Danica izhaja vsak potek uaceii poli, iu \eij<t po poiti za eelo leto 4 pld. <i<) kr., za j>..i it-ta 2 jri.l. 4o kr., za «Vtert l«>ta 1 srbi. .'»o kr V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2gld.. začeten leta 1 ti.: akt» /a n-iie i.a. ta dan praznik, izi<ie ¡>ani«a dan poprej.
Tečaj XXXIV.
V Ljubljani, 14. prosinca tsxi.
List 2
Trojna božja pol
s svotiini stopnjicami na Kranjskem.
(Dalje.)
Znotraj je cerkev kaj lepo obokana, dokaj prostorna in svetla. Ima pa tri altarje. Veliki leseni, za priprostega človeka oči kaj vabi iv, ker je obilno pozlačen, stoji v nekoliko rižj^ra prezbiteriji in posvečen sv. .J os t u, čegar leseni kip stoji v tronu.
Nad tabernakeljnom je napis:
CoenaCVLVM granDe.
To se pravi: „Velika obednica', in ob enem kaže letno številko 1700.
Veliki oltar je bil privilegiran za vsak ponedeljek in za osmino vernih duš, privilegij pa, ki je še na per-gamentu ohranjen, je že potekel. *) — Na stropu siike predstavljajo nekoliko iz življenja blažene Device Marije in sv. Jošta.
Nad obokom, kier se pruzbiterij neha, se bere ta-le z rudecimi in černimi čerkami barvani latinski napis:
QVlsqVIs nVMen hlC eXoraerIt preCes per assIDVas; hVIC IVDoCVs IMpetrablt, qVas eXoptat gratlas.
Kdor Boga bo tukaj prosil
V terdni zaupljivosti, Njemu bode Jošt zadobil Doželene milosti.
Letnica perve in druge verstice, kakor tudi tretje in četerte skup, znaša vselej 1735. Kitica je tako umetno sostavljena, da ima perve dve verstici, kakor zadnji dve za-se enoliko in ravno iste čerke, ki pomenijo številke.
' ) Opomba. Iztekli privilegiji se lahko obnove, čisto uovi se lahko dobe za ktero koli cerkev. Ravno zdaj n. pr. sta dobila čč. gg. župnika Kovorski in Smledniški privilegije za svoje cerkve in sicer za veliki oltar ad perpetuum, in vsak za enega stranskega na 5 let, pa še „privilegium personale" za duhovna, kjer koli mašuje, po trikrat na teden. To reč oakerbi rad preč. gosp. Dr. tiiovanni Černeič, Super. dei Can. a S. Girolamo a Iioma. Ripetta.	Vr.
Dva stranska oltar a sta bolj okusna kot \e.ik.», pa že stara. Na moški strani je posvečen sv. Andreju aposteljnu, na ženski pa sv. Ani.
Razun dveh lepil» keliliov cerkev zdaj rima posebnih dragocenost.
Kar pa to božjo p T : o »bno priljubljeno dela, &o svete »topn jice jsvote štcnge), ki so prizidane k čelu cerkve in turnov tako, da prednje velike vrata zdaj v cerkvi ter peljejo v kapelico nad ss. stopnjicami.
O teh ir» spi-»lt o ss. st pn icah » ajde «»• več zapisanega v starem rokopisu, ki se zdaj hrani v arhivu sv. Jošta in kterega mi je v pregled dal č. g. Kr. Tavčar, sedanji oudotm duhovni pastir. Soši.ek obsega 18 listov v osmerki na debelem popirji z dokaj razločno pisavo. Pr stavim pa v opombi ves naslov iu obseg * ker je kolikor toliko zanimiv za prihodnjega literarnega zgodovinarja iri slovenskega jezikoslovca sploh. V slovenščini menda ni bil še natisnjen, kajti „Satai* k's Ge-schichte der sudslauischen Literatur, heramgegeben von J. Jireč-k, Prag 1>64'! pod oddelkom VIII. Thcologie, nikjer ne imenuje te knjižice, dasi ravno je marljivi
Ta guifhna Poti prut nebefam, to je, te na temu liribu sv. Joshfu na gorenskiin na nou gorpostavlene 8. Stenjre is enim kratkim j oduzhenjam od teh pervih S. ^tengi u lihim, katire fo ble is Jensalema preuefene, inu na verli drugih krajih pofncmane inu {;orpoftaulene, is nekaterim sraupo*tau-lenim ubudam teh Andoht k vezhimu liefliirjenu. iuu k verhi zhasti te vifuke s. skriunost grenkiga terplenja Jezufa ("bri-.stufa. Skupi postaulcnu, inu is perpufhenjam trli Napreipustau-lenih u uroki dami.
V Lublani per Adam tridrih Keichhard. 1754.
Iz obsega: Predgovar na te ondohtluve Komarje k' tem S. Stengam.
To pervu Samcrkuaine. Od S engi u hifhi PUatufc.i u JeruJalem. — To drugu. .. (II.) Od sazhetka teh S Stengi u Kinju. — 111. Od te na vezh krajih refberjene zhasti teli S. Stengi. — IV. Od teh nougorpoftaulenih S. Stengi na temu Hribu s. .loshta na gorenskim. — V. Od iaderihaina, koku fe ima po teh S. Steugah na hribu ev. Joshta is nuzam hodit. — VI. Od odpustik», katir je na teh S. Stengah sadobit. — Kratku Samerkvaiue teh Svetin, al Svetosti, katire se tuki na Stengah pozhastiti najdejo. Molitve pred, u, inu po ob-jiskainu S. Stengi. — Litanie od teh S. peti rani — Rofhen-kranzel k zhasti teh sv. peti rani Christusa Jesufa molti.
Cop vse, karkoli je le mogel dobiti, natančno poznam-njal, kakor beremo od tistih let (krog 1750) več druzih nabožnih spisov. Ta rokopis je zelo tiačanska prestava enake nemške knjižice, ki je bila s podobo ss. stopnjic 1. 1754 natisnjena v Ljubljani.
Razvidi «e iz tega rokopisa, kako so takrat opravljali pobožnost na ss. stopniicah. Posneto je pa tudi iz njega, kar se^ najde natisnjeno v knjižici, ktero je osker-bel sedanji Šmartinski župnik preč. g. J. Krašovec: „Božja pot k sv. Joštu, ali češenje sv. Jošta v fari sv. Martina pri Kranji na Gorenjskem z ozirom na božjo pot k sv. Joštu na Kumu na Dolenjskem. V Ljubl)ani 1868. Natisnil J. Blaža.k.'4 O sv. stopnjicah se tu bere na str. 34: „Pri sv. Joštu so bile sv. štenge *) v letu 1751 postavljene poa papežem Benediktom XIV ni Ljubljanskim škofu.i Ernestom Amadeom grofom Atems. Tem sv. šten.um pri sv. Joštu so od Rimskega papeža Benedikta XIV za vsako leto štirikrat popolnoma odpustki podeljeni, ako verni te ss. štenge pobožno s skesanim sercem obi.-čejo, na njih Kristusovo terpljenje premišljujejo, na papežev namen molijo, in ss. zakramente prejmejo.
Ako kdo več ko štirikrat na leto ss. štenge pri sv. Joštu obišče, zadobi za vsako pot, ako po ss. šteu-gah moli,	dni odpustkov; in ako na ss. šten-
gah pobožno svetinje kušuje. zadobi verh tega na vsaki stopnjici še 40 dni odpustka. V vedni spomin in v spri-čevanje teh odpustkov je nad sv. štengami na železni plošči latinski napis, kteri se v slovensko prestavljen glasi:
„Ss. štenge, s pomočjo dobrotnikov postavljene, s popolnoma odpustki štirikrat na leto, in kolikorkrat **) se obiščejo, z odpustki 100 dni po milosti papeža Benedikta XIV. in od prevzvišenega in prečastitega kneza Ernesta Amadea, po milosti božji in apostolskega sedeža škota Ljubljanskega, greda Atemsa, te dežele milostivega duhovskega Vikšega obdarovane tudi s 40 dnevnim odpustkom na vsaki stopnjici njim, kteri bodo tu svetinje pobožno poljubljevali, po navadni cerkveni šegi." Kakor se razvidi i t Ltiuskega kronogr«.fika, ki je še na koncu:
atque soLennlsslMe Deo ConseCratae,
so bile leto potem 1 <52 slovesno posvečene. Letnico (1751» postavljanja ss. stopnjic pa naznanuje latinski šestoiner, ki je na kamnitem tramu nad vratmi vsekan: QVI albl Laeta CVplt, qVI
VVLt fast Igla CocLl sangVInea In sCaLIs preMat hlC Vest Igla Christi.
Po slovensk" bi m- to reklo: Kdor si veselja zeli, kdor hote priti v nebesa, Naj obiskuje !e-tn Zveličarja stopnje kervave!
Stopnjice so napravljene iz rudečkasto pisanega marmorja in s » že zel«'» izlikane od kolen pobožnih obiskovalcev. Stene so ozališane s slikami iz terpljenja Kristusovega.
Na verhu je kapelica žalostne Matere B«ž)e, kjer se hrani veliko imenitnih svetinj, kakor jih < :ii stari rokopis našteva Nekdaj so se tudi o posebnem prazniku slovesno izpostavljale ter smele poljubljevati, za ktero poboinost se je zadobil lahko 40danski odpustek. Zdaj to ni več v navadi.
*) Besed* ,,štenge'' je popačena iz „stiege'", toraj se je rabila v tem spisu sploh le beseda: ss. stopnjice, akoravno ljudatvo rajši sliši popačeno besedo „štenge".
**) V Latinskem: „toties quoties".
Ta božja pot k sv. Joštu ee je nekdaj zelo obiskovala. Za Valvazorja so imeli tu v nedeljo pred sv. Jernejem veliki shod ali „žegnanje".
Prej imenovana nemška knjižica od leta 1743 po-terjuje, kar Valvazor priča, ko piše v 6. poglavju:
„Von der Kirche und Andacht S. Judoci in St. Martins Pfarr" (O cerkvi in češčenji sv. Joita v Šmartinski fari) — proti sredi, ker bukvice nimajo strani nič zaznamovanih: „Shodi so tukaj tako veliki, da ne samo navadne nedelje in prazniki presegajo skoro največji žegnanja po druzih krajih, temuč tudi ob de'av-nikih zavoljo mnozih romarjev, tudi iz visokih stanov, se mora večkrat en dopoldan po 20 ss. maš opraviti, kar se v tako raajhini, samotni cerkvi mora vendar veliko število imenovati; res, množica pobožnega, tudi iz daljuih deže! dohaiočega ljudstva je včasih tolika, da pol hriba doli napolnuje." Ker je bilo veliko ljudi na priprošnjo sv. Jošta uslišanih, zato so radi in z velikim zaupanjem semkaj romali. Stara nemška *) kn jižica od te božje poti, na ktero se »klicaje prej imenovana slovenska, izdana 1. 1760 z dovoljenjem ljubljanskega ško-tijstvn, od 1.1730 — 1760 našteva 158 prečudmh ozdravljenj in nepričakovanih pomoči v raznih potrebah, o suši, moči, ognju, v nesrečah in boleznih. Gotovo je pa, da dokler ni bila za cesarja Jožefa II božja pot in bratovščina sv. Jošta zaterta, ni zastonj vsako leto po 30 do 40 tisuč vernikov tukaj prejemalo ss. zakramente. **) Tako se bere v ondotnih starih zapisnikih, ***) da leta 1743 je bilo 24 706 obhajanih, 1. 1752 pa, ko so bile ss. stopnjice že gotove in posvečene, celo 55.400. Ss. maš pa se je imenovana leta opravilo: pervo 1805, drugo 1775.
(Dalje sledi.)
M z Ur t ¡en ¡a JI* rt ieija Toma na.
i Dalje.)
VII. Potovanje v Afriko. Rtzni misijuni «udi.
Z vsemi potrebščinami preskerbljen, a ne tako zdrav šel sem 2. svečana 1. 1757 na barko srednje velikosti, in zapustil sem pri dobrem vetru otok Goa. Na ravno tisti barki bil je z vs > svojo družino tudi gospod Janez Emanvel pl. Mello, ki je bil kot kraljevi namestnik v Mozambik prestavljen. Bila sta še dva avguštinca, dva frančiškana, en usmiljen brat, več kupcev in druzih popotnikov....
Komaj smo suho zemljo izpred oči zgubili, že me je merzl'ca začela tresti. i\er pa še od svoje perve bo lezni, ki sem jo imel pervo leto prihoda v Indijo, nisem bil popolnoma okreval, sem zdaj moči čisto zgubi!, zakaj merzlica je bila vsaki dan hujša. Vedno vgoden veter nas je podil, mene že v tretje, pod ravnikom, in moja velika sreča, da smo v tako kratkem času, namreč že 8. sušca, v Mozambik u na suho šli.
O prihodu smo menjali pozdrave s topovi iz barke z unimi na suhem, in glavar otoka prišel je precej na barko svojega naslednika pozdra\it. Omenjena gospoda sta mi po po-ebni dobroti, oziroma na mojo bolezen, ker merzlica me je ravno tresla, dovolila koj barko za pustiti in se podati v hišo jezuitov. Sobratje so me tukaj prav prijazno sprejeli. Sel sem malo v cerkev, potem pa precej v posteljo. Merzlica je prihajala vedno hujši in začelo se mi je mešati. Očetje bili so zarad tega v
*) Te od 1. 1760 pisatelj teh verstic ni imel pri roki, morda je le ponatis z nekterimi dodatki one od 1. 1743.
**> Božja pot k sv. Joštu, pg. 19, 20.
***) .,Danica' 1. 1880, list 29, 30.
velikem strahu, poklicali so nekega zdravnika, ki mi je tako dobro zdravilo zapisal, da me je merzlica kmalo pustila; vendar pa so moči le počasi zopet prihajale.
5.	aprila me je nenadoma kraljevi namestnik k sebi poklical. Hitel sem iu našel sem v njegovi hiši skoraj vse portugalske gospode zbrane. Peljali so me v sobo na-mestnikovo, in tu sem ga našel v postelji ležečega, postelja in tla so bile okervavljene. Ne vedoč, kaj se je tu zgodilo, vprašam gospoda, ali si je morebiti dal puščati? „Ah oče", mi reče, „bodite tako dobri iu sp»-vejte me!" To sem storil in poživil ga z nebeško po potnico za večnost. Tisto jutro (kakor so pravili) ¡e mislil sam sebe usmertiti, ker dvakrat je s tako m< cjo v meč, kterega je bil med steno in stolom privezal, se zaletel, da ga je obakrat prehodil. Pravili so, da so razni prestopki kraljevih postav in se več druzih reči mu glavo zmešali in ga k tako strašnemu sklepu pritirali. Prosil me je, naj ga pri bližnji smerti ne zapustim. Ostal sem pri njem, ga tolažil, kolikor je bilo mogoče, in za večera seiu ga djal v sv. olje. Se tisto uoč okoli 12 je dušo zdihnil
Lahko si zdaj vsak misli, v kako žalostnem stanu je bila njegova gospa, ki je po tako strašnem potu moža zgubila. Bil je še le 38 let star in zapustil je tri otroke, enega dečka z 14 leti, ki je že majhno službo opravljal, dve hčeri, eno 11. drugo 9 let staro. Užaljena vdova je tako malo vživala, da si je le komaj življenje ohranila. Prigovarjal sem ji na vso moč, pa vse ni nič pomagalo, ker vedno je tiščala, da je morebiti ona obžalovanja vrednega konca ljubljenega m« ža po kakošnem djanji se vdeležila. Premalo namreč je nanj pazila, kar bi bila toliko več storiti morala, ker zapazila je že bila, da je zmešan.. .
24. aprila podal sem se zopet na barko, da pridem enkrat v odločeni misijon pri rekah Senaških. Ta misijon je zelo obširen kraj zemlje, skoraj toliko obseže, kolikor Tirolsko; poglavitna njegova reka je Zambesi. Cesar Monomotapa-ski je ta okraj Portugalcem prepustil s pogojem, naj mu vsako leto plačajo davek, to je, ru-dečo baržunasto blazino, lep stol in druge malenkosti. Verh tega še Portugalci vsako leto 15 do 20 vojakov cesarju pošljejo. Vsak vojak, posebno poveljnik, je vesel, če je tje poslan; kajti cesar jih vselej dobro obdaruje, posebno ako černemu veličanstvu nekaj evropejskih ali azijanskih priljubljenih malenkost pcdare. Cesar ima te vojake za telesno stražo.
Potovanje z Mozambik-a do misijona je zarad ve liko raztresenin majhnih otokov, robov in pešnatih višin zelo nevarno. Za me je bilo pa še to nevgodno, ker se me je zopet merzlica lotila, vendar ni bila tako huda, kot pervi pot. Veter nam je bil vedno vgoden in za vso pot potrebovali smo le 12 dni. Bili smo ravno pod 18. stopinjo južne širokosti in blizo suhega, t» raj je naša barka s topom znamenje dala, in dobi i srno zaže-ljeni odgovor iz terdnjave Tangelane
Veselja navadno ni konca ne kraja, kadar popotniki zaželeni zavetnik zagledajo; tukaj pa je ravno nasprotno, ker vhod vanj je ze!o nevaren. Je namreč precej plitev in verh tega ima še dva pešnata robova, na kterih se barke lahko ustavijo, obtiče in po močnih in dolgo terpečih valovih razbijejo. Ko smo se mi v zavetnik pripeljali, bila je sicer tako lepa in čista morska voda podobna umazani luži. Ljudje, ki so nas iz terdnjave videli, začeli so za nas moliti, in srečno smo
6.	maja 1. 1757 mačka v morje vergli. Ko je misijonar in župnik bližnje vasi Kvilimane o mojem prihodu slišal, prišel je berzo na barko. Ker sva pa že v mestu Goa, ko sva ob enem bogoslovca bila, prijateljsko se ljubila, sva se toliko bolj zvese:ila, da se zopet vidiva. Peljal me je v svojo hišo in skazoval mi vsaktere postrežbe.
Hišo tam navadno imenujejo palačo, naj pa enkrat za vselej povém, da se pri besedi palača ne smé misliti, kdo vé kaj, temuč je dostikrat revna koča, v kteri misijonarji prebivajo.
Ker je bil omenjeni misijonar izvoljen za obisko-vavca vse provincije, moral je iti v Senno, glavno mesto misijona. V mestih je za ta čas pustil mene kot župnika Kvilimanskega. Za-me je biia to težavna služba, posebno, ker nisem jezikov razumel. Merzlica me je sicer pustila, obiskaia me je pa zato druga še hujši — vročinska bolezen, ki me je popolnoma omamila na v?em životu. Tam ni bilo dobiti ne zdravnika, ne zdravil, podvreči sem se moral toraj domačinskemu zdravilstvu.... Ker pa le ni bilo boljše, ?em si dal puščati in rabil sem čistila. S tem sem se toliko pozdravil, da sem zamogel v god sv. Ignacija maševati. Kavno tisti dan je prišel moj naslednik. Senna je sedež glavarja in generalvikarja v duhovskih zadevah. Dorainikani imajo tu sedež in župnijo. Kraj ima terdnjavo, sozidano iz opék, ki so na soincu posušene. Terdnjava je le zato, da zamorce in Kaferce ložej berzdajo. Ti nimajo namreč nobenega kresilnega orožja, jim toraj zamore tudi taka smešnja terdnjava se zoperstaviti.
Bival seui v Seniki ko nadzornikov družnik skoraj celo leto; večji del časa pa sem bil bolan. Večkrat sem Boga ia svetnike iskreno prosil, naj mi dodeli 15 d > L) dni okrevanja. Nikdar nisem zamudil svojih duhovnih opravil in tudi z merzlico sem šel na lečo. ko sem imel postne pridige.	(Dalje sledi.)
►S r ei : ti lia&tro.
Nekoliko tega, kako je sv. Detinstvo vravnano.
V bukvicali „Djanje sv. Detinstva" lanskega leta je po večem že povedano, kako je „sv. Detinstvo" vrav-nauo; zdaj pa nasledujejo nektere reči malo bolj natanko.
Po srenjah, kjer je naj manj 144 deležnikov Detinstva, se opravite vsako leto dve sveti maši, in sicer: perva enkrat od Hožiča do Svečnice; druga pa v času od 2. nedelje po Veliki noči do konca maj-nika kteri koli dan. Perva je za žive, druga za uinerle deležnike, zlasti za začetnika tega lepega djanja, to je, škofa Karola Janson-a.
K p-.Tvi teh dveh maš je treba pomniti, da od Božiča do Svečnice sv. Cerkev posebno časti Jezusovo Detinstvo, to je, Jezuška kakor Dete, in veseli se poklicanja poganov h keršanstvu, zlasti v osmini ss. treh Kraljev.
Močno spodbudno in veselo je za deležnike dalje to, da vsak mesec se dvé sveti maši opravite na kakem svetišu, ki je posebej Jezusovemu detinstvu in njegovi mladosti posvečeno, na primer, v Betlehemu, v Na-zaretu, v Loreti itd. Ena teh maš .e darovana za žive deležnike, druga pa za uboge poganske otro-čiče, za kterih reševanje je djanje sv. Detinstva vsta-novljeno. Ce toraj evropski domači mali to lepo djanje zvesto opravljajo, je pač res upanje, da pri tolikih milostih in molitvah, ki ae na svetih krajih godijo tudi za nje, bodo taki deležniki veliko ložej tudi sami dobri in bogoljubni. In kaj je dan danes bolj potrebno kakor to? Otročiči, le lepo obmolite vsak dan tisto „češena-marijo" s pristavkom, kakor je na podobici. Tako pa tudi odrašeni deležniki.
Ne manj tolažljivo je še tole: Naravno tistih s ve-tiših se vsak mesec opravite dve drugi 8b. maši: ena za žive dobrotnike, kteri se v molitev sv. Detinstva posebno priporočč; druga pa za umerle dobrotnike.
naredi še poda bi dobrot-dodelil milost, naj bi pervo sv. Ob-sta-
se
II n
svetih
sv. čednostih
Pri vsih ss. mašah in molitvah se seben spomin za keršanske matere, ljivi Bog vsim njihovim otročičem ne uioerli brez sv. kersta, da bi hajilo dobro pripravili, in potlej v novitni ostali.
Pomisliti je pa dalje to, da na milijone poganskih otročičev se vsled družbe sv. Detinstva kersti, in gotovo naj veči večina jih km^Ii pomerje, ker so veči del že revni, ko so poorani ali kakor si bodi pridobljeni. In taki. ki tako v nebeško kraliestvo, kakor pravimo, gorki pridejo, pred sedežem Božjim v nezmerni hvaležnosti prosijo za vse. ki so 'im k otenju pripomogli. Molijo pa tudi oni, ki so ostali pri življenji, in prav posebno še misijonarji — za vse deležnike in dobrotnike molijo.
Po naj po iednjiših naznanilih je bilo leta 1878 otetih in keršenih 435.021 poganskih otrok, in 94.512 jih je pri življenji ostalo ter se lepo izrejajo v 1 (>To šolah in premnozih družili napravah. Tedaj v enem samem letu so misijonarji rešili in ker3tili dvakrat toliko poganskih otrok kot je vsih prebivavcev v Goriški nadškofiji; vel.ko več kot je vsih v Teržaški, blizo toliko kot je vsih v Lavantmski škofiji, in le za dobrih sto tisuč manj kot je vsih ljudi na Kranjskem. Kolika tedaj dobrota je to djanje sv. Detinstva za človeštvo: blizo pol milijona ubozih ajdovsk h otrok je v enem samem letu vsled družbe sv. Detmstva otetih' In kar ostane živdi, se izrejajo v 386 ubožnicah, 1675 šolah, 141 delavnicah, 96 pristavah (majerijah) itd.
Ogled po Slovenskem in tfoptel.
Iz Ljubljane. (Nekaj iz obredov cerkvenih.) Škofijski list št. 12 je prinesel naslednje naredbe:
„Vsled posebnega vprašanja, se čast. škofijska duhovšina zavrača na naslednje, p«) čemur se je tudi ravnati.
1.	Cisto nedvoraljivo je, da določila sv. Rimskega odbora za obrede (S. R. C.) o liturgiškem petji pri sv. maši in pri .,Divinum Ofticium", kakor vse rubrike v „Missalu" in „IJreviarium Romanura" za Ljubljansko škofijo imajo polno veljavo. Zato naj se v tem smislu izolikujejo izurjeni pevski kori pri tarnih cerkvah. Dokler pa se ta cilj, kterega doseči si mora vsak župnik prizadevati, ne more doseči, ni drugač iu zamore se toraj terpeti da dosedanji cerkveni pevci pojejo tudi pesmi v domačem jeziku pri slovesnih ali petih m?.šah, kakor so o odločenih dnevih po stari navadi, tako tudi pri izpostavljanji sv. liešnjega Telesa in pri procesijah. Morajo pa take pesmi po besedah in napevih (po tekstu in melodiji) od cerkvene viši gosposke biti poterjene.
2.	Obrednik naše škofije (škofijski Ritual) je v Rimu poterjen in vsacega v ljubljanski škofiji veže; oziroma na pevski oddelek pa je vendar slehernemu na voljo dano, rabiti cerkvene koralne bukve, ki jih je Pustet z apostolskim poierjenjem dal na svitlo.
3.	Oziroma na dajanje blagoslova s sv. Kešujim Telesom ne sme noben kurat v svoji duhovniji spremeniti starodavne v škofiji navadne šege, ker to se zamore zgoditi le samo po škofijskem višem pastirji.
4.	Kropilo z blagoslovljeno vodo (Aspersio aquae benedietae) naj se opravi vsako nedeljo pred farno mašo, kakor je predpisano v Missalu (in fine Ord«> ad facien-dam aquam bened etam) in v velikem škofijskem obred-niku str. 225 sub 5. Kjer ni vajenih pevcev, naj mašnik, kteri ima opravilo, predpev, psalm Miserere in Oratio samo moli."

It Ljubljane. (Predstavljanje Kristusovega terpljenja v gornjem Amergavu na Bavarskem. [Dalje.] Jezus pred Anam in Kajfom.) Jezus na Oljski gori, s tim je bila sv. igra ravno o poldne končana; zvezanega in vklenjenega kakor hudodelnika so vojaki Jezusa peljali pred veliko judovsko sodnijo, in sicer pred duhovsko gosposko, zato ker so hotli Jezusa soditi zavolio njegovih naukov, o veri soditi je bilo pripušeno pa l£-d«hovnom. Zagrinjalo pade in za vse je bil zdaj kratek prffrrerlrtjefw do ene ure popoldne. Stopili smo zopet pod prosto nebo, solnce je gorko pripekalo, dan je bil naj lepši. Pričelo se je pred glediškim poslopjem mergolenje ljudi in ro-potanje kočij; večina ljudstva je zapustila gledišče ter se po hišah razšla, iskaje kakega požirka za strujeni život. Pod šotori sedele so na tergu v dolgih verstah prodajavke sadja, cvetlic in razne robe, ktero so na vse gerlo hvalile, l^avarci cvetiice strpno, ljubijo in so jih obilno kupovali. Z g. tovaršem sva šla tudi kosila iskat; pa kako se razveseliva, ko zagledav^^j-aostilnici pri dobri juhi znanega g. prijatelja JfldkpžupEika v Št. Očfar&Zt kteri naju k mizi kliče.^^imeP-j^j&i sebi domače klobase, ktere so nam prav dobro dišale; tudi steklenico kranjskega vina je prinesel saboj; pa tega je hranil kot zdravilo na dolgem potovanju. Po kratkem razgovoru se podamo zopet nazaj v glediščno poslopje. Ko je bilo poslopje zopet napolnjeno, šumenje ljudstva potihne, pevski zbor stopa med sviranjem godbe na oder, se v pervo s pesmijo nazaj ozira na Oljsko goro in naznani, da zdaj se prične Zveličarjeva borba na smert, ter poje tako le:
Prično se smertne bolečine, V Getsemani buči vihar;
O grešnik, naj te vendar gine, Prigodbe ne pozab' nikdar!
Za te se je godilo to,
Kar v vertu vid'lo je oko; Za-te zdaj v smert se žalosti, Na zemljo sklonjen hladno, Za-te kervavi pot poti, Ker gleda muko zadnjo!
Pričn6 se smertno itd., kakor zgorej.
Zagrinjalo se vzdigne in zagledali smo preroka Miheja, kterega eden izmed hlapcev za uho s pestjo udari, zato ker je kralju Ahabu resnico povedal (3. Kralj. 22, 24). To je bila predpodoba Jezusa pred Anam, kterega so tudi s pestjo bili. Pevci razlagajo to predpo-dobo tako le:
Tenor recit:
I^doimravo_ffOYQri,
Ccfarc. v obraz dobi Mihej zamolčal ni resnice, Zato bil vdarjen je na lice.
Duet (tenor in bas):
Kralj, gotovo ti boš padel, Če se v Ramot boš zakadil: Balovi ne veruj laži, In nasprotnika ne draži! Pravega preroka glas Ahabu se ne laska; Hud lažnik pa tisti čas Vdari divje ga v obraz.
(Zagrinjalo pade.)
Zbor
Hvalo si lažnik, hinavec
In lizun lahko dobi; Toda kdor resnico ljubi, Studi take vse reči.
Zdaj je derhal pripeljala Jezusa, ter ga naj poprej peljala pred Ana, kteri je bil prej to leto včliki duhoven, in tast tedanjega velikega duhovna Kajfa: Ana je pričakoval Jezusa na pomolju (balkonu) svoje hiše; med tem čakanjem pride s spremstvom Judež k Anu, kteri Judeža pohvali z besedami: „Judež, tvoje ime bo na veke z zlatimi čerkami zapisano ostalo v naših letnih bukvah." Pač da, sem si jaz mislil, tvoje ime, nesrečni Človek 1 bo ostalo zapisano, pa preklicevano od celega sveta. Jezusa pripeljajo, in Judež zbeži. Ana, zakerk-njen grešnik in terd starec, oprašuje zdaj Jezusa Očitno na pomolju po njegovih učencih in njegovem nauku. Jezus mu je ves pohleven odgovoril: „Očitno sem govoril in učil; vprašaj tiste, kteri so me slišali." Zavolj teh besedi ga eden hlapcev udari na lice, rekoč: „Ali tako odgovarjaš velikemu duhovnu?" Jezus mu resno pa dostojno odgovori: „Ako sem hudo govoril, spričaj; ako sem pa prav govoril, kaj me biješ." Pod balkonom pa je zdivjano in podkupljeno ljudstvo kričalo, Jezusa tožilo, ter ga celo psovalo in obrekovalo, da je s ča-rovno močjo Malha ozdravil. Vsi gledavci pa smo bili pri tem pogledu prav močno užaljeni; stermeli smo, ko smo vidili za uho udariti Zveličarja. Mislil sem, pač bi morali farizeji že iz te neizrečeno velike krotkosti spoznati, da je Jezus več kot človek, da je Bog, kakor je sam tolikrat pričal. O kako mil, ljubeznjiv, usmiljen in presunljiv je bil Jezusov pogled doli na zapeljano množico!
Ana je poslal Jezusa zvezanega k Kajfu, kjer so bili že zbrani pismarji in starasini ljudstva. Peter in Janez pa prideta pred Anovo hišo in išeta Kristusa Gospoda.
Zagrinjalo pade. Kmalo se zopet vzdigne in zagledali smo Nabota, klečečega na zemlji, obdanega od velike množice ljudstva, ktero ravno hoče nedolžnega Nabota kamnovati. To je bila pa predpodoba Jezusa, kterega hudobno ljudstvo po krivem toži, da bi ga k smerti obsodili. Pevci spevaje razkladajo to predpodobo takole:
Basrecit:
Kako mi serce kervovi! Presveti pred sodbo stoji. On mora grešnikov zdaj dolg nositi, Izd&n, psovdn, tepen in zvezan biti. Kdo zderžal bi se tu solzenja? Od Ana h Kajfu že ga vlečejo nemilo, Oh, kaj se tam bo vse godilo! V podobi tu poglejte novo to terpljenje!
Zagrinjalo se dvigne in vidi se predpodoba; pevci pa pojejo: Zbor:
Naj umerje Nabot, vmerje le! On klel Bogd in kralja je. Potrebi ga, ti Izrael! Tako kriče hudi jeziki; — Najela je jih Jezabel, Da krivo pričajo lažniki.
Tenor-arija:
Ah, Nabota nedolžnega Zdaj bodo umorili, Vinograd bodo kralju pa Goljufi prisodili!
Bas-ari j a:
Tud' Jezus zdaj je pred sodbo; Sovraštvo toži in slepi ja; Še v smert Ga obsodila bo Človeška hudobija!
Zbor:
Mogočni vedite sveta: Naj blagor ljudstva obveljd! Sodnika se v nebesih spomnite, Kadar na zemlji sodite. Pri njem je človek vsak enak, Visok, bogat al siromak, Ce plemenit je, al prostak: Sojen bo pravično vsak.
Druga predpodoba, oziraje se na Kristusa kot „Ekce Horno" je kazala pobožnega Joba obdanega 8 turovi, ki zapuščen od svojih prijateljev in zaničevan celo od svoje lastne žene na samotnem kraju leži. Ginljivo je bilo viditi to predpodobo, in še bol| se nam je milo storilo, ko so pevci sledečo pesem silno milo prepevali in to predpodobo tako-le razkladali:
Bas-arija:
Glej, kajšen Človek, — rane same! O groza — stresa do kosti: Po licih černe proge, jame, Za udom ud mu kervovi!
O kajšen človek, Job je ubogi! Al suho ktero je oko? Še žena psuje ga v nadlogi, Ga znanci zasmehujejo!
(Zagrinjalo pade.»
Zbor:
Oh kajšen človek!
Ga ceni mar kedo človeka?
Od nog pa vse do temena
Na njem ni nič več zdravega!
Oh kajšen Človek!
Z oči solza naj lije reka:
Oh Jezus je ljudem zasmeh,
Neznan ves, — to je storil grdh!
Oh kajšen človek!
Kam šlo obličje je nebeško?
Oh Jezus — Jezus, Božji Sin,
Zdaj mož si strašnih bolečin!
Oh kajšen človek!
Jezus je stal pred Kajfom, polno krivih prič je bilo krog njega, da bodo krivo pričale zoper njega. Toda njih pričevanje se ni vjemalo. Zdaj veliki duhove i vstane in reče Jezusu: ..Ali nič ne odgovoriš nato, kar ti pričujejo zoper tebe?" Jezus je pa molčal. Zopet zagermi veliki duhoven, rekoč: zarotim te pri živem Bogu, da nam povej, ali si ti Kristus, Sin Božji? Na to mu Jezus silno slovesno in resnobno reče: „Sem! Povem vam pa. posihmal bote vidili Sinu človekovega sedeti na desnici moči Božje in priti v oblakih neba." Tedaj veliki duhoven oblačila razterga in pravi: „Kaj potrebujemo še prič? Sami ste slišali, da je Boga preklinjal; kaj se vam zdi? ' In vsi zavpijejo: „Smerti je vreden!" — Viditi je prav očitno bilo, da sama novoš-ljivost je iz njih govorila. Slepa zavidnost: Ce ga pustimo, bo vse vanj verovalo, ker toliko čudežev dela, mi pa pridemo ob vso veljavo pri ljudstvu, — tako 60 govorili med saboj. Kdo bo štel vse grehe, kteri izvirajo iz nevošljivosti! O kako Bogu ljubo bi bilo življenje mnozih kristjanov, ko bi ne bilo nevosljivcev! Ta greh jim pa čisto nič ne koristi, marveč le škoduje na duši in na telesu. — Veljaki in sodnji hlapci so Jezusu čez noč hudega delali, kar so mog^i. Nekteri so mu v obraz pljuvali, drugi mu oči zakrivali in ga v obraz bili, ter ga vpraševali, rekoč: „Prerokuj nam, Kristus, kdo te je udaril?" in še več hudega so ž njim
počenjali. Peter je bil tudi prišel na dvorišče, da bi videl, kako se bo z Jezusom izteklo. Tedaj pride vra-tariea, ugleda Petra in reče: „Tudi ti si bil z Jezusom Nazarenčannm": Peter se je ustrašil in je pred vsemi tajil, rek te: „Jaz ne; ga še ne poznam." In petelin pervič zavoje. Kmaio potem hlapec na Petra kazaje reče: „Tudi ta je eden izmed učencev." Peter je zopet tajil in prisegal: „ne poznam tega človeka". Cez nekoliko časa pridejo drugi, in pravijo: „Resnično, tudi ti si Galilejee, tvoj jezik te razodeva!" Peter pa je začel zopet se rotiti, da ga ne pozna. In pri ti priči petelin v drugič zapoje. Jezus pa se je ozerl in Petra pogledal. Ta p<'gled Petra presune, in spomnil se je Gospodovega prerokovanja: ,,Se to noč, preden bo petelin dvakrat zapel, ine boš trikrat zatajil. Ves skesan je šel Peter iz dvorišča, in se je oritko jokal. Kmalo potem se je veliki zoor še enkrat snidel, in vnovič izrekel smertno sodbo nad Jezusom. Ko je to slišal Judež, kterega smo večkrat vsega obupanega na odru vidili, se je kesal svojega grozovitega djanja.
^Daljc sledi.)
Iz Loma. (O 14 Pomočnikih v sili.) Vprašanje in prošnjo imam, če bi ne bilo Vam prenadležno. „Danica" je prinašala ž vljenje št i r n a j «ter i h „Pomočnikov v sili"; ali bi se moglo zgoditi, da bi se dale bukve tiskati ter bi se dobivalo „živi enje štirnajsterih i omoč-nikov" v bukvicah? Mene ljudje nagovarjajo, naj bi to zvedel. Trides t bukvic kupim jaz, ali pa š-? več. Pri nas imamo v cerkvi v strauski kapeli oltar sv. Antona, v gornjem delu oltarja pa podobo križanega Kii-stusa, in okoli podobe iz lesa izrezane štirnajstere Pomočnike. Ta kapela, kakor spričuje na strani vzidana kamenitna tabla po nekem škofijskem pooblastencu g. Sigismundu blagoslovljena 5. rožn. 1730, ima pervo nedeljo po sv. Antonu Padovanu popolnoma odpustke.
Naši spredniki, kakor so stari pripovedovali, so bili od grajšine silno preobloženi s tlako in drugimi nadlogami; pa s terdnim zaupanjem, da bo Bog na prošnjo štirnajsteriii Pomočnikov stisko polajsal, so obljubili zidali k; pelo tem svetnikom v čast. Ali prelen je bila ta stranska kapela dodelana, ;e tudi pri gra šini več k"t tri eete;tine tega težkega jarma bilo odvzetega.
Se zdaj imajo ljudje veliko zaupanje do teh svetih Pomočnikov; ne le pri nas. tudi od drugod se njim hodijo priporočat. Celo iz Alfksandrije neka gospa ima vel ko zaupanje do njih; spričuje to, ko njim večkrat kako darilo pošlje in pravi, da je bila na njih prošnjo smertno nevarnosti reš» na.
Častiti gosp. Andrej Skopec, ko so bili že namenjeni v Amerik", so dobili tudi litanije od štirnajsterih Pomočnikov, pa so bile nemške; radi bi jih bili na slo-ven;-ko prepisali, pa niso imeli toliko časa. Obljubili so, da jih bodo prepisane nazaj poslali, pa so blezo pozabil». lOpom. Litanije se lahko dobe. Vr.) Prosim, če bo iz tega kaj, naj bi po „Danici" naznanili.
Pristave k. Lepo in spodbudno življenje „štirnajsterih Pomočnikov v sili", izdelano po prečast gosp. stolnem dekanu J. Vole u v „Danici", bi se utegnilo ponati^ni'i le, ko bi se oglasilo toliko naročnikov, da bi se stroški i. plačali, n. pr. kacih 5— 800. Želeti pa je res, da bi tudi Movenci imeli to lepo delo v posebnih bukvah za rabo našega naroda.	Vr.
Razgled po »vetu.
Rimsko. 1. pros. se je pričo sv. Očeta obravnavalo o čudežih in junaških delih zvel. Jan. Kerstnika
iz reda sv. Trojice, in častitljivega Frančiška C-miaho iz reda usmiljenih bratov. Le t d je o1.) let bolnikom stre-gel, uni pa vse, tudi svoje lastno življenje postavil in zastavil za reševanje sužnjih. Sv. Oče so o tej prdiki imeli izversten govor o imenitnih zaslugah redovnikov.
Našli 80, kar so iskali. Več let so rogovilili po raznih mestih „tagblatti", liberalni listi pod raznimi imeni in v različnih jezikih, ki so jim bile vetlne psovke v peresih, ali po kazališih na jeziku: „ultramontan", „klerikal", „klečeplaz" in polno druzih psovk. Zdaj ps, kakor eden dunajskih listov pojasnuje, je svet nep evi-doma spoznal in pričel javkati in tarnati (antisemitiško gibanje), ker vidi, da ga ima judovstvo v železnih kle-šah. Vse mu je bilo odveč, kar koli vera zahteva, vse mu je bilo sužijjost: zato ga je Bog zapustil in prišel je svet res v sužnjost, ker ni bil zadovoljen v inaterni hiši. In kjer so hinavci naj huje ropotali zoper Cerkev, tam naj bolj čutijo, kam so prišli, n pr. v Herlinu. Kmet bi rekel: „Sika se ti, če r.ečeš biti v hiši, pa bodi v kurniku!"
Francosko. Ilvalo Garubuttove^ republike je že pred nekaj časom poznamnjal eden rudečkarstčih listov, ki pravi: „Preži s<; na _nas, zalezujejo nas, šjaionirajo jza nami. >o ljudje, ki jjiam r^ko^podajo^ da bi nam naše jjlsina ukradli, ki naše^beseJe zapis^jqjo, da bi nas ovadili. En zdihljej^^nlhliet, icWpa~~püpirja, ki ti odleti, j e zauosti, da se 7z~~tega tožba naredi. Tako imajo človeka v roki in žugajo: ,fBcxii naš, ali pa si zgubljen! Prodaj naui svojo vest, ali pa ti ugrabimo poštenje!" — Le^)i pscvdoliberalni poštenjaki!?
Amerikaoskc deržavne šole so se skazale, da niso za nič. Sloveči anglo-amerikanski časniki jih do kože šibajo, in katoliški škofje, ki so spoznali, da v teh brez-verskih šolah so velike nevarnosti za vero in keršansko čednost, že veiiko let po svojih škofijah napravljajo katoliške srenjske šole. Za škofi spoznavajo resnico tudi liberalni listi, kakor „New York Sun" in „Times'1 in pravijo: „Deržavne šole so nam zgojile ppačen in zgubljen rod." l'osebno tožijo še čez deržavne dekliške šole. „Times4, pravijo njed drugim, da to učilo jih dela sv,.je-glavne in prederzne in daje jim mero poveišnih znanj, ki so v djanskih nasledkih slabši kakor čista nevednost. Gospodinje, ki imajo davno skušnjo, se rajši ubijajo s priprostimi deklinami, ki znajo komaj brati in ne pisati, kakor da bi morale prenašati ničvredne šege deklin iz očitnih šol. Te šol>ke dekleta so nevedne, razmišljene, termaste, domiš.jive in se nikakor ne dajo navad ti na red dobrega in spodobnega gospodinjstva. O dolznostni zvestobi, ljubezni do dela, želje d<>bro se dela naučiti, od tistega spoštljivega obnašanja, ki si spoštovanje pridobi, ne vedo čisto nič. Edina raba, ki jo zveršujejo iz svoje šolske olike, je branje neumnih romanov. ... Dečki iz očitnih šol po večem številu vedo malo spodobnosti, so malo resni za delo, in sploh so v spolno-vanji dolžnosti in v zvestobi, v nravnih načelih, in še celo v obnašanji na nižji stopinji, kakor pa dečki, ki znajo le samo brati in pisati, zraven tega se pa Boga boje in očeta in mater spoštujejo. Očiti.e (deržavne) šole kratko in malo nravnosti (čednosti) svojih gojencev ne zboljiiijejo, marveč je velik del domačinskih hudo-delnikov bilo ravno v njih zrejenih. Štiri milijone dolarjev se leto na leto v novem Yorku potrosi za šolski zistem, kteri mlade ljudi za djanske dolžnosti življenja pači."
Ve'i čitateli, da do te skušnje niso prišli samo katoliški škofje in duhovni, ampak tudi liberalni listi.
Bratovske zadeve.
Koledar za prihodnji teden:
16. pros. Druga nedelja pn razglašen ji. Presveto Ime Jezus. — 17. S. Anton puš. — 18. S Priska. — 19. S. Kanut. — 20. S. Boštjan. — 21. S. Neža. — 22. S. Vincencij.
Zalivale:
Št. 1. Čast, hvala in zahvala presretima Sercema Jezma in Marije, za veliko milost, ki sem jo prejela. Huda bolezen me je bila napadla, vkljub dveh zdravnikov in zdravil je bila bol zen vedno huji. Obernem se prav zaupljivo do presv. Serca Jezma in Marije in obljubim več pobožnost in daril opraviti nima v čast; ia rečem: spoznala sem očitno pomoč. Potem pa napade moža ravno taka bolezen; strah in skerb velika, če ga smert zgrabi in pusti G nepreskerbljenih otrok. Jaz še bolj zaupljivo kličem presv. ¡Serce Jezusovo in Marije na pomoč, in očitno spoznam pomoč in tudi očitno zahvalo naznanim.
V Ljubljani, 4. pros. 1881.	M. St.
Št. 2. Bila sem tako lindo zbolela, da 7 tednov nisem šla s postelje; obernila sem se potem s preserč-nim zaupanjem k Naši ljubi Gospei presv. Serca, dn Ona mi bo gotovo sprosila pomoč In res, precej ko sem začela 9dnevnico moliti, mi je b o boljše. Toraj bodi N. lj. Gospej izrečena očitna zahvala za zdr; v v, ki sem ga prejela.
Iz št. Vida.	M. C.
Št. 3. Hvala večnemu Bogu, presv. Sercu Jezusovemu in ljubi Gospej presv. Serca Jezu-ovega, «ia sem bil lanskega leta iz smertr.e nevarnosti čudežno rešen, tudi druzih telesnih iu dušnih stisk sem opro?teu. Pri ložim temu naznanilu prošnjo za daljuo pomoč. Pripo-ročujem pa vso riuhovnijo in sosebr.o eno sorto grešnikov v molitev, da bi se spokorili.	F. V.
V molitev priporočeni:
Hudo zbolela oseba prosi vse družnike, posebno duhovne, molitve, da bi zopet zadobila zdravje — Duhoven v sosebni potrebi se Jezusovemu in Marijinemu Sercu priporoča za razsvitljenje. Neki gospod v notranjih boleznih prav živo priporočen. — Na roki hudo bolna in za kerčem ferpeča oseba. Usliš. se razgl. — Zmešan mož je prav živo priporočen za zboljšanje. — Pomoč v nadležni lišajni bolezni. Uslišanje se naznani. — Igri silo hudo vdan človek, da hi 6e poboljšal. Ukozen pijanec, da bi ga milostni Bog zavernil na pot pokole. — Vestne pritežnosti. — Mati skerbno priporoča svoje otroke v molitev, da l»i ]ira Marija sp-osila veselje in ljubezen do molitve in dela, stud do greha in nepoštenega življenja. — Oseba za odvernjenje in konec pihujšan a, iu za srečen izid pri volitvi stanu posebno priporočana. — Uslišanje v neki dušni zadevi, če je volja Božja; z obljubo devetdnevnice v zahvalo, ako bo prošnja uslišana. Oseba v neki nevarni dušni bolezni. Zahvala se razglasi, ak>» bo uslišana. — Prošnja v dolgem dušnem terpljenji. Zahv. se nazn. — Dva terdovratna grešnika - Nekteri, ki so šli na tuje. — Dve na duši in na telesu pomoči potrebni osebi. — Bolan mladeneč.
Zlate zerna za vsaki dan mesca.
17. dan pros. Ne odpri svojega serca vsakemu človeku, ampak le modremu in bogaboječemu.
18.	Kakor se živali ločijo v pitome in dereee, tako — bi djal, tudi ljudje: čisto »tekle natore so, kteri človeka še na poti, na ulicah pri miru ne puste. Menda nisi tudi ti izmed tacih?
19.	Gorje mu, kdor od Previdnosti pošiljani križ sovraži ali tepta; našel bo tako težke križe, da ga bojo na tla po deri i.
20.	Žalostna skušnja je, da 1 ubezen do Boga ia do molitve se v enaki me-i manjša, v kakoršni veselje do plesa raste. (S. Hieronim.)
21.	Samotnost — nebeške vrata. (Napis na nekem samostanu.) Ženska, ki se rada med m- škimi «iruHi.ami potika, je kakor cunja, ki je muh» vredna n. pr. na plesu, na ledu, pri veselicah).
22.	Na minute življenja skerbno pazi, kakor na zlate zerna, da se ti brez kor*ti rie zgube. (Posvečuj jih že saj z dobrim namenom: „Vse B. gu na ča*t! *)
23.	Ako nainerjaš koga zaničevati, sp mni sc na vrednost, ktero je dobil s siuertjo Kristusovo.
Sporočilo. Naj udom molitvene družbe Naše ljube Gospe doiie veselo naznanilo, d«i je šicvilo Marijnih otrok leta 18-0 prav zdatno pomnožilo. Mesca novembra je bilo vpisanih 444, iu mesca decembru 066 novih udov v bratovsko knjigo. Naša podružnica šteje tedaj ob koncu leta 1880 že 94.429 udov, kteri se vne-majo v goreči ljubezni do Jezusa in Marije, da bi jih ljubezen do sveta ne oslepila. I" Jezusa resnično ljubi, bo gotovo ljubil tudi Marijo, in se rad v t> pre lepo pa prav lahko bratovšino dal zapisati, ker ni treba druzega storiti, kakor da se v bratovšino zapiše po imenu in priimku ia pa da zjutraj in zvečer opravi kraki klic: ..Naša ljuba Gospa presv. Serca, prosi za nas Boga" (100 di.i odpustkov). Vsi katoliški kristjani vsake starosti zam- r- jo biti udje. Vpisati sme kdo tudi osebe, kterih «preobernjenja želi; t» je že velikokrat pomagalo; za priporočene naj »e tudi dvakratni pozdrav na dan opravi. Zap s;.ti sineš tudi že uinerle, ki se vde-ležujejo bratovskih molitev in dobrih del, ako naše pomoči še potrebujejo, če tudi prav za prav ud« • oiso. Kdor ima več udov ž<; nabranih, : aj zipisnik pošlje v Ljubljano podpisanemu, ali pa vredništvu ..Zg< dnje Danice". Kteri ste že Zipiaani v t » bratovš no, budile hvaležni, ker stH pod posebno hrambo Na>c liubc Uo*|m», in koiikorkrat m<oite kratko molitvici: .Naša ljuba Gospa presv. Serca. za nas Boga prosi !*' • dt.-rgate za Marijo svojo ljubo Mater eno cvetic » in jo d**n«'te v njen venec; ona bo pa tudi vam izprosila nebeiki venec. Kteri pa še niste pristopi.i, ne mudite «e, ne «.dLgajte pristopiti k rovemu stud-t.cu preobilnih miloati. ki so vam na ponudb«.. Nai tedaj vsak po eni ali drugi poti pripomore k razširjanju te č.su čisto primerne bratovšine, naj poživlja ljunežen »io !.a>e 1;-»tie * «"-pe, razširja število njenih uoov tako. da bonu» ¿e skoraj v »ogli reči: Naša podružnica šteje :0«UOi udov, in da se vre-sničij1» beserle ranjcega papeža Pija IX. ki so leta 1869 rekli: „Uh, kako dobra je Naša ljuba (J .spa presv. Serca!"	Jok. lJ*>trnee.
Listek za r.iy.tutf<T;;.sli.
Iz Ljubljane. (Stan j>rebi»>d*tva ) L. 1880 je bilo v Ljubljani v stolni fari rojenih 45 (iaui ol), uraerlo jih "je 64 (lani 61», - poročenih 'Ji parov (1. 23). Pri sv. Jakopu roj-nih 179 (lani l»i5>, — umerlo 129 (1. 178), — poročenih 49 parov (1. bn). — V frančiškan-
ski fari rojenih 230 (1. 197), - umerlo 183 (1. 174)^— poročenih 58 parov (I. 77). — Pri sv. Petru rojenih 313 (1. 273), - umtrlo 308 (I. 294), - poročenih 73 parov (1. 62). — V Ternovski fari rojenih 91 ti 71), — umerlo 70 68), — poročenih '¿0 parov (1. 20). — V deželni bolnišnici jih je umerlo 43J ti. 4051. — Tedaj je bilo v Ljubljani skupno rojenih 870 (1. 757), umerlo jih je 118¿5 (I. 1240», poročenih 227 (lani 217) parov.
Prestév ali „badget" za dijaško kuhinjo. (Konec.) Bolj poseben „ekspozu". Oziroma r.a domačijo mladenčev imamo Kranjcev iz vsih treh delov dežele, in 3 Štaiaree. (Sosedje, ad notam!) Oziroma na šole je 11 gimiuizijalcev 'od 1. (177 5. razreda vštevuo); 7 njih iz začetnih razredov; 3 iz orgljarske šole; 1 iz preparan-dije: 1 iz živinozdravilsk- učilnice. .Nekteri dobivaio živež opoldan, nekteri zvečer, drugi obakrat, eni tudi le nektere dni na teden — po okolišinah in potrebah. Večina jih hodi k Bergantu pri sv. Jakopu; le nekaj malo na staro streliše v ljudsko kuhinjo.
Začela se je U reč tako, da eo nekteri dobri gospodje voljo razodeli, da bi na mesec nekoliko dajali, ako se kaj v ravná. da bi zarad pomanjkanja živeža ne bilo treba komu šole zapustiti. In bili so mož beseda. Da se je pa zamoglo večemu številu mladenčev pomagati, so vzrok posebno tudi marsikteri prav blagi gospodje po deželi, ki so blajodušno pomagali, kakor kaže „Danica ^ ih nekai blagih tjesniv, ki^ za nje ne vé levica. Pomoč sc TŠo (l'»tlej delila, (loklerbodoliotJi dobrotniki; gotovo vsi bi radi, da se ta lahki način pomagati ohrani ne le do konca leta, ampak tudi še zanaprej, za prihodnje leto itd. Bog daj!
Miadenči nimajo samo naročeno, da naj vsak dan *>saj nekaj malega molijo za dobrotnike, temuč tudi bolj zmožni manj dušno obdarovanim že zdaj po nekoliko pomagajo, da bi ložej z nauki izhajali, kar je za oboje prav. Bog da) vsim dobrotnikom prav veselo novo leto in obilnega blagoslova, da bi mogli še zanaprej potrebnim šolskim mladenčem usmiljenje skazovati.
Svitoslav.
Dogodbe med „bo d že to v a n j em": Eden mladenčev je avanziral in toraj pri nas ,.re*igniral". Dva sta nam na novo obljub jena. Finančne okoliščine se tako vbodno razvijajo, da ramerjarao saj ob nedeljah in praznikih verlim šolcem priboljšati s tem, da bodo dobivali tudi kruha.
Iz ministerstva za notranje zndere dijaške kuhinje.
Večerni govori o sredah v katoliški dražbi se na
daljujejo. Zadnjo sredo je govoril gosp. špiritual J. Flis o vzrokih napadanja na sv. vero in Cerkev od strani nevednih ali pa v sercu spačenih ljudi; poprej trikrat pa gosp. J. .Jerič o svojem popotvanji v gornji Amergav in po raznih nemških mestih. Cversti govori in mične obravnave so vredne, da naj bi bilo prav obilno pos u*avcev.
BoZ'CD'CÍ cg- rokodelskih pomočnikov novega leta in rokodelskih fantov ss. treh Kraljev večer ste obilnemu pričujočemu občinstvu napravile veliko veselja, pa tudi dosti osoljenih resnic in lepih naukov je bilo vsnovanih v veselici. Čast in poštenje takim družbam!
Pri tomboli katoliške družbe poslednjo nedeljo je bilo vse napolnjeno. Izverstno govoril je gosp. katehet A. Keržič. Govor prih.
j* Y Novem mesta je umeri preč. kanonik Anton Mlakar, rojen na Berdu 15 prosinca 1806, posvečen 1831. R. I. P.
i" V Samobora je umeri č. P. Adalbert Potokar, rojen v Mokronogu 1*46, posvečen 1870. R. I. P.
V Čeraomlji razsajajo hude koze, ne samo navadne, ampak~tu31 černe. En sam dau je bilo 7 obhajaniii in 4 pokopani.
Iz Banjaluke v Bosni imamo veselo naznanilo, da vsled darov, posebno tudi lepe moštranice iz Kranjskega, je bila ondi v frančiškanski cerkvi božične praznike veliko lepši in slovesniši služba Božja. Obilniše sporočilo se nam je danes zaverlo.
Iz Saec-a, 31. grudna 1880. Danes odrinemo proti Hartum-u, 16 ljudi, med njimi škof Komboni; mašniki: č. g. Jernej Rolleri, od 1. 1869 v misijonu, od 1. 1872 vodja misijonskega vstava v Kairi; č. g. Jož. Ohrvval-der iz Lane, Trienške škofije; č. g. Pavel Rossignoli iz Rima, in moja neznatna osebnost. Dalje 6 redovnic iz misijonskega vstava v Veroni; pa 5 svetnih misijonskih deležnikov. Kmali bom več pisal, česar iz Kaire nikakor nisem mogel; nemara iz Suakin a. Ora pro nobis!. (Priporočilo v molitev.)	Dichtl, misijonar.
Pozdravljam Te, predragi...!
Dnniel, škof 1. r.
Te verstice so dospele do vrednika na francosko-arabski listnici lU. t. m. i^ oTailne ^jaTjc, "o? Rudečega morja, od (coHer se je nova "odprava misijonarjev odpeljala proti Hartum-u, tedaj nova vojska zoper kraljestvo satanovo v srednji Afriki. Bog jim daj obilnega blagoslova !
Dnliovske spremembe.
V Ljubljanski škofiji: Č. g. J. Žan gre za duh. pom. v Rovte. — V nedeljo zjutraj ob dveh je v ljubljanski bolnišnici (kamor se je bil prišel zdravit) umeri č. g. Vene. Peharec, župnik v Sori. R. I. P.
? Kerški škofiji je preč. g. Peter Funder, kanonik in vodja škofijske pisarne, od stolnega kapitelna izvoljen za kapitelskega vikarja.
Dobrotni darovi.
Za stud-ntovsko kuhinjo: Po č. g. Žigu Bohincu 10 gl. (v drugič). — Nekaj gg. deležnikov 7 gl. — C. g. Fr. Mekinec 2 gl. — Po č. zakristanu Jak. Dolencu 5 gl. - Č. g. Prim. I^rpr. - M. Vandrovec 2 g!. — Neimenovana dobrotnica 5 ) kr.
Za Zagreb: Iz št. Vida pri Zat. po č. g. župniku 15 gold. — Č. g. Prim. Peterlin 3 gl.
Z" sv. (Ji tp: Preč. gosp. kan. in sem. vodja dr. Andr. Cebaše^ gl k obletnici, s prošnjo sv. blagoslova za-^e in sebi izročene. „
Ža Sirotišnico vBanjaluki: Železniška šolska mladina 1 gl. 30 kr.	~
Za bulgarski katol. misijon v Adrijanopolu: O. g. Ant. Kerčon 1 gl. za tab. — Dve dobrotnici 1 gl. — Preč. g. Jan. Hašnik 2 gld. — C. g. P- Peterim 1 gl.
— Iz Selic 1 gl. za tab.	o
Za misijone oo. Trapistov med Knjri: Preč. g. kan. in sem. vodja dr. A. TTebašek 5 gld. ^ Marija Brišar 1 gl. — Neimenovana Tgl. — Iz št. Vida pri Zat. po
č. g. župn. 15 gl.
Za afrikanski misijon: Iz št. Ruperta D gold. —
Kat. Potočnik 1 gl.	.
Za Ratisbona v Jeruzalemu: Duhoven neim. Z ces.
CcklDH*
Za Božji grob v Jeruzalemu: Neka družba 20 gl.
Za sv. Derinstvo: lz št. Rupe-ta 1 gld. — M. Pro-senec 2 gl. — Č. g. Peter Ogrin 2 gl. 34 kr.
Za zamurske otroke: Neka družba 20 gl.
Za stradajoče v Kini: Neimenovan duhoven 30 gl.
Odgovorni vrednik: Lika Jeran. — Tizkarji in založniki: Jožef Blaznifcovi nasledniki v Ljubljani.