V NAŠI DRŽAVL SESTANEK MED PREDSjEDNIKOM NASE VLADE IN DR. MACKOM. Predsednik naše vlade gospcfl dr. Milan Stojadlnovič se je mudil za pravoslavne božične praznike v Švici. Iz inozemstva.se je pripeljal v Ljubljano 16. I. V Ljubljani so šefa vlade pričakali predstavniki oblasti z banom dr. M. Natlačenom. Iz Ljubljane se je peljal dr. Stojadinovifi z dr. Natlačenom skupno do Krškega, kjer je ban izstopil in predsednik vlade jŁ nadaljeval vožnjo v 'brzovlaku do Brežic, kamor je prispel ob 11. uri predpoldne. V Brežicah je pozdravll predsednika vlade zagrebški ban dr. V. Ružič. Skupno z banom in s člani svojega spremstva se je odpeljal predsednlk vlade v avtomobilu v lovski gradič dr. Mačkovega osebnega prijatelja, zagrebškega industrijalca Deutsch-Maceljskega. Gradič je bil poprej last grofa Attemsa in ležl kakih 10 km od Brežic sredi hrastovega gozda in prav blizu banovinske ceste. Predsednik vlade je lzstopll na mestu dogovorjenega sestanka ob 12. uri in ga je že pričakal tamkaj dr. VI. Maček. Razgovoi med dr. Stojadinovičem In dr. Mačkom je trajal, vštevši skupno kosilo, štiri ure ln je bil končan ob 16. uri. Kmalu po 16. url se je družba razšla. Predsednlk dr. Stojadinovifi, njegovo spremstvo in. ban dr. Ružifi so odpeljali v dveh avtomoblllh do Brežic ln v Zagreb. Dr. Maček ter poslanca dr. Pc~nar in Kemfelja pa s pvojim avtomobllom preko Klanjca v Zagi-eb. O poteku r sgovora nl sicer ničesar znanega, vendar mu pripteujejo največjo važnost. SPOiMIN NA JNS DIKTATURO. V Kranju izhajajodi tednik »GorenjeM objavlja spomine g. župnika v Kranju Matije Skerbeca na dobo JNS-diktature, k| lepo pojasnjujejo ln razsvetljujejo JN3 moralo. Iz navedenlh dejstev se vidi vsa globoka moralna propalost nekaterih pri« stašev in zlasti krajevnih voditeljev JNS< Tako poroča g. Skerbec v številki z dne 9. januarja, kako so se nekaterl ljudja trudili, da bi ga ujeli v besedi; zato je pri« dige večkrat napisal in bral na prižnicL v cerkvl pa je dal prepis prldige čitatJ kakšnemu moškemu, da bi mu bll za pričo, da je v resnici to pridlgal, kar je na« pisal. Tiste dni je bll namreč obsojen g« kaplan Spendal v Naklem radl svoje pn« dige, čeprav jo je Imel naplsano. Toda dokazatl ni mogel, da je res isto pridigal, kar je imel napisano. Nekateri učitelji so namreč pričali, da Je drugače pridigal, kakor jo imel napisano, Da je torej g. Skerbec imel dokaz, da je v resnlci pridigal to, kar si je napisal, J» dal prepls pridige kakšnemu moškemu, kl je bral v cerkvl. kar je g. župnlk bral na prižnlci. Drug slučaj: H g. župniku pride g. okrajni glavar ,kl mu sporočl, da je proti njemu prlšla ovadba, češ, da je lanl na državni praznik v svoji pridlgl namigaval na to, da naš kralj ni katoliške vere, in da je s tenl hotel ustvariti gotovo nerazpoloženje. Na to odgovori g. župnlk: »Saj ste vi, g. načelnik, bili sami navzoči pri moji pridlgl in morate vedetl, kaj sem pridigal, In ali je bilo kaj takega, kar ni bilo primerno.c G. glavar je z nasmehom odgovoril: »Ja« nlsem ničesar naSel slabega v važi pridlgl. Moja žena Je bila takrat tudi navzoča, pa je potem doma Se poudarjala, kako lepo in patriotično ste pridigalU Tako je g. župnik srečno odletel kazni, kl mu jo je nameril JNS lažnjivi ovaduh« Tiste čase, tako pripomjnja g. župnik, bH je moralo mnogo duhovnikov zagovarjatl pred sodiščem In pred pollcijskimi ob- lastmi radi pridig. Nekateri so bili kaznovani. Če kdo išče pezdirja, labko v vsaki pridigi kaj najde. Priče se pa vedno lahko dobijo, ki pridigo tako razumejo, kakor je ovaduhom zaželjeno. Tretji slučaj: Isti čas je bila vložena ovadba pri okrajnem glavarstvu proti g. župniku zaradi tega, da piše besedo kralj z malo začetno črko in da s tem kaže nerazpoloženje proti kralju. Ko je g. okrajni glavar pokazal ovaditelju »Jutro«, ki tudi piše besedo kralj z malo začetno črko, se je ovaditelj moral zadovoljiti. Ce piše »Jutro« besedo kralj z maJo začetnico, to gotovo ni protidržavno. Če pa bi »Jutro« ne bilo tako pisalo, bi bilo to veliko protidržavno, separatistično in protidinastično dejanje, če bi drugi tako pisaJi. Dejstva, ki jih navaja kranjski gosp. župnik in ki smo jih kratko zabeležili, vzbujajo v nas spomine na slična dejstva, ki so se dogajala dru^od. Naše pošteno slovensko ljudstvo še ai nikdar toliko trpelo vsled laži, natolcevanja, ovajanja in nasilnosti kakor v dobi JNS diktature. Ko ugotavljamo te činjenice, obenem tudi izpovedamo drugo dejstvo, ki priča o našem človečanstvu, naši dobrotljivosti in popustljivosti. JNS ovaduhi, krivičniki in nasilniki niso dobili tiste kazni, ki so jo zaslužili. Dr. Maček o mačkovcih. Kako ceni slovenske mačkovce sann njihov najvišji vodja dr. Maček, spričuje njegovo pismo, ki jim ga je poslal. V tem pismu svari dr. Maček pred raznimi spekulanti, ki silijo v stranko, ter pravi: »Imamo že sedaj mnogo znakov, da razni gosposlri politiki in političiči, komunisti in socialisti, fašisti, bojevniki in že pokopani liberalci vsake vrste poskušajo izkoristiti hrepenenje "Jovenskega naroda po svobodi in socialni >ravici in na ta način pod firmo slovenske cmečko-delavske politike vsiliti svoje vodstvo, ali pa vsaj vpliv, ki je popolnoma tuj slovenski kmečki duši.« Kdo torej sili v prve vodilne vrste slovenskega mačkovstva ali, kakor se samo imenuje, slovenske kmečko-delavske politike? Dr. Maček je te ljudi dobro fotografiral, ko jih je slovenskemu ljudstvu predstavil kot politične spekulante, kot zmes, zbrano iz vseh strank in struj: kot komuniste, socialiste, fašiste, bojevnike in že pokopane liberalce /sake vrste. Iz te obsodbe se vidi, da dr. Maček sam takih ljudi ne mara. Kateri sloveneki kmet še bo toliko nespameten, da bo sledil takšnim političnim špekulantom?! V DRUGIH DRŽAVAH. • Pruski ministrski predsednik generaloberet Goring v Rimu. Pruski ministrski predsednik Goring se je pripeljal s svojo soprogo 13. jan. v Rim. Na kolodvoru so mu priredili svečan sprejem. V imenu italijanske vlade ga je pozdravil zunanji minister grof Ciano na čelu raznib drugih visokih osebnosti. Na kolodvoru zbrana četa je izkazala Goringu vojaško čast. G6ring se hoče osebno v pogovorih z Mussolinijem prepričati, kaj sta si pravzaprav obljubili Anglija in Italija z najnovejšo pogodbo glede položaja na Sredozemskem aaorju in na kakem stališču naj vztraja Nemčija za bodoče v vprašanju španske iržavljanske vojne. Razvoj dogodkov v španski državljanstd vojnl. Od našega zadnieca poročila o razvoju španske državljanske vojne je treba beležiti naslednje nove dogodke: Nemška bojna ladja »Konigsberg« je predala zaplenjeno rdečo ladjo »Aragon« nacijonalističnim oblastem v luki Cadix, kjer so jo raztovorili. Posadka in potniki omenjene zajete ladje in rdečega parnika »Marta Junquera« so bili izpuščeni. Posadko z ladje »Marta Junquera« je nemška križarka »Konigsberg« izkrcala 11. I. na španski severni obali. Moštvo »Aragona« je 12. L nemška oklopnica »Admiral grof Spee« oddala na suho pred mestom Malaga, ki je v rokah rdečih. — Bojne ladje nacijonalnega generala Franca so bombardirale mesto Valencija, kjer ima rdeča vlada svoj sedež. — Cete generala Franca so zasedle po krvavih bojih Estopono in so zaplenile velike množine vojnega materijala. — Za rdečo vlado so izvežbali novi mednarodni batalion, ki šteje 4200 mož in je v niem: 1800 Prancozov, 900 Belgijcev, 400 Poljakov, 250 Italijanov in preostanek tvorijo razne druge narodnosti. Batalionu poveljujejo ruski oficirji in 3 politični komisarji, med temi dva Italijana in en Poljak. Med poveljnikom madridskih obrambnih čet in med komandantom mednarodnih miličnikov v Spaniji generalom Kleberjem je izbruhnil prepir, ki je zavzel tak obseg, da se je rdeči ministrski predsednik kot sedanji vo jni minister v letalu podal iz Valencije v Madrid, da bi posredoval. Kleberju bočejo dati poveljstvo nad severnim in severnozapadnim odsekom madridske bojne črte. General Kleber s tem ni bil zadovoljen in se je pritožil pri ruskem generalu Corevu. Sovjetska Rusija prednjači pred velesilami s krediti za oboroževanje. V Moskvi je pričel 12. jan. posvetovanje osrednji izvršilni odbor sovjetov. Ljudski komisar za finance Grinko je razgrnil ob tej priliki ruski državni proračun. Lanski proračun je znašal 79 milijard rubljev in ta številka se mora pri novem proračunu z ozirom na potrebe oborožitve znatno zvišati. Proračun za 1. 1937 znaša 97.782 milizard rubljev, in od te vsote odpade na rdečo armado 20 milijard. Ta svota znaša v naši valuti 200 mili.iard Din ali 20 letnib proračunov Jugoslavije.