Bogataj, Fani Matijas, 8. Tadej Miklič, 9. Andrej rjia, 10. Luka Vengust, 11. Tomaž Su-folmk, 12. Simon Karba, 13. Sebastjan pvatm, 14. Tomaž Gerdina, 15. Andrej fsenovec, 16. Mark Ciglič, 17. Beno pm. Letnik 1976 — CE: 1. Sabina Dolenc, LJana Kavčič, 3, Jasna Mišvelj, 4. Katja ,ert. 5. Barbara Šraj. |-Mnlk 1976 —Cl: 1. Andrej Razdrti, 2. P»o Weixler, 3. Nejc Saje, 4. Borut Kocič, Aleš Langenvalter, 6. Zvone Susman, rok Gantar, 8, Domen Denša, 9. Aleš 'watnik, 10. Goran Stankovič, 11. Gašper, 12. Jure Piršič, 13. Lovro senovec, 14. Gorazd Mavri, 15. Domi-, Garneš, 16. Grega Oblak. L«nik 1975— CE: 1. Mojca Suhadolc, Maruša Šerjak, 3. Simona Umek, 4. lsa Semrov, 5. Barbara Ruparšek, 6. Oblak, 7. Urška Žiber, 8. Mojca °6vc, 9. Teja Košmrlj, 10. Alenka ■ Mnlk 1975 — Cl: 1. Boštjan Sluga, 2. Cerar, 3. Klemen Širok, 4. Maja PSek, 5. Peter Peternel, 6. Janez Bo-Bl. 7. Tomo Sečnik, 8. Tomaž Kržič, 9. f8 Japelj, 10. Daniel.Štih, 11. Tadej r6k, 12, jernej gurca, 13. Tomaž Gut- nik, 14. Grega Trček, 15. Bojan Križaj, 16. Jože Palčič, 17. Tomaž Pleško, 18. Marko Gorišek, 19. Rok Gerzervič, 20. Boštjan Jamnikar, 21 .Jože Iskra, 22. Tomaž Žila-vec, 23. Urban Jamnikar, 24. Jernej Pe-trovčič, 25. Dragan Čotovič, 26. Boštjan Malavašič. Letnik 1974 — CE: 1. Eva Gruden, 2. Mateja Kalič, 3. Bojana Cicmil, 4. Sabina Mattias, 5. Mojca Turšič, 6. Darja Podržaj. Letnik 1974 — Cl: 1. Zvone Popit, 2. Klemen Hren, 3. Gorazd Japelj, 4. Mark VVinterleitner, 5. Peter Kavčič, 6. Andrej Kočevar, 7. Matjaž Poropat, 8. Sašo Poglajen, 9. Miha Jeraj, 10. Gregor Gutnik, 11. Damjan Remec, 12. David Srdič, 13. Simon Stržinar, 14. Denis Pavlin, 15. Aleš Pišek, 16. Marko Zimšek, 17. Boštjan Pla-hutnik, 18. Stane Brlogar, 19. Roman Pust, 20. Marko Sodja, 21. Derviša Muric, 22. Mirsad Abdakovič, 23. Marko Jazbin-šek. Letnik 1973 — CE: 1. Ana Oblak, 2. Marjeta Jemc, 3. Mika Hribar, 4. Anamari Jesenko, 5. Urška Molek, 6. Ester Zrim-šek, 7. Sabina Pavlin. Letnik 1973 — Cl: 1. Aleš Gruden, 2. Borut Soklič, 3. Peter Sečnik, 4. Peter Stanovnik, 5. Aleš Umek, 6. Peter Kun-stelj, 7. Matjaž Trček, 8. Boštjan Žlember-ger, 9. Roman Ruparšek, 10. Tadej Petrič, 11. Alen Levinger, 12. Jure Krašovec, 13. Marjan Mesec, 14. Grega Plevnik, 15. Marko Dolničar, 16. Gregor Peršin, 17. Uroš Kovač, 18. Aleš Purkart, 19. Sašo Gantar, 20. do 21. Japelj Bernard, Klemen Pelan, 22. Boštjan Rožnik, 23. Gašper Drašler, 24. Franci Hlebec, 25. Jereb Uroš, 26. Sandi Jereb, 27. Robi Markič, 28. Slavko Turšič, 29. Boštjan Bezeljak — letnik 1972. Notranjski pokal Osrednje tekmovanje vrhniških smučarjev so tekme za Notranjski pokal. V letošnjem letu so organizirali pet tekmovanj za vse starostne kategorije. Tekmovanja so bila po vseh znanih in manj znanih smučiščih Notranjske. Največ tekmovanj za Notranjski pokal je bilo na Ulovki, ki je obenem najbolj urejeno smučišče na Notranjskem. Za Notranjski pokal je tekmovalo 8 smučarskih klubov, od Vrhnike do Ilirske Bistrice, Kopra, Sežane, Postojne in Logatca. Kot že nekaj let, smo tudi v sezoni 83-84 osvojili prehodni pokal, saj smo osvojili kar 1424 točk od 3597 možnih točk. Naši so se v Notranjskem pokalu takole uvrstili: Cicibanke: 1. Ana Oblak, 95 točk, 4. Eva Gruden 45, 5. Saša Zupan 26, 6. Mojca Kordež 25, 14. Daša Cerar 2 točki. Cicibani: 1. Borut Soklič 20, 8. Aleš Gruden 20, 14. Peter Sečnik 13, 20. Andrej Kočevar 2 točki Mlajše pionirke: 1. Darja Zupan 90, 4. Nataša Rijavec 47, Najmlajše smučark« so bile še najbolj zadovoljne z diplomami Tekmovanje pionirjev za memorial kurirja Janeza Mraka Pod pokroviteljstvom Občinskega odbora zveze borcev Je ŠD Vrhnika izvedlo tekmovanje v veleslalomu za pionirje občine Vrhnika. Pravico nastopa so imeli vsi pionirji letnikov 69,70,71,72 in kategorizirani in nekategorizirani (ki niso tekmovalci SD Vrhnika). Za to tekmovanje je bilo veliko zanimanje, saj se je prijavilo več kot 180 tekmovalcev, od tega je uspešno končalo tekmovanje 122 pionirjev smučarjev. Priznanja so dobili prvi trije iz posamezne kategorije, tako kategorizirani kot nekategorizirani tekmovalci. Kolajne je podelil dolgoletni športni delavec in borec NOB tov. Karel štirn. pni prvič na zmagovalnih stopnicah: Sašo Welxler, Andrej *"h in Nejc Saje Rezultati: Mlajše pionirke: 1. Darja Zupan, 2. Nataša Rijavec, 3, Nataša Japelj, 4. Saša Zupan, 5. Urška Ogrin, 6. Mojca Kalič, 7. Jana Gačeša, 8. Tadeja Jelovšek, 9. Mateja Jelovšek, 10. Maja Grampovčan, 11. Spela Osredkar, 12. Simona Klančar, 13. Sergeja Borgles, 14. Tanja Petrovčič, 15. Elvisa Korlat Mlajši pionirji: 1. Janez Barbo, 2. Klemen Stojanovič, 3. Matjaž Sluga, 4. Andrej Zore, 5. Peter Furlan, 6. Simon Japelj, 7. Matija Kunstelj, 8. Aleš Gruden, 9. Edo Weiksler, 10. Žiga Jerkovič, 11. Marko Voljč, 12. Gregor Hren, 13. Grega Miklič, 14. Uroš Novak, 15. Grega Vodeb, 16. Andraž Drašler, 17, Grega Jelovšek, 18. Miha Kostič, 19. Dejan Pažin, 20. Uroš Podvratnik, 21. Aleš Torkar, 22. Robi Le-skovec, 23. Damjan Šerjak, 24. Aleš Umek, 25. Jani Hadalin, 26. Jerina Rok, 27. Franci Tomažič, 28. Aleš Stružnik, 29. Igor Marsen, 30. Franci Končan, 31. Vojko Ogrin, 32. Grega Trček, 33. Edo Medic, 34. Gregor Grb*c, 35. Sandi Rizman, 36. Peter Stanovnik, 37. Milan Maksimovič, 38. Iztok Drmota, 39. Bojan Špeh, 40. Šemso Šabič, 41. Primož Oven, 42. Lorih Meša, 43. Mirko Ceiar, 44. Stojan Keržič, 45. Simon Gerdina, 46. Tomaž špeh, 47. 6. Nataša Japelj 44, 13. Urška Ogrin 4 točke Mlajši pionir}!: 1. Janez Barbo 100,2. Klemen Stojanovič 68, 5. Matjaž Sluga 48,10. Boštjan Drofenik 8,11. Peter Furlan 8, 12. Aleš Drašler 5 točk Starejše pionirke: 1. Darja Možina 83, 3. Barbara Varšek 61, 5. Mojca Soklič 51, 12. Nina Kunstelj 4 točke Starejši pionirji: 1. Tomaž Mikulan 75,.2. Marko Gabrovšek 71, 4. Jernej Krašovec 60 točk Mlajše mladinke: 1. Barbara Barbo 100, 5. Anita Ogrin 26, 6. Polona Japelj 22 točk Mlajši mladinci: 2. Tomaž Gorišek 69, 8. Matjaž Bajec 26, 10. Miha Rijavec 15, 12. Marko Rijavec 2 točki Množičnost na tekaškem prvenstvu Zaradi številnih opravičljivih vzrokov, smo težko ujeli dan, ki bi bil namenjen za občinsko prvenstvo v smučarskih tekih. Ko pa smo ga končno ujeli, smo ugotovili, da tudi ta ni preveč ugoden, saj so imele vrhniške delovne organizacije solidarnostno soboto. Tako, da se tekov marsikdo ni mogel udeležiti. Vendar občinsko prvenstvo smo morali organizirati, dokler sneg še ni skopnel. Start in cilj teke sta bila kot že leta prej, pri gostilni Malči na Stari Vrhniki. Trasiranje in pripravo proge smo zaupali Starovrhničanom, ki so to svojo nalogo zelo vestno opravili, brez sani in s tem prihranili kar lepo vsoto denarja. Prijave so zbirala dekleta našega društva in tudi le-te lahko za svoje delo zelo pohvalimo. Tekmovalo je 82 tekačev. Rezultati občinskega prvenstva: Cicibanke: 1. Nina Grom Cicibani: 1. Miha Grom, 2. Matej Grom, 3. Matej Mole, 4. Domen Denša Pionirke: 1. Alenka Grom, 2. Na-nika Vogrinc, 3. Alenka Kržmanc, 4. Mojca Milavčič, 5. Ksenija Caser-man, 6. Polona Bizjan, 7. Ljubica Ša-lamon, 8. Nataša Videnovič, 9. Mateja Suhadolnik, 10. Elvisa Korlat, 11. Nives Godnjavec, 12. Nataša Justin, 13. Mateja Caserman, 14. Marta Kenk. Pionirji: 1. Primož Kržmanc, 2. Andrej Krvina, 3. Aljoša Grom, 4. Simon Japelj, 5. Damir Sagrkovič, 6. Staniša Tomaž, 7. Marjan Gutnik, 8. Boštjan Makovec, 9. Sean Kunstelj, 10. Sandi Koren, 11. Ramo Sagrkovič, 12. Jure Mesec, 13. Roman Ža-kelj, 14. Robert Kralj. Mladinke do 18 let: 1. Branka Rihar, 2. Nina Kunstelj, 3. Ingrid Kunstelj m Mladinci do 18 let: 1. Janez Pod-gornik, 2. Slavko Caserman, 3. Metod Osredkar, 4. Slavko Nagode Ženske do 30 let: 1. Dada Grom Moški do 30 let: 1. Zoran Grom, 2. Robert Grom, 3. Rcnko Gostiša, in Simon Jeraj, 5. Vinko Bizjak, 6. Jože Lacko, 7. Slavko Mole Veteranke od 31 do 40 leti 1 Boža Grom, 2. Meta Grom, 3. Bernarda Godnjavec, 4. Stanka Velka-vrh. ŠAHOVSKE VESTI Veterani od 31 do 40 let: 1. Jani Denša, 2. Bogdan Grom, 3. Miro Pivk, 4. Zdravko Godnjavec in Jože Justin, 6. Marjan Grom, 7. Bojan Kilan, 8. Alojz Miklavčič, 9. Franci Petkovšek, 10. Jože Prvinšek Veteranke nad 40 let: 1. Majda Kržmanc, 2. Julka Šalamun, 3. Iva Pečar Veterani nad 40 let: 1. Alojz Kržmanc, 2. Janez Grom, 3. Anton Sajovic, 4. SlavkoŠalamon, 5. Pavle Baje, 6. Jože Kunstelj, 7. Vinko Kunstelj, 8. "Franc Grom, 9. Peter Petkovšek, 10. Janez Mesec, 11. Tine Suhadolnik. Sindikalno prvenstvo — rezultati: Ženske do 30 let: 1. Dada Grom Moški do 30 let: 1. Drago Merlak, 2. Miro Nagode, 3. Zvone Merlak, 4. Vinko Bizjak, 5. Jože Lacko, 6. Slavko Mole Veteranke od 31 do 40 let: 1. Boža Grom, 2. Bernarda Godnjavec, 3. Stanka Velkavrh Veterani od 31 do 40 let: 1. Konrad Merlak, 2. Miro Pivk, 3. Jože Justin, 4. Marjan Grom, 5. Franci Petkovšek, 6. Jože Prvinšek Veterani nad 40 let: 1. Alojz Kržmanc, 2. Anton Sajovic, 3. Slavko šalamon, 4. Pavle Baje, 5, Franc Grom, 6. Peter Petkovšek, 7. Janez Mesec Prvi »GRIČ« Dejan Fromen, 48. Tomaž Staniša, 49. Janko Rous, 50. Dejan Merlak Starejše pionirke: 1. Darja Možina, 2. Barbara Varšek, 3. Mojca Soklič, 4. Damjana Svete, 5, Helena Popit, 6. Urška Jerina, 7. Mojca Svete, 8. Nataša Perovnik, 9. Špela Mohar, 10. Helena Meze, 11. Romana Lorenčič, 12. Alenka. Grom, 13. Jasna Cvetko, 14. Mojca Podobnik, 15. Barbara Fister, 16. Karmen l.orenčič Starejši pionirji: 1. Mirko Gabrovšek, 2. Tomaž Mikulan, 3. Jernej Krašovec, 4. Slavko Caserman, 5. Franci Hodin, 6. Matic Mrak, 7. Tomaž Trček, 8. Grega Šteblaj, 9. IztokKnapič, 10. Robi Rajh, 11. Simon Sluga, 12. Matjaž Petkovše!.. 13. Stane Koder, 14. Sandi Svalina, 15. Mujo Murić, 16. Luka Drašler, 17. Primož Kavčič, 18.—19. Željko Rot, Sašo Videnovič, 20. Peter Molek, 21. Jože Korošec, 22. Bojan Posavec, 23. Aleš Božnik, 24. Niko Smole, 25. Andrej Krvina, 26. Boris Voljč, 27. Tomaž Oblak, 28. Blaž Švigelj, 29. Jani 2pbec, 30. Matjaž Karačič, 31. Toni Grebene, 32. Matjaž Petkovšek, 33. Marjan Gutnik, 34. Janko Kek, 35. Bojan Semič, 36. Dejan Sotler, 37. Robi Trček, 38. Jani Filipič, 39. Tone Malovrh, 40. Boris Bolha, 41. Franjo Čretnik V počastitev krajevnega praznika je bilo v Borovnici 1133. V prostorih KS or-ganizirano ekipno šahovsko tekmovanje. Sodelovalo je šest ekip. Prvo mesto je zasedla ekipa »GRIČ« iz Borovnice s 15 točkami, drugo mesto si je prislužilo šahovsko društvo »GULČ« iz Vnanjih Goric s 13 točkami, tretja je bila ekipa KS Bevke s 10,5 točkami. Z desetimi točkami si je četrto mesto prislužila ekipa mladincev iz Borovnice, »LIKO« Borovnica je bila z 9 točkami peta in šesta je bila KS Borovnica. Za prijetnejše vzdušje je bil po turnirju odigran še mnogoboj, v katerem je nastopila ekipa z desetimi igralci iz Bevk in Vnanjih Goric proti ekipi desetih igralcev iz^Borovnice. Slednji so zmagali s štirimi točkami prednosti. ŠK Borovnica je imel dne 19.2.1984 ob 10. uri redni letni občni zbor. Prisotnih je bilo 16 članov. Po izvolitvi vodstva zbora so poročali o delu kluba. Naši člani so nastopali na raznovrstnih tekmovanjih, vendar bo potrebno .zastopstvo našega kluba na raznih tekmovanjih še okrepiti. Uspešno so bila izve dena razna tekmovanja in prvenstva, šahovska soba bo odprta trikrat tedensko, v torek, petek in nedeljo, kot do sedaj. Klub je svoj letni delovni plan uspešno realiziral, kar je bilo potrjeno v razpravi. B. H. »Zlata puščica« Sumini Strelska družina Dragomer — Lukovica je 26. 2. 1984 organizirala občinsko tekmovanje v streljanju z zračno puško za »Zlato puščico«. Tekmovanje je bilo na avtomatskem strelišču osnovne šole Brezovica pri Ljubljani, saj v občini nimamo niti najskromnejšega strelišča, na katerem bi bilo možno organizirati kvalitetnejše tekmovanje. Rezultati: 1. Mladen Sumina. 351 krogov, SD Dragomer — Lukovica 2. Tomaž Končan, 350 krogov, SD Dragomer — Lukovica 3. Darko Božič, 348 krogov, SD Dragomer — Lukovica 4. Jože Sevšek, 335 krogov, SD Dragomer — Lukovica 5. Bojan Lampret, 333 krogov, SD Vrhnika 6. Aleš Sumina, 326 krogov, SD Dragomer — Lukovica 7. Srečo Skodlar, 325 krogov, SD Vrhnika 8. Stojan Rus, 325 krogov, SD Vrhnika 9. Bojan Slabe, 316 krogov, SD Vrhnika i 0. .ianez Gutnik, 265 krogov, SD Vrhnika 7 6 NAŠ ČASOPIS Folklora v veselje mladih in starih Tokrat je želja po radovednosti zanesla člane literarno-novi-narskoga krožka z borovniške osnovne šole k večletnemu zunanjemu sodelavcu šole Andreju Verbiču. Na šoli vodi folklorne skupine in z njimi uspešno nastopa v veselje mladih in starejših. Najprej so ga vprašali, če bi želel potešiti radovednost. Bil je pripravljen in marsikaj boste izvedeli iz njegovih odgovorov tudi vi. . »Ko sem hodil jaz v osnovno šolo, folklora še ni bila razvita v taki obliki, kot je sedaj. Folklornih skupin še ni bilo toliko. Pred šestimi leti sem rta pobudo tovari-šic Dretnikove in Verbičeve naučil takratne tretješolce '.prvo polko'. Vsem je bil nastop všeč, še posebno takratnim osmošol-cem, ki so me prosili, naj jih nau--čim kakšen ples za zaključni na- V začetku je -plesalo, šest parov plesalcev. Prvo leto poučevanja sem bil vesel vsakega koraka in plesa tako kot učenci; vedno sem si želel delati z mladimi. Ko sem si jaz izbiral poklic, so mi starši odsvetovali poklic učitelja, meneč.'dajetb bolj ženski poklic. Res je, da so bili moški v prosveti tedaj zelo, zrelo redki.« % . • ' ■Ali ste obiskovali seminar za učenje folklore? »Seminarja za vodje folklornih skupin nisem obiskoval« • Kakp izbirate plese? >Plese izbiram sam in se jih učim iz knjige »Mirka Rđmovža Petji me piesat. Včasih mi svetuje pri plesih nekdanja plesalka skupine Franceta Marolta Mojca Sesek.« s i Imate kakšne priprave doma? vUčenje plesov in priprave za vaje mi je v začetku vzelo veliko časa — vsako prosto uro. Sedaj pa za to porabim manj Časa.« Kafer/ plesi so težki, kateri lepi? »Vsi plesi so po svoje težki in lepi od gorenjskih poskočnih pa do koreografsko' lepo obdelanih belokranjskih, ki so mi tudi najbolj všeč.« Kolikokrat ste nastopali s folklornimi skupinami in kje? »S šolskimi skupinami sem do sedaj nastopil okoli tridesetkrat, in to na šolskih prireditvah, na dnevnih kulture v Bistri, v Domu, upokojencev, na šolah na Vrhniki, v Logu, v Cankarjevem domu na Vrhniki in še bi lahko našteval. Nastopi so bili vsakič višek našega dela in so v celoti uspeli. Probleme mi povzroča le živa glasba, ker nimamo stalnega spremljevalca.« Koliko folklornih skupin deluje na naši šoli? »Sedaj vodim 3 skupine. Delim jih v A, B in C. A skupina je »Folklorna skupina Bistra«. Šteje trenutno 14 plesalcev, kajti veliko plesalcev je odšlo k vojakom. , - B s kupina — to je šolska starejša skupina, ki ima 24 plesalcev. C skupina — je najmlajša in šteje 16 plesalcev. ' Sedaj pa ustanavljamo še če-^ • trto skupino najmlajših plesalcev , (V in 2. razred), ki bo štela 20 plesalcev.« Je delo naporno? »Delo je sicer naporno in zahteva veliko truda in prostega časa, toda uspel nastop in po-, gled na zadovoljne obraze plesalcev in gledalcev mi poplačata trud in-napore.« Bi prevzeli še kakšno skupino? »Zadnje čase na žalost večkrat pomislim, da bi sploh prenehal z vadbo, kajti celodnevna šola je prinesla s seboj tudi veliko negativnih stvari, ki ovirajo moje delo. Učenci so preveč zasedeni z drugimi dejavnostmi in nikakor ne morem uskladiti termina' za vadbo. Čutim, da je moje delo, pa čeprav imam naj- Prevzeli smo fond ZKO Vrhnika Kadar ima arhivist pred seboj gradivo kakšne organizacije, se vedno vpraša, kako ga urediti, da bo čimbolj dostopno v raziskovalne in znanstvene namene. Urediti namreč pomeni pregledati, popisati ih strokovno obdelati arhivsko gradivo tako, da bo raziskovalec, znanstvenik, oziroma tisti, ki ga stvar zanima, videl, kako si lahko z njim pomaga, kaj si lahko od njega obeta in mu dalnove ideje o tem, kje bi se gradivo lahko še našlo. Tudi ob prevzemu fonda Zveze kulturnih organizacij občine Vrhnika so se pojavila ista vprašanja, na katera je bilo treba odgovoriti. Sam fond je zelo skromen, saj obsega le 0,2 trn arhivskega gradiva ali 2 škatli. To je zelo malo glede nato, daje bila zveza ustanovljena že okoli leta 1953,-in sicet kot Svet svobod in prosvetnih društev občine Vrhnika. (Značilno je tudi to, da so fondi društev oziroma zvez majhni in to zaradi nepravilnega odnosa do gradiva, ki nastaja pri njihovem delu.) Zveza, ki deluje še danes pod imenom, ki sem ga navedel že v naslovu, pa vsebuje gradivo od leta 1959 dalje. Torej za šest let ni nobenega gradiva! Končna letnica prevzetega gradiva je 1976. Takrat se zveza ponovno aktivira in začne delovati tako kot treba. In kaj se da razbrati iz gradiva v fondu? Na osnovi zapisnikov in poročil z raznimi prilogami (gradivo za seje, sestanke, konference), ki seveda niso popolni, se da ugotoviti, da je v okviru zveze delovalo veliko delavskih prosvetnih društev, med katerimi so se mnoga imenovala »Svoboda«. Tako so ta društva delovala na Vrhniki, v Blatni Brezovici, Podlipi, Bev-kah, Zaplani, Logu in Borovnici. O njihovem delovanju pa ima zveza ohranjenega zelo malo gradiva. Še največ ga imata delavski prosvetni društvi »Svoboda« iz Borovnice in z Vrhnike, med tem, ko je na primer za društvo v Bistri ohranjen en sam dokument. In še ta govori o črtanju društva iz registra. Ker mnoga društva danes ne delujejo več, je tudi njihovo gradivo verjetno izgubljeno in vprašanje je, če bi se še kje kaj našlo. V občini je delovalo (seveda nekatere še delujejo) več samostojnih skupin. Samo Glasbena šola in Pihalni orkester pa imata pri • zvezi ohranjenega nekaj več gradiva, ki lahko pojasni kakšno nejasnost. Naj naštejem še ostale skupine, katerih imena sem zasledil ob urejanju gradiva. To so: Pevski moški zbor, Zabavni orkester, Klub filmskih delavcev, Delavska univerza in Knjižničarstvo. Veliko vlogo pri delu zveze pa so imele komisije, katerih naloga je bila širiti in krepiti d.elo na vsa področja v občini (glasbeno, dramsko, kulturno, filmsko, izobraževalno) in iskati nove kadre za pomoč pri delu (kadrovska). Verjetno so le-te delovale veliko bolj, kot pa to kaže gradivo iz fonda. - V okviru fonda je tudi nekaj gradiva Kinosekcije Vrhnika, ki je včasih , delovala kot samostojna organizacija. Njeno delovanje sega veliko dlje kot delovanje zveze. Dokaz za to je zavarovalna polica (glej sliko), ki je hkrati tudi najstarejši dokument v fondu. Zvsza je torej delovala, to je dejstvo. O tem pričajo tudi številna vabila t \ko na sestanke, konference, seje kot tudi na predstave, koncerte in dr ge prireditve. Tudi sedem ohranjenih plakatov pove nekaj. Pri vsem tem pa so pri zvezi pozabljali, tako kot to delajo še danes mnoga društva (zveze) in to kljub temu, da se vse več piše in govori o tem, na arhivsko gradivo, oziroma bolj točno, na njegovo shranjevanje. Danes je namreč mnogim že jasno, da se da ravno na osnovi arhivskega gradiva največ napisati in hkrati tudi argumentirati. Zato ne bo nič hudega, če še enkrat napišem tisto, kar je bilo že velikokrat napisano in povedano, da ima arhivsko gradivo trajen pomen za zgodovino, znanost in kulturo, ne glede na to, kje nastane. Nastane pa tako, da ga imetnik (torej tisti, pri katerem je) po navodilih arhiva odbere iz dokumentarnega gradiva (celotno gradivo, ki nastane pri imetniku) in ga potem izroči arhivu. Verjetno vam je sedaj že tudi bolj jasno, zakaj imamo arhive. Ste se mogoče že sploh kdaj vprašali, zakaj? Če se niste, se vprašajte sedaj,, še vedno ni prepozno. BORIS ROZMAN več mladih od vseh krožkov, postalo nekam zapostavljeno. Edino spodbudo pri delu mi daje mentorica šolskega kulturnega društva Dragica Anastasov, ki mi poleg preje omenjenih tovarišic največ pomaga pri delu.« Kaj pa stiki z drugimi šolami? »Že delo s temi tremi skupinami mi vzame veliko časa, da poleg napornega dela v službi ne uspem voditi še kake druge sku- Andrej Verbič 'pine.Judi stiki z drugimi šolami so redki, kajti vsaki taki stiki vzamejo obilo časa, in to največ v dopoldanskenrčasu, kar mi pa mpja služba na žalost ne dopušča.« Vam nastop vzame veliko časa? .»Vsak. nastop, če ga moraš pripraviti v celoti sam, zahteva veliko časa in napora. Tu ni samo priprava plesnih skupin in plesov, tu moraš pripraviti še vse: od dekoracije, vstopnine, dvorane, povezovalnega teksta in oblačenja plesalcev. To pa je za eno osebo kar preveč.« Kje dobite glasbo? »Glasbene priredbe sem dobil od folklorne skupine France Ma-' rolt, nekaj sem pobral iz knjige Pelji me plesat, nekaj pa iz Folklorista. Za vaje pa uporabljam glasbo, ki sem si jo posnel z radia, televizije in s plošč.« Sfe narodne noše kupili? »Kroje za narodne noše sem prerisal iz knjige Kroji narodnih noš, ki jo je rzdal Etnografski muzej. Obleke smo skoraj v celoti sešili doma. Gorenjsko nošo (krilo) sem ukrojil sam, na stroj mi jih je sešita pa sestra. Zavijačke so v celoti ročno delo naše družine. Moške hlače je sešita šivilja na Vrhniki, Druge noše smo naredili na podoben način, kar nam je vzelo-veliko časa. Naj samo za pVimer povem, da smo za eno zavijačko porabili 5 do 6 ur, celotno gorenjsko oblSko pa smo delali 20 ur. Problemi so bili tudi z _ materialom, ki se ga ni dobilo. Po določene stvari (gumbi, trak, itd.) sem moral tudi v Italijo. Skupine imajo sedaj prekmurske, gorenjske in belokranjske noše.« Kakšne plese se nameravate še učiti? »Če bomo dobili violinista, bomo pričeli z vadbo rezijanskih plesov in če bodo dopuščale finančne možnosti, si bomo naredili na podoben način tudi noše.« Ali vas kaj moti naša nagaji-vost? »Kot sem v začetku omenil, mi delo z mtadino'leži in zato me mladostna nagajivost ne spravlja v slabo voljo. Kot sami veste, pa moram včasih tudi povzdigniti glas; da se poleže prešernost in da z delom lahko nadaljujemo.« S tovarišem Verbičem so se pogovarjale: Zorka Trček, Marinka Košir, Maja Repar in Nataša, Ogrinc Kulturni teden v Borovnici Teden med 5. in 10. marcem bi lahko označili tudi kot kulturni teden v Borovnici. , Tako je bil v torek nastop mladih glasbenih amaterjev, ki obiskujejo glasbeno šolo v Borovnici. V dobri uri se jih je zvrstilo skoraj 30, ki so bili za svoje nastope, mnogim od njih je bil ta nastop prvi, bogato nagrajeni z aplavzi. Pravo nasprotje pa je bil sobotni večer ob krajevnem prazniku v Borovnici. Dvorana polna, ljudje razpoloženi v pričakovanju nastopa mo- škega pevskega zbora Svoboda iz Borovnice pod vodstvom uspešnega glasbenega pedagoga, glasbenika in zborovodje Aca Milerja, ter nastopa ženskega zbora z Vrhnike, ravno tako pod vodstvom mlade, temperamentne glasbenice, pedagoginje Darinke Fabijani. Zbora sta posamezno zapela nekaj pesmi iz svojih repertoarjev, nazadnje .pa skupaj še Prešernovo Zdravljico. Res veličasten zaključek dobro izbranega in dobro naštudira-nega programa obeh zborov. LUČKA CERK Od srca srcu Sedim v večnamenskem prostoru OŠ Borovnica. Ljudje, ki so napolnili dvorano, zavzeto poslušajo pesem, ki se preliva iz mladih grl dekliškega zbora. Kje so tiste stezice... Misel se mi zgubi v neke tihe, nepozabne čase in se sprehodi po davnih srčnih stezicah, potkah naše mladosti, kijih čuvamo in skrivamo v sebi kot najlepši zaklad. Kdo ve, kje prav ta hip neka drhteča roka obrača gumb na radijskem aparatu in išče ljubljanski radijski val, morda pa je predaleč, da bi ga ujela in zato gramofonska plošča s posnetki slovenskih pesmi kot živa voda nahrani srca nekje tam daleč v tujem kraju. Pesem mojega naroda. Mehka, ko snubi dekle, otožna ob slovesu: v njej je izraženo vse, česar Slovenec ne zna ali mu je nerodno povedati, ko je srečen ali otožen. V njej je ljubezen do zemlje, do ljudi. Kdor ljubi svoj narod, zna ceniti tudi drugega. In prav zato je verjetno boleče lepo zazvenela pesem »Bolen mi leži ki jo je tako doživeto zapel moški zbor. Je še kaj lepšega kot živeti doma, poslušati domačo govorico? Vem, ko bom stopila iz dvorane, bom med svojimi ljudmi, kot sem bila včeraj in bom jutri in kot sem ta hip.v dvorani. In med nami so ljudje, ki ne samo z ljubeznijo do prepevanja, ampak tudi z zavestjo, da imajo že zaradi daru, ki jim ga je dala narava, dolžnost, ohraniti za kasnejše rodove domačo pesem, to tudi radi počnejo. Zato smo lahko prepričani, da se nam ni treba bati za slovensko govorico, dokler imamo zbore, kot so vrhniški dekliški zbor pod vodstvom tovari-šice Fabianijeve in moški pevski zbor »Svoboda«, pod vodstvom, tovariša Milerja. »Živenaj vsi narodi...«,stazapela zbora skupaj in aplavz je potrdil, da smo bili poslušalci istih misli kot zbora in kot že toliko let prej Prešeren. ».... da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan Je možno še lepše počastiti krajevni praznik'Borovnice? FRANČIŠKA CELARC »LIKO« na reviji zborov ljubljanske regije Moški pevski zbor Liko-Verd se je pod vodstvom Toneta Jurjevčiča Ioni udeležil revije pevskih zborov ljubljanske regije, Ki je bila v Cankarjevem domu v Ljubljani, v četrtek, 22. 3.1984*. Zbor se je predstavil z zahtevnejšimi pesmimi, ki so del programa, s katerim se bo aprila udele; žil tekmovanja Naša pesem '84 v Mariboru F Spored vrhniškega kina v aprilu torek 3. 4. ob 19. 5.-8. 4. četrtek ob 20.30 sobota ob 18.00 nedelja ob 20.30 petek ob 19.00 sobota ob 20 30 nedelja ob 1B 00 matineja nedelja ob 1 torek 10 4. ob 19.00 DRAGA MAMI — amer. barvni Režija Frank Perry V gl. vi.: Faye Dunaway. Diana Scarv/id, Steve Forrest Film o filmski igralki Joan Cravvford. kot jo je prikazala njena hči, kako se | pripravljala na vloge, kakšna je bila kot mati in žena, kakšna kot poslovn ženska in kakšna kot zvezda, ki so ji šteti dnevi. SEST ŠVEDINJ V INTERNATU — nem barvni Režija: Mihail Toma Vgl. vi.1: Brigitte Lahaue Lahkotna-korjiedija o mladih dekletih, ki se izobražujejo v zasebnem šve skem ktternatu. Razuzdano in radovedne odkrivajo iudi vse naftine er tičnih izkušenj, če le priložnost nanese. In teh je veliko, veliko VABA — amer. barvni Režija: VVilliam Friedkin V gl. vi.: Al Paoino, Paul Sorvino, Karen Ailen Kako odkriti ubijalca med homoseksualci? Mlad policaj se mora prele' v zapeljivka in skoraj za ceno življenja izslediti morilca v enem najt ' divjih okolišev. ; MLADOST NOROST — fr. barvni Režija: Bernard Revon Vgl. vi: B. Brieux, Thomas Chabrol, P. Rocard Leta 1942 Ob koncu šolanja v nekem internatu. Odločajo se za prihodnc tu so prve ljubezenske izkušnje. FIlm ni za najmlajše, je pa zelo primeren mladostnike, ki stopajo v svet odraslih ob koncu osen' .-tke. Predpremiera.meseca: SEKS NA MOTORJU - nizoz. barvni Režija: Paul VeenSooven V gl vi.: Hans von Tongeren, Rutger Hauer, M. Boyer Malo seksa, malo akcije, vendar no ceneno, kot obeta naslov. .12.-15.4. četrtek ob 20.30 sobota ob 18.00 nedelja ob 20.30 petek ob 19. sobota ob 20.30 nedelja ob 18 matineja nedelja bb 10. OBRAČUN PR: BLAGOVNICI -- fr barvni Režija: Claude Zidi V gl. vi,: štirje bratje Chariot. Mjchel Galabru Štirje mehaniki prismodeži bi radi pomagali prijatelju, ki ima zaradi bliž veleblagovnice v svoji trgovini vse manj prometa. S skupno akci|o ii duhovitimi ukrepi res uspejo in celo sami obogatijo. Odprejo svojo del nico, toda v soseščini konkurenti že gradijo velik servis. POGOJNA PROSTOST — amer. barvni Režija: Oz Scott V gl. vi.: Richard Pryor, Cicely Tyson pa | kraj SVO zar Hkr odz prls Arhi Jan gda Jusl dač brije Maj lija, in Lj Frai Buh Ivar Brei Stat rnar Beri Albi Jani Brki Bor: Gra in M Bos Ban kov; Klis dišč Cer Sim 19; But; Prai Ces l|am din? larc Der, Stai Op« žica Det Deli kovi lije Než Simpatični prevarant nima sreče. Tudi na pogojni prostosti mu prolijotjut težave celo s ku klux klanom HEAVY METAL — amer. barvni animirani NOBODY IN INDIJANCI - it. barvni Režija: Damiano Damiani V gl. vi.: Terence Hill, Miou Miou VVestern komedija, polna presenetljivih obratov. S še dvema pajdašemf jo Nbbody zagode majorju Cobetu, ki neusmiljeno iztreblja Indijance Film Imenujem se Nobody je bil na sporedu v novembru. torek 17.4. ob 19 HEAVY METAL — amer animirani Režija: Gerald Poterton Film je sestavljen iz šestih pripovedi, ki jih povezuje bleščeča krogla kot sinonim zla, brezčasnega In vsemogočnega, ki pokvari vsako živo bitje kjerkoli in kadarkoli. Glasba: Elmer Bernstein, Black Sabath, Cheap Trick, Devo itd. eti 1 rai ■ :ur! 3ro (Mar ška Gor Mat-rafo ska ino nikl 19,—22. 4. četrtek ob 20.30 sobota ob 20.30 nedelja ob 18. petek ob 19. nedelja matineja ob 10. sobota ob 18. nedelja ob 20.30 24. 4. torek ob 19. BRONCO BILLY — amer. barvni Režija: Clint Eastvvood V gl. vi: C. Eastvvood, Sanira Locke B. Bully je šet in glavna atrakcija potujoče skupine Wild West Show 9 svojimi revolverskimi veščinami... OTOK PIRATOV — apier. CS barvni Režija: Michael Ritchine V gl. vi.: Michael Caine, Jeffrey Frank Oče in sin doživljata razburljive počitnice, ko padeta v kremplje primilivnii domorodcem. * FRANCOSKE RAZGLEDNICE, — amer. barvni Režija: VVillard Huyck V gl. vi.: Miles Chapin, Blanche Baker, Marie-France Pisier, Jean Rochefort Trije ameriški študentje pridejo v Pariz. Francoščino se učijo v zasebni šoli in Aleks se zaljubi v ženo svojega profesorja. Zelo simpatična komedija, kot jih znajo delati Američani, kadar želijo prikazati Pariz in njegove ljudi. .' ■'•, ' > ''j SLADKA MALA — amer. barvni Režija: Louis Malle V gl. vi.: Keith Carradine, Brookie Shields Dvanajstletno dekletce živi pri materi — v javni hiš,i v predmestju Ne* Orieansa okoli leta 1920. Okolje, kjer živi in delo, s katerim se ukvarja mati. se zdita otroku nekaj čisto normalnega, ker ne pozna drugega sveta kot tega, v katerem živi. Čeden fotograf, ki pride slikat nekatere od deklet, bo spremenil tok njenega življenja.. 26.-29. 4. četrtek ob 20.30 sobota ob 18. nedelja ob 20.30 EMANUELA II — ANTIDEVICA — fr. barvni Režija: Franco Giacobetti • V gl. vi.: Sytvia Kristel, Umberto Orsini Emanuela — tokrat v eksotičnem ambiontu Daljnega vzhoda. VIKTOR-VIKTORIJA — amer. barvni Režija: Blake Edwards V gl. vi.: Julie Andrews, James Garner Slavna pevka (1930) je pela, preoblečena v moškega. Koje postala slavna, je poskušala odkriti svojo pravo identiteto .. Podobno kot film Tootsie, le v obrnjeni varianti. PRIPOROČAMO! PASTIRCI — slov. barvni V. gl. vi.: Miha Levstek, Ksenija Sinur, Bogo Ropotar siromašni otroci služijo kot pastirji. Svojega sveta iger in sanj si ne puste vzeti. Posnet po motivih Bevkove povesti. SPORED za prvomajske praznike še ni utrjen. Prizadevamo si dobiti film JEDIJEVA VRNITEV — nadaljevanje filmov VOJNA ZVEZD in IMPERIJ UDARI NAZAJ.Tilm trenutno se prevajajo ali morda celo že podnaslavljajo. Vsekakor bo'ta film kmalu na sporedu, če ne v rednem programu, pa v okviru predpremier. Ob tej priložnosti naj opozorimo na predpremiero v maju: ameriški akcijski film SINJA STRELA, ki ga bomo predstavili med prvimi v Sloveniji. fVlo( Goc C-2 Ivar Ivar Mih 30; Ljut Miši Frai 19; Usr Mat lodv Op« in iv fija, Bog Iskr inB Klis Ivar cev Nac Mila Jeri Hrit Jen Ivar Jer< Par 10; Idrij, Jan petek ob 19. sobota ob 20.30 nedelja ob 18. nedelja matineja ob 10. la Mamici za praznik Za nič na svetu mamice ne dam, žal, tega ji pokazati ne znam. Imeti mamico je lepo, saj vedno je ob tebi, ko se ti orosi oko. Za praznik ji želim iz srca, da vedno zdrava bi bila. TANJA JEREB, 3. e OŠ Vrhnika Ivan Cankar NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI STROKOVNA LITERATURA Andersen, E.: Makramc kot umetnost in konjiček Banič, H.: Aerobika /a vsakogar Butina, M.: Slikarsko mišljenje Cizej, D,: Prašičereja Ferbar, J.: Poskusi na električni vezovni plošči Frelih, E.: V svetu operne Talije Guček, M.: Pekoči sneg Grad, A.: Učbenik španskega jezika Herm, G.: Kelti Hoffmann, B. J.: Otroška oblačila Jerič, R.: Spoznavajmo akvarijske ribe Jurkovič, J.: Konjereja Jurca, J.: Mastitisi pri kravah Kerševan, M.: Religija v samoupravni družbi Klopčić, F.: O preteklosti drugače Kmetijski priročnik Ktižnar, I.; Politično osveščanje Slovenk Letališče Ljubljana L.očniškar, F.: Reja perutnine Mal, V.: Za čas in čast Mitrovic, D.: Moderni tokovi komparativne pedagogike Obrtni zakon s komentarjem Opća enciklopedija. VIII. Požarnik, H.: Zdrava in motena spolnost Razprave in gradiva Ribarič, V.: Potresi v Ude, L..: Zakon o stanovanjskih razmerjih Vipotnik, I.: Splošne uzance za blagovni promet Zbirka skupnih stališč gospodarskega sodstva LEPOSLOVJE Mladinsko: Lobel, A.: Regica in Skokica Pravljice od blizu in daleč Stara Ljubljana Vegri, S.: To niso pesmi za otroke Za odrasle: Batič, M.: Zborne recitacije Hergouth, A.: Mesec med jablanami Trinkaus, V.: Zemlja Prevodi: Borges, i. L.: Izmišljije Cooper, J.: Igralka Giovagnoli, R.: Spartak Goritz, J.: Borgia Hibbert, E. B.: Skrivna ženska Malraux, A.: Upanje favlovič, Ž.: Vonj telesa Prather, S. R.: Belolasi angel ne ja "j k, tri ni trt: ja: d( la nt de tn dt J\ Prispevki krajanov za pokopališče Doslej so Vrhnlčani prispevali že več kot 105 starih milijonov dinarjev za Izgradnjo pokopališča, za vračilo kredita Pa potrebujejo se okrog 100 starih milijonov dinarjev. Na krajevni skupnosti se ponovno obračajo na krajane, ki s svojim prispevkom še niso pomagali pri zbiranju sredstev za novo pokopališče In jih prosijo, da prispevajo svoj delež. Hkrati pa se zahvaljujejo vsem, ki so se z razumevanjem odzvali in objavljajo seznam krajanov, ki so do 15. februarja Prispevali svoj delež za izgradnjo pokopališča: Arhar Ivana, Klis S-6; Alija Sahit in Fatima, Klis S-7; Antunovič Janja, Klis B-1; Abdamerovič Antonija, Gradišče 10; Bičič Magdalena, Klis A-2; Bajramovič Hado in Tatjana, Klis B-1; Babic Justina in Novka, Klis C-2; Brenčič Janez in Marija, Klis 23; Bradač Emilija in Kristina, Klis 26; Brelih Jože, Klis 29; Brenčič Gabrijela, Klis 30; Brelih Marjana, Klis 32; Bogdanovič Miodrag in Maja, Gradišče S-11; Bagar Jože, Kolodvorska 13; Bajec Roza-i |ija, Cankarjev trg 3; Bule Franc, Ljubljanska 2; Brenčič Katarina J In Ljudmila, Tržaška 3; Baloh Frančišča, Tržaška 17; Barakovič >; Francka, Tržaška 17; Brenčič Anton in Veronika, Tržaška 57; Buh Marjana, Robova 15; Božnar Florijan, Voljčeva 21; Barbič Ivan in Štefanija, Hrib 12; Beuermann Richard, Partiz. klanec 9; Brenčič Franc in Miroslava, Na klancu 41; Brenčič Frančiška, Stara cesta 38; Boh Marko in Veronika, Stara cesta 40; Beuer-rnann Marija, Stara cesta 47; Baretič Pavla, Delav, naselje 42; Bernik Rozalija, Part. tabor 2; Bogataj Breda, Idrijska 1; Bogataj Albin, Idrijska 38; Baškovc Anton in Marta, Idrijska 76; Bizjan Janez in Pavla, Dobovičnikova 15; Brilej Marija, Ob potoku 5; Brkić Veronika in Mičo, Ob potoku 54; Bižič Inga, Ul. 6. maja 2; Bor štnar Anton in Justina, Ul. 6. maja 10; Beganovič Hasiba, Gradišče 16; Buh Jože in Viktorija, Gradišče 17; Breznikar Jožef in Marija, Kopališka 15; Breznikar Anton in Marija, Kopališka 16; Bosanac Ivan in Ana, Lošca 12; Bule Stane in Nada, Lošca 14; Banfić Janko in Olga, Lošca 15; Brenčič Ivan in Nada, Sušni-jtova 10; Cvijanović Dragojla, Klis Š-5; Cicmil Obrad in Mirjana, Klis 32; Cafuta Cvetka, Gradišče S-10; Cvetkovič Olga, Gradišče S-11; Cankar Frančiška in Helena, Cankarjev trg 11; Ceme Zdenka, Robova 14; Caserman Marija, Hrib 11; Cuznar Simon, Del. naselje 2; Celarc Karel in Stanislava, Del. naselje 19; Cerk Janez in Jelka, Butanjeva 30; Ciglar Karel in Marija, Butanjeva n. h.; Cafuta Janez, Marija in Roman, Idrijska 6; Corn Frančiška st. Dobovičnikova 22; Cižmar Anton in Ana, Klis 15; pesen Slavko, Cankarjev trg 12; Čekada Janez in Marija, Ljubljanska 34; Čižek Aleksander in Ana, Tržaška 8; Cepon Leopol-dina, Na klancu 34; Čeković Mihajlo in Jelica, Sušnikova 5; Ce-'arc Janez, Gradišče 12; Cukale Pavla in Jožefa, Mrakova 2; Demšar Helena, KlisS-5; Dobovičnik Franja, Klis B-1; Dečman Stanislav in Frančiška, Opekarska 39; Dolenc Alojzij in Vera, Opekarska 37; Despič Miloje, Tržaška 30; Debevec Ignac, Jožica in Darko, Robova 10; Drašček Pavlina, Cesta gradenj 5; Debevec Alojzij in Leopoldina, Na klancu 34; Drevenšek Štefan, Delavsko naselje 33; Demšar Stanislav in Justina, Dobovičnikova 41; Dodig Franc in Nada, Gradišče 18; Djordjevič Aksen-tije in Mirjana, Gradišče 18; Fortuna Frančiška, Klis 34; Ficko Neža in Vlasta, Gradišče S-10; Furlan Franc, Marija in Alojz, 'Ljubljanska 24; Ferbežar Frančišek, Tržaška 17; Ferbežar ,:>etra, Tržaška 17; Frank Frančiška, Tržaška 55; Ferjančič ; rančišek ml„ Ob potoku 28; Furlan Ciril st, Furlan Frančiška in * ^urlan Ciril ml., Ob potoku 38; Grah Anton in Marija, Tržaška 38; ;3rom Branko, Tržaška 39; Grom Ignacij, Kurirska pot 1; Grom Marko in Marija, Kurirska pot 1; Gabrovšek Zdravko in Frančiška, Robova 28; Gregorka Anton in Antonija, Petkovškova 7; Gorjup Viljem in Jožica, Partiz. klanec 32; Gunstek Ivanka in Nataša, Cesta gradenj 7; Grom Marjeta, Delav. naselje 21; Ga-rafolj Marija, Partiz. tabor 4; Grebene Anton in Frančišča, Idrijska 85; Gregorka Jožef in Marica, Ob potoku n. h.; Grom Tomaž I Danijela, Kopališka 8; Gabrovšek Marija, Kopališka 39; Gut-Jik Franc in Marija, Kopališka 46; Garneš Ernest in Anica, Pot v Močilnik 16; Gombač Alojz, Klis A-2; Govekar Terezija, Klis B-1, Godnjavec Zdravko in Bernarda, Klis B-1; Grom Marjeta, Klis p-2; Gregorka Slavko, Cveta in Ervin, Klis 26; Glušič Anton in vana, Klis 29; Gombac Karel in Jožefa, Klis 29; Grdadolnik [Vana, Klis 32; Grom Radoslav in Ana, Kolodvorska 1; Golub Mihael in Marija, Sivkina 7; Gostiša Anton in Marija, Opekarska pO; Gostiša Ronko in Majda, Opekarska 30; Gornjak Anton, Ljubljanska 1; Gabrovšek Milan in Janja, Ljubljanska 34; Gostiša Stanislav in Frančiščka, Tržaška 3; Gabrovšek Vincencij in Frančiška, Tržaška 18; Garafolj Ciril in Rozalija, Pot v Močilnik 19; Gačeša Bogdan in Amalija, Lošca 9; Gavranovič Marko, usnjarska 15; Grabeljšek Jožefa, Sušnikova 7; Hribar Franc in Magdalena, Klis 2; Horvat Marija, Klis 32; Hočevar Boštjan, Kolodvorska 1; Hude Franc, Kolodvorska 16; Hojsak Karmen, ypekarska4; Horvat Ladislav in Darja, Opekarska 4; Habič Ana lr) Marija, Tržaška 4; Hodnik Frančiška, Robova 31; Hodnik Mafija, st., Stara cesta 18; Harej Danijela, Partiz. tabor 16; Hadalin . °°gomir in Magda,' Ul. 6. maja 10; Hočevar Stanislav in Jožica, °™ sušnikova 4; Iskra Vladimir, Klis S-5; Ivanović Deva, Klis S-6; ' ,'skrenovič Dragišain Marija, Klis C-2; Istenič Stanislav, Štefka ["Boštjan, Klis 15; Istenič Marko, Angela, Majda in Aleksander, Klis 26; llić Borislava, Klis S-10; Igl Jože in Ana, Opekarska 4; '"aniševič Valer;;a, Tržaška S-15; Istenič Anton in Alojzija, Voljčeva 12; Igl Ar ; in Silvester, Ob potoku 52; Istenič Branko in Nada, Ul. 6. maja 8; Janša Vinko in Marija, Robova 35; Jeraj Milan in Zvonka, Robova n.h.; Jurjevčič Ivan, Petkovškova 8; Jerina Janko, Jakobina in Ivana, Voljčeva 25; Jurjevčič Marija, Yrib 2; Jugovič Sidonija, Hrib 2; Japelj Matija st., Na klancu 12; Jerebic Helena, Na klancu 21; Jereb Ana, Stara cesta 30; Japelj 'vana in Darja, Stara cesta 48; Jakopič Vanja, Delav. naselje 9; Joreb Franc, Kristina in Danica, Delav. naselje 29; Jereb Jernej, partiz. tabor 16; Japelj Jožef, Marija st. in Marija ml., Butanjeva 10; Jereb Anton in Ivanka, Butanjeva n.h.; Jereb Alojz in Nežka, 'drijska 55; Jakin Stojan, Klis S-5; Juvanec Vanda, Klis S-5; Janic Lazar in Marjeta, Klis A-3; Jonke Ivanka, Klis C-1; Jurjev- čič Lucija, Klis 27; Jereb Ana, Klis 29; Jazbec Franc in Zora, Klis 32; Jurca Gabrijel in Angela, Sivkina 10; Jereb Anton, Sivkina 11; Jerina Anton in Marija, Sivkina 16; Jurca Alojz in Ivana, Cankarjev trg 2; Jurca Antonija, Cankar, trg 3 a; Jeršinovič Otmar, Ignac, Frančiška st., Frančiška ml., Opekarska 28; Jurjevčič Aleksander, Ljubljanska 21; Jurjevčič Jakob, Ljubljanska 21; Justin Valentin in Elizabeta, Kurirska pot 12; Jereb Janez in Marija, Kurirska pot 20; Jesenovec Janez, Marija, Bernarda in Zdenko, Idrijska 81; Jazbar Edvard in Julijana, Idrijska 82; Jesenovec Bojan, Dobovičnikova 29; Jurjevčič Janez in Sonja, Ob potoku 62; Jakopič Martin in Marija, Ob potoku 66; Jurca Ivan,' Kopališka 1; Jurjevčič Rajko in Darinka, Pot v Močilnik 8; Jaklič Mateja, Pot v Močilnik 28; Jazbec Robert in Antonija, Pot v Močilnik 32; Jaramaz Jugoslav in Nada, Lošca 3; Juvan Radoslav in Jadranka, Lošca 3; Jurjevčič Rafael in Mihaela, Sušnikova 6; Jurca Jože in Jožica, Sušnikova 7; Kržič Frančiška, Klis S-5; Kozar Ivan in Đurđeta, Klis S-6; Kozel Anton in Angela, Klis S-7; Karačin-Markovič Marija, Klis S-7; Kopač Jože, Klis S-7; Košir Dominik in Marija, Klis A-2; Kuhar Anton in Jožica, Klis A-2; Ko-ludič Perica, Klis A-3; Kajdiž Maja, Klis 1; Kogoj Stanislav, Klis 4; Kociper Matej, Frančiška in Marko, Klis 15; Koler Frančišek, Marija in Frančiška, Klis 15; Kovač Friderik, Klis 26, Kovač (družina), Klis 26; Kmetec Jože in Bernarda, Klis 34; Kovač Franc, Gradišče S-4; Kovačevič Ahmed, Gradišče S-9; Klavž Ivan, Gradišče S-10; Kavčič Frančiška in Ivana, Kolodvorska 11; Ko-govšek Ana, Sivkina 12; Kenk Jakob in Ivana, Sivkina 13; Kenk Marjan in Marija, Sivkina 13; Krasnik Ivanka, Opekarska 17; Kenk Jakob in Ivanka, Ljubljanska 2; Kočevar Jože in Marija, Ljubljanska 9; Korez Janez, Ljubljanska 22; Kogovšek Frančiška, Ljubljanska 31; Kogovšek Milan, Tržaška 3; Kogovšek Marija, Tržaška 20; Kenk Lučka, Kurirska pot 5 a; Kovač Andrej, Kurirska pot 14; Kavčič Ivan in Marija, Kurirska pot 18; Kogovšek Marja, Petkovškova 25; Kranjc Mara, Voljčeva 19; Kogovšek Janez in Emilija, Cesta gradenj 2; Koščak Josipina, Cesta gradenj 4; Korošec Jožefa, Na klancu 25; Kunstelj Marija, Na klancu 45; Keršmanc Franc in Marija, Stara cesta 2; Kogej Olga, Stara cesta 23; Krašovec Janez in Marija, Stara cesta 26; Kokot Marija, Stara cesta 28; Kunstelj Danijela, Stara cesta 29; Kosta-njevec Milan in Dragica, Stara cesta 46; Krašovec Janez, Stara cesta 58; Kisovec Ivana, Delav. naselje 16; Kovač Brigita, Delav. naselje 20; Kužnik Oto in Anica, Delav. naselje 34; Kunstelj Cecilija, Delav. naselje 42; Kunstelj Antonija, Butanjeva 4; Kobal Adolf in Stanislava, Butanjeva 29; Kogovšek Ana, Butanjeva 39; Krže Franci in Ljudmila, Idrijska 3; Krže Frančišek in Ana, Idrijska 3 a; Kavčič Helena, Idrijska 6; Kos Alojz in Ana, Idrijska 58; Knez Milan in Vida, Idrijska 61; Krčevinač Simo in Marija, Idrijska 71; Krašovec Ivanka in Inka, Dobovičnikova 19; Kovač Janez in Rozalija, Dobovičnikova 28; Kos Andrej in Danijela, Dobovičnikova49; Krašovec Lovro in Vera, Dobovičnikova 59; Klasinc Anton in Viktorija, Dobovičnikova 62; Kukec Cveta, Dobovičnikova 65; Kobal Peter in Marta, Dobovičnikova 73; Kovač Pavel, Ob potoku 35; Krvina Janez in Ivanka, Ob potoku 40; Kovačič Janez in Frančiška, Ob potoku 64; Koželj Jože in Marta, Ul. 6. maja 10; Kunstelj Antonija, Gradišče 3; Kordiš Janez in Frančiška, Gradišče 7; Kogovšek Ahialija, Gradišče 18; Kostner Helena, Kopališka 4; Kavčič Marko in Marija, Kopališka 5; Kern Franc in Marija, Kopališka 9; Kirn Viktor, Kopališka 18; Kondardi Afldrej, Avguštin in Frančiška, Kopališka 30; Kirn Rajko in Anica, Kopališka 34; Kržmanc Alojzij, Kopališka 44, Končan Jožef in Marija, Pot v Močilnik 3; Koderman Miroslav in Majda, Pot v Močilnik 12; Kump Tomo in Tatjana, Pot v Močilnik 17; Kranjc Franc, Pot v Močilnik 21; Kovačič Franjo in Marija, Pot v Močilnik 22; Krašovec Anton in Ivanka, Lošca 2; Količ Mirko in Ana, Lošca 5; Kostanjevec Jože st., Kostanjevec Jože ml. in Nada, Usnjarska 8; Končan Vika in Sonja, Mrakova 15; Krašovec Andrej in Tatjana, Mrakova n. h.; Letonja Ignacij, Na klisu S-7; Lončar Oto in Dragica, Klis A-1; Lajič Slavko in Magdalena, Klis 15; Leb Dušan in Darja, Klis 31; Lacko Jožef in Lacko Pavletić Tjaša, Klis 32; Leskovec Ana, Gradišče S-4; Lenarčič Franc in Frančiška, Sivkina 15; Lovrenčič Ivan, Cankarjev trg 1; Leskovec Ivana, Ljubljanska 25; Longar Ivan in Ana, Ljubljanska 26; Lukančič Jože, Part. klanec 22; Leskovec Jožef in Marija, Cesta gradenj 9; Lenarčič Matilda, Stara cesta 5; Leskovec Jožef in Katarina, Stara cesta 40; Lutman Andrej in Jelka, Butanjeva n. h.; Ličen Berta, Idrijska 39; Lešnjak Frančišek in Ana, Dobovičnikova 7; Lušina Franc, Dobovičnikova 31; Lašič Nada, Ul. 6. maja 4; Leskovec Anton, Gradišče 11; Lalič Milena, Mrakova 11; Logar Mihael in Vida, Mrakova 12; Markelj Ivanka, Klis S-5; Mlakar Marjan in Marija, Klis S-6; Meze Antonija, Klis S-7; Mezek Marija, Klis S-7; Makovec Alojz, Klis A-2; Matic Pane in Valerija, Klis A-3; Miljkovič Radomir in Verica, Klis B-1; Miklavčič Helena, Klis C-2; Marković Nenad, Klis C-3; Malovrh Francka, Klis 17; Mlakar Danijel in Irena, Gradišče S-4; Mlakar Anton, Tržaška S-15; Marković Milorad in Marta, Tržaška 3; Malacko Marija, Tržaška 18; Mesec Angela, Tržaška 18; Margon Ladislav in Antonija, Tržaška 67; Malavašič Anton in Danica, Tržaška 80; Malneršič Franc, Kolodvorska 7; Mole Martin in Tatjana, Kolodvorska 15; Malavašič Adolf in Jožefa, Sivkina 9; Mole Ivan in Marija, Sivkina 18; Malnar Anton in Ivanka, Cankarjev trg 7; Malnar Darinka, Cankarjev trg 7; Margon Marija in Roman, Opekarska 7, Markeljc Stane, Kristina st. in Kristina ml. Cankarjev trg 11; Marinč Marija, Opekarska 8; Malavašič Jožefa, Opekarska 16; Malavašič Janez in Dunja, Opekarska 16; Mattias Matija, Opekarska 17; Mušič Karel in Justina, Opekarska 31; Metelko Alojz, Opekarska 47; Matic Jovo, Olga in Milan, Ljubljanska 2; Mezek Marija, Ljubljanska 19; Mohar Marija, Ljubljanska 28; Majer Marija, Ljubljanska 32; Malavašič Terezija, Ljubljanska 42; Mašič Nikola, Ljubljanska 43; Mašič • Milan in Irena, Ljubljanska 43; Mikulan Gabrijela, Robova 31; Marolt Anton in Vida, Robova 41; Murovec Karel in Marija, Petkovškova 1; Markelj Bogomir in Ana, Petkovškova 4; Molek Katarina, Petkovškova 9; Maček Gabrijela, Voljčeva 7; Marc Marija, Voljčeva 10; Mulej Dušan, Voljčeva 29; Malavašič Ivana in Jana, Partizan, klanec 9; Modrijan Nežka, Marija in Elizabeta, Partiz. klanec 21; Mihevc Leopold in Rozalija, Cesta gradenj 14; Mole Ladislav in Bernarda, Na klancu 18; Mole Marija, Na klancu 18; Marolt Franc in Bernarda, Na klancu 43; Malovrh Jože in Marija, Stara cesta 8; Mele Majda in Alenka, Stara cesta 10; Mihevc Ignacij in Albina, Stara cesta 13; Modrijan Marija, Stara cesta 33; Marković Bogdan in Jelena, Stara cesta 43; Markelj Marija, Stara cesta 45; Maraž Gizela, Stara cesta 53; Malavašič Frančiška, Delav. naselje 41; MOller Marija, Delav. naselje n. h.; Menard Kajetan in Ivana, Partiz. tabor 5; Miklavčič Zofija, Butanjeva 31; Modrijan Frančiška, Idrijska 4; Maček Franc, Dobovičnikova 26; Malovrh Anton in Marija, Dobovičnikova 49; Mogin Štefanija, Dobovičnikova 50; Markič Mihael, Ob potoku 4; Markič Marija, Ob potoku 4; Malavašič Jože in Agata, Ob potoku 13; Marolt Frančišek, Ob potoku 15; Meze Frančiška, Ob potoku 30; Mivšek Feliks in Mirko, Ob potoku 31; Markelj Janez, Ob potoku 49; Mlinar Janez in Ivana, Ob potoku 55; Margon Mirko in Majda, Ob potoku 61; Martinčič Terezija, Ul. 6. maja 10; Markelj Frančiška in Antonija, Gradišče 17; Mikulan Mirjam, Kopališka 10; Mele Ana, Kopališka 35; Makovec Danijel in Jožefa, Kopališka 41; Mele Matija, Lošca 4; Mele Karmen, Lošca 6; Markelj Jožef, Frančiška in Anica, Mrakova 3; Markelj Ana, Mrakova 7; Njegić Jovan in Stanislava, Klis S-5; Novak Stanko, Gradišče S-4; Nagode Marija, Gradišče S-4; Nagode Jožef in Ana, Sivkina 22; Nagode Julijana, Cankarjev trg 7; No-vinšek Lovro in Marija, Tržaška 50; Nučič Stanislava, Hrib 2; Nagode Terezija, Delav. naselje 14; Nadlišek Leopold, Marta in Greti, Idrijska 65; Novak Jože in Otilija, Idrijska 17; Novak Janez in Terezija, Idrijska n. h.; Nagode Ana, Dobovičnikova 3; Nadlišek Elizabeta, Dobovičnikpva 10; Nagode Janez in Marija, Ob potoku 78; Nikolčič Đorđe in Terezija, Ul. 6. maja 10; Novak Amalija, Ul. 6. maja 10; Nared Pavla, Kopališka 19; Nagode Jože in Justa, Lošca 11; Nagode Anica, Sušnikova 4; Ogrin Ivana, Klis A-2; Ocepek Marija, Klis A-2; Obradovič Miloš in Darinka, Klis 12; Oven Anton in Ljuba, Klis 15; Otrin Jože, Klis 21; Ogrin Frančiška in Ivana, Klis 32; Osredkar Marija, Jelovškova 6; Oblak Bernard, Danijela in Brane, Opekarska 29; Oblak Jožef, Ljubljanska 18; Oblak Janez, Irena in Anka, Ljubljanska n.h.; Oblak Janez, Tržaška 26; Ogrin Ivana, Tržaška 37; Ogrin Milan, Robova 33; Oblak Leopold, Partiz. klanec 19; Oblak Ivan in Ivica, Na klancu 39; Oblak Justina, Stara cesta 49; Osredkar Pavel in Ana, Delav. naselje 11; Osredkar Sonja, Delav. naselje 11; Opeka Marija, Butanjeva 25; Ogrin Rado in Sonja, Butanjeva n.h.; Ogrin Aleš, Butanjeva n.h.; Obid Janez st., Janez ml. in Ema, Idrijska 47; Ogrin Jože, Ob potoku 48; Osmanagič Šerif in Bosiljka, Gradišče 18; Ogrin Lidija, Gradišče 18; Omer-zelj Anton, Mrakova 3; Podvratnik Mojca, Delav. naselje 24; Prelog Andrej, Partiz. tabor 2; Posavac Mirko in Ana, Delav. naselje 39; Petavs Marija, Butanjeva 12; Perpar Alojz in Marija, Butanjeva 23; Pišljar Vincencij in Terezija, Butanjeva 23; Pivk Mirko in Silva, Butanjeva n.h.; Petkovšek Pavel, Idrijska 5; Pet-kovšek Franc, Idrijska 5; Petkovšek Magdalena , Idrijska 5; Pe-ternel Alojz in Majda, Idrijska 70; Peternel Alojz st. in Ljudmila, Idrijska 70; Podvratnik Jože in Marija, Dobovičnikova 5; Pečar Vinko in Jožefa, Ob potoku 19; Pavlin Terezija, Ob potoku 24, Petavs Marija, Ob potoku 42; Prizmič Dionizij, Ul. 6. maja 2; Petkovšek Peter in Marija, Ul. 6. maja 10; Pelan Helena, Ul. 6. maja 12;,Ponebšek Olga, Gradišče 6; Pirman Franc, Gradišče 18; Pivk Štefan in Frančiška, Gradišče 18; Podhostnik Regina, Kopališka 12; Podobnik Marija, Pot v Mošilnik 8; Pečar Anton st., Pavla in Anton ml., Pot v Močilnik 25; Pasetta Franc in Ljudmila, Lošca 1; Penko Angel in Ivanka, Usnjarska 2; Puzigača Slavko, Milena in Zdenka, Usnjarska 3; Peric Stanislav, Usnjarska 16; Peric Bojana, Usnjarska 16; Petrič Janez in Zofija, Usnjarska 19; Pelan Frančiška in Dragica, Sušnikova 5; Purkart Antonija, Klis S-6; Prebil Metod in Jožefa, Klis S-7; Pesek Vikto in Vladimira, Klis A-1; Pavlović Jovan, Klis A-2; Pečar Iva, Klis 15; Pristovnik Nada, Klis 17; Potrebuješ Antonija, Klis 34; Pišler Staša, Gradišče S-4; Požun Danica in Tončka, Gradišče S-4; Pleskovič Jože in Marija, Gradišče S-8; Pivk Goran, Gradišče S-10; Petek Valentina, Opekarska 3; Pivk Marija, Opekarska 13; Pivk Ivanka, Opekarska 15; Petkovšek Ivan in Vida, Opekarska 45; Pečkaj Marija, Tržaška 35; Pavlovčič Jakob, Tržaška 36; Popit Anton, Tržaška 48; Popit Franc in Jožica, Tržaška 48; Pleško Jože, Antonija in Silva, Tržaška n. h.; Partl Alojz in Jožefa, Kurirska pot 6; Pišorn Slavka, Kurirska pot 9; Pečar Janez in Ivana, Kurirska pot 10; Pivk Frančišek in Veronika, Kurirska pot 12; Popit Janez in Nevenka, Kurirska pot 20; Podbregar Marija, Robova 6; Pišlar Franc, Petkovškova 5; Potrebuješ Marija, Petkovškova 21; Prek Ivana in Ana, Voljčeva 24; Petavs Slavko, Hrib 13; Petkovšek Antonija, Part. klanec 17; Pušnik Ana, Partiz. klanec 19; Petrič Barbara, Na klancu 9; Peternelj Frančiška, Na klancu 28; Pajnič Frančišek, Na klancu 30; Potrebuješ Marija, Stara cesta 6; Popit Lenart in Aleksandra, Stara cesta 31; Pajsar Janez in Ivana, Delav, naselje 9; Rus Ivana, Delav. naselje 13; Rus Ludvik, Delav. naselje 18; Rozmane Filip in Antonija, Delav. naselje 30; Reven Pavla, Idrijska 4; Reven Peter, Dobovičnikova 20; Razdrh Antonija, Ul. 6. maja 2; Resnik Jožefa, Ul. 6. maja 10; Rijavec Miloš in Gabrijela, Gradišče 4; Rus Stojan in Metka, Kopališka 31; Ravnikar Jože, Ljudmila in Vlado, Kopališka 40; Rizvič Šerif in Bisera, Pot v Močilnik 31; Rapuš Leopold in Avguština, Lošca 11; Rot Marija in Janez, Lošca 22; Resnik Marija, Mrakova 4; Ratkovič Boško in Andreja, Klis C-2; Rajko-vić Niko, Kata in Milenka, Klis 24; Rajer Lidija, Gradišče S-4; Radulovič Zdenka, Gradišče S-10; Ravbar Vinko in Jožica, Opekarska 10; Ribaljčenko Valentina, Ljubljanska 1; Razdrh Viktor in Vlasta, Tržaška S-15; Ravbar Hinko, Tržaška 21; Ravbar Marija, Tržaška 21; Ruparšek Franc in Barbara, Kurirska pot 11; Ruparšek Ivana, Kurirska pot 11; Rozmane Pavel in Marija, Robova 5; Ristič Marjeta, Petkovškova 1; Ribič Josip in Zorica, Na klancu 25; Rus Ivana, Na klancu n.h.; Rotar Justina, Stara cesta 7; Rode Janez, Ivana in Stanislav, Stara cesta 42; Smrke Franc in Smrke-Kos Majda, Klis S-7; Sarač Mustafa in Ana, Klis B-1; Seljak Avguštin, Klis 27; Seljak Mojca, Klis 27; Slak Jožefa, Klis 32; Sever Vilko, Gradišče S-4; Seliger Matija, Kolodvorska 6; Stanovnik Jože, Sivkina 5; Simon Franc, Jelovškova 5; Su-hadolnik Jože, Ivanka in Mirjam, Opekarska 3; Seljak Simon in Valenka, Opekarska 24; Selman Ljudmila, Ljubljanska 2; Saje-vic Anton, Ljubljanska 29; Semič Nada, Ljubljanska 32; Stanovnik Ivana, Tržaška 3; Sagrkovič Rasim in Rubija, Tržaška 30; Strain Nada Robova 26; Stržinar Marija, Petkovškova 17; Srdič Dragan in Erna, Voljčeva 23; Suhadolnik Antonija, Partiz. klanec 2; Stanovnik Ludvik st. in Ludvik mL, Cesta gradenj 3; Seljak Frančiška, Na klancu 5; Sluga Vinko, Ivanka in Marija, Na klancu 29; Svalina Ljubko, Vladimir in Anica, Na klancu 37; Sladic Vinko, Slavka in Viktor, Stara cesta 2; Stanovnik Frančiška, Stara cesta 10; Stanovnik Anton in Erna, Stara cesta 10; Sluga Ivan, Sluga-Špacapan Angela, Delav. naselje 4; Suhadolnik Marija, Delav. naselje 12; Stružnik Mihael, Ema in Ana, Idrijska 10; Stare Venčeslav st., Zofija in Venčeslav ml., Idrijska 48 Smrtnik Marija in Marjan, Idrijska 64; Smrtnik Janez, Idrijska 79; Smrtnik Tanja, Dobovičnikova 9; Smrtnik Pavel in Ana, Dobovičnikova 9; Sotler Albert st., Dobovičnikova 15; Sokač Anton in Slavica, Dobovičnikova 27; Savič Stanko in Ana, Dobovičnikova 34; Suša Milena in Marija, Dobovičnikova 55; Starič Janez in Frančiška, Dobovičnikova 56; Stare Majda, Ob potoku 5; Smrtnik Franc in Marija, Ob potoku 7 a; Smrtnik Jože in Ana, Ob potoku 44; Sajovic Marjan in Marija, Ob potoku 53; Suhadolc Alojz in Jana, Ob potoku 44; Sajovic Marjan in Marija, Ob potoku 53; Suhadolc Alojz in Jana, Ob potoku n. h.; Seliškar Ivanka, Kopališka 3; Simonišek Janez, Kopališka 11; Sterle Janez in Valerija, Kopališka 14; Stanonik Jože st., Usnjarska 10; Sig-mund Vinko, Usnjarska 11; Stanišič Maksim in Marija, Usnjarska 12; Stanovnik Jožefa, Sušnikova 5; Sladic Ana in Vladimira, Sušnikova 5; Stanovnik Jožefa, Sušnikova 5; Sladic Ana .rt Vladimira, Sušnikova 5; Stanovnik Anton in Katarina, Sušnikova 8; Semič Viktorija, Mrakova 4; Simič Nebojša in Viktorija, Močilnik 4; Šajn Frančiška in Andrej, Klis S-6; Štumberger Andreja, Klis B-1; Štirn Marija, Klis 10; Sventer Stanislav in Slavica, Klis 31; Šereš Jožef, Klis 33; Štumberger Jožef in Ivanka, Gradišče S-8; Štimec Jožefa, Kolodvorska 13; Šušteršič Stanislava, Tržaška 21; Šinigoj Silvo in Marija, Kurirska pot 16; Šinigoj Boris, Kurirska pot 16; Šavrič Mihaela, Partiz. klanec 2; Šinkovec Mirko in Antonija, Na klancu 13; Štular Andrej, Marija in Frančiška, Na klancu 38; Šiberl Jožefa, Stara cesta 32; Šinkovec Mira, Stara cesta 57; Šurca Franc in Fani, Partiz. tabor 2; Švigelj Frančišek in Marija, Butanjeva 1; Štirn Jože in Slavka, Butanjeva 20; Šurca Jože, Butanjeva 21; Šušteršič Terezija, Butanjeva n. h.; Šušteršič Janez, Idrijska 30; Štirn Janez in Marija, Ob potoku 6; Šurca Milena, Ob potoku 15; Širok Franci in Ivanka, Ob potoku 39; širok Branko in Majda, Ob potoku 39; ŠirokFranci mL, Ob potoku 79; Šušteršič Nikolaj in Valentina, Ob potoku 82; Šušteršič Terezija, Ob potoku 82; Sčukovt Viktor st., Marija in Boris, Ul. 6. maja 10; Stupica Stanislav in Nives, Ul. 6. maja 10; Šušteršič Frančiška, Ul. 6. maja 10; Švigelj Majda, Ul. 6. maja 10; Šprah Ivan in Angela, Gradišče 19; Šalamon Slavko, Pot v Močilnik 13; Šebenik Marija, Pot v Močilnik 29; Štefančič Marija, Usnjarska 17; Trček Jakob, Gradišče S-4; Trošt Zvezdana, Gradišče S-10; Turk Marija, Kolodvorska 12; Tesar Simon in Irena, Sivkina 20; Tomažin Anton, Opekarska 14; Tomšič Anton ml. in Andreja, Opekarska 41; Trinkavs Miroslav in Bogdan, Tržaška 13; Turk Marija, Tržaška 52; Tomažin Marija, Tržaška 55; Turk Ivan in Marija, Tržaška 64; Triček Matej in Slavka, Kurirska pot 15; Turk Anton, Robova 8; Torkar Leopold st., Robova 24; Tor-kar Leopold ml., Robova 30; Turšič Vinko, Voljčeva 3; Tomovič Zofija, Voljčeva 4; Turk Blaž, Voljčeva 10; Turk Kristina, Hrib 11; Tomšič Stanislava in Lucija, Na klancu 22; Tivadar Štefan in Bojana, Stara cesta 25; Turšič Jožefa, Stara cesta 53; Tufek Vehid, Delav, naselje 35; Turk Mirko in Metka, Butanjeva n.h.; Tomšič Ignacij in Marija, Idrijska 11; Trampuž Jožef, Idrijska 59; Trček Janez in Frančiška, Idrijska 6; Tominec Mihael, Frančiška in Edvard, Idrijska 69; Trček Alojz in Smilja, Idrijska 80; Turšič Matija in Marjeta, Kopališka 23; Tušar Andrej in Helena, Kopališka 43; Tršar Jože, Pot v Močilnik 1; Turk Vinko, Pot v Močilnik 12; Tomšič Ivana, Lošca 2; Turk Anton in Zora, Lošca 11; Urh Frančišek in Ivana, Tržaška 18; Umek Marija, Idrijska 1; Urh Stanislav, Kopališka 20; Velušček Pavel in Marija, Klis C-2; Zaje Branko, Klis C-2; Vidrih Igor in Majda, Gradišče S-10; Vehar Pavel in Marija, Sivkina 1; Verbič Janez in Pavla, Ljubljanska 20; Verbič Bogomira in Mihaela, Ljubljanska 27; Vučenič Lazar in Kristina, Tržaška 17; Velkavrh Danijel in Marija, Kurirska pot 4; Vrhovec Jože in Julijana, Robova 37; Vintar Ivana, Idrijska 72; Videnovič Alenka, Cesta gradenj 11; Vidmar Rudolf in Minka, Cesta gradenj 12; Verbič Anton in Marija, Na klancu 32; Verbič Karel in Valentina, Stara cesta 46; Vrhovnik Martin, Marija in Helena, Delavsko naselje 15; Varšek Anton in Jana; Delav. naselje 42; Vrbančič Stanko, Ivana in Drago, Butanjeva 11; Vogrinčič Franc in Helena, Idrijska 60; Vintar Janez in Jožica, Idrijska 62; Vrščaj Aleš in Marija, Dobovičnikova 57; Vuga Čedomir in Marija, Ul. 6. maja 10; Varga Marija, Ob potoku 22; Vodišek Franc in Matilda, Gradišče 18; Vrbančič Martin in Val-burga, Gradišče 18; Verbič Božidar in Tatjana, Pot v Močilnik 2; Vidmar Jože, Sušnikova 9; Vehar Ivan in Marija, Mrakova 1; Zdešar Ljudmila in Mirjam, Klis A-2; Zupan Pavel in Andreja, Klis A-2; Zalar Anton, Cecilija in Marko, Sivkina 21; Zdolšek Stane in Štefanija, Cankarjev trg 2; Zupan Edvard, Cesta gradenj 10; Zadel Richard, Na klancu 17; Zalar Stanislav, Na klancu 24; Zalaznik Anton in Frančiška, Stara cesta 36; Založnik Janez in Tatjana, Butanjeva n.h.; Zobec Srečko, Dobovičnikova 3; Zelenjak Franc in Jožefa, Ul. 6. maja 10; Zalar Janez in Alojzija, Pot v Močilnik 9; Zupančič Janez, Justina in Andrej, Usnjarska 1; Zalokar Ida in Marija, Mrakova 5; Žbogar Janez, Klis S-6; Žekš Boštjan, Klis 13; Žnidaršič Frančiška, Kolodvorska 3; Žni-daršič Janez in Bernarda, Sivkina 9; Žirovnik Terezija, Cankarjev trg 12; Žibert Anton in Slavka, Opekarska 19; Žitko Janez in Ana, Ljubljanska 34; Gabrovšek Milan in Janja, Ljubljanska 34; Žagar Florijan, Tržaška 37; Žilavec Tomaž ml. in Marinka, Tržaška n. h. Žitko Marija, Robova 3; Žust Anton in Marija, Robova 11; Železnik Helena, Voljčeva 4; Žnidaršič Antonija, Na klancu 17; Žnidaršič Marjeta, Na klancu 26; Žnidaršič Frančišek in Kristina, Delav. naselje 7; Železnik Avgust in Viktorija, Idrijska 45; Žigmond Stanislav in Tončka, Dobovičnikova 42; Žigman Maks, Ivanka in Franci, Mrakova 2; Žigman Nives in Marjeta, Mrakova 2. Na krajevni skupnosti se še posebej zahvaljujejo Dragu in Jožetu Hodniku, ki sta veliko prispevala pri gradnji mrliške vežice, saj sta opravila vsa kermičarska dela. POMEMBO OBVESTILO KRAJANOM, lastnikom zemljišč, po katerih poteka novi vodovod Borovnica — Vrhnika V letošnjem letu, v mesecu maju bo Občinska geodetska Uprava Vrhnike obnovila uničena mejna znamenja na celotnem območju trase vodovoda Borovnica — Vrhnika. Vse krajane, ki so jim bila uničena mejna znamenja v območju omenjene trase, prosimo, da prijavijo uničenje mejnih znamenj do konca meseca aprila 84 geodetski upravi Vrhnike, Cankarjev trg 4. I Zbrane podatke rabimo za obnovo poškodovanih ali uničenih mejnih znamenj. Sistematično bomo obnovili vsa uničena niejna znamenja na celotni trasi, vključno z odmero izgrajenih jaškov, prečkanj vodovodov, zbiralnika in odmero izgrajene dovozne ceste pri Bistri do črpališča. Gre za dokončanje del I. faze referendumskega programa, torej za vzpostavitev prvotnega stanja mejnih znamenj in odmere izgrajenih objektov vodovoda. Po tem roku ne bodo več mogoči zahtevki za obnove ■nej zaradi zaključnega obračuna z izvajalcem del na vodovodu. •' Geodetska uprava Prodam njivo (okrog 300 kv. m) pri mostu čez Ljubljanico. Interesenti, javite se po telefonu 751-476! Namesto venca so delavci KZ Vrhnika ob smrti Matije Ogrina iz Velike Ligojne namenili 6.000 dinarjev za obnovo pokopališča v Ligojni. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega Gašperja se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in darovali cvetje. Družini Pivk in Klančar J *uPim zazidljivo parcelo, po možnosti z dokumentacijo ali hišo /. prtom na Vrhniki. '°nudbc: tel. št. 751-498 ' ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta in deda Janeza Sveteta Pako 28 se iskreno zahvaljujemo vsem za izraze sožalij, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Petrovčiču in sestri Joži iz zdravstvenega doma Borovnica za celoletne obiske na domu. Iskreno se zahvaljujemo čebelarskemu društvu Borovnica za poslovilne besede, gasilcem in duhovniku. Vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi naše mame Ivanke Slabe rojene Cankar se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za nesebično pomoč. Lepa hvala vsem za darovano cvetje, za pisna in ustna sožalja. Posebna zahvala g. župniku za spremstvo in opravljeni obred, pevcem in vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči sin in hčere i družinami Odličje Svobode za Ivana Moleta Ivan Mole je 1963. leta postal predsednik Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Vrhnike, prevzel je funkcijo predsednika Pihalnega orkestra in dolžnost vodje Glasbene šole na Vrhniki. V desetletnem obdobju je bil steber kulturnega življenja in uspešni organizator in spodbujevalec kulturne dejavnosti in je prispeval svoj delež k razvoju glasbene šole, Id je delovala v okviru ZKPO in drugih dejavnosti, zlasti na pevskem in gledališkem področju. Uspešno Je reševal številne težave organizacijskega in političnega značaja. Za dejavno spodbujanje kulturnega življenja je letos prejel republiško odličje »Svobode« s srebrnim listom. V vrtinec kulturnega življenja ga je privedla tradicija v družini. »Že oče je igral pri godbi. Tudi meni je prišla v roke trobenta in najbrž ni bilo krivo samo veselje do glasbe, ampak tudi druščina šestih fantov, ki so tudi vsi igrali razne inštrumente. V takem okolju sem rasel, da tudi še sedaj ne morem brez muzike in kulture. Tako sem začel igrati tudi v vrhniški godbi in kaj kmalu so se mi »prilepile« nekatere funkcije,« se spominja Ivan Mole poti, ki gaje pripeljala do funkcije predsednika Zveze kulturno-prosvetnih organizacij. »Praktično smo morali tedaj začeti organizirati kulturno de- Ivan Mole javnost skoraj znova. KOt na vsakem začetku, so bile tudi na tem težave. Ampak vztrajno in počasi smo jih premoščali, potreben pa ni bil majhen napor. Razredčene vrste Pihalnega orkestra so se okrepile in nadaljevale glasbeno tradicijo, začeto že 1925. leta. V okviru ZKPO je spet začela delovati Glasbena šola s podružnico v Borovnici, dramska skupina, pevski zbor, iz katerega sta se kasneje oblikovala dva zbora — to sta sedanja kvalitetna zbora Lika in IUV. Se bolj smo-razvili tudi filmsko dejavnost, tu mislim na predvajanje filmov na Vrhniki, v Borovnici in v Bevkah. Ravno v Bevke sem često tudi sam vozil filme.« Veliko pomembnih podrobnosti, ki so se vseh deset let dogajale pri njegovem delu in kulturi, zna predstaviti slikovito. In ni mu bilo treba posebej poudarjati, da je imel v tistih desetih letih veliko dela. Skromno pristavi: »Ni šlo drugače, kot da smo delali. Lahko pa rečem, da smo se dobro uskladili z družbenopolitičnimi organizacijami. Jasno, sam vsega ne bi zmogel. Veliko so mi pomagali Marija Iskrenovi-čeva, Milka Bradačeva, Helena Železnikova, Viktor Grom in Anton Rotar. In zmogli smo, saj človek iz svoje kože ne more. Tako so tekla tista leta in ostali so predvsem lepi spomini.« Ne, ne ostaja samo pri spominih. Že hiti pripovedovati, kako se s Pihalnim orkestrom pripravljajo pa praznovanje šestdeset-letnice, kako bodo... Vezi s kulturo ni moč pretrgati! Domišljija je doma tudi na Vrhniki 21. marca je založba Partizanska knjiga predstavila v Cankarjevi knjižnici dve novi knjigi za otroke. Navzoči so bili tudi oba avtorja, pesnika Niko Graf enauer in Boris A. Novak, ilustratorji, izdajatelji ter ansambel Srp. "Predvsem pa je bilo na predstavitvi mnogo otrok, ki so se, ne glede na to, da je bila njihova navzočnost morda šolska obveznost, lepo odzvali pobudam za skupno recitiranje in petje, tako da se je srečanje razvilo v prijeten kulturni dogodek; Izredno komunikativna, predvsem pa duhovita je tudi - poezija obeh pesnikov, tako Nika Grafe-nauerja opisi Stare Ljubljane, njenih prebivalcev in njihovih običajev v knjigi Stara Ljubljana kot od spon realnega sveta povsem osvobojena poezija Borisa A. Novaka v knjigi Domišljija je povsod doma. Nenavadna poosebljanja, preimenovanja in besedne igre pritegujejo mlade bralce, kar ni čudno, saj je domišljija povsod doma, tudi na Vrhniki. Zato si lahko takšnih srečanj le še želimo, če pa bi nanje opozarjal še kakšen plakat, bi ob šolarjih morda mednje zašel še kakšen ljubitelj lepe besedne umetnosti. (Fotografija: Marko Rudolf) VIDA CURK O športnem dnevu Ker je bila letošnja zima lepa in je bilo dovolj snega, smo organizirali dva športna dneva. Na prvem športnem dnevu smo imeli na Ulovki šolsko prvenstvo v veleslalomu. Za vse pa, ki se tekmovanja na Ulovki niso mogli udeležiti, je bil organiziran pohod proti Bistri in ogled tamkajšnjega muzeja. Pri drugem športnem dnevu pa smo imeli učenci kar tri možnosti za udejstvovanje glede na svoje zmožnosti in želje. In sicer: udeležba na Ulovki v alpskem smučanju, tekmovanja v smučarskih tekih na Stari Vrhniki ali pa udeležba na pohodu na Ulovko. Za alpsko smučanje se je prijavilo 345 učencev, za pohod 177, prav razveseljivo pa je, da se je za tek na smučeh odločilo 76 učencev. Tekaške smuči so si lahko sposodili v šoli, ker pa jih je naša šola imela premalo, nam je na pomoč priskočila OŠ Log-Dragomer. Alpski smučarji so se z avtobusi odpeljali na Ulovko, po-hodniki so odšli peš istemu cilju naproti, smučarji tekači pa smo se zbrali pred šolo, kjer so nas že čakale pripravljene tekaške smuči. Dali smo si jih na rame in krenili proti Stari Vrhniki. Med potjo smo se veliko pogovarjali o maratonih, ki smo iih mnogokrat spremljali na televizijskih zaslonih. Tiho smo si želeli, da bi bili tudi mi tako vztrajni. Vsi smo bili vedri in razpoloženi, vzdušje je bilo ves čas do Stare Vrhnike zelo prijetno. Ko smo zagledali prve smučine, smo si pripeli smuči. Celo progo, ki je bila dolga 4 km, smo si najprej ogledali. Potem smo izbrali mesto množičnega starta. Najprej je startalo 35 deklet, nato pa 38 fantov. Da ne bi tekmovalci krajšali poti,smo postavili kontrole. Zmagovalci so bili vsi, ki so premagali tako dolgo progo. Najboljše pri dekletih so bile: Nanika Vogrinc, Ljubica Šalamun in Nataša Kenk, pri fantih pa: Damir Sagrkovič, Aljoša Grom in Milan Jereb. Vsi so se posladkali z bombonom, zmagovalci pa z bon-bonierami. Zmagovalci so stopali na pravi zmagovalni oder, ki pa je bil nekoliko majav, tako da so se zmagovalcem tresle hlače. zaŠŠD KURIR Mojca Koščak Nov teptalec snega in dobro uigrano »moštvo« je letos navdušilo še tako zahtevne smučar je- Najboljša sezona Ulovke Tako kot letošnjo zimo smučišča na Ulovki še niso bila urejena. Nedvomno velja to pohvalo pripisati kolektivu Industrije usnja, ki skrbi za zimski športno rekreativni center. Z novim teptalcem snega, ki so ga kupili lansko jesen so celo zimo »gladili« prelepe smučarske terene Ulovke. V zadovoljstvo smučarjev pa je letošnja zima natresla še dovolj snega, tako da so se vlečnice z zmogljivostjo 1250 smučarjev na uro »vrtele« več kot šestdeset dni. Lahko trdimo, daje Ulovka eno najbolj urejenih tudi obiskanih nižje ležečih smučarskih središč v Sloveniji. Še vedno, pravijo upravljalci, pa zgleda, da Ljubljančani še premalo poznajo naše smučišče, saj bi med tednom lahko marsikatera ljubljanska šola organizirala športni dan. Peter Sečnik, ki je to sezono uspešno vodil »moštvo« petih možje ob koncu sezone zadovoljen. Ne pritožuje se nad smučarji, pravi da so disciplinirani, še posebej pa je pohvalil zgledno sodelovanje s smučarskim klubom in z domačimi šolami, ki so imele športne dneve na teh smučiščih. Tem skupinam in šoli v naravi pa so nudili tudi popust za vlečnice. Kolektiv Industrije usnja pa namerava že za prihodnjo sezono še nekoliko pripraviti teren, da ga bodo lažje »obdelali« z novim teptalcem, napravili bodo poseko do Peter Sečnik: Trudili smo se kar najbolj Jamnika, kjer bi bila lahko potem razna tekmovanja, da ne bi ovirali ostalih smučarjev. PRIBLIŽUJE SE SEZONA MNOŽIČNIH TEKOV Tretji tek po mejah krajevne skupnosti Drenov grič-Lesno brdo Letošnja tekmovanja množičnih trim tekov so pred vrati. Športno društvo »DREN« in ZTKO Vrhnika organizirata 3. maja 1984 tretji tradicionalni množični tek in pohod po mejah krajevne skupnosti. Začel se bo ob 15. uri. Tek sodi v program športnih prireditev ob praznovanju občinskega praznika na Vrhniki, 6. maja. Tek bo veljal istočasno tudi za Občinsko sindikalno prvenstvo. Pravila tekmovanja: 1. Tekmovalci za posamezne kategorije se lahko prijavijo-najkasneje pol ure pfed pričetkom tekmovanja. Startnine ni. 2.. Kategorije I. proga A 1000 m —• Cicibani-ke, letnik 1973 in mlajši-e. Mlajši pionir-ji-ke, letnik .1971 in 1972. II. proga B 3000 m — Pionirji-ke, letnik 1969 in 1970. Mladinci-ke, letnik 1966 in mlajši. Članice od 19 do 30 leta. III. proga C 7000 m — Člani od 19. do 30 leta — Veteranke nad 30 let. Veterani A od 30. do 40. let. Veterani B nad 40 let. 3. Vse kategorije, razen cicibanov, pionirjev in mladincev veljajo tudi za Občinsko sindikalno prvenstvo v tekih. 4. Vabljeni so tudi kategorizirani tekmovalci. Vsi kategorizirani tekmovalci tekmujejo na progi C 7000 m. Medalje prejmejo prvi trije tekmovalci v razvrstitvi moških in prve tri tekmovalke v razvrstitvi žensk. 186: 5. Vsi tekmovalci, ki bodo nasl^rt " pili na teku in se bodo uvrstili do trljje i jega mesta, prejmejo medalje. s i 6. Poleg tega se bodo podeljL vale medalje v razvrstitvi za Obč* sko sindikalno prvenstvo. Pokal prejme tuc najbolje uvttr čena ekipa delovne organizacije občine Vrhnika. Pohod in tek po mejah krajev ' skupnosti veljata tudi za TRIM pr * nanje ZTKO Vrhnika. tre nj» da rat en ŠD DRf Samoupravna stanovanjska skupnost Vrhnika oddaja v najem poslovni prostor, v i/meri 50,49 kv. m, v objektu Cankarjev trg 3. Prednost ima uslu/nostna obrt. Podrobnejše informacije dobite na Samoupravni stanovanjski skupnosti Vrhnika, telefon številka 751-257. Naš časopis Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika — ureja uredniški odbor: Marina Jereb, (predsednik), Vida Curk, MiloradJBorčič, Jakob Su-sman, Milan Selan, Cvetka Glumac, Franc Petelin (glavni in odgovorni urednik), Ivan Žitko tehnični urednik) — Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika — Številka žiro računa: 50110-678-54000 --' Telefonska številka uredništva: 751-325 — Tisk: Tiskarna Ljudska pravi-' ca, Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnega davka. KONČAN JE PRVI DEL OBČINSKEGA TEKMOVANJA V KOŠARKI Nastopilo je okoli 200 košarkarjev Košarkarji v občinski košarkarski ligi so končali prvi del tekmovanja. Občinska liga poteka v dveh delih, prvi februarja in marca, drugi pa maja in junija. Prvi del so košarkarji igrali v dvoranah na Vrhniki, v Borovnici in na Logu. Drugega naj bi igrali čimveč zunaj, in sicer v bolj oddaljenih krajevnih skupnostih. Košarka naj bi bila še bolj popularna, kot je bila do sedaj. Vse tekme sodijo domači sodniki, ki so organizirani v sekciji pri KK Vrhnika. Dvajset jih je in želijo, da bi se njihovo število še povečalo. Načrtujejo organizacijo tečaja za košarkarskega sodnika. Po prvem delu tekmovanja so že znani favoriti, med katerimi lahko pričakujemo zmagovalce. V prvi skupini imata Log in Borovnica po osem točk, v drugi pa so v vodstvu košarkarji Drena z desetimi točkami. Vrstni red: Skupina A: 1. Borovnica in Log, 8; 2. VP 1267,6; Dragomer 4, Argos 2, Stara Vrhnika 0. B: 1. Dren, 10; 2. Blatna Brezovica,8; 3. Vrhnika, 6; 4. Vrhnika (mladinci), 4; 5. Zaplana, 2; 6. Vrhnika (kadeti) 0. M. ARSIĆ Komisija za delovna razmerja 0 KMETIJSKA ZADRUGA VRHNIKA VRHNIKA CANKARJEV TRG 5 objavlja prosta dela in naloge 1. vodenje DE Klavnica in predelava Pogoj: — živilski tehnolog in 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih — veterinarski tehnik in 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del 2. pomoč pri vodenju samopostrežne trgovine Dragomer pogoj: — trg. poslovodja in 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih nalogah . — prodajalec in najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih nalogah 3. vodenje prodajalne z delikatesami — tržnica Bežigrad Pogoji: — trgovski poslovodja in 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delovnih nalogah — prodajalec in 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih nalogah 4. čiščenje prostorov DE Mlečna gostilna Pogoj: — osnovna šola. Poskusno delo 1 mesec. Interesenti naj pošljejo v 15 dneh po objavi pismene prijave z dokazili .o izpolnjevanju pogojev na' naslov: Kmetijska zadruga Vrhnika, Cankarjev trg 5, 61360 Vrhnika. vp iar ob Po Po nje Us UK Ljt tal rije ba bo zri se od [iar v0 Sa 'či. ki lo\ % tre pr, tu, «e na se 9c "k Pc kr liti a J:.