N
m feiP^B
letnik X., št. 11
Skrivnostni čar svete noči, v kateri se je učlovečila večna Beseda, naj se dotakne vsakega izmed nas. Mir naj se naseli v naše duše. Novorojeno Božje dete naj nas, vsaj za ta božični čas, odtrga od vsakdana in naše duše naravna na večnostne dimenzije in nam nakloni veselje do življenja, odprtost do sočloveka in odkrit pogovor.
Vsem občankam in občanom Občine Dobre-polje in vsem ljudem dobre volje želim vesele in doživete božične praznike in obilo božjega blagoslova v letu 2005.
Vsem tudi iskrene čestitke ob državnem prazniku dnevu samostojnosti, ki ga praznujemo na »štefanjdan«.
Vaš župan Anton Jakopič
Veselo praznovanje božično-novoletnih praznikov in srečno v letu 2005!
december 2004
Občinski praznik v znamenju izida nove Jakličeve knjige
Ob pomoči občine Dobrepolje je pri Mohorjevi družbi v Celju izšla Jakličeva knjiga Samotar na Selih in druge povesti. Knjiga je bila predstavljena na osrednji prireditvi za občinski praznik, 4. decembra. ^ stran 5 V okviru praznovanja pa se je zvrstilo še nekaj drugih prireditev: odprtje razstave Dobrepoljski podobnjaki - stari in novi, zaključna akcija Urejena domačija 2004, šahovska si-multanka z mednarodnim mojstrom Leonom Gostišo, turnir v namiznem tenisu in adventni sejem v Podgori.
Dela v Jakličevem domu v zaključni fazi
Gradbena dela bodo v glavnem končana do novega leta. V mansardi, kjer bo stanovanje, je potrebno izvesti le še sliko-pleskarska dela, prav tako v kleti, kjer bo prostor za civilno zaščito. V zaključni fazi del je tudi turistična pisarna, medtem ko bodo razstavni prostori finalno obdelani v začetku naslednjega leta. Uradno odprtje teh prostorov bo predvideno v mesecu septembru leta 2005, ko bo praznovanje 110. obletnice Franceta Kralja.
Poročilo o teh in drugih aktivnostih v občini je bilo podano na zadnjih dveh sejah Občinskega sveta, na zadnji je bila sprejeta tudi sprememba proračuna.	^ Stran 3
26. decembra praznuje Slovenija dan samostojnosti. V počastitev tega praznika
bo na njegov predvečer, 25. decembra, tradicionalni pohod z baklami na Kamen vrh.
Vabilo na strani 9 Čestitke za praznik!
Naslednja številka Našega kr^a bo izšla 28. 1. 2005. Prispevke sprejemamo do 12. 1. 2005
december 2004
Županova stran
2
Vzemimo si vsaj pet minut časa!
Piše: župan Anton Jakopič
Pred nekaj dnevi sem slučajno srečal mojega znanca Staneta Mlakarja, Podaril mi je svoj knjižni prvenec, ki ga je izdal v samozaložbi. Nekaj kratke proze in poezija, v nevezanem sodobnem stilu, polna tehtnih iskrivih misli. V svojih uvodnih kratkih proznih tekstih razkriva svoj pogled na svet, svoje nazorsko prepričanje. V pogovoru sva se dotaknila prav tega. Njegova misel je, da človek, ki nima izoblikovanega svojega nazora, svojega lastnega prepričanja, svojih norm, ki se jih mora držati, ne more prosperirati. Strinjal sem se z njim. Vse več ljudi je danes, ki nima svojega prepričanja, ki lebdi nekje vmes, ki za sebe ne ve, ne kdo je, ne kaj. Neprestano se prilagaja, obrača po vetru, hoče biti sodoben. Nastaja družba osebkov brez hrbtenice družba duhovnih pohabljencev, ki si za potešitev svoje nedoslednosti, »brez hrbteničnosti« izmišljujejo nova pravila in si ustvarjajo neki svoj prav, ki pa niti ni obvezen in, ki je lahko tudi drugačen in zadeva gre celo tako daleč, da vse te nedoslednosti in bolne blodnje duha, razglašajo kot umetnost, kot naprednost ali celo uzakonjajo v zakonih, ki kot taki zaradi svoje v načelu napačne izhodiščne točke ne morejo narediti reda, niti zadovoljstva med ljudmi. Na človeka, ki nima norm, ne takšnih ne drugačnih, se ne da zanesti. Ne ve se, kako bo reagiral v določenem trenutku, v stiski, v veselju, v odločitvah. Predvsem pa je žalostno, da še sam ne ve, kaj hoče. Ta neproduktivna mentaliteta se je že globoko zarezala v mnoge in nehote tudi v nas vse. Zaradi tega tudi nismo sposobni prave in resne strpne debate soočenja mnenj, dokazovanja svojega v pozitivnem smislu in s tem bistrenja in kaljenja svojega jaza in svoje osebnosti. Posledično tudi ni nikakršne vzgoje, kdor pa še hoče kaj vzgajati in postavljati norme, velja za zastarelega. To se danes odraža v stavkih, ki jih pogosto slišimo od zelo primitivnih recimo, saj je vse en k...?, do bolj uglajenih, veš kaj, vse to me ne zanima, nisem nikjer v nobeni stranki, v nobeni partiji, ne v cerkvi, ne nikjer, delam po svoje, kot mi paše. Doda pa še, vsi so enaki in saj je vseeno. In vse to prodira v naše mlade, ki to izražajo z besedami, češ vse je brez veze ali pa men' se nič ne ljubi. In potem, da se tako izrazim, ta stari in ta mladi nekritično pred televizorjem ali
računalnikom ali pa kvečjemu še prebrati »racarski« rumeni tisk s polstran-skim naslovom o kakšni veliki lumpa-riji, kar nas ponovno navaja na misel, da je na svetu samo še lumparija pa nikjer več nič dobrega, potem pa malo zaliti ali pa celo poseči po drogi, da se bo kaj dogajalo in da bo svet videti lepši. Čeprav tudi to ne drži, da je na svetu samo lumparija, ampak ta ima domovinsko pravico v vseh medijih, dobrota in lepota pa ne, ker tega ljudje ne bodo brali. Ni zanimivo in bo naklada časopisom in knjigam padla. In kako težko je v tem mišljenju nekoga pripraviti, da bo vzel v roke resno knjigo, z duhovno vsebino ali pa takšno, kot je recimo ta Mlakarjeva. Kot da je to nekaj nemogočega. Ali pa videti nežen cvet travniške rože v jutranji zarji ali občudovati tisočere barve v bližajoči jeseni ali poslušati ptičji kor, ko sonca še ni izza hribov ali globoko vdihniti vonj zemlje na preorani njivi ali občudovati tisočere kristale, ko sonce obsije jutranje ivje v zimskem jutru. Ob takšnem stanju seveda ni pravega dialoga, ni soočenja mnenj, ni resnega pogovora. Lepo to izrazi omenjeni pesnik v nevezanem verzu, ki je pisan brez vseh ločil, toda kdor misli, se lahko nad tem globoko zamisli. Citiram: »tišina lajež molk prekinja človeku pes praznino polni kam odšel si kje zgubil si se prijatelj kdaj sva se razšla zakaj kje nama beseda pogovor je zamrl kam odšel je besede spev spev cvetoče rože glas melodije izginja beseda življenja kje kdaj otroški jok mi je umrl človekov svet ka-nibalizem popačenka hov hov hov beseda je postala kanibalizem duha žre prijatelje moža ženo žre žre dekleta in fante otroke žre«
Tako pesnik. In ko sva spregovorila še nekaj stavkov, sem ga vprašal: »Ali lahko kaj spremenimo«. »Moramo,« je dejal. »Kako?« »Govoriti, pisati, pogovarjati se, še se pogovarjati«. In sem se odločil, da bom napisal nekaj stavkov o tem v tem božičnem času, saj res, cest in komunale in kotanj v asfaltu in manjkajočih vejic in pik v občinskih odlokih in predpisih bo vedno veliko in reševali jih bomo sproti in vedno v toliko, kolikor se bo dalo. Toda to ni življenje, to je samo del življenja, materialni del. Človek pa živi predvsem od duha. Duh je, ki oživlja. Duh je, ki nas
osrečuje. Duh je, ki nam pravi, ali sem zadovoljen. Zadovoljen sem, če sem notranje trden, če vem, kaj hočem, če imam svoje prepričanje, če vem, da lahko živim srečno, tudi brez mnogih materialnih dobrin ali pa v vsem udobju. Če človek kot duhovno bitje ni zadovoljen sam v sebi, ne bo srečno živel. Tudi te misli sva izmenjala, v vsega pet minutnem pogovoru in poglejte, kako lahko človek, ki je sam poln duha, lahko v petih minutah naredi na sočloveka pozitiven vpliv. Lahko pa bi eno uro govorila neumnosti in čenče, pa oba ostala popolnoma prazna. In še ena zanimivost, ta človek — izobraženec, učitelj po poklicu, je tudi kmet in pravi, da za nič na svetu ne bo pustil svoje kmetije, dokler mu bodo moči dovoljevale. Človek, ki živi z naravo, z živalmi, s soncem in gozdom, je mnogo bolj sprejemljiv tudi za duhovne vrednote in s tem notranje srečnejši.
Zanimivo, da so do teh ugotovitev prišli tudi vsi tisti, ki se resno borijo proti sodobnemu zlu, proti mamilom. Z mamili se ne bo ukvarjal tisti, ki ima zgrajeno samopodobo, ki je trden v sebi, ki je notranje zadovoljen. Zato gredo prizadevanja v to smer. V izgradnjo svojega jaza. Moraš biti jaz, dati nekaj nase. Ne ego, da se razumemo, toda Jaz, Francelj, ta in ta, ki imam svoje norme, svojo pozitivno naravnanost, svoje prepričanje, za katerim stojim, in sem istočasno vedno odprt tudi za drugega. To je to.
Spet nekaj misli, nekaj drugačnih, vem, da bo kdo tudi zamahnil z roko češ, sanjarija, pa ni, velika realnost je to, samo razmislimo nekoliko v teh božičnih dneh. Pustimo božičke, pa darila pa tisti pomp, pa se nekoliko pomu-dimo vsak pri sebi, pri jaslicah, pri svoji družini in svojih najbližjih, morda pa bomo odkrili, da smo vendarle lahko srečni s tistim, kar imamo. Pa posvetimo kakšno minuto tudi molitvi, ni zastarela, verjemite. Te nam bolj manjka kot kruha. Verni bomo pač molili k Bogu, vsak k svojemu, če hočete, saj je isti. Pa tudi neveren človek mora moliti, meditirati, izprašati si vest, kako čudno, pa je le res, vsak veren ali neveren, si vzemimo vsaj pet minut časa pa razmislimo, kaj lahko še storim dobrega za druge, pa boste videli, da se bo povsod poznalo in s tem bomo naredili največ tudi zase.
Pa lepe praznike!
Vaš župan
december 2004
Delo občinskega sveta
3
Beseda urednic
I
Mnogokrat je sozvočje med nami in okoljem odvisno tudi od tega, kako se odzivamo na dogodke. Upoštevanje stare življenjske modrosti, da je bolje vse prespati, da se poležejo in pomirijo čustva, in se šele nato odzvati, bi marsikomu olajšalo življenje, saj nam stvari, ki nas prvi trenutek razburijo in nam grenijo življenje, pozneje vzbujajo kvečjemu prezirljiv nasmešek.
Tudi jaz te rubrike namenoma ne pišem po kakšnem razburljivem dogodku, tudi po kakšni občinski seji ne, niti ne po kakšnem soočenju z ljudmi, ki se na vse spoznajo in so polni samih sebe; težko bi se namreč izognila drugačnemu tonu pisanja in postavitvi ogledala kateremu od njih.
No, danes nisem doživela nič takega, da bi bilo bolje kaj prespati. Danes me ne obremenjuje ničesar. Svet je lepši in vsepovsod diši po praznikih. Mesta in občinska središča so se, resda ponekod mnogo prezgodaj, odela v praznično podobo in razpoloženje božično-novoletnih praznikov se stopnjuje. Zdi se, da v tem času tudi človeške slabosti ne pridejo do izraza. Nestrpnost se vsaj navidezno umika strpnosti, v naših medsebojnih odnosih je več tolerantnosti, v izrečenih željah in voščilih več iskrenosti. Božič ima svojo moč in se dotakne vsakega od nas, tako ali drugače. Če smo bili vzgojeni v krščanskem duhu in če so bili že od otroških let spremljajoči običaji in navade zliti z duhovno vsebino praznikov, z njo živimo vse življenje. Naj bo letošnji božič duhovno bogat in doživet za vsakega od nas.
Naj vsem skupaj zaželim tudi vse dobro v novem letu. Najdite srečo v majhnih stvareh, naj vas razveselijo drobne pozornosti, prijazna beseda _ Naj vaš vsakdan polepšajo lepi trenutki in srečanja in ne pozabite, da pomen vsakemu dogodku pripišemo sami.
Srečno!
Popravek proračuna, umaknjen z dnevnega reda 20. seje, je bil na 21. seji Občinskega sveta sprejet
Iz sorazmerno kratkega dnevnega reda 20. seje, ki je bila 16. 11. 2004, sta bili po glasovanju umaknjeni dve točki dnevnega reda. Svetniki so zavrnili obravnavo popravka proračuna z utemeljitvijo, da gradivo ni dovolj dobro pripravljeno za obravnavo. Iz istega razloga so zavrnili obravnavo sklepa o prodaji Pečjakove domačije v Kompoljah, Zato pa so se precej dolgo zadržali pri poročilu o aktivnostih v občini in pri vprašanjih, predlogih in pobudah. Med drugim so tudi sprejeli sklep o vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč v občini. Vrednost točke so povečali za stopnjo inflacije.
M. Steklasa
Povzetek iz poročil o aktivnostih:
^ V Jakličevem domu so izdelane vse predelne stene v mansardi in položene vse cevi za razvod elektroinsta-lacij. Izvajajo se slikopleskarska dela in centralna napeljava v stanovanju v mansardi. Da bi bil objekt predvsem v zimskem času čim bolj zaprt, so vgradili na vhodu avtomatska drsna vrata;
^ Izvedena so »groba« dela na vo-dohranu Tisovec; do srede decembra naj bi bila zaključena vsa gradbena dela, razen zasipa vodohrana.
^ Prevzeto je dvigalo v OŠ Dobre-polje;
^ Izvedena je digitalizacija prostorskega plana;
^ Nadaljujejo se dela pri izgradnji športnega igrišča v Predstrugah. Končani so nosilni nasipi igrišča in parkirišča ter greznica. Pomožni objekt je zgrajen do faze, ko se izvajajo keramična dela;
^ Pridobljeno je soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine za ureditev centra Vidma. Dogovorjeno je, da prometni del objekta, ceste, pločnike in avtobusno postajališče izdela in financira DRSC, občina pa financira ureditev centra Vidma izven območja cest, pločnikov in ožje lokacije avtobusnega postajališča.
^ Izvajalec del je začel z gradnjo kanalizacije v Zdenski vasi. Do konca leta je predvidena gradnja kanala na trasi od ponikovalnice do začetka vasi;
^ 15. 11. 2004 so se začela agromelioracijska dela;
^ Narejena so bila večja vzdrževalna dela na javni poti Četež - Tržič in na javni poti do stanovanjske hiše Videm 44.
^ Izdelan je idejni osnutek ureditve Lipovega gaja na Zdenski rebri in okolice gasilskega doma. V decembru
je predviden sestanek vaščanov Zden-ske vasi, na katerem bo predstavljen idejni projekt;
^ Izvajajo se preureditvena dela v Zdravstvenem domu na Vidmu. Dela se izvajajo zaradi zahtev inšpekcije, po katerih morajo biti čakalnice za zdravstvo in zobozdravstvo ločene.
Po obravnavi poročila sta svetnika Alojz Palčar in Jože Samec izrazila največ kritičnih pripomb na kvaliteto del v Jakličevem domu in se podrobneje zanimala glede reklamacij. Župan se je na številne pripombe odzval s trditvijo, da je danes dobre gradbenike težko dobiti, da pa bodo vse napake in pomanjkljivosti odpravili v skladu z garancijami. Dodal pa je še, da v nasprotju z nekaterimi domačini, mnogi gostje od drugje, med njimi tudi strokovnjaki, ne skoparijo s pohvalami o Jakličevem domu. Tudi glede čistoče od njih še ni slišal pripomb.
VPRAŠANJA, PREDLOGI, POBUDE
Že pri obravnavi zapisnika sta Alojzij Palčar in Jože Samec izrazila nezadovoljstvo, da nista dobila odgovorov na vsa vprašanja iz prejšnje seje. Tokrat sta postavila še nekaj novih.
Jože Samec je podal naslednja vprašanja in pobude:
^ Zanimalo ga je, od kod povečanje cene komunalnih odpadkov kar za 31,5 odstotkov, kdaj je Občinski svet o tem razpravljal in zakaj niso bili o tem obveščeni uporabniki. Župan mu je odgovoril, da je cene potrjeval nadzorni svet Javnega komunalnega podjetja in obljubil, da bodo prosili za obrazložitev JKP. (op. ur.: njihovo pojasnilo, ki je bilo poslano svetnikom do seje, 14. decembra, objavljamo v nadaljevanju poročila seje);
^ Ponovno je opozoril na napačno postavljene betonske postavke pri ekoloških otokih v Predstrugah, na kate-
rih se nabira voda, ki bo pozimi zmrznila;
^ Na mestih, kjer so bili pred uvedbo individualnega zbiranja odpadkov postavljeni zabojniki, se pojavljajo odpadki, ki jih pripeljejo posamezni občani, zato ga zanima, kaj storiti. Župan mu je odgovoril, da je potrebno odpadke pospraviti, Franci Žnidar-šič pa je predlagal, naj se na takih lokacijah postavi opozorilne table za prepoved odlaganja odpadkov;
^ Ponovno je izrazil pobudo za postavitev ograje ob parkirišču ob občinski zgradbi in ob stopnicah proti igrišču, da ne bi prišlo do poškodb občanov, kar se je že zgodilo. V zvezi z omenjeno pobudo so svetniki sprejeli sklep o postavitvi ograje do konca leta.
Občinski svetnik Alojzij Pal-čar je posredoval vprašanja v pisni in ustni obliki. Ustno je postavil naslednja vprašanja oz,
predloge:
^ Odlok o varstvu pitne vode je potrebno dopolniti z vrtino v Tisovcu;
^ Zanimalo ga je, koliko je bilo odobrenih oprostitev pri plačilu nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in če občina pobere nadomestilo za neurejene stavbe, kot zahteva odlok;
^ Opozoril je na potrebo o ažuriranju spletne strani občine;
^ JKP Grosuplje pošilja položnice firmam, ki ne obstajajo več. Kako je z izterljivostjo teh terjatev?
^ Dal je pobudo za postavitev več zabojnikov za sveče in postavitev ograje ob njih. Župan je dejal, da bodo pri pokopališču postavili nove zabojnike;
^ Vprašal je, kaj je z osnutkom pravilnika o enkratni denarni pomoči za novorojence, ki je bil vložen s podpisi treh svetnikov;
^ K pobudam za označitev
spomenika Lipov gaj in cerkve sv. Florjana je župan pojasnil, da pripravlja občina projekt za ureditev Lipovega gaja, v njem pa bodo predvidene tudi označbe.
Občinski svetnik Brane Brodnik je predlagal postavitev oznake oz. smerokaza za naselje Kompolje. Župan mu je odgovoril, da bo potrebno predlog posredovati na DRSC.
Marko Marolt je predlagal zamenjavo ogledala na cesti proti »štalam« na Vidmu. Dal je pobudo, naj se preveri vdor na kanalizacijskih ceveh meteorne kanalizacije ob poti v Krajčkovo dolino na Vidmu.
Janez Pavlin je vprašal, kdo je določil cene za oglase v glasilu Naš kraj: Pojasnjeno mu je bilo, da je cene določil župan na podlagi sklepa. Predlagal je pripravo pravilnika o pogrebnih storitvah in vprašal, kdo določa cene teh storitev, ter predlagal, da se cene javno objavi.
Župan mu je pojasnil, da bi občina določila cene le v primeru, če bi bila za izvajanje pogrebnih storitev podeljena koncesija. Pri nas koncesija ni bila podeljena, zato cene oblikuje izvajalec storitev.
Najpomembnejši sklepi
22. seje Občinskega sveta, z dne 14. 12. 2004
Franci Žnidaršič iz Kompolj novi državni sekretar na Ministrstvu za obrambo
2. decembra 2004 smo Slovenci dobili osmo vlado po osamosvojitvi. Poleg novih ministrov je vsako ministrstvo dobilo tudi po enega državnega sekretarja oziroma namestnika ministra. Za državnega sekretarja na Ministrstvu za obrambo je bil imenovan Franci Žnidaršič iz Kompolj. (M. S.)
Franci Žnidaršič (na sredini), ob njem sta žena Metka in župan Anton Jakopič po prireditvi ob občinskem prazniku. Čestitali in nazdravili so mu številni znanci in sovaščani.
Alojzij Palčar je tudi na tej seji predlagal z dnevnega reda umik točke o prodaji Pečjakove parcele. Ker po glasovanju njegov predlog ni bil sprejet, so člani sveta Alojzij Palčar, Jože Samec, Janez Pavlin in Jože Hočevar zapustili sejo, ker niso želeli sodelovati pri obravnavi predloga o prodaji Pečjakove domačije v Kompoljah, z obrazložitvijo, da ne bodo glasovali o sklepu, pri katerem se krši statut in zakonodaja. Po krajši prekinitvi, ko je bila s prihodom še enega svetnika seja spet sklepčna, se je le-ta nadaljevala.
Pri kasnejši obravnavi omenjene točke dnevnega reda je župan povedal, da je ponudba v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih objavljena na oglasni deski, s potencialnim kupcem pa podpisana predpogodba, ki jo mora potrditi še občinski svet. Po njegovem je način prodaje v skladu s predpisi, statut prav tako ni kršen, ni pa usklajen s pravilnikom, zato ga bo potrebno čim prej uskladiti. Argumenti so svetnike prepričali in sprejeli so sklep o prodaji, hkrati pa potrdili tudi predlog o začetku postopka uskladitve statuta z zakonodajo.
Na seji so bili sprejeti še naslednji sklepi:
^ Sprejeta sta bila popravek proračuna za leto 2004 in načrt razvojnih programov.
^ Sprejet je bil pravilnik o pogojih in merilih za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa iz javnih sredstev na lokalni ravni v občini Dobrepolje.
^ Sprejet je bil sklep o ukinitvi in vzpostavitvi statusa javno dobro in sklep o zamenjavi zemljišč. Gre za pot na Hribu pri Hočevju, kjer se dejansko stanje ne ujema s stanjem v mapah, lastniki pa so želeli uveljaviti stanje, kot je v naravi..
^ Svetniki so dali soglasje k pogodbi o parkiranju avtobusov v Ponikvah na zemljišču, ki je v lasti gasilcev. Občina bo plačevala društvu najemnino. ♦
Obrazložitev povišanja cene
izvajanja javne službe ravnanja z odpadki v občini Dobrepolje
Obrazložitev je občinskemu svetu poslalo JKP Grosuplje:
Razlog za povišanje cene ravnanja z odpadki je povišanje stroškov zaradi doseganja standardov v skladu z Odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Ur. List RS 21/01).
V	drugi polovici leta 2003 smo pričeli z ločenim zbiranjem biorazgradljivih odpadkov od občanov in gospodarstva, kjer je do takrat potekal individualni prevzem. To je zahtevalo nabavo novega vodotesnega sme-tarskega vozila in zaposlitev dodatne ekipe za zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov.
V	letu 2004 smo širili območje odvoza biorazgradlji-vih odpadkov in hkrati uvedli tudi individualni odvoz komunalnih odpadkov na naslednjih področjih:
^ Občina Dobrepolje (naselji Predstruge in Ponikve)
^ Občina Grosuplje (naselja Jerova vas, Perovo,Brez-je pri Grosupljem, Veliki Vrh pri Šmarju, Cikava, Šmarje Sap)
^ Občina Ivančna Gorica (naselja Stična, Vir pri Stični ter Šentvid pri Stični)
V	letošnjem letu smo postavili tudi nove ekološke otoke za ločeno zbrane frakcije. V skladu z gostoto poselitve in Pravilnikom o načinu odvoza in odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, ki določa, da je en ekološki otok na približno 300 prebivalcev. Tudi za zbiranje in odvoz ločeno zbranih frakcij na ekoloških otokih je potrebno dodatno zaposliti ekipo in nabaviti novo vozilo.
Javno komunalno podjetje Grosuplje je ponovno izračunalo stroške, kjer je upoštevalo poleg zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov tudi zbiranje in predelavo ločeno zbranih frakcij. Vse to je rezultiralo novo povprečno stroškovno ceno ravnanja z odpadki 3.226,34 SIT/m3 v občini Dobrepolje. V ceni je tudi cca 20% tako imenovanih sredstev razširjene reprodukcije, ki so namenski prihodek proračuna občine Dobrepolje (za nove investicijke).
Zadnja podražitev cene ravnanja z odpadki v občini Dobrepolje je bila 1. 4. 2003.
Na osnovi 4., 7. in 8. člena uredbe o predhodni prijavi cen komunalnih storitev (Ur. List RS 52/04) smo novo izračunano ceno ravnanja z odpadki poslali na MOP, od katerega smo dobili pozitivno ,mnenje k predlagani ceni ravnanja s komunalnimi odpadki. To mnenje smo posredovali Ministrstvu za gospodarstvo, ki je določilo novo povprečno ceno zbiranja odpadkov, ki se lahko začne uporabljati 4. 9. 2004.
Ker smo želeli ohraniti razmerje med ceno različnih gospodarskih subjektov v občini, smo v istem odstotku dvignili ceno gospodinjstvom in gospodarskim subjektom. Tako smo 1. 10. 2004 vsem subjektom dvignili ceno ravnanja z odpadki v občini Dobrepolje za 31,5%.
Zbiranje ločenih frakcij bo v prihodnje pripomoglo k zniževanju republiške takse zaradi odlaganja odpadkov. ♦
Z osrednje prireditve ob občinskem prazniku
Občinski praznik je občina Dobrepolje praznovala že sedmič. Leta 1998 so takratni občinski svetniki sprejeli sklep, da bo občina imela svoj praznik 6. decembra, na rojstni dan Frana Jakliča. Pripravo letošnje osrednje prireditve ob občinskem prazniku, ki je bila 4. decembra, v Jakličevem domu na Vidmu, je občina zaupala osnovni šoli Dobrepolje.
Milena Kostanjšek, ena od povezovalk programa. V ozadju upokojenski pevski zbor Škrjanček, katerega članica je tudi Milena Kostanjšek.
M. Steklasa
Prvi del je zapolnil upokojenski mešani pevski zbor Škr-janček pod vodstvom Vesne Fabjan, ki je zapel štiri pesmi. Njihovo dejavnost, dosedanje nastope, veliko veselje do petja in druženja je predstavila učenka Anja Pugelj. Članica
zbora Tončka Kastelic pa je svoj naravni dar za odrske nastope prikazala z recitacijo dveh pesmi svoje kolegice Ka-roline Zakrajšek. Nato pa so se vloge zamenjale in upokojenci so prepustili oder mlajšim. Na odru je ostala le Milena Kostanjšek, ki se je izmenjavala z Anjo Pugelj kot po-vezovalka v nadaljevanju programa.
V tem delu je nastopila po-nikovska otroška folkolorna skupina pod vodstvom mentoric Martine Prhaj in Mateje Hočevar. Skupina deluje že štiri leta in je dobitnica več priznanj na območnih in državnih
Članica pevskega zbora Škrjanček Tončka Kastelic skriva v sebi več talentov. Na proslavi je z občutkom recitirala pesmi Karoline Zakrajšek.
Prireditve
Učenci OŠ Dobrepolje so dramatizirali eno od povesti iz nove Jakličeve
knjige
folklornih revijah. Na občinski proslavi je skupina zaplesala ponikovski ples Mlinarjev sin. Prisrčna sta bila tudi folklorni in pevski nastop najmlajših iz vrtca pod mentorstvom Marije Žnidaršič in Darje Erčulj. Program pa je zaključil otroški pevski zbor matične šole pod vodstvom Marjete Gerkšič z dvema pesmima.
Sicer pa je bila prireditev v znamenju izida šeste Jakličeve knjige, ki jo je izdala Mohorjeva družba v Celju ob pomoči občine Dobrepolje, z naslovom Samotar na Selih in druge povesti. Dramska skupina predmetne stopnje na Vidmu je odigrala avtobiografsko črtico »Ti pa nimaš očeta«, ki jo je dramatizirala Sonja Lenarčič. Slednja je tudi avtorica spremne besede v novi Jakličevi knjigi.
Glavne podatke iz Jakličevega življenja nam je osvežila
naredila nesmrtnega. Govoril je o izidu nove Jakličeve knjige, v nadaljevanju pa je spregovoril o uspehih občine in o njenem desetletnem delovanju. Omenil je številne dosežke in se najdlje pomudil pri Jakličevem domu, ki bo z dokončanjem postal osrednji kulturni center občine. Na koncu se je zahvalil vsem, ki so dejavni na različnih področjih v občini.
K slovesnemu in prazničnemu vzdušju v dvorani je poleg pestrega programa prispevala lepa scena avtorice Svetlane Rodič Jakimovske pa tudi nabito polna dvorana in veliko
število gostov. Med njimi so bili sorodniki Frana Jakliča, hčerka Toneta Kralja Mara Kralj, predstavniki Mohorjeve družbe, župana Velikih Lašč in Ribnice, načelnica Upravne enote Grosuplje Ne-venka Dolgan, novi državni sekretar Franci Žnidaršič, vodja Knjižnice Grosuplje Roža Kek in še nekaj drugih gostov.
Posebnost proslav za občinski praznik v Dobrepolju pa je domačnost, ki jo ustvarijo članice DPŽ Dobrepolje - Struge, saj ob odhodu pospremijo obiskovalce s prijazno besedo in sladkimi dobrotami. Tudi letos je bilo tako. ♦
učenka Eva Blatnik, novo knjigo, ki jo je bilo po predstavi tudi mogoče kupiti, pa je predstavil Ivan Grandovec, eden tistih, ki je poleg Jakličevega vnuka Tadeja Sluge najbolj zaslužen za izdajo Jakličevih del.
V sklopu predstavitve nove knjige pa je o Mohorjevi družbi, branju in knjigah na splošno, spregovorila pomočnica urednika Mohorjeve družbe in urednica nove Jakličeve knjige Alenka Veber.
Slavnostni govorec na občinski prireditvi pa je bil župan Anton Jakopič. Svoj govor je začel z ugotovitvijo, kako je zanimivo, da ima Fran Jaklič rojstni dan prav na Miklavžev dan, kajti tudi Jaklič je bil v nekem smislu Miklavž, saj se je vsestransko razdajal za slovenskega človeka, pri tem pa se je še posebej zavzel za malega človeka. Njegova zapuščina na številnih področjih, tudi na literarnem, ga je
Po prireditvi so obiskovalce postregle članice DPŽ Dobrepolje - Struge

KULTURNO DRUŠTVO DOBREPOLJE
Vas vabi, da leto 2005 začnemo z zabavno prireditvijo,
ki bo v soboto, 8. januarja, ob 19. uri,
v Jakličevem domu.
Na srečanju
narodno zabavnih ansamblov 2005
bodo nastopili:
FANTJE Z VASI (Preddvor pri Kranju) POLKA PUNCE (Štajerska) TRIO PAVLIČ (Železna kaplja na Koroškem) MALI PARIŽANI (Ponikve) ANSAMBEL KOSOBRIN (Hinje) ANSAMBEL BRATOV ŠTRUKELJ (Cerknica)
V programu bo sodelovala tudi VERONIKA ZAJEC (violinske citre),
za sproščeno vzdušje pa bo poskrbel humorist MARJAN
Vstopnice (2000 SIT) bodo na voljo v predprodaji in eno uro pred koncertom pri blagajni Kina Dobrepolje
Dobrepoljski
podobnjaki - stari in novi
Ena spremljajočih prireditev ob letošnjem občinskem prazniku je bilo odprtje razstave dobrepoljskih podobnja-kov, 4. decembra 2004, v občinskih prostorih. Razstavo je organiziralo Turistično društvo Dobrepolje, razstavljene eksponate pa so pripravili Društvo podeželskih žena Dobrepolje — Struge, podružnične šole Ponikve, Kompolje in Struge, razredna stopnje OŠ na Vidmu ter vrtec Ringaraja in njegov oddelek Ciciban iz Kompolj ter babice in mamice učencev.
Etnologinja Anka Novak (na sredini) vodi po razstavi. Levo od nje je Janez Pavlin, sedanji predsednik TD Dobrepolje
M. Steklasa
V občinski sejni sobi je prijetno dišalo po praznikih. Med razstavljenimi podobnjaki je imel osrednje mesto poprtnik ali »župnik« kot so poprtnik po nekaterih virih v preteklosti imenovali Dobrepoljci. Po-
Poleg golobic in poprtnika je bilo na razstavi videti tudi parkeljne in Miklavže, ki so jih v podobni obliki poznali tudi včasih, pa tudi modernejše oblike podobnjakov, kot so medeno pecivo, okrašeni kruhki, pleteno srce, pisan kruh in različni drugi podob-njaki, ki jih znajo tako lepo oblikovati naše mame in stare mame. Razstavo je krasilo tudi božično drevesce z jaslicami iz medenega testa.
Po razstavi je vodila pobudnica projekta etnologinja An-
ka Novak. Poleg strokovne predstavitve, s posebnim poudarkom na starih vrstah po-dobnjakov, je poudarila sporočilo razstave in pohvalila organizatorje in vse, ki so sodelovali pri peki podobnjakov in pripravi razstave, za njihov prispevek pri ohranjanju ljudskega izročila. V krajšem programu ob odprtju razstave so nastopile pevke skupine SEKSTET KOMPLET, razstavo pa je odprl predsednik Turističnega društva Dobrepolje Janez Pavlin. ♦
nekod je bil ta nosilec božičnega blagoslova na mizi vse tri božične večere, vendar pa se ga praviloma pekli za svete tri kralje. Zelo pogost podobnjak so bile golobice, še posebej znane kot božično darilo otrokom.
Jakličev vnuk Tadej sluga (desno) si ogleduje razstavo v spremstvu predstavnikov Mohorjeve družbe iz Celja
Razstava je bila zelo obiskana
Iz vrtca: delavnice podobnjakov
»
Zaključek akcije Urejena domačija 2004
»Urejena domačija« je bila prva večja akcija Turističnega društva Dobrepolje po njegovi ustanovitvi leta 1995. Njena pobudnica je bila Pavlina Novak, ki jo je skupaj s prvim predsednikom društva Stanetom Škuljem izpeljala že prvo leto po ustanovitvi. Akcija se je nadaljevala do leta 2003, letos pa jo je po enoletni prekinitvi Turistično društvo ponovno organiziralo.
njake, nanje niso naleteli prav pogosto. Bilo je nekaj lepih in domiselno urejenih, pa tudi nekaj na novo nastajajočih in izvirno oblikovanih, ki se bodo pokazali v vsej svoji lepoti v prihodnjih sezonah.
Vrtne ute so že od nekdaj
priljubljene. Teh je bilo mogoče opaziti kar precej. Večinoma so bile lesene in zelo različnih oblik, z navadno zaprtim spodnjim delom in odprtim zgornjim delom, ki so ga krasile domiselne oblike in cvetje.
Vse več je okrog hiš različnih vodnih motivov, posebno zanimivi pa so stari vodnjaki iz naravnih materialov. Nekdaj so bili življenjskega pomena, danes pa marsikje služijo za čudovito dopolnitev in okras okolice hiše.
Nekateri lastniki imajo zelo dobre zamisli in ideje, ki se kažejo v oblikovanju zanimivih drobnih izvirnosti na vrtovih in dvoriščih, zato pri odločitvi o letošnjih nagradah komisija ni imela lahkega dela. Odločila se je, da bo fotogra-
Slapovi so ustvarili veselo razpoloženje
M. Steklasa
Dosedanje akcije so se namreč izkazale za pozitivne, bile so dobro sprejete, po mnenju mnogih pa so pripomogle k večji osveščenosti občanov za urejenost svojega okolja.
Letos se je komisija odločila za fotografiranje in ocenjevanje skalnjakov, vrtnih ut, vodnjakov in drugih posebnosti na vrtu ali dvorišču.
Kaj je komisijo vodilo k temu?
Lepota rastlin, lepo ureje-
nega vrta, cvetja na oknih in balkonih pride do prave veljave šele ob harmoničnem sožitju grajenega in odprtega prostora, ki ga sestavljajo tudi drobni elementi oziroma detajli. In prav ti so bili cilj ocenjevanja letošnje akcije. Pri tem se je komisija zavedala, da morajo biti detajli le del celovite ureditve objekta, zato so se ocenjevalci odločili, da podelijo nagrado tudi za celovito ureditev okolice.
Ko so ob ogledu iskali skal-
Janez Pavlin in Zalka Jeršin podeljujeta priznanje Milanu Rejakoviču
Posnetek z razstave
Dobitniki priznanj:
Za urejenost okolice hiše:
Nada in Jože Strnad, Cesta Za lepo oblikovano vrtno uto:
Milan Rajakovič, Videm Za lep vodnjak:
Suzana in Brane Ferkulj, Struge Za skalnjak:
Zora in Jože Mustar, Kompolje Za domiselno izvirnost:
Barbara in Robert Fink, Predstruge
Turistično društvo se zahvaljuje vsem, ki so sodelovali in omogočili prireditev z razstavo, še posebna zahvala:
Občini Dobrepolje
Foto studiu Travnik Grosuplje
Pekarni Blatnik
fije najlepših izvirnosti razstavila, od njih pa petim podelila priznanja.
Poleg tega so se ocenjevalci odločili, da bodo v sklopu akcije »Urejena domačija 2004« pripravili tudi razstavo fotografij vseh kapelic v občini. Namen tega projekta pa ni bila tekmovalnost, ampak prikaz bogate cerkvene kulturne dediščine na enem mestu. Vsaka od kapelic ima namreč svojo zgodovino in versko vsebino.
Zaključna prireditev s podelitvijo priznanj je bila v soboto, 27. 11. 2004. Večji del programa je izpolnil koncert narodnozabavnega ansambla Slapovi, ki je prav gotovo pripomogel k velikemu obisku zaključne prireditve. Njihova glasba in celoten nastop na odru, ki ga je dopolnjevalo to-
krat še posebno tematsko usklajeno in zabavno povezovanje Igorja Ahačevčiča, je obiskovalce navdušil in pripomogel k dobremu razpoloženju.
Priznanja so nagrajenci dobili iz rok Zalke Jeršin, Igorja Ahačevčiča in predsednika društva Janeza Pavlina. Slednji je ob tej priložnosti izrazil željo, da bi se v prihodnje občani sami prijavljali na razpise Turističnega društva.
Po prireditvi so bili obiskovalci povabljeni v prostore Društva upokojencev, kjer so se lahko posladkali s slaščicami iz Pekarne Blatnik. Hkrati pa je bila v tem prostoru tudi otvoritev slikarske razstave, ki je bila prenesena iz koče pri Koritu. V prostorih Društva upokojencev bo nekaj mesecev, nato pa jo bodo preselili v grad Boštanj. ♦
Priznanje za skalnjak je dobil Jože Mustar
Koledar prireditev 2005
Ker želimo tudi za leto 2005 pripraviti koledar prireditev v občini Dobrepolje, ki je postal nepogrešljiv, vas prosimo za vaše sodelovanje.
Koledar prireditev je informativne in tudi promocijske narave, predvsem pa predstavlja pregled kulturnih, družabnih in drugih prireditev, zato prosimo vsa društva, da čim prej posredujejo napoved svojih prireditev na naslov: Turistično društvo Dobrepolje, Videm 33, 1312 Videm-Do-brepolje.
Hvala za sodelovanje!
TURISTIČNO DRUŠTVO PODGORA
Podgora 28 1312 Videm Dobrepolje vas
v sodelovanju s PLANINSKIM DRUŠTVOM DOBREPOLJE
vabi
v soboto, 25. decembra 2004,
na tradicionalni, letos že
11. pohod z baklami
NA PREDVEČER DNEVA SAMOSTOJNOSTI,
s katerim bomo proslavili BOŽIČNI DAN in DAN SAMOSTOJNOSTI naše države.
Cilj pohoda je Kamen vrh.
PROGRAM POHODA:
Osrednje zbirno mesto za pohod bo v vasi Podgora, kjer si bo lahko vsak pohodnik kupil baklo in topel napitek. Odhod na Kamen vrh bo skupaj z vodiči ob 18. uri. Pohod do vrha bo trajal približno uro zmerne hoje.
Izhodišča za pohod so še iz vasi: Podpeč, Predstruge in Ponikve, vendar brez vodičev. Odhod iz vseh lokacij je ob 18. uri, bakle pa bo možno kupiti pol ure pred odhodom na zbirnih mestih.
Na Kamen vrhu nas bodo pričakali gostoljubni člani Planinskega društva Dobrepolje s toplimi napitki. Ob 20. uri je predviden odhod nazaj v dolino.
Za vse, ki bi se radi družili, bomo pripravili družabno srečanje v koči pri Koritu, približno 10 minut hoje od zbirnega mesta, kjer vam bomo ponudili prekajene klobase, pijačo in ples.
Pridružite se nam, veseli vas bomo!
Turistično društvo Podgora
in
Planinsko društvo Dobrepolje
Scena zopet na sceni
Lepo pozdravljeni ljubitelji odrskih desk in Dramske skupine Scena. Po nekaj mesecih »namišljenega mirovanja« je spet tu sezona intenzivnih vaj, časovnega usklajevanja in odrekanja ter vseh mogočih priprav za dogodek, ki ga načrtujemo.
V letu, ki je za nami, zaradi zahtevnosti novega projekta nismo odigrali premiere, vendar smo za vas, ljubitelje amaterskega gledališča, vseeno poskrbeli. Kot plod dobrega sodelovanja in širokega povezovanja smo vam ponudili kar štiri veseloigre amaterskih gledališč, s katerimi ustvarjamo dobro sodelovanje. V letu 2003 sta tako v novi dvorani gostovali dramski skupini KUD Vajkard Valvazor s predstavo Niti tat ne more pošteno krasti in Vaško etnološko društvo Hrovača, ki nas je nasmejalo z avtorsko komedijo Dediščina. V preteklem letu pa so nas v Jakličev dom zvabili člani Gledališke skupine Dekani, ki so tudi odigrali svojo avtorsko predstavo Sreča iz Salomonovega oglasnika, in ponovno ekipa Vaškega etnološkega društva Hro-vača, ki je odigrala Molierovo zimzeleno komedijo Namišljeni bolnik. Vse skupine so se med nami zelo prijetno počutile. Pomembnejši razlog je gotovo tudi dober obisk predstav. Gotovo lahko rečem, da je njihova in tudi naša želja, da bi se to nadaljevalo. Največji adrenalin in zadovoljstvo je nastopati pred domačimi ljudmi, ki nas sprejemajo in podpirajo. Pa vendar je zelo prijeten občutek tudi, če nas lepo sprejmejo ljudje, ki nas do sedaj sploh niso poznali. S tem pokažejo, da cenijo prizadevanja amaterskega gledališča, hkrati pa si družabno popestrijo kmalu pretemne sobotne večere.
Zdaj pa nazaj k našemu novemu projektu. Glede na to, da je bila zadnja predstava na odru dvorane Jakličevega doma komedija, smo se spet odločili za nekoliko resnejšo in organizacijsko zahtevnejšo zvrst. Gotovo je večina naših gledalcev že slišala ali prebrala delo Dnevnik Ane Frank. Gre za pretresljivo in iskreno izpoved mladega židovskega dekleta, ki jo je sredi že tako težkih odraščajočih let doletela še hujša tragedija - 2. svetovna vojna. Prikazali vam bomo odraščanje energične in radovedne Ane v temni, zaprti podstrešni sobici, ki si jo deli s številnimi sostanovalci. Zgodba je poučna, žalostna, na trenutke pa tudi smešna. Skratka, pestra in zanimiva, kakršni so tudi odraščajoči mladostniki. Poleg tega bomo uporabili tudi veliko svetlobnih in glasovnih efektov, ki jih nova dvorana omogoča. Gotovo se bo našlo za vsakega nekaj. Ne boste verjeli, ampak mlado ekipo igralcev smo še nekoliko pomladili. Poleg že uspešno preizkušenih, smo privabili še kar lepo število novih mladih talentov, ki se bodo v takšni luči predstavili prvič. Prav ti najbolj potrebujejo vašo podporo in spodbudo.
Sadove naših številnih vaj ob najbolj nemogočih urah, izdelave odrskih rekvizitov, priprave in snemanja glasbenih in svetlobnih efektov ter organizacijskih usklajevanj bomo na ogled postavili 15. januarja 2005. Predstavo pa bomo ponovili tudi teden dni pozneje, ker želimo svoje delo predstaviti vsem vam, ki vam gotovo tudi primanjkuje časa. Ob dodatnem zanimanju pa se lahko nadejate, da nas boste videli tudi tretjič. Karte bodo predvidoma na voljo uro pred predstavo.
Preizkušena dvojica Vida Šinkovec — Vesna Hrovat in igralci zagotavljamo, da bomo storili vse, da boste s predstavo za-
dovoljni. Vabljeni torej v našo družbo 15. januarja 2005 ob 19. uri v dvorano Jakličevega doma na Vidmu in 22. januarja 2005, ravno tako ob 19. uri v že omenjeno dvorano.
Do takrat pa vas lepo pozdravljamo in želimo, da bi v letu 2005 svojo vlogo v predstavi življenja odigrali najbolje, najuspešnejše in najsrečnejše prizore večkrat ponovili in da bi imeli vsak dan razlog za smeh, ki ga širite tudi med druge. SREČNO 2005.
Za DS Scena, Bojan Novak.
Knjižnica Dohreepolje
Vas vabi v svoje prostore tudi v prazničnih decembrskih dneh. Da bo prihajajoči čas še lepši, smo pripravili »praznični kotiček«, kjer boste našli nove in sveže ideje. Knjige in revije iz naše zbirke Vam bodo pomagale pri peki peciva, pripravi praznične mize, okrasitvi prostora, izdelovanju in pisanju božičnih in novoletnih čestitk, izdelovanju okraskov ... Prepričani smo, da bo vsak lahko našel kaj zase.
Otroci ste zagotovo tisti, ki se najbolj veselite prihajajočih dni. Tudi za vas smo pripravili pester izbor knjig s prazničnimi pravljicami in pesmicami ter kupček idej za praznično vzdušje.
Naša vrata so odprta vsak dan, in sicer: v ponedeljek in sredo od 12.30 do 19. ure, v torek in četrtek od 9. do 14. ure in v petek pa od 12.30 do 20. ure.
Od oktobra do maja pripravljamo, vsako drugo in četrto sredo v mesecu, ob 18. uri, pravljično — ustvarjalno urico za otroke,
stare od 4 do 9 let. V decembru vas pričakujemo v sredo, 8. 12. in 22. 12., ob 18. uri,
ko boste poslušali pravljici »Tri želje« in »Štirje godci« ter se naučili izdelovati praznično okrasje.
Toplo vabljeni!
december 2004
Kmetijstvo in gozdarstvo
11
Povezovanje lastnikov gozdov - nuja ali le modna muha
Andrej Andoljšek
Živimo v času, ko na vsakem koraku slišimo besedo globalizacija. Poslušamo, kako se povezujejo podjetja, kako prevzame eno podjetje drugo, kako ga kupi, kako se povezujejo banke.Vse z namenom, da bi lažje preživeli na zahtevnem trgu.
Povezovanje posameznikov zaradi racionalizacije dela in boljšega trženja poznamo pri nas pri ustanavljanju strojnih krožkov pa tudi trženja preko kmetijsko gozdarskih zadrug.. Vendar večina lastnikov gozdov ni bila vključena v ta sistem povezovanja. Pri gospodarjenju z gozdom ostajajo prepuščeni lastni iznajdljivosti, tako pri izvedbi del kot tudi pri prodaji lesa.
Vrzel pri povezovanju lastnikov gozdov obstaja. Prvo društvo lastnikov gozdov v Sloveniji je bilo ustanovljeno le-
ta 2002 na območju Mirenske doline.
Bogate in pozitivne izkušnje pri povezovanju ima sosednja Avstrija. Tam se je proces intenzivnejšega povezovanja lastnikov gozdov začel po vstopu države v Evropsko unijo. Ravno v povezovanju so videli priložnost in možnost, da lažje in bolj uspešno pridobivajo različna sredstva iz EU, pa tudi državna in deželna sredstva.
Kakšne so prednosti in vzroki za povezovanje lastnikov gozdov?
1.	Prvi in najpomembnejši vzrok povezovanja je, da lastniki lažje in bolje tržijo lesne sortimente. Z večjimi količinami lesa lažje dobijo kupca, lahko si na ta račun izposlujejo boljše cene. Izkušnje iz Avstrije dokazujejo, da lastniki na ta način iztržijo 5 - 10 % več, kot če bi les prodajal vsak sam. Preko združenj je tudi lažje spremljati razmere na lesnem trgu ( boljša informiranost in sugestije po sečnji določenih vrst lesa ).
2.	Prek združenj je lažja tudi izvedba del, saj je lažje dobiti izvajalca in pod bolj ugodnimi pogoji, če je količina za posek večja. Posledično je tudi izkoriščenost strojev večja.
3.	Lažja je tudi organizacija raznih izobraževanj, saj je ciljna publika zna-
na, pa tudi program izobraževanj je lažje izvesti, ker se prilagaja željam članov.
4.	Lažja je komunikacija z državnimi organi.
5.	Zastopanje članov pri prostorskem planiranju in večjih posegih v prostor
6.	Skupna nabava strojev, opreme in literature pod ugodnejšimi pogoji
7.	Pridobivanje državnih sredstev in sredstev EU za gospodarjenje z gozdovi je lažje in bolj učinkovito. V Avstriji je višina subvencije višja, če jo uveljavljajo lastniki preko društev. Pri nas so bila sredstva EU za gozdarstvo letos na voljo prvič, vendar te ugodnosti, da bi bile subvencije višje za društvo, še ni.
8.	Lažje in učinkovitejše zastopanje članov pri izdelavi gozdnogospodarskih in gozdno gojitvenih načrtov.
9.	Popularizacija področja, kjer društvo deluje ...
Vsekakor dovolj argumentov, da samo ne razmišljamo o združevanju, ampak da se začnemo o tem s sosedi tudi pogovarjati ali celo začnemo z aktivnostmi na tem področju.
Za vse informacije in pobude smo vam na voljo na sedežu službe za gozdarsko svetovanje na Škrabčevem trgu 19 v Ribnici oz. po telefonu 01 837 32 54. ♦
Krmljenje živali, namenjenih za prehrano ljudi, s pomijami
Uvajanje strojne sečnje je vsekakor povezano z sečnjo večjih količin lesa Foto: M. Perušek
Opozarjamo vse nosilce dejavnosti, katerih ostanek tehnološkega procesa so pomije, da so se dolžni ravnati po PRAVILNIKU o ravnanju z organskimi kuhinjskimi odpadki (Ur. List RS, št. 37/04)
Vsem rejcem živali, namenjenih za prehrano ljudi, pa sporočamo, da tudi na območju RS velja UREDBA (evropskega sveta) številka 1774/2002 - člen 22, točka b, ki se glasi:
Prepovedano je hranjenje živali, namenjenih za prehrano ljudi (farmskih živali), z odpadki, nastalimi v gostinski dejavnosti ali s krmo, pridobljeno iz odpadkov iz gostinske dejavnosti v to kategorijo spadajo pomije in krma, pridobljena iz le-teh)!!! Kontrolo v zvezi z napisanim opravlja veterinarska inšpekcija v sklopu rednih pregledov gospodarstev.
VETERINARSKI INŠPEKTOR Dr. Rozalija Fuchs, dr.vet.med.
PRAVILNIK
o pogojih za zakol živali izven klavnice za lastno domačo porabo
1.	člen
(vsebina predpisa) Ta pravilnik določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati imetnik živali izven registrirane klavnice za lastno domačo porabo.
2.	člen
(pomen izrazov)
Za potrebe tega pravilnika se uporabljajo izrazi, ki imajo naslednji pomen:
1.	imetnik živali je fizična oseba, ki je lastnik živali in ima zagotovljene objekte za rejo živali;
2.	živali za zakol so prašiči, ovce, koze, gojena divjad, kunci in domača perutnina;
3.	gojena divjad so kopenski sesalci in ptice, ki se ne štejejo za domače živali, katere pa se goji kot domače živali;
4.	velika gojena divjad so parkljasta divjad in noji;
5.	lastna domača poraba je poraba članov družine, ki prebivajo v gospo-
dinjstvu, vključno z morebitno najeto delovno silo in sorodnki;
6.	snovi s posebnim tveganjem pri ovcah in kozah so:
-	lobanja, vključno z možgani in očmi, tonzile in hrbtenjača pri starosti nad 12 mesecev oziroma pri starosti, ko prvi sekalec predre dlesni,
-	vranica ter vito črevo (ileum) pri ovcah in kozah vseh starosti;
7.	koncesionar je izvajalec javne službe za neškodljivo odstranjevanje odpadkov živalskega izvora v skladu z uredbo, ki ureja način, predmet in pogoje opravlajnje gospodarske javne službe ravnanja s klavničnimi odpadki in kužnim materialom živalskega porekla, ter uredbo, ki ureja način, predmet in pogoje opravljanja gospodarske javne službe toplotne obdelave klav-ničnih odpadkov in kužnega materiala živalskega porekla.
3.	člen
(klanje za lastno domačo porabo)
(1)	imetnik živali lahko zakolje na domu za lastno domačo porabo le živali iz 2. točke prejšnjega člena.
(2)	Prodaja ali podaritev mesa, pridobljenega s klanjem živali pod pogoji iz tega pravilnika, ni dovoljena.
4.	člen
(minimalni pogoji pri klanju živali)
(1)	imetnik živali, ki zakolje žival za lastno domačo porabo, mora zagotoviti:
-	omamljanje živali z napravo s penetrantnim klinom (pištola za omamljanje) ali električnim tokom (električne klešče), razen v primeru klanja kuncev in perutnine;
-	za snovi s posebnim tveganjem oddajo konce-sionarju v skaldu s pravilnikom, ki ureja stranske živalske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi.
(2)	imetnik živali mora hraniti potrdila o oddanih snoveh s posebnim tveganjem koncesio-narju najmanj dve leti in jih na zahtevo veterinarskega inšpektorja predložiti v pregled. Iz potrdila mora biti razvidno osebno ime, količina in datum oddaje odpadkov koncesionarju.
5.	člen
(klanje bolnih živali)
(1)	Zakol bolnih ali sumljivih živali po tem pravilniku ni dovoljen.
(2)	Če se pred ali pri zakolu živali posumi na obolenje, mora imetnik živali o tem obvestiti veterinarsko organizacijo.
6.	člen
(odgovornost)
(1)	Imetnik živali, ki zakolje žival za lastno domačo porabo, odgovarja za posledice, ki lahko nastanejo pri klanju ali uporabi mesa zaklanih živali,
(2)	Imetnik živali je dolžan pred in po klanju živali preprečiti:
-	nepotrebno trpljenje živali,
-	onesnaženje okolja,
-	poškodbe ljudi in živali.
7.	člen
(evidence o zakolu)
Imetnik živali mora voditi evidenco o številu in vrsti zaklanih živali na domu, razen o zakolu kuncev in perutnine.
8.	člen
(veljavnost predpisa)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
dr. Milan Pogačnik l.r. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Regionalna razvojna agencija -Ljubljanske urbane regije
RRA LUR Kratek povzetek 3. srečanja
predstavnikov občin in sodelavcev Ljubljanske urbane regije
Vrednotenje učinkov strukturnih
skladov
V petek, 12. novembra 2004, je na Gospodarski zbornici Slovenije potekalo 3. redno srečanje predstavnikov občin in sodelavcev Ljubljanske urbane regije. Osrednji predavatelj je bil dr. Rolf Bergs, neodvisni svetovalec na področju vrednotenja programov, povezanih s strukturnimi skladi Nemčije. V svoji predstavitvi je poudaril predvsem pomen večstopenjskega vrednotenja programov, kjer se je treba zavedati, da je financiranje samo sredstvo in ne cilj. Vrednotenje pripomore k povezovanju vizije in realnih ciljev. - V drugem delu srečanja je potekala predstavitev in razprava o projektih Ljubljanske urbane regije, ki jih izvaja oziroma koordinira Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR).
Dr. Rolf Bergs je na začetku opozoril, da je vrednotenje učinkov strukturnih skladov izjemno kompleksna tema, v katero je vpletena vrsta strokovnjakov. Potrebno je razumeti razmerje med programom in projektom: skladnost in kakovost projekta sta soodvisni od skladnosti in kakovosti programa, v okviru katerega nastaja projekt. Namen regionalnih ali področnih (sektorskih) razvojnih programov je povezovanje in pospeševanje medregijskih aktivnosti, ki pripomorejo k rasti nacionalnega gospodarstva in gradnji socialnega sistema. Treba je razumeti tudi vlogo skladov: ne gre preprosto za podpiranje organizacij, podjetij ali posameznikov. Sredstva strukturnih skladov so samo sredstvo in ne cilj. V okviru Evropske unije obstajajo različni skladi, do katerih lahko dostopajo tako organizacije kot tudi posamezniki. Pri prijavah je treba upoštevati tako evropsko kot državno regulativo in predpise. Dr. Rolf Bergs je izpostavil predvsem predpise Evropske komisije (imenoval jih je nadnacionalne), evropsko konkurenčno pravo, državne zakone in regijske predpise.
Pri vrednotenju učinkov strukturnih skladov so pomembne štiri stopnje: predhodno, vmesno, dodatno (vmesno) in naknadno vrednotenje. Dr. Rolf Bergs je poudaril, da morajo pri vrednotenju sodelovati neodvisni strokovnjaki, da s kritično distanco vseskozi spremljajo in preverjajo nastajanje projektne dokumentacije. Neodvisni strokovnjaki lažje in bolj objektivno ocenjujejo ustreznost projekta glede na program. Pri tem bi se naj osredotočili predvsem na razmerje med problemom, posnetkom stanja in strateškimi cilji ter opozorili, ali so predlagani ukrepi res optimalni.
Predhodna in vmesna faza vrednotenja sta pomembni predvsem zato, ker je na teh točkah projekt mogoče še spremeniti in ga prilagoditi. Pri vmesni stopnji vrednotenja poteka
tudi analiza prednostih nalog pri ukrepih. Vloga tretje stopnje, torej dodatnega (vmesnega) vrednotenja, je predvsem v tem, da se potrdi izvajanje priporočil in učinkov vmesne evaluacije. Prav tako pa bi naj s tretjo ravnjo vrednotenja preverili področja, za katera predhodna evaluacija ni bila mogoča. Naknadno vrednotenje predstavlja zadnji korak, kjer spremembe, prilagoditve in dopolnjevanja projekta niso več možna. Ločiti je mogoče dve vrsti naknadne evaluacije: gre za tako imenovano globalno vrednotenje, ki je v pristojnosti Evropske komisije, ki ocenjuje kakovost in učinke. Po drugi strani pa gre za regionalno oziroma sektorsko vrednotenje, ki predstavlja most med preteklimi in prihodnjimi programi. Naknadno vrednotenje je lahko dober pokazatelj za naprej predvsem glede tega, ali je bilo v projektu predvidenega preveč ali premalo denarja.
Mreža za ocenjevanje projekta za pridobitev sredstev zajema vrsto vprašanj oziroma kriterijev, ki se nanašajo na podvajanju projektov (čemur se želimo izogniti), ustreznost zahtevanega sofinanciranja, utemeljenost prijave, prav tako pa se pojavljajo vprašanja, ali so prosilci za sredstva hkrati tudi del ciljne skupine in ali so prosilci za sredstva vredni zaupanja. Dr. Rolf Bergs je na koncu poudaril še, da je pridobitev sredstev le prva faza celotnega projekta - izjemno pomembna je faza implementacije, ko poteka spremljanje napredovanja projekta, nadzorovanje porabe finančnih sredstev in poročanje o morebitnih nepravilnostih.
Na prihodnjem srečanju ugledni irski
strokovnjak Páid McMenamin
Osrednja tema prihodnjega srečanja, ki bo potekalo 21. januarja 2005, bo Strateško programiranje in načrtovanje projektov. Na srečanju bo sodeloval ugledni strokovnjak z
Irske, Páid McMenamin. Njegov obisk bo imel velik pomen tudi na državni ravni, saj se bo med drugim srečal tudi s skupino strokovnjakov, ki pripravlja državni regionalni razvojni program. To pomeni, da tudi Ljubljansko urbano regijo prihodnje leto čaka oblikovanje Regionalnega razvojnega programa za obdobje od 2007 do 2013.
Projekti v Ljubljanski urbani regiji
V drugem delu srečanja so udeleženci prisluhnili predstavitvi nekaterih projektov RRA LUR oziroma njenih sodelavcev. O projektu Sožitje med mestom in podeželjem sta govorila Maruška Markovčič in Josip Pintar iz podjetja Kenguru d.o.o., projekt izgradnje Tehnološkega parka Ljubljana-Brdo je predstavil Iztok Lesjak.
nadaljevanje na str. 28
december 2004
Iz dobrepoljske ambulante
13
Piše: Zdravko Marič, dr.med.
Vr(^iče sreče
OPOZORILO! Vsem, ki imate želodčne težave odsvetujemo branje članka, oziroma v primeru, da ga boste prebrali, imejte za vsak slučaj ob sebi vedro ali lavor.
Torej, govorili bomo o nekih vrečah. Verjetno ste pomislili na vreče, polne daril, ki nam jih prinašajo naši Miklavž, Božiček ali Dedek Mraz (škoda, da ne obstaja še Dedek Toplota). Ne, govorili bomo o vrečah v naših trebuhih, to so naši želodčki, ki jih večina od nas pridno polnimo z vsakdanjimi dobrotami, ki se jim ne moremo upreti, še posebej ne v času praznikov in družinskih obiskov. Oče Bog, ali pa če hočete Mati narava, sta nam ustvarila občudovanja vreden organ, ki ima obliko vreče z dvema odprtinama; seveda - ena za polnjenje, druga za praznjenje. Toda to še zdaleč ni vse. Vstop in izstop iz želodca sta regulirana z računalniško (živčevje) vodenima zapiralnima mišicama, ki hrane ne spusti kar tako naprej, ampak želodec prisili, da mora vmes še marsikaj postoriti. Tako lahko rečemo, da mora želodec, preden potisne hrano naprej, opraviti delo, podobno delu pralnega stroja. Od žolčnika in svoje lastne sluznice prejme »pralno sredstvo«, tako imenovane prebavne encime, nato pa vso svinjarijo (oprostite izrazu), ki jo zaužijemo, premeša, premelje, emulgira, do neke mere scentri-fugira in potisne naprej (ali pa nazaj, kar imenujemo bruhanje). Za želodec velja, pa tudi za ostali del prebavil, da ga večinoma časa zanemarjamo, saj gre za tkivo, ki dela avtomatsko, brez vpliva naše volje ali zavesti. Nanj pomislimo šele, ko nam povzroča zdravstvene težave: tiščanje, krči, zgaga, pekoče bolečine, spahovanje, kolca-nje, napenjanje, zbadanje, bruhanje, kašelj. Glej, glej, koliko
neprijetnih simptomov, ki so lahko odraz nepravilnega delovanje našega želodca. Pa še nečesa ne smemo pozabiti: na želodec se spomnimo tudi, kadar nam naša ljubljena oseba kaj dobrega skuha (ljubezen gre skozi želodec), kadar nekoga ne maramo (ga imamo v želodcu) ali kadar nas je česa strah (trema pred nastopi ali izpiti). Nekoč so rekli, kadar so šli otroci od doma, da so šli s trebuhom za kruhom, ali da so šli služit kruh; torej lahko rečemo, da imata želodec in občutki sreče in zadovoljstva veliko skupnega. Ampak časi so se spremenili in dandanes smo ljudje bolj ogroženi zaradi prepolnih želodcev, kot zaradi praznih. Pa ne samo, da so prepolni, tudi kvaliteta hrane, s katero zadovoljujemo svoje okuse, je za zdravje bolj škodljiva, kot koristna. Če samo pomislimo, kakšna zmes se naredi v naši notranjosti po kakšnem obilnem nedeljskem kosilu ... Predstavljajmo si recimo, da vržemo v mikser malo mastne juhe, nekaj raz-kuhanih makaronov, en deciliter petkrat precvrtega olja ali masti, košček dunajskega, banano, tri žlice usedline od popoldanske kave in dve žlici polno-mastne sladke smetane. Vse skupaj zmiksamo, dokler ne dobimo sluzaste temnorjave motne tekočine, ki je verjetno ne bi popil nobeden izmed nas. Pa vendar je to naše odlično nedeljsko kosilo, ki smo ga z velikim zadovoljstvom zaužili v prijetni družbi. Za nameček pa še ne smemo pozabiti na kakšno pivo, cigarete in seveda - naše nepogrešljive - tablete. Te privlačno oblikovane kroglice, kap-selčki, jajčka, kreda, grahki, gumbki ali kakorkoli jih imenujemo, so še vedno simbol medicine in najmočnejšega orožja zdravnikov. Reklo iz znane povesti, da za vsako bolezen ob-
Vzrok
Odločitev
Akcija! Kaj
pa vi?
Veterinarski nasveti
staja rož'ca na tem svetu, pa žal za resnično življenje ne velja in tudi zdravil ni za vsako bolezen. Če pa so, niso samo koristna, ampak tudi škodljiva. Pri uživanju tablet moramo upoštevati dejstvo, da gredo vse tablete skozi želodec, zato vedimo, da mu pri prekomernem uživanju le-teh delamo škodo. Še bolj pa kaže porazno sliko naših želodcev število ljudi, ki morajo pogosto jemati tablete za zdravljenje samega želodca. Gre za take podatke, da bi se morali zamisliti vsi po vrsti. Želodec je torej ekstre-mistični organ: ko nam ne dela težav, noben od nas sploh ne pomisli nanj, ko nam pa povzroča težave, pride do panike in prave gasilske akcije, da bi ogenj ali bolečino v želodcu kar se da hitro pogasili. Se vam zdi to prav? Ne, seveda ne. Zato razmišljajte o svoji hrani ali telesni aktivnosti, če že ne zaradi spoštovanja do svojega želodca, pa morda za zdravo ožilje in srce, ki je prav tako pogojeno s tem, kaj gre čez želodec, če že ne zaradi srca pa zaradi normalne telesne teže, boljšega splošnega počutja, preprečitvi artritisa, obrambi pred mnogimi vrstami raka in še bi lahko našteval. Če vas zanima kaj več o zdravi prehrani, se prosim udeležite predavanja o vrstah zdrave prehrane, ki bo potekalo januarja 2005 v sejni sobi na Vidmu; točen datum bo objavljen v čakalnici zdravstvenega doma. Zanimivo bo. Prišel bo gost iz Ljubljane, jaz bom pa v vlogi radovednega pacienta, ki bo postavljal strokovnjaku kar se da zoprna vprašanja. Razvila se bo težka debata in vabim vas, da se vanjo aktivno vključite tudi vi. Sedaj pa moram zaključiti s pisanjem članka, ura je pol enajstih zvečer in žena me kliče na večerjo; pripravila je krvavice in puding s smetano. Vem, vem, da ni zdravo, a sem pač pošteno povedal: pojedel bom ne preveč zdrav obrok ob ne preveč primerni uri. Bom moral pač delati pokoro jutri v telovadnici.
Upam, da vam s člankom nisem pokvaril užitkov ob dobrotah v prihajajočih prazničnih dneh. Želim vam predvsem veliko prijetnega, lepega in bogato doživetega božično-novoletnega vzdušja. V novem letu pa predvsem veliko zdravja, veselja in zadovoljstva. Te želje so tudi vedno izhodišče vsakega izmed mojih člankov in prisrčna hvala vsem, ki ste mi v tem letu dali kakršno koli vzpodbudno besedo glede mojega pisanja. Prav tako se zahvaljujem vsem, ki ste se udeleževali predavanj, ki jih je organizirala Splošna medicina Dobre-polje. ♦
Piše: mag. Rok Pelc, dr.vet.med.

s:
Koža in kožne bolezni psov
Pogosto gledamo na kožo kot nekaj samoumevnega, ne pa kot organ kateri zahteva posebno nego in na katerem se odražajo tudi različna bolezenska stanja, ki se dogajajo znotraj organizma. Koža predstavlja organ, ki varuje organizem pred različnimi zunanjimi dejavniki kot so to mraz, prah, vročina, hkrati pa preprečuje vstop mikroorganizmom, v manjši meri pa sodeluje tudi pri uravnavanju telesne temperature.
Zgradba kože
Pri psih je koža prekrita z dlako, ki je bolj ali manj gosta ter različne dolžine in barve, odvisno od posamezne pasme psa. Ločimo tri plasti kože in sicer vrhnjico (zgornja plast), usnjico (srednja plast) in podkožje.
Slika 1; Shematski prikaz zgradbe kože
Vrhnjica je relativno tanka plast kože, ki jo sestavljajo zgornji sloj oroženelih celic ter večplastni sloj zarodnih celic, katerih funkcija je nadomeščanje propadlih oroženelih celic.
Slika 2; Shematski prikaz zgradbe vrhnjice
Usnjica je močno prepletena s krvnimi žilami, živčnimi končiči in dlačnimi mešički iz katerih raste dlaka. Tu se nahajajo tudi kožne žleze, katere pa se nekoliko razlikujejo v primerjavi z ostalimi domačimi živalmi ali človekom.
Podkožje je iz vezivnega in maščobnega
tkiva, katerega naloga je da veže kožo na podlago. Ta povezava med kožo in podkožjem pa je precej ohlapna saj lahko pri psih brez večjih težav napravimo kožno gubo, še posebno v področju vratu.
Med kožne žleze prištevamo znojnice, lojni-ce, mlečne žleze in obzadnjične žleze. Slednje ležijo neposredno ob zadnjični odprtini. Pri psu se izvodila znojnic nahajajo le v koži med blazinicami in na smrčku, drugod pa so zakrnela. Iz navedenega razloga pri psu tako ne prihaja do izločanja znoja po celem telesu kot je to zelo opazno npr. pri konju. Izločen znoj na opisanih mestih ima psu lasten specifičen vonj, ki služi za medsebojno prepoznavanje. V nasprotju z znojnicami pa se lojnice nahajajo v celotni koži psa. Izvodila le teh se končujejo ob dlačnih mešičkih. Naloga tako izločenega loja (maščobe) je, da v tanki plasti prekrije dlako in na ta način ščiti organizem pred zunanjimi vplivi okolja (voda, mraz, prah ipd.) ter hkrati preprečuje prekomerno izsuševanje kože.
Iz zdravstvenih razlogov najbolj omenjeni pa sta vseeno obzadnjični žlezi (analni vrečki), ki sta parni žlezi ter se vrivata med podkožje in mišice zapiralke zadnjika. Steno omenjenih žlez sestavlja žlezno tkivo, katerih izloček se izloča v lumen vrečke. Nastala vsebina se izloča na prosto skozi izvodili, kateri se končujeta na meji prehoda črevesja v kožo. Omenjene analne vrečke naj bi psom služile za medsebojno komunikacijo. Do zdravstvenih težav privede pogosto zamašitev izvodil omenjenih vrečk in zastajanje vsebine. To lahko povzroči pri psu določene spremembe, ki se kažejo z izrazitim srbežem, drsanjem po zadnjici (kot bi se pes sankal) ter z različno stopnjo vnetja v tem področju. Reševanje omenjenega problema je v začetni fazi omejeno na mehanično praznenje vrečk ter ustrezno terapijo, v hujših primerih pa lahko pride do stanja, ko je potrebna kirurška intervencija.
zaditjifna
P meiana analna
VTPČka
Nůrmalna
weiikoslanai-ie
■íiaĚke
Slika 3; Shematski prikaz položaja analnih vrečk
Mlečne žleze so razporejene v 4 do 5 parih na spodnji strani trebuha in prsih, tako pri psi-cah kot tudi pri psih. Pri slednji so običajno le te zakrnele. Delovanje mlečnih žlez je v odvsi-nosti od reprodukcijskega stanja psice. Samo
december 2004
Gospodarstvo in finance
15
povečanje le te ni vedno znak brejosti, saj je le to pogost spremlejvalec navidezne brejosti. Naj samo omenim, da je pri psi-cah daleč najpogostejša oblika tumoroz-nih sprememb ravno na mlečni žlezi. Le te najprej opazimCo kot drobna zrnca, ki se večinoma povečujejo vse do velikanskih bul, ki v nekaterih primerih celo ovirajo psico pri hoji.
Dlaka
Razen nekaterih redkih pasem psov so vsi psi pokriti z dlako, ki skupaj s kožo predstavlja kožuh. Skupek dlak raste iz dlačnega mešička in sicer ena močnejša dlaka, ki predstavlja tako imenovano nad-lanko in več šibkejših dlak, ki predstavljajo podlanko. S slednjo imamo tudi največ opraviti v času menjave dlake še posebno v jesenskem in spomladanskem obdobju. V jesenskem obdobju prihaja do intenzivne rasti podlanke, v spomladanskem obdobju pa do intenzivnega izpadanja le te. Ob dlačnih mešilčkih so tudi t.i. mišice dvi-govalke dlake, ki o omogočajo psu da se ob grožnji naježi. Če gledamo dlako pod mikroskopom, vidimo da je znotraj posamezna dlaka votla oz. je napolnjena z zračnimi mehurčki. Slednje še povečuje izolacijsko sposobnost pasjega kožuha. Glede na funkcijo ločimo dlake kožuha, tipalne dlake, ki se nahajajo na gobcu in pomagajo psu pri gibanju v temi ter trepal-nične dlake, ki varujejo oko pred tujki.
Kožne tvorbe
Blazinice
So sestavni del kože, katerih funkcija je da omogočajo psu gibanje po trdi podlagi, hkrati pa delujejo ob skokih kot nekakšni amortizerji. Blazinice sestavlja močna ro-ževinasta plast povrhnjice pod katero pa se nahaja dobro razvito maščobno in vezivno tkivo, ki je zelo prepleteno s krvnimi žilami. Slednje omogoča dobro prekrvavi-tev blazinic in ogrevanje le teh v zimskem obdobju. Glede na lego ločimo prstne, dlančni, zapestni in podplatni blazinici. Blazinice so ravno zaradi svoje funkcije izredno izpostavljene poškodbam in ob nastali poškodbi izredno krvavijo. Nastalo pa spremlja tudi bolečina, ki se odraža s šepanjem. Pri psih kateri se v zimskem času veliko gibljejo po soljenih asfaltiranih površinah je obvezno potrebno po sprehodu sprati tace z mlačno vodo ter jih zaščiti z ustrezno kremo.
Kremplji
So oroženela kožna tvorba podobna nohtom pri človeku. Psu služijo kot pomoč pri gibanju za boljši oprijem, za zakopavanje hrane ipd. Zaradi svoje funkcije so tudi ti izpostavljeni poškodbam. Kljub temu da pes ob poškodbi kremplja ni življensko ogrožen pa psa vsaka poškodba kremplja moti in boli. Iz navedenega razloga je pogosto potrebno zatrgani del kremplja kirurško odstraniti.
Nadaljevanje prihodnjič! ♦
^ Moje finance
»Čudež« vlaganja po metodi povprečnih stroškov
V	prejšnjih številkah sem obdelal varčevanje v vzajemnih skladih, danes pa želim podrobno predstaviti predvsem vlaganje v sklade po metodi povprečnih stroškov, ki je tudi mene prijetno presenetila. Definitivno je to najboljši način za varčevanje v vzajemnih skladih in bi ga vsem priporočal.
Kaj je to metoda povprečnih stroškov ali »Cost
average efekt — CAE«?
Gre za obročno vplačevanje v vzajemni sklad ali delnice po sistemu enakih vplačil na enako časovno periodo. Preprosto povedano, gre za to, da vsakega prvega. v mesecu v sklad vložimo 100 EUR. Kaj lahko pričakujemo? Odličnost metode bom predstavil na skladu, ki je v treh letih pridelal negativni donos v višini -20%. Pri vzajemnih skladih je v času do 5 let možen tudi negativni donos. Videli boste kaj prinese obročno vplačevanje. Z vlaganjem 278 d.e. (vzemimo ta znesek zaradi boljšega primerjanja z enkratnim pologom) smo začeli konec leta 2001 in kaj smo pridelali do sedaj? Oglejmo si potek grafa razvijanja vrednosti delnice v tem obdobju (slika spodaj).
Vrednost točke vzajemnega sklada (glej graf) je bila ob koncu leta 2001 (pred tremi leti) malo pod 10 d.e. Če bi takrat v sklad vložili 10.000 d.e., bi danes imeli okoli 8.000 d.e. To pa je precej slaba investicija. Kaj pa če bi 10.000 d.e razdelili na 3*12 oziroma 36 mesečnih enakih vplačil. Vlagali bi po 278 d.e. na mesec. Oglejmo si potek kupovanja točk vzajemnega sklada v tabeli (tabela desno).
V	treh letih smo v sklad vložili skupaj 10.008 d.e. Vsak mesec smo vlagali po 278 EUR in za ta denar vsak mesec kupili določeno število točk, v skladu z dnevno vrednostjo. Skupno smo tako v tem času nakupili 1354 točk, če pa bi v sklad vložili oktobra 2001, bi za denar 10.000 EUR dobili le 1087 točk. Koliko je vredna naša investicija v posameznem primeru danes? Pri enkratnem pologu imamo torej 1087 točk, ena točka pa danes znese 7,45 EUR; skupaj imamo torej 8098 EUR premoženja. Če smo vplačevali obročno imamo 1354 točk, kar znese 10.087 EUR. Pridelali smo celo 79 EUR dobička. Ob dejstvu, da ima sklad triletno donosnost -20% je to vsekakor skoraj čudežen rezultat.
Piše: David Jakopič, uni.dipl.econ.
Vzajemni skladi so namenjeni dolgoročnemu varčevanju, zato je obročno vplačevanje veliko bolj primerno, saj se moramo na enkrat odpovedati le 100 EUR na mesec. Tudi ob padanju tečajev pa lahko pričakujemo pozitiven rezultat.
Datum	Vrednost	Investicija	Št.
	točke	(EUR)	kupljenih enot
okt.01	9,20	278,00	30,22
nov.01	9,20	278,00	30,22
dec.01	9,60	278,00	28,96
ian.02	9,73	278,00	28,57
feb.02	9,74	278,00	28,54
mar.02	9,65	278,00	28,81
apr.02	9,64	278,00	28,84
mai.02	9,20	278,00	30,22
jun.02	8,29	278,00	33,53
íuI.02	7,60	278,00	36,58
avg.02	7,58	278,00	36,68
sep.02	6,91	278,00	40,23
okt.02	7,01	278,00	39,66
nov.02	7,43	278,00	37,42
dec.02	6,50	278,00	42,77
jan.03	5,60	278,00	49,64
feb.03	5,63	278,00	49,38
mar.03	4,90	278,00	56,73
apr.03	5,50	278,00	50,55
maj.03	6,41	278,00	43,37
jun.03	6,78	278,00	41,00
íuI.03	6,94	278,00	40,06
avg.03	7,31	278,00	38,03
sep.03	7,09	278,00	39,21
okt.03	7,25	278,00	38,34
nov.03	7,39	278,00	37,62
dec.03	7,35	278,00	37,82
ian.04	7,40	278,00	37,57
feb.04	7,70	278,00	36,10
mar.04	7,79	278,00	35,69
apr.04	7,88	278,00	35,28
maj.04	7,43	278,00	37,42
jun.04	7,67	278,00	36,25
jul.04	7,36	278,00	37,77
avg.04	7,41	278,00	37,52
sep.04	7,45	278,00	37,32
SKUPAJ
10.008,00 1.353,89
TRENUTNAW
10.086,51
DONOS
78,51
Tabela:
Vlaganje enakih zneskov v sklad
Rast vrednosti delnice v triletnem obdobju
■ ■'V	•	'Vaaa	■
Učenje za življenje
Stane Škulj
Naši otroci so že v polnem zamahu učenja na različnih nivojih izobraževanja. Mogoče nekaterim še ni dozorelo spoznanje, da je boj za ocene odskočna deska pri nadaljnji poti v življenje. Za njihovo nadaljnjo pot se borimo starši in njihovi učitelji, ki jih iz dneva v dan priganjamo, prepričujemo in celo grozimo z znanim: »če se ne boš učil, boš navaden delavec.« Razumeti je tako, kot da vsako delo na tem svetu ne bi bilo vredno človeka in njegovega dostojanstva.
Vedno novi in novi prijemi z učnimi programi, razvrščanje otrok na razne nivoje, polne torbe nepotrebnih učnih pripomočkov, razglabljanj, kateri način učenja je pravi, ne pomeni nič dobrega za razvoj otroka.
Robert T.Kiyosaki, svetovni poslovnež in pisec številnih knjižnih uspešnic na področju podjetništva, tudi za Ameriški učni program ugotavlja, da šole ne dajo ničesar, kar bi otroka resnično pripravilo za življenje.
Zelo pomenljive besede je zapisal Galileo Galilei, ki pravi »človeka ne moreš naučiti ničesar, lahko mu le pomagaš, da znanje odkrije v sebi.«
Kako to doseči, je večno vprašanje, zato brez sodelovanja vseh v družbi ne bo pravih rezultatov. Vzgoja, ki temelji na osebnosti človeka, odnosu do vseh vrednot, ki družbi dajejo njen obstoj in pravi smisel, povezano s šolo nenehnega učenja, lahko pripomorejo k rasti človeka in družbe, v kateri živi. Tudi meni se zdi vključevanje širše družbene skupnosti še kako pomembno za pridobivanje dodatnih znanj na različnih področjih.
Sodelovanje podjetij s šolo se mi zdi neobhodno potrebno, saj učenje in spoznavanje resničnega dela lahko obrodi sadove, ki bodo skupnost razvijali k večji zavzetosti in na koncu k rezultatom, ki bodo ohranjali to skupnost.
Pred časom sem pisal o ustanovitvi podjetniškega kluba in ne boste verjeli nobenega v občini to ne zanima, saj vsak obdeluje svoj vrtiček in očitno je s tem zadovoljen.
Nerazumljivo spoznanje sem doživel, ko so mi z ene od sosednjih šol pisali, da bi želeli finančni prispevek za učence, ki zbirajo denar za šolo v naravi. Ravnatelju sem odpisal, da me zanima sodelovanje v obe smeri in da ga vabim na sestanek. Do danes se ni javil na povabilo.
Že nekaj let vabim tudi dobrepoljskega ravnatelja k sodelovanju, vendar tudi sam ugotavlja, da med otroki ni posebnega zanimanja za podjetnišvo. V ideji za sodelovanje ne gre za razširitev dopolnilnih ur že tako obremenjenih otrok, vendar gre za sodelovanje, da bi se pri nekaterih predmetih lotili teme o podjetništvu. Lahko bi bilo to pri slovenščini s spisom, tehnični in likovni vzgoji ali še kje drugje. Jasno je, da bi se njihov trud lahko poplačal s praktičnimi nagradami ali s finančno pomočjo.
Samo šola za življenje bo tista prava šola, ki nam bo zagotovila našo nadaljnjo rast in tako želeno samostojnost. Zato upam, da bom v naslednji številki že lahko pisal o sodelovanju med podjetji in šolo. ♦
PLANINSKO DRUŠTVO DOBREPOLJE
Letos znatni upad števila nočitev v planinskih kočah
Vzrok so vsakomur jasni po vsakodnevnih poročilih o izgubi delavnih mest in problematičnemu izplačevanju tudi ne pretirano velikih plač pri množici zaposlenih, ob zelo fleksibilnih delavnikih. Točen podatek zmanjšanja nočitev bo sledil po objavi PZS. Temu se je potrebno prilagoditi in tudi mi delujemo v tej smeri.
Alojz Nučič
Enodnevni obiski ali vzponi v gore še ne beležijo takega upada, je pa občuten upad prihodkov v kočah. Svetla izjema so le »Triglavske koče«.
Povečuje pa se tako število razno raznih pohodov kot množičnost udeležbe na njih. Tudi ni nujno, a so izključno v organizaciji PD, čeprav so praktično povsod v soorganizaciji. Nekateri so kondicijsko zahtevni in ravno to poleg druženja, spoznavanja novih krajev, običajev in ljudi privabi vse več pohodnikov. Vse več ljudi se zaveda pomena intenzivnega gibanja kot enega izmed pogojev za zdravo življenje. V lokalnih okoljih se ga udeležuje vse več šol, ravnateljev, županov ...
Levstkov 19. pohod od Litije do Čateža, 13. 11. 2004, je bil letos v dežju s približno 6000 udeleženci. Podobno vreme je imel letošnji Vorančev pohod iz Mokronoga preko Svetega vrha, Malkovca, Slančjega vrha, Nove gore, Telč do Pijane gore, 16. 10. 2004. Če omenim še Žalostno goro v Mokronogu z romarsko cerkvijo in v sosednjem Šentrupertu ob Steklasovi poti še Veselo goro s kapelicami Križevega pota, je slikovito poimenovanje dostojno deželi cvička. Tega n tudi velikega gostoljubja domačinov ni manjkalo, ko smo prišli v področje vinogradov. Letos je bilo grozdje pozno in manj dozorelo, pravijo, da računajo na sodelovanje z Ormožem Med temi ljudmi je v času okupacije živel (se skrival) Prežihov Voranc, Korošec z Ko-telj (1893 - 1950). Zaradi velikih agitacij ob plebiscitu, narodne zavednosti, pisateljskega dela z veliko socialnega čuta, je bil za okupatorja moteč. V krajih še vidiš avtentične viničarje in razumljivo in jasno sodo tistih ljudi: KAJŽA JE RAJŽA, ČE KAJŽA NI V RAJŽI, V KAJŽI KRUHA NI. Sedaj je ta čas v ljudeh le še živ spomin, s tradicijo vinarstva nadaljujejo, opazno pa je zmanjševanje.
Vitovska pot gre iz Vitovelj (460 m) po romarski poti v obnovljeno Mariji-
no cerkev z mogočnim obzidjem (605 m), na prepadni (1000 m) rob Trnovskega gozda, kjer je enkraten razgled na Vipavsko dolino, Goriško ravan, Kras, ob jasnem vremenu čez Tržaški zaliv do Benetk. Kljub popolnoma sončnemu vremenu Markovega trga zaradi meglic onesnaženja nismo videli. Spust je bil na Napoleonovo pot, po kateri so vozili les iz Trnovskega gozda. Pot je bila zgrajena v času Ilirskih provinc z vseki v skalo in ogromnimi podpornimi zidovi. Na nekaterih mestih v skalah so celo deset cm globoke kolesnice parizarjev. Koliko transporta je prešlo to pot! PD Nova Gorica, skupina Šempas je preko 1000 pohodnikov, 7. 11. 2004, lepo sprejelo.
Če povzamem iz zgibank kratek opis še enega Vrtovčevega pohoda 21. 11. 2004, iz Vipavske doline na južno stran v področje Krasa. Pot kakih 3000 pohodnikov nas je vodila iz vasi Ustje (85 m, leta 1942 so vas požgali fašisti in umorili 8 domačinov) pri Ajdovščini skozi vas Dolenj, kjer se že nahajajo morski fosili iz geološke dobe eocen; vasi Nabojs (275 m) lepim razgledom na Čaven, Sinji vrh, Kovk, Nanos ... Prispemo v vas in župnijo Planina, kjer nas informirajo o službovanju bližnjega rojaka župnika Matija Vertovca (1784 - 1851) ter sočasno pogostijo. Poleg dušnopastirskega dela je zlasti pomagal ljudem s slovenskimi knjižicami nasvetov in priporočil za delo pri živini, na polju, v gozdu in zlasti vinarstvu ter kletarjenju. Preko Ostrega vrha (422 m), mimo manjših polj in več vinogradov, pridemo v vas Šmarje, središče tega področja. Tu je maša in nagovor v čast njegovemu spominu pri njegovem spominskem obeležju. Po razgibani pokrajini se preko vasi Vrtovč, Tevč spustimo do Vipave, vasi Uhanje (75 m) ter preko mostu in ob Vipavi vrnemo v Ustje.
PDD vabi vse na božični pohod na Kamen vrh in SREČNO 2005! ♦
MARIJA NOVAK Z VIDMA
l(a 80-letnico so ji prišli voščit tudi njeni prvi učenci
Tekst: M. Steklasa Fotografije: S. Palčar
Dogodek, kot da ni iz tega časa
V nedeljo, 15. avgusta, je upokojena učiteljica Marija Novak z Vidma praznovala rojstni dan. Osemdeset let se je obrnilo v njeni knjigi življenja, zato je ta dan že nekaj časa pričakovala z mešanimi občutki.
Kako ga je preživela?
Nič posebnega ni načrtovala. Praznovanje v krogu domačih pa prijaznih sosedov, prijateljic ... Veliko jih je bilo, ki so se spomnili nanjo. Tudi Tilka, njena učenka, s katero sta se pred leti po naključju srečali v Ljubljani in od takrat obdržali stike, bo zagotovo prišla, si je rekla sama pri sebi. Ja, tisto srečanje v Ljubljani je bilo zares nenavadno. Ko se je nekega dne peljala s trolejbusom v službo, je pri polikliniki vstopila gospa srednjih let s svojo hčerko, ki je imela nogo v mavcu. Gospa Marija ji je ponudila prostor, njena mama pa se ji je zahvalila v rovtarskem narečju. Znana govorica ji je obudila spomine na najlepša leta njenega učiteljevanja. Radovednost jo je premagala, da je vprašala: »Gospa, ste vi iz Rovt?«
»Ja, kako pa veste?«
»Tam sem učila pet let.«
Le še nekaj besed je bilo potrebnih, da sta ugotovili, da je bila gospa Marijina učenka. S tistim trenutkom sta navezali stike in jih obdržali vse do današnjih dni.
Ravno o tem srečanju je premišljevala gospa Marija tistega dne, ko je zazvonilo pri vratih. In ko je šla odpret, je pred vrati stala Tilka. Mariji se je čudno zdelo, da je sama, ponavadi jo je pripeljala hčerka. Še preden je utegnila vprašati po njej, je zaslišala Tilkin glas: »Tovarišica, voščit smo vam prišli, pojdite z mano!« Preden je Marija doumela, kaj se dogaja, jo je Tilka odpeljala po stopnicah in ko sta prišli ven, Marija ni mogla verjeti svojim očem. Zagledala je avtobus in polno ljudi,eden od njih je pravkar raztegnil harmoniko. Prihajali so proti njej, da bi ji voščili za 80 let. Vsak od njih z vrtnico v rokah.
Dvaindvajset nekdanjih učencev s svojimi življenjskimi spremljevalci jo je obiskalo. Med njimi je poznala le enega, Kavčičevega Janeza, ostale je videla nazadnje v šolskih klopeh. Še vedno ni mogla verjeti, bila je preprosto ganjena, s solzami v očeh.
»Pojdite z nami v Kompolje. Pri Zori imamo rezervirano,« so ji dejali.
In tako je gospa Marija praznovala
svoj 80. rojstni dan s svojimi prvimi učenci, svojimi otroki, kot jim je rekla, čeprav so že prestopili prag šestdesetih let in so tudi oni že v pokoju.
Niti v sanjah ne bi pričakovala kaj takega. A življenje prinaša nenavadne preobrate in včasih doživimo tudi kaj tako lepega, da odtehta vse, kar nam je življenje naložilo težkega, je prepričana Marija.
Zgodba o Marijinem osemdesetem rojstnem dnevu se zdi skoraj neresnična za današnji čas, v katerem je tako malo prostora za pravičnost, kaj šele za hvaležnost. Gospe Mariji so še po dveh mesecih, ko mi je o tem pripovedovala, od ganjenosti silile solze v oči.
Najprej je snela s stene povečano fotografijo učencev in učiteljice. »To so tisti, ki so mi prišli voščit. Moji otroci, moji prvi učenci iz Rovt pri Logatcu. Imela sem kombinacijo prvega in drugega razreda, 47 je bilo vseh skupaj, tako pridni so bili, 24 jih je bilo v prvem razredu in od njih kar 12 odličnih,« jih kar ni mogla prehvaliti. Zagledala sem se v veliko črnobelo fotografijo pa v otroške obraze na njej in se zamislila nad številom učencev, ki jih je poučevala učiteljica Marija, pa še v kombinaciji po vrhu. Na desni strani fotografije je ob svojih učencih stala nasmejana mlada učiteljica Marija. Fotografija je bila povečana in okrašena s trakom ter napisom 80 let. Bila je darilo njenih učencev za osemdesetletnico. Obesila jo je na najbolj vidno mesto v kuhinji, da jo lahko kadar koli pogleda, obuja spomine in uživa ob hvaležnosti svojih otrok.
Učiteljevanje v Rovtah
Gospa Marija se je rodila v Mali vasi, kjer je preživela otroštvo. Leta 1945
je končala zadnji, peti, letnik učiteljišča v Ljubljani, k maturi pa ni smela. Povojna politična oblast ni dovolila, da bi mladi iz vernih družin opravljali učiteljski poklic. To je bil hud udarec v njenem življenju. Ostala je brez mature in brez službe. Po dveh letih ji je sestra našla delo v neki pisarni. Ker pa je po vojni le primanjkovalo učiteljev, je po štirih letih prejela dekret, s katerim so ji določili prvo učiteljsko mesto. Kot za vsakim dežjem posije sonce, so tudi za Marijo prišli lepši časi. Sprva jo je stisnilo pri srcu. Poslali so jo v Rovte nad Logatcem, od koder je bilo treba pešačiti dvanajst kilometrov do prve železniške postaje v Logatcu. Avtobusov ni bilo, za kolo ni imela denarja.
Kljub temu je v Rovtah preživela pet najlepših let svojega učiteljevanja. Na šoli je bilo 130 učencev. »Pridni so bili ti otroci in lepo je bilo moje delo z njimi,« pripoveduje gospa Marija. Vključila se je v vaško življenje in ljudje so jo imeli radi. Pri igralski skupini je režirala igre, v kraju je organizirala kuharski tečaj in se družila z ljudmi.
»To je možno v majhnem kraju, v večjem te povezanosti ni,« pravi Marija, »kasneje, ko sem učila v bližini Medvod, je bilo čisto drugače.«
Občutek povezanosti s krajem in ljudmi jo je osrečeval, kljub temu pa so jo spremljali tudi dogodki, ki se jih nerada spominja in še manj rada pripoveduje o njih. Iz njenega pripovedovanja pa lahko razberem, da je preživljala težke čase. Neprestane inšpekcije in bedenje nad njo zaradi njenega verskega prepričanja. In najhuje od vsega - njena notranja stiska in dileme ... Že takrat, še posebno pa ob obisku njenih učencev ob 80-letnici, je dobila potrditev, da so drugi za njeno stisko vedeli ali bolje -čutili so jo. Ker so tudi oni imeli trpke izkušnje.
Njeno stisko je čutila veliko mlajša kolegica Marta, ki se je na političnem sestanku zavzela zanjo, da je po devetih letih opravila maturo. »Njej sem dolžna vso zahvalo, da sem ostala v šoli,« pove Marija.
»Veste, vsi smo čutili isto. Tudi otroci. Prav zato so vezi zdržale več kot pol stoletja.«
Samo to je pripravljena povedati, ko jo sprašujem o podrobnostih.
»Ko se človek ozira nazaj, se najraje pomudi le pri lepih mislih, ostalo ni pomembno,« zaključi pogovor o občutljivi temi gospa Marija.
27 let je poučevala v Preski pri
Medvodah
Po petih službenih letih v Rovtah je prejela dekret za premestitev na šolo v Preski pri Medvodah. Tam je službovala polnih 27 let, do leta 1982, takrat se je pri 58-ih letih upokojila. Na novi šoli je poučevala na nižji stopnji, kasneje pa matematiko v petem in šestem razredu.
Življenje in delo v Preski je bilo povsem drugačno. Medtem ko je bilo življenje v Rovtah odmaknjeno od vsakodnevnega dogajanja, je bila okolica Medvod industrijski okoliš z drugačnimi materialnimi in drugimi pogoji. Drugačen je bil standard in tudi družinsko življenje in vse to se je odražalo na učencih. Nekaj časa je živela v Preski, nato se je preselila v Ljubljano in se od tam vozila v službo.
Tudi v novem okolju je tako rekoč živela za šolo in ves svoj prosti čas posvečala izvenšolskim dejavnostim. Bila je knjižničarka v Ljudski knjižnici, tista knjižničarka, ki je v inventarno knjigo napisala številko ena in nato evidentirala in vpisala celoten fond knjig. Dvakrat tedensko po šoli je imela knjižnico odprto za izposojo. Nekaj let je bi-
Pesmica, ki so jo gospe Mariji povedali njeni učenci:
Učiteljici za 80 let
Mnogo let je od takrat, ko v šolo šli smo prvikrat, neuki, plašni, nebogljeni, po kmečko vzgojeni.
Druga mama ste nam bili nič hudi, le žalostni, če poredni smo bili.
Skozi trnjevo pot ste šli vestno in marljivo, v srca svojih malih sejali seme neutrudljivo.
Zlate nauke ste nam dali, do obilne žet ve pomagali. Neprecenljive so za nas te zasluge Vaše, ker prve učenosti ste nam dali v glav'ce naše.
In kot vidite,
nismo pozabili teh trenutkov z Vami, v lep spomin so nam ostali, zato smo tu se zbrali.
Tiste ure, ki so grenile Vam življenje, naj v naslednjih letih Vam olajšajo trpljenje.
Naj jesen življenja bo lepa in sončna, hoja in drža še vedno pokončna.
Kot narava jesenska
barv zlatih ima,
naj Bog darov svojih Vam da.
Zaupajte v zavetnico Marijo,
prvošolčki Vam želijo.
la tudi upravnica Delavske univerze. Vodstvo šole ji je dalo prosto sredo, da je lahko v okviru Delavske univerze organizirala šolo za življenje, šolo za starše, razna predavanja za krajane, osnovno šolo za odrasle, srednjo ekonomsko šolo itd. Vsa dela je opravljala velikim veseljem in brezplačno. Na koncu so ji za vodenje Delavske univerze dali nagrado v obliki denarja, za katerega si je lahko kupila fotoaparat.
Delala je cele dneve - z veseljem in občutkom odgovornosti. Na vprašanje, od kod neverjetna delavnost, mi je odgovorila: »Doma sem bila strogo vzgojena, starši so mi privzgojili občutek odgovornosti, zato sem tudi svoje poklicno delo in vse v življenju jemala zares. Vsako stvar, ki sem jo sprejela, sem delala z veliko odgovornostjo.« In kot vsakega človeka kakšna stvar povzdigne, je njej dvignil samozavest uspeh pri učencih.
Še enkrat bi bila učiteljica
Če bi se ponovilo vse, kar je doživela lepega in hudega v svojem poklicu, bi se še enkrat odločila za isti poklic, če bi imela možnost izbire. Tako zelo jo je veselilo delo z otroki. O veselju do dela z otroki sem zvedela iz njenega pripovedovanja, o tem, kako dobra učiteljica je bila, pa nisem slišala iz njenih ust, ampak od njenih nekdanjih učencev. Stroga in pravična je bila, so si bili enotni.
Gospa Marija pa mi je ob obisku pokazala še nekaj, kar mi je pomagalo ustvariti podobo uspešne učiteljice Marije. Med svojimi dokumenti in slikami hrani tudi zapisnike in ocene inšpektorjev, ki so jo nenapovedano obiskovali v razredu. Nadpovprečno, s samimi superlativi so ocenili njene metode in celotno delo v razredu.
Vse, kar se dogaja v šolstvu, jo
zelo zanima
Nič čudnega, da tudi še zdaj, ko je že več kot dvajset let upokojena, še vedno z zanimanjem spremlja razvoj šolstva in si ustvarja svoje mnenje. Kako zelo rada je vedno imela otroke in kako dobro jih pozna, izpričuje vsaka njena misel, kljub temu govori o tem poklicu brez lažne sentimentalnosti. Prizna, da je danes težje opravljati učiteljski poklic kot včasih. Učitelj nima več toliko avtonomije, ovirajo ga različni predpisi in vse je tako usmerjeno, da učitelj nima nikoli prav. Ugotavlja, da se današnji način življenja odraža tudi na učencih. Starši so cele dneve v službi, svo-
Kulturne in zabavne prireditve
v januarju in februarju 8. januar -
srečanje narodno-zabavnih ansamblov v Jakličevem domu 15. januar
premiera gledališke igre dramske skupine Scena_
22. januar
ponovitev gledališke igre_
29. januar
gostovanje ene od gledaliških skupin_
5. februar
kulturni praznik - koncert simfoničnega orkestra z Vrhnike
jega otroka malo vidijo, pričakovanja in zahteve pa so velike. Prepričana je, da otroci pri svojem delu potrebujejo, da jih kdo spremlja in nadzoruje. Danes je drugačna vzgoja, drugačne potrebe in zahteve, ki terjajo od učitelja veliko truda in odgovornosti, medtem ko o hvaležnosti do njihovega dela danes skoraj ni več sledu.
Zadovoljna je s svojim življenjem
Iz njenega pripovedovanja veje odsev življenjskih izkušenj, čuteča narava in realen pogled na življenje. Čeprav je živela vso svojo delovno dobo drugje, jo je domotožje neprenehoma vabilo domov. Vsake počitnice se je vračala v svojo rojstno vas, k svojim ljudem v Dobrepolje. Ob upokojitvi se je preselila na Videm, kjer je bila blizu svoje rojstne vasi in bratove družine v Zden-ski vasi. To je bilo takrat, ko so bili njeni nečaki še šoloobvezni. Ker so bili njihovi starši zelo zaposleni na kmetiji, je skrb za njihove šolske obveznosti prevzela ona in tako še vedno obdržala stik s šolo.
Zdaj je kljub osemdesetim letom še zelo vitalna, tako telesno kot duševno. Njen urnik vsebuje vsakodnevni sprehod od Vidma do Zdenske vasi. Koristi ji zaradi zdravja, pri bratu in svakinji v Zdenski vasi pa je tudi vsak dan dobrodošla. Svakinja, za katero najde najbolj pohvalne besede, jo vsak dan lepo sprejme in jo nikoli ne pozabi povabiti še za naslednji dan. »Rada, zelo rada imam bratovo družino,« še enkrat ponovi Marija. Tako ji minevajo dnevi ob vsakodnevnih drobnih opravkih in spominih na prehojeno življenjsko pot.
»Občutek imam, da sem polno živela in hvaležna sem Bogu za vse,« zaključi pripoved o svojem življenju gospa Marija. Jaz pa se pridružujem željam, ki jih je dobila za rojstni dan, da bi še dolgo uživala zasluženi pokoj. ♦
MISEL
Noben preživet trenutek ne utone v nič, temveč ob vsakem spominjanju nanj znova obogati našo notranjost in kdor se lahko spominja, ni živel zaman.
Nada Kirbiš
20
Jubilej
december 2004
Anton Hrovat iz Hočevja devetdesetletnik
V letu 2004 je bilo med člani Društva upokojencev Dobrepolje kar pet devet-desetletnikov. Zadnji med njimi je praznoval visoki jubilej Anton Hrovat iz Hočevja. 21. novembra sem se pridružila predsedniku Društva upokojencev Konradu Piku in poverjenici za Hočevje Pavli Perič, ki sta mu v imenu društva šla voščit za jubilej. Pričakal nas je poln gostoljubnosti, praznično oblečen ter dobre volje in težko sem si predstavljala, da pred mano sedi devetdesetletnik, vsakdo bi mu prisodil vsaj dvajset let manj. In tako je v prijetnem pogovoru za mizo v kuhinji začel nastajati obris njegove življenjske poti.
M. Steklasa
Rodil se je 21. novembra 1914. Dva meseca pred njegovim rojstvom so očeta vpoklicali v vojsko. Neko septembrsko nedeljo po maši se je namreč začelo šušljati, da bo vojna. Še isti dan je dobil poziv. Po dveh mesecih se mu je rodil sin. Ko je po dveh letih prišel prvič domov na dopust, je žena malega Antona pomešala med druge vaške otroke, da bi videla, če ga bo sploh prepoznal. Kasneje je prišel še nekajkrat na dopust, čez tri leta se je rodil Antonov brat, po vojni pa so bili rojeni še trije otroci.
Po vojni so se prave težave šele začele. Otrokom je kmalu zbolela mama in po nekajletni bolezni, ko je bil Anton star šele 16 let, je umrla. V letih, ki so sledili, je bilo najhuje. Bila je splošna kriza in oče se je z otroki le s težavo prebijal skozi življenje. Pridelalo se ni veliko, večkrat jim je celo zmanjkalo moke za kruh, zato so komaj čakali, da je dozorel ječmen, da so lahko spekli ječmenov kruh. Malo lažje jim je bilo, ker je bil oče čevljar in so bili tako preskrbljeni vsaj z obutvijo. Nekoč, med najhujšo krizo, so zredili junčka za prodajo, pa jim je čez noč poginil. Oče mu je odrl kožo in jo ustrojil za čevlje. Kožo se je naučil strojiti tudi Anton, znanje mu je koristilo kasneje, posebno po drugi svetovni vojni, ko je bilo nekaj časa veliko pomanjkanje.
Tako se je moral Anton še zelo mlad spoprijeti s težkimi deli. »Danes bosta šla pa vidva orat,« je nekega rekel oče Antonu in njegovemu mlajšemu bratu Jožetu. Odpravila sta se na njivo, Jože je vodil vole, a jih je komaj obvladal, da mu niso ušli, Anton pa je držal za plug in nekako jima je uspelo zorati prve brazde.
Delo na polju so še kar zmogli, huje je bilo to, da so jih doma čakala še
Anton Hrovat z ženo Marijo
vsa gospodinjska opravila. Oče je sam pekel in pral, kasneje se je pranja lotil tudi Anton. Za nove obleke seveda ni bilo denarja.
»Pazi na hlače,« je vedno govoril oče, »da jih bodo še drugi nosili.«
Svarilo je zaleglo, nekoč pa se mu je vendarle zgodilo, da so se mu pri sankanju raztrgale hlače. V strahu pred očetom se je Anton skrivaj splazil v hišo, vzel sukanec in škarje in jih odnesel v hlev. Tam si je slekel hlače, jih obrnil narobe in zašil. Od takrat dalje se je šivanja lotil še večkrat in čedalje bolj mu je šlo od rok. Šival je svojim bratom in sebi, če je bila potreba. Na kapah je bilo tudi do pet »flik«, se spominja naš slavljenec Anton. Res pa je, da vsako znanje prav pride, je še danes prepričan. Ko je bil med drugo svetovno vojno v taborišču, je bil edini moški, ki je znal kaj zašiti.
Leta so tekla v dobrem in slabem in napočil je čas služenja vojaškega roka. Po vrnitvi domov so bile razmere še vedno težke. Pred odhodom v vojsko je hodil v »tabrh«, da bi si prislužil kaj denarja. Denar je dal shraniti očetu, ko pa se je vrnil, ga ni bilo več. Porabili so ga, da so lahko preživeli.
Komaj je Anton dobro odslužil vojsko, so se spet začeli zbirati temni oblaki in slutnja vojne je bila iz dneva v dan bolj grozeča. Šele nekaj let pred vojno si je našel službo. Na Jeprci pri Kranju je bil zaposlen pri gradnji ceste. Ko pa je bila ta tik pred vojno dograjena, so delavce poslali v Rovte graditi bunkerje, tam je potekala znana Rup-nikova linija. Med vojno so ga ujeli Italijani in ga odpeljali na Rab. V taborišču je preživel trinajst mesecev. Ko se je vrnil domov, je tehtal vsega skupaj 40 kilogramov, nekje pa je staknil še garje. Nikakor mu jih ni uspelo odpraviti, zato je odšel v Ljubljano k sestrični, da bi mu poskrbela mazilo, vendar so ga ujeli Nemci in ga odpeljali na Jesenice in nato v Iški Vintgar na prisilno delo.
Konrad Piko in Pavla Perič sta oba tudi člana upokojenskega pevskega zbora Škrjanček, zato sta jubilantu za rojstni dan voščila kar s pesmijo.
Voščilo predsednika Društva upokojencev
Malo pred koncem vojne je zbežal domov in tako dočakal konec vojne.
Medtem so tudi mlajši bratje in sestra odrasli in drug za drugim so začeli odhajati od doma, nazadnje sta ostala na kmetiji sama z očetom. Oče je ostarel in sama nista mogla več živeti. Kaj mu je preostalo drugega, kot da si je rekel: »Čez most na Krko po ženo.« Našel jo je na veliki kmetiji in kmalu sta začela načrtovati poroko. Priprave nanjo je želel Anton čim bolj poenostaviti. »Ti boš dobila priče za civilno poroko, jaz pa za cerkveno,« je dejal svoji bodoči ženi. In ker v tistem času ni bilo lahko dobiti prevoza, sta se k civilni poroki v Ljubljano odpeljala kar s kolesi. S kakšnimi velikimi pripravami si res nista delala skrbi »V dveh mesecih je bilo vse skupaj, ljubezen in poroka,« smehljaje pripomni Anton. Poročila sta poleti, da ni bilo treba »koutrčka« greti, kot so mu zapeli prijatelji. Ko gospod Anton pripoveduje o svoji poroki od strani pogleduje ženo, ki sedi ob štedilniku, in kot da bi se hotel malo pošaliti, pravi: »Poročni prstan je zgubila že čez pol leta, potem ga pa tudi jaz nisem hotel več nositi.« Včasih so rekli, da če žena zgubi prstan, kmalu zgubi tudi moža. Če je bilo to kdaj res, pri Antonu in njegovi ženi Mariji to prav gotovo ni držalo. Njun zakon je bil trden in srečen in zdaj, ko sta že oba v visoki starosti, čedalje bolj potrebujeta drug drugega. Ker ima žena težave z zdravjem, ji mož vsako jutro prinese v posteljo zajtrk in dokler bosta imela drug drugega, jima ne bo dolgčas, čeprav bosta živela sama v hiši.
Pa saj nista vedno sama, prihajajo otroci in vnuki. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, eden je umrl kmalu po rojstvu, drugi so odrasli in si ustvarili družine. Najbližje domu živi sin Tone, ki je skupaj s svojo ženo staršem v veliko pomoč.
Precej dela pri hiši pa pri svojih devetdesetih letih še vedno opravi gospod Anton sam. V hlevu redi tri bike, po-
maga pa tudi ženi pri kuhi in drugih gospodinjskih opravilih. Pa tudi od doma še gre. Redno hodi zvonit v cerkev, kadar pride vrsta nanj, včasih ga gospa Peričeva odpelje tudi na upokojenska srečanja, vendar pa ne ostane dolgo, ker ne želi puščati žene predolgo same doma. Zelo rad bi se še peljal s kolesom, vendar pa se zaveda, da je bolje, da tega pri teh letih ne poskusi več. Zato pa jo mahne peš na kakšen obisk po vasi. Rad ima ljudi in dobro se počuti v družbi. Najbolj pa mu je žal, da ni več ljudi iz njegove generacije, da bi se z njimi pogovarjal o tem, kako je bilo včasih.
Kajti ko začne gospod Anton govoriti o tem, kako je bilo v času njegove mladosti, se mu obraz razvedri, besede mu stečejo še bolj tekoče in pripoved je čedalje bolj slikovita. Res da je bila revščina in garanje, bilo pa je tudi veliko lepega, družabno življenje je bilo vse kaj drugega kot danes, se večkrat spomni naš jubilant in že začne pripovedovati o nekdanjem vaškem življenju, ki je bilo v hribovski vasici še bolj idilično kot v dolini. Spomini so še lepši zato, ker se je mladina zbirala prav v njihovi domači hiši. Na tolarjih je bilo najbolj veselo, pa tudi drugih priložnosti za ples in zabavo ni manjkalo. Mladi
fantje, ki jih je bilo v vasi kar veliko, so si vedno kaj izmislili, da je bilo veselo. Najbolj podrobno in zanimivo zna naš jubilant opisati številne fantovske dogodivščine, ob katerih se zdi, da se še ob spominu nanje zabava. Jaz pa si ob tem mislim, koliko zanimivih zgodb bi se dalo napisati.
Skozi vse svoje življenje pa je Anton hodil po svetu z odprtimi očmi in se dokopal do številnih življenjskih resnic. Da je največ vredno, če znaš premagati samega sebe, pa je njegovo največje življenjsko spoznanje. Velikokrat se mu je izkazalo za resnično. Nekoč, med vojno, ko je bilo pomanjkanje največje, je poznal nekega človeka, ki se ni mogel upreti želji in je kupil prelep prt od prodajalca. Zanj je dal zadnji hlebec kruha, kmalu po tistem pa je od lakote umrl. Tega človeka ima še vedno pred očmi. Rad pa pripoveduje tudi o številnih vaških posebnežih in beračih, ki so nekoč dajali svojevrsten pečat vsakdanjemu vaškemu življenju.
Naš jubilant je na življenje vedno gledal realno in nikoli ni pričakoval od njega preveč. Tudi še v poznih letih se nad ničemer ne pritožuje. Da bi le še dolgo bilo tako, kot je zdaj, je njegova največja želja. Prav to mu tudi jaz želim ob njegovi devetdesetletnici. ♦
22
Iz društev
december 2004
Iz društva upokojencev
Piše: Konrad Piko
Na deveti seji upravnega odbora smo razpravljali o več stvareh. Ena od tem je bil predvideni izlet v Raz-križje ob hrvaški meji. To bi bil lep izlet, med drugim bi si ogledali žive jaslice v večernih urah.
Predlagano je bilo, da bi šli za božične in novoletne praznike po nakupih v Italijo ali na Madžarsko. Silvestrovo se zelo hitro približuje. O našem silvestrovanju sem pisal že v prejšnji številki. Želim, da bi se ga udeležili v čim večjem številu.
Na upravnem odboru je bilo tudi predlagano, da se nabavijo prtovi za na mize v našem klubu.
Imeli pa smo že martinovanje. Udeležilo se ga je 55 članov. Bilo je lepo in veselo, igral nam je Jože Zevnik, s petjem pa mu je malo pomagala Fani Kralj.
V tem času smo bili na obisku pri Antonu Hrovatu v Hočevju, ki je praznoval devetdeset let življenja. O tem preberite v posebnem članku.
Naj vas še obvestim, da bomo članarino pobirali kot običajno po 1500 tolarjev. Tudi obdaritev bolnih in starih nad 80 let načrtujemo.
Vsem želim vesel in blagoslovljen božič ter srečno, zdravo in zadovoljno novo leto.
Člani in članice!_
Že četrto leto organiziramo skupno letovanje v Izoli. Termin letovanja je od 26. 2 do 5. 03. 2005.
Kakor veste, je potrebno nakazilo kavcije dva meseca prej, zato vas prosim za prijave do 29. 12 2004. Prijave in kavcije oddajte poverjenikom. Ta dan bom tudi v klubu za upokojence (Jakličev dom) od 10.00 do 11.00 in bom pobirala prijave in kavcije.
Kavcija je 3.500,00 SIT Cena vožnje je 3.500,00 SIT
Cena polnega pensiona v dvoposteljni sobi je 47.250,00 SIT + turistična taksa. Plačilo je možno s karticami, gotovino ali na tri čeke.
y novem letu vam želim dobrega počutja, največ pa zdravja, druženja s prijatelji, takrat še bolečina ne boli.
Tajništvo DU Dobrepolje Tončka Kastelic
Posebni socialni zavod Prizma Ponikve
Za lokalna glasila Janez Arko — Gora_
Lepo septembrsko soboto, 18.9.2004, je Zavod Prizma Ponikve za vse svoje stanovalce in njihove svojce priredil veselo popoldne. Obenem je bila predstavitev zavoda, nastop stanovalcev, ki so res lepo nastopili, tudi oni opisali svoje življenje v zavodu. Bilo je res sproščeno vzdušje za stanovalce in za svojce, ki so se udeležili tega srečanja.
Vse je povezala in vodila socialna delavka Mirjam Zobec, s katero je bilo mogoče poklepetati o vsem, kar se je dogajalo. Postregli so nas najprej s prigrizkom in nato še s kosilom. Za zabavo je s svojim nastopom poskrbel mlad ansambel, prišla je tudi dobrepoljska Godba.
Zavod Prizma je nastal iz bivše železarne, ki je delovala od leta 1869 do 1934, ko so jo preuredili v zavetišče sv. Te-rezike. Kasneje so odprli še zdravstveni dom in prvo Slovensko zdravstveno zadrugo. Leta 1961 je bil ustanovljen Zavod Ponikve, namenjen mlajšim telesnim invalidom, tak namen ima še danes, čeprav so tudi starejši med njimi. Dom nudi 120-im stanovalcem, ki prihajajo iz cele Slovenije. Danes ga sestavlja pet objektov, ki jih dvorišče povezuje v celoto. Ob zavodu teče potok Rašica, ki pa nedaleč stran ponikne in zato se vas imenuje Ponikve. Vas ima trgovino, gostilno in cerkev. Tu najde človek mir, ker je zavod malo stran od vasi.
Vsi se dobro zavedamo, da sprejem v dom pomeni velik šok za večino ljudi, ki ne morejo več skrbeti zase in potrebujejo pomoč s strani drugih. Tu pa oseba, ki je sprejeta v dom, dobi vse; stanovanje, hrano in zdravstveno oskrbo, tako da se hitro privadi, nekateri so taki, da nočejo več domov, tudi če imajo možnost. Poskrbljeno je tudi za duhovno oskrbo, saj jih obiskuje duhovnik.
Priredili so nam res lepo srečanje, pokazali svoje sposobnosti, ko človek potrebuje pomoč in mu jo nudijo. Tak sprejem je tudi izziv za druge takšne ustanove, ki pa jih je premalo. V Cerknici že gradijo nov dom, morda bi bilo dobro tudi v Ribnici izgraditi za vse tri občine Ribnica, Sodražica in Loški Potok. Na podeželju se prebivalstvo stara in vse več potreb je po tem, vsak pa je rad blizu svojega doma.
Doživeli smo lepo popoldne s stanovalci v domu, njihovi svojci pa smo videli, kako se imajo. Poslovili smo se in odšli z lepimi vtisi. Organizatorjem pa najlepša HVALA.
MISEL
Najsrečnejši je tisti, ki najde mir v svojem domu.
Goethe
december 2004
Mladinska stran
23
Mladinsko društvo Dobrepolje
KAJ PA MDD???
Ja, če te zanima kaj vse se dogaja v našem mladinskem društvu, kaj vse te še čaka in kaj nujno ne smeš zamuditi, kar nadaljuj z branjem.
PROJEKT »MDD IZZIVA!!!«
V Mladinskem društvu Dobrepolje smo začeli z novim projektom, ki se imenuje »MDD izziva«. Projekt je sestavljen iz 12 različnih izzivov, ki bodo potekali mesečno od novembra 2004 do maja 2006.
Namen teh izzivov je druženje in sodelovanje podobno misleče mladine, ter ponuditi mladini izziv, drugačno idejo za pozitivno, kvalitetno preživljanje prostega časa, saj se vse prevečkrat zgodi, da mladi preživljajo prosti čas za televizijo, računalnikom ali pa za šankom.
Izzivi bodo bili predvsem športno-zabavno-pustolovski, mednje pa bodo vključeni tudi družbeno-koristni projekti, kot so na primer okoljevarstvene akcije.
Seznam izzivov in njihovo zaporedje je odvisno od vremenskih razmer, finančnih zmožnosti društva in tega, ali bo kakšna sorodna skupina organizirala dogodek, ki bi spadal v spekter naših izzivov - saj je društvo vedno pripravljeno sodelovati s sorodnimi organizacijami / projekti v dobro mladine.
Vse izzivi bodo bili pravočasno objavljeni na spletni strani društva (http:// klub.jezakon.com) in v Našem kraju. Člani društva in ostali zainteresirani bodo o izzivih obveščeni tudi preko SMS.
Udeležba na izzivih je na lastno odgovornost udeležencev. Za vsak izziv, bodo udeleženci dobili tako imenovane »izzivalne točke« (od 1 do 3 odvisno od težavnosti izziva). Točke se bodo seštevale in za nagrado bo 5 najbolj zagnanih, ki se bodo največkrat odzvali izzivu, dobilo posebno nagrado - brezplačen enodneven izlet v Aqualand.
Več o projektu kot tudi o posameznih izzivih lahko izvesti na že omenjeni spletni strani (http://klub.jeza-
kon.com), kamor lahko pošljete tudi vaša vprašanja želje in predloge, lahko pa kontaktirate tudi člane upravnega odbora osebno.
Torej, dovolj je bilo pasivnosti, čas je, da se odzovemo izzivom, saj MDD izziva!
Zadnji izziv:
Prvi izziv je bil v nedeljo, 14. novembra. Zbralo se nas je osem zagretih ljudi, pred gasilskim domom v Kompoljah, ter se odpravili na Grmado, nato pa še naprej po grebenu na Sveto Ano. Ves čas nas je božalo prijetno toplo sonce in gozd v svoji jesenski lepoti. Čeprav smo vse čas iskali medveda, ga nismo našli, zato smo se morali zadovoljiti s sendviči. Celo pot smo veselo klepetali, se zabavali, prepevali in kot bi mignil smo se znašli na strehi Dobrepolja - strehah Sv. Ane, kjer smo uživali v božanskem razgledu na Struge. Nato smo odšli še na samo Sveto Ano, ki se je kopala v soncu. Tam smo si vzeli daljši počitek, se obilno razgledali po ribniški strani, ter se pogreli ob toplem čaju in se v mislih prisrčno zahvalili izumitelju termovke ©. Sonce se je počasi začelo spuščati, zato smo vzeli pot pod noge in se še pravočasno vrnili nazaj pred gasilni dom, malce utrujeni, a zadovoljni nad prečudovitim dnevom, ki smo ga doživeli, odločeni, da zagotovo pridemo tudi na naslednji izziv.
Andrej Žnidaršič
nih zimskih športov, kot je na primer metanje stlačenih kroglastih kosov snega v nasprotnika.
Zgodilo se bo 16. januarja leta Gospodovega 2005 od enih do predvidoma štirih popoldne. Zberemo se pred klubom in potem skupaj odrinemo na bojno polje. Na koncu nas vse skupaj čaka mirovna konferenca ob vročem čaju. Priporočamo da ne pridete ravno v kratkih rokavih.
V primeru neugodnih vremenskih razmer (pomanjkanje snega) vas čakajo nakupovalni vozički kot prevozna sredstva. Več o vsem na naši spletni strani.
OkTASlU smo VIDEM
Vrsta zagnanih mladeničev je dva vikenda zapored okraševala Videm, ki nas zdaj praznično navdihuje.
Vsakršne pripombe in pohvale so dobrodošle.
Tomaž Šuštar
ZIMSKA RADOST-SMUČANJE!
»Kot ponavadi se bomo tudi letos odpravili smučat. V Cerkno, kam pa drugam.
Na noge bomo pripeli dilce, potem pa kakor kdo želi, počas, hitro, naprej, nazaj, med grmovje ... Smučarski izlet z MDD je do sedaj še vedno bil (in bo) eden najboljših načinov, kako pošteno, poceni in v dobri družbi smučati.
Odhod bo v četrtek, 20.1.2005, zgodaj zjutraj, tako da se smuka prične takoj, ko se smučišče odpre. Zvečer se odpravimo v vsem dobro poznano kočo v Davči, kjer kuhamo, jemo, se zabavamo in prenočujemo. Naslednji dan zgodaj vstanemo, jemo © smučamo, jemo, se zabavamo, prenočujemo. In v soboto tudi jemo, smučamo, smučamo in odpeljemo domov (prej gremo še na pice). Za primerjavo naj povem, da je vso to čudo lani stalo približno 12000 SIT, s prevozom, kartami, hrano, prenočevanjem in še picami vred. Prostora je za vse dovolj, zato le brž pokliči na 031/458-486 in se prijavi na nepozabne smučarske dni v Cerknem.«
2. izziv - Ta veseli dan
Gre predvsem za obujanje pristnega zimskega veselja, ki ga je v tem nemirnem času čedalje manj.
Izziv bo obarvan v znamenju primar-
NE SPREGLEJTE!!!
Spletna stran MDD je vsak dan lepša, boljša, bolj polna zanimivih stvari. Ko se sprehajate sem in tja po žicah, ne pozabite pokukati še na: http://klub. jezakon.com .
24
Mladinska stran
december 2004
Na njej najdete tudi vse informacije o delovanju društva, prihodnjih in preteklih dogodkih, aktivnostih... Pred kratkim smo vzpostavili tudi nov, sodoben forum, kjer je prostor za vso dobrepoljsko mladino.
SILVEHTROVANJEH!
Kje boš pa ti preživel zadnje ure starega leta???
Bi se mogoče rad pridružil tistim, ki bodo praznovali v klubu Sion??? Kjer boš lahko z dobro družbo odšteval zadnje minute do novega leta, se še zadnjič letos prepustil ritmom glasbe,poskrbljeno pa bo tudi za prigrizek in pijačo. Vse to rajanje se bo začelo 31. decembra ob 21.00, v prostorih kluba Sion. Toplo vabljeni vsi člani kluba in tudi tisti, ki bi se nam radi pridružili in tako postali naši člani.
pozornu
Ne pozabite pa tudi, da si lahko vsi člani mladinskega društva zagotovijo cenejše kino vstopnice!!! To pa storijo tako, da pokličejo 051/217944 (Irena Zakrajšek) in si zagotovijo vstopnico.
Irena Zakrajšek
© Hn?://K1Ud. JEZAKON.COM ©
POROCiLA O SKAVTSKiH SREČANJIH
Zbrali smo se 12.11.04, ob 14.30 uri pri šoli. Odpravili smo se peš proti podgoriški cerkvi, kjer smo se razdelili v tri skupine. Vsaka je naredila svoj bivak, tisti ki pa so naredili najboljšega, so dobili največ točk in nato še bonbone. Srečanje smo končali z igro v gozdu.
Matej Šporar
Pozdravljam vas v imenu vseh skavtov. V petek, 26.11.2004, smo pri skavtih delali voščilnice. Okraske smo izdelali iz papirja in jih prilepili na voščilnice ali pa smo jih s pobarvali s spreji. Po končanem delu smo se šli zanimive igre.
Matija Klinc
Zbrali smo se v petek po večerni devetdnevnici v prostorih mladinskega centra Sion. Po prvi igri smo se razdelili v tri skupine. Prva skupina je šla ven na sprehod, kjer je dobivala razne naloge o Miklavžu. Druga skupina je barvala angelčke iz mavca, tretja skupina pa se je šla razne igre. Ko so vse skupine vse opravile, smo si ob svečkah podarili drug drugemu pobarvane angelčke. Večer smo zaključili z igrami.
Jana Šuštar
Tudi nas je obiskal
Barbara Francelj_
December je mesec, ki je poln pričakovanj, obdarovanj in raznih vrst druženja. Mi, skavti, smo vse to združili v petek, 3. 12., zvečer, na čast pomembnega moža, sv. Nikolaja.
Najprej smo se udeležili svete maše, nato smo se prijetno razpoloženi preselili v klubske prostore. Po začetni uvodni igri, s katero smo se malce razmigali in s tem tudi bolje povezali, smo se razdelili v tri skupine in se lotili dela.
Na orientacijski poti smo po otokih spoznavali sv. Nikolaja, njegovo življenje ter dobrotno delo. Vsak je za svojega skrivnega prijatelja izdelal skrivno darilce in mu ga podaril. Vse dogajanje je bilo prepleteno z različnimi igrami, ki so še bolj popestrile naš večer.
V prijetnem vzdušju je minilo se eno srečanje, katerega se bomo radi spominjali.
Izdelovanje darilc - angelčkov je potekalo v prijetnem vzdušju.
Uživanje pokovke na kitajski način
december 2004
Iz šole
25
Veseli december na PS Struge
Pripravile:
Karmen Perko, Mojca Pugelj, Meta Hočevar, Lucija Adamič_
Advent je čas, ko odštevamo tedne, da dočakamo božič, ki je najlepši družinski praznik. Je poln pričakovanj, novih spoznanj in novega upanja. Advent je nekakšen uvod v vsa praznovanja, ki jih komaj čakamo. Z mislijo, da se bomo v tem času počutili še lepše, smo na razredni stopnji izdelali venčke kar sami. V veliko pomoč nam je bila prijazna gospodična Sandra Štokovnik, za kar se ji iskreno zahvaljujemo. Izpod njenih in naših spretnih prstov so nastajali prelepi venčki. Otroci so z navdušenjem sodelovali s svojimi idejami in še enkrat dokazali, kako bogato domišljijo imajo.
Ker pa se prihajajoče praznike težko predstavljamo brez prazničnih dobrot, smo še enkrat zavihali rokave in pripravili praznično pecivo za občinsko razstavo. Po šoli je zadišalo po peki piškotov, golobic, parkljov, pujskov, venč-kov, metuljčkov ... Seveda pa tudi tukaj brez pomoči ni šlo. Prijazno sta nam jo ponudili gospa Urška Pugelj, ki so jo otroci poimenovali kar v mamo Urško, in gospa Simona Kralj. Za njuno nesebično pomoč in potrpežljivost se jima iskreno zahvaljujemo.
Ob tej priložnosti želimo izreči še nekaj. Naj bo veseli december čas, ko si vzamemo čas zase in za svoje najbližje, saj je več kot še tako drago darilo vreden spomin in topel z ljubeznijo prežet praznik. Za seboj puščamo vse dobro in slabo. Slabo naj ostane nekje daleč, dobro pa naj nas spremlja še naprej v srečno, zdravo, veselo in ljubezni polno novo leto.
Miklavž je obdaril otroke
Miklavž deli darila, pomagajo mu dobri angelčki, medtem, ko so hudobne parkeljne letos odslovili, zato je bilo v dvorani eno samo veselje, brez solzic.
Miklavž pa res nikoli ne pozabi na naše pridne otroke. Letos jih je prvič obiskal že 28. decembra v Podgori, največ dela pa je imel v nedeljo, 5. decembra. Največje število otrok ga je pričakalo na sam Miklavžev večer v Jakličevem domu.
Da so ga otroci lažje pričakali, so jim učenci 7.b razreda devetletke pod mentorstvom Eme Sevšek, zaigrali igrico z naslovom Angelček Dobrinček. Otroke je prikupna igrica s prelepim sporočilom o dobroti in premagovanju zla tako pritegnila, da skoraj ni bilo čutiti, da so v dvorani majhni otroci. (M. S.)
Adventne delavnice na razredni stopnji na Vidmu
M. Steklasa
25. novembra popoldne je bilo v učilnicah razredne stopnje na videmski šoli zelo živahno in delavno. Mize so bile obložene z mahom, zelenjem in različnimi drugimi naravnimi materiali. Ob njih pa so drug ob drugem sedeli učenci, starši in učiteljice ter učitelji razredne stopnje.
Vsi so bili zaverovani v delo in težko bi bilo trditi, kdo je bil bolj spreten, otroci ali njihove mamice in očiji. Pri delu pa niso bili le pridni in spretni, ampak tudi lepo usklajeni. Kazali so veliko domišljije in ustvarjalnosti, zato je bilo iz minute v minuto na mizi več domiselno oblikovanih aranžmajev, adventnih venč-kov, okraskov iz vrečevine, smrečic iz maha ter prazničnih voščil na ročno izdelanih voščilnicah. Izdelke so učenci odnesli domov in z njimi polepšali domove za božično-novoletni čas.
Adventne delavnice, ki so jih organizirali učitelji razredne stopnje, so tako polepšale čas prihajajočih praznikov tudi v šoli. O delavnem in prazničnem vzdušju pa pričajo tudi fotografije.
OŠ pobfepolje

Toplo ognjišče in smeh v očeh, iskreno želimo vam v prazničnih dneh.
Zdravja in srečnih trenutkov nešteto, v obilju nasuje naj novo vam leto.
Želimo vam lepe božične in novoletne praznike ter veliko sreče in uspehov v letu 2005.
Ravnatelj, malčki, učenci in delavci iz JVIZ
OŠ Dobrepolje
december 2004
Iz JKP Grosuplje
27
naša prihodnost je čisto okolje
ločeno zbiranje odpadkov
lavno komunalno podjetje grosuplje
Letni plan odvoza komunalnih in nevarnih odpadkov
v občini Dobrepolje za leto 2005
I.	PRAZNJENJE ZABOJNIKOV ZA MEŠANE KOMUNALNE ODPADKE:
Mešani komunalne odpadke bomo odvažali po že ustaljenem planu odvoza in sicer vsak dan od ponedeljka do petka ne glede na praznike.
II.	PRAZNJENJE ZABOJNIKOV ZA ORGANSKE ODPADKE:
Naselje (ulica):
1.	Ponedeljek
Grosuplje (Brinje, Marles, Rožna dolina)
2.	Torek
Šentvid pri Stični, Stična, Vir pri Stični_
3.	Sreda
Ivančna Gorica, Grosuplje (Pod hribom, Dvori, Bevkova in Ljubljanska-bloki, Obrtniška)
4.	Četrtek
Cikava, Šmarje Sap, Grosuplje (Pod gozdom, Kolodvorska, Trubarjeva in Levstikova)_
5.	Petek
Videm, Ponikve, Predstruge, Grosuplje (Tovarniška, Zupančičeva, Jurčičeva, Veselova)
III. PRAZNENJE ZABOJNIKOV IZ EKOLOŠKIH OTOKOV IN ZABOJNIKOV KJER LOČENO ZBIRATE ODPADKE
(na osnovi podpisanih pogodb)
1. Ponedeljek
V Občini Grosuplje (papir)
2. Torek
V Občini Grosuplje (embalaža)
3.	Sreda
V	Občini Dobrepolje in Ivančna Gorica (papir)
4.	Četrtek
V	Občini Grosuplje (steklo na 14 dni, z začetkom 06.01.)
V	Občini Dobrepolje in Ivančna Gorica (steklo na 14 dni, z začetkom 13.01.)_
5.	Petek
V	Občini Dobrepolje in Ivančna Gorica (embalaža)_
IV. KOSOVNI ODVOZ ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV:
V	POMLADANSKEM ČASU: Torek, 29.03.2005
Ponikve, Predstruge, Vodice, Cesta, Zdenska vas, Hočevje
Sreda, 30.03.2005
območje Strug, naselje Kompolje, Podgora,
Bruhanja vas, Podpeč_
Četrtek, 31.03.2005
Videm in Mala vas, Podgorica, Zagorica_
V	JESENSKEM ČASU: Petek, 23.09.2005
Ponikve, Predstruge, Vodice, Cesta, Zdenska
vas, Hočevje_
Ponedeljek, 26.09.2005
območje Strug, naselja Kompolje, Podgora,
Bruhanja vas, Podpeč_
Torek, 27.09.2005
Videm in Mala vas, Podgorica, Zagorica_
V. ZBIRANJE NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV:
V	POMLADANSKEM ČASU: četrtek, 21.04.2005
Struge, Parkirišče pri gasilnem domu 13,00 -
14,00 h_
četrtek, 21.04.2005
Kompolje, Parkirišče pri gasilnem domu
14,30 - 15,30 h_
četrtek, 21.04.2005
Videm, Parkirišče pri trgovini Vele
16,00 - 17,30 h_
četrtek, 21.04.2005
Ponikve, Parkirišče pri gasilnem domu
18,00 - 19,00 h_
V	JESENSKEM ČASU: četrtek, 13.10.2005
Struge, Parkirišče pri gasilnem domu 13,00 -
14,00 h_
četrtek, 13.10.2005
Kompolje, Parkirišče pri gasilnem domu
14,30 - 15,30 h_
četrtek, 13.10.2005
Videm, Parkirišče pri trgovini Vele
16,00 - 17,30 h_
četrtek, 13.10.2005
Ponikve, Parkirišče pri gasilnem domu
18,00 - 19,00 h_
Center za ravnanje z odpadki v Špaji dolini obratuje v letnem času (od 16.03. do 14.11.) od ponedeljka do vključno sobote od 7. ure do 20 ure, v zimskem času (od 15.11. do 15.03.) pa od 7. ure do 17 ure. Ob nedeljah in praznikih je Center zaprt.
Občani lahko kot fizične osebe v obratovalnem času brezplačno oddajate v Center sledeče odpadke:
-	organske odpadke (odložijo se na ploščad za kompostiranje),
-	ločene frakcije kot so steklo, papir, embalaža (odložijo se za to pripravljene 5 m3 kontejnerje),
-	kosovne odpadke (odložijo se na ploščad za zbiranje kosovnih odpadkov),
-	lesene odpadke (odložijo se na ploščad za kompostiranje ali na deponijo - odvisno od obdelave lesa),
proti plačilu odlaganja pa lahko oddajate:
-	mešane komunalne odpadke (odložijo se v deponijo),
Občani lahko kot fizične osebe v centru brez-
plačno oddate tudi nevarne odpadke (skladiščijo se v posebej zato pripravljeni kontejner), v dneh obratovanja centra vendar le od 7. ure do 15. ure.
Vsi ostali povzročitelji v Občini Dobrepolje (fizične in pravne osebe, ki se ukvarjate z dejavnostjo in ta povzroča nastajanje odpadkov) morate strošek odlaganja vseh zgoraj navedenih pripeljanih odpadkov v center plačati. Odlaganje gradbenih odpadkov iz naslova gospodinjstva je dovoljeno le proti plačilu. V Center lahko pripeljete le eno avtomobilsko prikolico — do 350 kg/na dan, vendar ne več kot 5000 kg/leto/gospodinjstvo. Sprejem gradbenih odpadkov v center iz naslova dejavnosti (pravne ali fizične osebe) ni dovoljeno. O morebitnih spremembah plana odvoza mešanih komunalnih odpadkov ali ločeno zbranih komunalnih odpadkov in o vseh novostih vas bomo obveščali v lokalnem časopisu in na lokalnem radiu.
Želimo si, da bi tudi v bodoče skupaj z vami skrbeli za čisto in zdravo okolje.
VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM VOŠČIMO VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2005
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE GROSUPLJE
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE GROSULJE vabi k sodelovanju zdrave, pridne in mlajše delavce za
zbiranje, odvažanje in ravnanje s komunalnimi odpadki oziroma opravljanje raznih gradbenih del
Pogoji:
delo ravnanja z odpadki in izvajanja gradbenih del spadajo med težka fizična dela ob vseh vremenskih razmerah, zato morajo biti kandidati mlajši, zdravi in v dobri fizični kondiciji.
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 1 leta s polnim delovnim časom, z možnostjo podaljšanja pogodbe.
Vabimo vas, da pošljete svoje prošnje s kratkim življenjepisom v 8 dneh na naslov: Javno komunalno podjetje Grosuplje, Cesta na Krko 7, 1290 Grosuplje.
28
Dogodki in ljudje
december 2004
Isčemo stare fotografije
Tokrat objavljamo nekaj zanimivih starih fotografij iz Hočevja. Prispeval jih je Anton Hrovat.
Ustanovitev gasilskega društva v Hočevju leta 1925. Na fotografiji so ustanovni člani.
Fotografija je nastala pred drugo svetovno vojno v Ho-čevju, ko so dobili tretji zvon.
Na konjih sta Štentetov Jože in Anderjažev Ludvik.
Fotografija je nastala leta 1936, ko je Anton Hrovat služil vojsko v Bosni. Poleg njega je na sliki še nekaj drugih Dobrepolj-cev, katerih imen se ne spomni dobro. Morda jih boste prepoznali vi.
Kopanje vodnjaka v Hočevju leta 1935. Vsi na fotografiji, razen Antona Hrovata, so že pokojni.
nadaljevanje s str. 12
Mateja Vadnjal, direktorica Centra za razvoj malega gospodarstva Ljubljana, je poudarila pomen razvoja podjetništva na vseh ravneh za uresničevanje Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije (RRA LUR). Udeležencem srečanja, predstavnikom občin, je razložila osnovni pomen Centra za razvoj malega gospodarstva. Njegovo delo temelji na treh stebrih: svetovanju, povezovanju (med podjetji, brezposelnimi in začetniki ter kmetijami) in financiranju. Center si prizadeva za razvoj učinkovite podjetniške kulture, za kar organizira različne aktivnosti. Mateja Vadnjal je izpostavila področja, za katera lahko svojo priložnost za sodelovanje najdejo tudi občine LUR. To so: koncesija za opravljanje vavčerskega sistema svetovanja, informacije za podjetnike, podjetniško usposabljanje, podjetniški krožki, financiranje (predvsem sklad drznega kapitala, ki pomeni razvoj različnih oblik podjetniškega kapital) in skupni nastop pri pridobivanju sredstev Evropske unije.
Tomaž Konrad (RRA LUR) in Andrej Jus (podjetje Infos d.o.o.) pa sta predstavila novi projekt Somestje znanja in novih poklicev.
Partnerji oziroma sodelujoči pri tem projektu želijo v družbi vzpostaviti novo paradigmo - da je znanje vrednota, ki jo je potrebno čuvati, gojiti in predvsem krepiti. Zato je potrebno najprej zbrati in združiti znanje, informacije in izkušnje, ki jih relevantni akterji na tem področju že imajo, ter temu s konstruktivnim sodelovanjem dodati še nove dimenzije. Razvojno partnerstvo so poimenovali »A.M.I.« - to pomeni aktivno, mobilno, informativno in izobraževalno in je prva izvedbena oblika krovnega projekta Somestje znanja in novih poklicev. Namen razvojnega partnerstva »A.M.I.« je razviti celoviti program usposabljanja in izobraževanja, ki bo temeljil na novih, inovativnih in s sodobnimi tehnologijami podprtih pristopih za ugotavljanje možnosti zaposlovanja in usposabljanja ciljnih skupin. Projekt je usmerjen v zagotavljanje novih poti in načinov motivacije težje zaposljivih ciljnih skupin.
Za udeležence srečanja je RRA LUR pripravil tudi podroben seznam projektov, ki jih trenutno izvaja agencija, prav tako pa tudi tistih, ki so v pripravi. Seznam so dopolnili s finančnimi podatki.
Trenutno aktivni projekti so:
-	Redna srečanja predstavnikov občin in programskega odbora,
-	Mreža tehnoloških parkov, poslovnih con in inkubatorjev regije,
-	Grozd kovinsko-predelovalne industrije,
-	Mesto znanja in novih poklicev,
-	Mreža kolesarskih poti regije in
-	Mreža pešpoti.
V pripravi pa je kar 17 projektov, za katere se trenutno izvajajo različne študije o izvedljivosti ali pa potekajo dogovori o sodelovanju.
december 2004
Šport
29
Šport
MEDOBČINSKA LIGA V MALEM NOGOMETU		
Rezultati (dobrepoljskih ekip) po 5. in 6. krogu in lestvici:		
ŠD DOBREPOLJE SNEŽAK : DEMOLITION TEAM	5 :	: 1
ŠD PONIKVE : ŠMD TURJAK	0 :	0
ŠD DOBREPOLJE SNEŽAK : MOLECULA	2 :	1
ŠD PONIKVE : PROPALICE	1 :	: 3
LESTVICA (A skupina):
		št. tekem	zmage	remiji	porazi	TOČKE	dani goli : prejeti goli		gol razlika
1	MIZARSTVO TRUNKELJ KRKA	6	6	0	0	18	30 :	5	25
2	SD PONIKVE	6	4	1	1	13	16 :	8	8
3	SMD TURJAK	6	3	2	1	11	19 :	14	5
4	PROPALICE	6	3	0	3	9	14 :	12	2
5	SIGMA TEAM & MIX BAR	6	3	0	3	9	11 :	11	0
6	SD KBM - EKIPA	6	2	1	3	7	14 :	19	-5
7	NK BRINJE I	6	2	0	4	6	20 :	15	5
8	ŠTUDENTSKI KLUB GROŠ	6	1	3	2	6	18 :	25	-7
9	PROSTEL	6	1	1	4	4	11 :	35	-24
10 PEKARNA GROSUPLJE		6	1	0	5	3	8 :	17	-9
LESTVICA (B skupina):		št. tekem	zmage	remiji	porazi	TOČKE	dani goli : prejeti goli		gol razlika
1	RACNA	6	6	0	0	18	30	12	18
2	AVTO GROSUPLJE	6	6	0	0	18	26 :	10	16
3	ŠD DOBREPOLJE SNEZAK	6	4	1	1	13	29 :	13	16
4	AVTEK ŠMARJE	6	4	0	2	12	24 :	16	8
5	DEMOLITION TEAM	6	3	1	2	10	19 :	20	-1
6	MOLECULA	6	1	1	4	4	19 :	13	6
7	X7	6	1	1	4	4	11 :	20	-9
8	DIA-REZ	6	1	1	4	4	14 :	26	-12
9	LAŠKI PESJANI	6	0	2	4	2	15 :	27	-12
10 NK BRINJE II		6	0	1	5	1	12 :	42	-30
KOMENTAR: Obe dobrepoljski ekipi igrata zelo solidno.Imata sicer po en poraz, vendar sta še vedno v vrhnjem delu tabel in imata odlične izglede, da tako ostaneta tudi naprej. Seveda se bo potrebno potruditi v zadnjih treh kolih in iztržiti čimveč.
Še več o nogometu na: WWW.KAPODOL.COM.
MEDOBČINSKA LIGA V KOŠARKI						
LESTVICA:	št. tekem	zmage	porazi	TOČKE	dani koši: prejeti koši	razlika košev
1 ŠD KOMPOLJE	12	10	2	22	228 : 166	62
2 PIZZERIA ADAM	12	10	2	22	238 : 192	46
3 AVANTURA - ŠMARJE	12	7	5	19	218 : 197	21
4 ŠD ZAGORICA	12	7	5	19	236 : 172	64
5 KOMA 750	12	5	7	17	194 : 211	-17
6 MZG GROSUPLJE	12	3	9	15	180 : 215	-35
7 MIZARSTVO MUSTAR	12	0	12	10	73 : 214	-141
LESTVICA:	št. tekem	zmage	porazi	TOČKE	dani koši: prejeti koši	razlika košev
1 KREMENCKOVI	3	2	1	5	61 : 53	8
2 PIZZERIA ADAM	3	2	1	5	61 : 57	4
3 FRIZERSKI SALON ONA-ON	3	2	1	5	57 : 59	-2
4 ŠD KOMPOLJE	3	0	3	3	53 : 63	-10
KOMENTAR: Prva lestvica je lestvica po končanem rednem delu prvenstva. V tem delu sta se dobrepoljski ekipi - ŠD Kompolje in Pizzeria Adam - odrezali odlično, saj sta osvojili prvo in drugo mesto. Druga lestvica pa je iz medobčinskega prvenstva najboljših ekip, tako imenovanega play offa, kjer sta dobrepoljski ekipi zasedli drugo in četrto mesto.
Prvenstvo je pokazalo, da je zanimanje za košarko še vedno veliko in da se v Dobrepolju igra dobra košarka.
Ob koncu leta 2004 se vsi, ki delujemo v ŠD Dobrepolje, zahvaljujemo vsem svojim članom, Občini
Dobrepolje, OŠ Dobrepolje, Pekarni Blatnik in ostalim prijateljem športa, ki ste kakorkoli pomagali pri uspešnem delovanju društva. V letu 2005 pa želimo vsem obilo zdravja, osebne sreče, zadovoljstva in seveda veliko uspehov .
Pripravil: Alojz Kuplenk
Turnir v namiznem tenisu
Občinski praznik Dobrepolje 2004
Za ŠD Kompolje: Marjan Prijatelj_
V soboto, 4. 12. 2004, je v počastitev občinskega praznika potekalo tekmovanje v namiznem tenisu. Praznovanje je v sodelovanju z OŠ Dobrepolje organiziralo Športno društvo Kom-polje.
Tekmovanja se je udeležilo 44 tekmovalk in tekmovalcev v različnih kategorijah.
Rezultati:
DEKLICE: 5 TEKMOVALK
1.	mesto: Sever Saša, Velike Lašče
2.	mesto: Centa Ajda, velike Lašče
3.	mesto: Hren Urška, Velike Lašče
DEČKI: 11 TEKMOVALCEV
1.	mesto: Starič Klemen, Velike Lašče
2.	mesto:Novak Miha, Kompolje
3.	mesto: Tekavčič Rok, Kompolje
ČLANICE: 5 TEKMOVALK
1.	mesto: Leskovar Alenka, Ljubljana
2.	mesto: Gerdina Mateja, Sinja Gorica
3.	mesto: Jusovič Jelena, Šmarje Sap
ČLANI DO 40 LET: 13 TEKMOVALCEV
1.	mesto: Mlakar Luka, Polževo
2.	mesto: Gašperič Mitja, Izola
3.	mesto: Polajžar Bojan, Šmarje Sap
ČLANI NAD 40 LET: 10 TEKMOVALCEV
1.	mesto: Petrovčič Jože, Sinja Gorica
2.	mesto: Kadak Rok, Ljubljana
3.	mesto: Gerdina Lado, Sinja Gorica
DVOJICE: 7 PAROV
1.	mesto: Mlakar - Kuhelj
2.	mesto: Sajovic - Šurca
3.	mesto: Gašperič - Antolič
Ob koncu tekmovanja sta se za super pokal pomerila zmagovalca članskih kategorij. Absolutni zmagovalec turnirja je postal Luka Mlakar s Polževega.
Priznanja in nagrade (buteljko vina za prvega in pice za prve tri) je podelil župan Anton Jakopič. V sklepnem nagovoru se je župan zahvalil vsem za sodelovanje na turnirju in jih povabil tudi za naslednje leto.
Prireditev so omogočili: Občina Dobrepolje, Trgojan, d.o.o., frizerski salon ČOPEK, RaPro d,o,o. - računalniško programiranje, Pekarna Blatnik in Picerija Adam.
Iz življenja ŠD Kompolje
Za ŠD Kompolje: Marjan Prijatelj_
Tudi letos, leta 2004, je namiznoteniška sekcija Športnega društva Kompolje izpolnila naloge, ki si jih je zadala na začetku leta.
Udeležili smo se tekmovanja v medobčinski ligi, v kateri sodelujejo ekipe iz občin Dobrepolje, Grosuplje, Ivančna Gorica in Velike Lašče. V konkurenci osmih ekip se je ekipa Kompolje II uvrstila na peto mesto, ekipa Kompolje I pa na zadnje, osmo mesto. Za večji uspeh bo potrebno še več treninga, zagnanosti in pa spodbude, posebno za mlajše člane.
V letošnjem letu smo se udeležili turnirjev v Velikih Laščah, v Preserju in v večjem številu turnirja ob občinskem prazniku domače občine, katerega smo tudi pomagali organizirati. Vzpodbudno je, da se je letos veliko otrok iz osnovne šole udeležilo šole namiznega tenisa, ki se je odvijala v dvorani nad gasilskim domom Kompolje v okviru »Interesna vzgoja šolske mladine.«
Z enakimi cilji, in še malo več, bomo startali tudi v prihodnje leto 2005.
Športni pozdrav!
TAROK SEKCIJA DOBREPOLJE
VABI VSE ČLANE NA
NOVOLETNI DRUŠTVENI TURNIR
V TAROKU
ki bo v sredo, 29.12.2004, v gostilni »Pizzeria ADAM« v Ponikvah, s pričetkom ob 17.00 uri
Pravico nastopa imajo vsi registrirani člani TD Tarok sekcije Dobrepolje, ki imajo licenco Tarok zveze Slovenije in ostali občani in se do 16.45 ure tega dne prijavijo osebno pri tekmovalni komisiji turnirja. Prijavnina je 2.000 sit (všteta pizza).
Igra se po pravilih »Brez taroka ni taroka«, ki jih je sprejel Škis odbor pri Tarok zvezi Slovenije in sistemu tekmovanja za državno prvenstvo.
Turnir se igra 3x15 iger, pri čemer ena igra traja 1 uro in 15 min.
Prvi trije tekmovalci prejmejo pokale! SREČNO 2005!
TD Tarok sekcija Dobrepolje
december 2004
Strelstvo, šah
31
Strelstvo
Leto se bliža koncu in čas je, da se tudi strelci spet oglasimo. Po lanski pridobitvi novega strelišča se tudi Strelsko društvo BUKOVEC počasi postavlja na noge. V tem letu je tudi zanimanje za strelski šport celo naraslo in smo dobili tudi nekaj novih članov. Sedaj imamo ekipe v kar štirih kategorijah, od starejših dečkov (pionirjev) do članov. Manjka nam podmladek in dekleta, saj je strelstvo tako moški kot ženski šport. Uspeli smo nabaviti tudi nekaj nove opreme, predvsem pušk, kar je za nas velika pridobitev.
Ker je strelstvo tekmovalni šport, se poskušamo udeležiti čim več tekem na različnih nivojih. Aktivno sodelujemo v dveh ligah — regijski in dopisni. V regijski se borimo za vstop v tretjo državno ligo, kar nam je prvi zastavljeni cilj. Poleg tega pa imamo željo pripeljati mlade strelce na čim višji nivo streljanja.
Še nekaj o ŠPORTNEM strelstvu:
Mnogi si pod pojmom strelstvo ali streljanje predstavljajo nekaj slabega, krvoločnega, povezanega s smrtjo in nasiljem, če ne drugega s streljanjem vrabcev in sosedovih mačk. Žal je v današnjem svetu streljanje res vsakdanji negativni pridevnik poročilom v medijih.
Športno streljanje pa je povsem nekaj drugega in nič povezano z zgoraj naštetim. To je šport v pravem pomenu besede, kjer so potrebni treningi, močna volja in disciplina. Strelec mora imeti tako dobro fizično kot psihično kondicijo. Stati uro in pol do dve na mestu, za vsak strel menjati tarčo in napeti puško sploh ni tako enostavno, kot se sliši. Poleg tega je treba ves čas obdržati čim višjo koncentracijo, da je rezultat čim boljši, saj vsaka minimalna napaka pomeni par krogov slabši rezultat. To pa zahteva precejšen napor in ogromno treninga. S tem se pa strelcu veča zmožnost koncentracije in samokontrole, kar lahko človek s pridom uporablja v vsakdanjem življenju (doma, v šoli, v službi...)
Treningi so organizirani, pod nadzorom, na urejenem strelišču, kjer veljajo določena pravila, ki se jih strelec mora držati. Torej strelstvo ni »KR NEKI« ampak je resen in odgovoren šport, ki obenem že sam po sebi tudi promovira domači kraj.
Seveda pa lahko strelstvo jemljemo tudi kot rekreacijo, kjer na strelišču umirimo duha, spraznimo glavo in se vsaj malo razbremenimo. Poleg tega si na tarči lahko zamislimo različne podobe ...in včasih pomaga...
Torej vse, ki ste zainteresirani in vas ta šport zanima (spol in starost tukaj nista omejena), vabimo vsak PETEK, od 17.00 do 20.00 ure, na strelišče v Jakličevem domu (pod kinod-vorano), kjer lahko dobite še dodatne informacije iz prve roke in zadevo tudi preizkusite. Z novim letom pa ste vabljeni k vpisu v Strelsko društvo BUKOVEC.
Obenem vsem krajankam in krajanom Dobrepolja želimo mirne in blagoslova polne božične praznike,
v prihajajočem letu pa zdravja, miru in zadovoljstva!
Strelski pozdrav!
Simultanka z mednarodnim mojstrom Leonom Gostišo
Že nekaj let v okviru prireditev za občinski praznik občina organizira šahovsko simultanko, na kateri se mednarodni šahovski mojster Leon Gostiša pomeri s 25 šahisti naenkrat. Letos je bila simultanka 9. decembra v avli osnovne šole na Vidmu. Udeležba je bila manjša kot prejšnja leta, saj je igralo le trinajst šahistov. Presenečenja ni bilo, saj Leona Gostiša ni premagal nihče. Najbolj uspešen pa je bil Miran Lenarčič iz Poni-kev, ki mu je uspelo remizirati. (M. S.)
Na zgornjih dveh fotografijah je nekaj šahistov, ki so se pomerili z Leonom Gostišo.
Na skrajni desni Miran Lenarčič, na skrajni levi Dušan Cimerman, sedanji predsednik Godbe Dobrepolje s svojim sinom, tudi odličnim
šahistom.
KINOPROGRAM ZA JANUAR 2005
KIMO »OOmtPOUt« tlOtH 39
DOLBY-DIGITAL ZVOK
Alien proti Predatorju KINO »DOBREPOLJE« VIDEM 34
NEDELJA, 2. JANUAR, OB 15. url In 19.30 url
ameriška uspešnica - akcijski film-triler
Ocean 12
ga h pomerijo precej zrejena Renee Zellweger, Colin Firth in Hugh Grant. DOLŽINA 107 minut.
NEDELJA, 9. JANUAR, OB 15. url ln 19.30 url
ameriška uspešnica - akcijski film
kaže šele tedaj, ko vanj resnično
verjamemo.
DOLŽINA 76 min.
NEDELJA, 16. JANUAR, OB 15. uri ln 19.30 url
ameriška uspešnica - zf. triler
KRATKA OZNAKA: Viktor Danny (George Clooney) in njegova skupina se ponovno zbere, da bi ponovila uspeh izpred treh let, ko ji je z eni ropom uspelo nabrati 160 milijonov dolarjev. Tokrat so tarče dvanajsterice (pridružila se jim je še Dannyjeva nekdanja žena) trije predmeti neprecenljivih vednostih v treh evropskih prestolnicah. DOLŽINA: 103 MINUTE.
KRATKA OZNAKA: Kaj bi si mislili, če bi nenadoma odkrili, da je nekdo šaril po vaših možganih in spreminjal vaše spomine? In vse to samo zato, da bi na mesto predsednika države spravil svojega človeka, ki ga ima v popolni oblasti? Najbrž bi se ustrašili in skušali odkriti, za kaj gre. DOLŽINA: 135 MINUT. PETEK,
7. JANUAR, OB 19.30 uri
ameriška uspešnica - komedija
iilDGET JONES 2
KRATKA OZNAKA: Bridget Jones se ni kaj bistveno spremenila. Sicer ima zdaj fanta Marka Darcyja, vendar je njuno razmerje kmalu na veliki preizkušnji. Bolje rečeno: na dolgonogi preizkušnji, saj je Mark všeč tudi njegovi pripravnici. Ne samo to: nad Bridget se zgrne še ena skušnjava - na obzorju se namreč znova pojavi njen mačistični bivši šef Daniel Cleaver. Tudi tokrat se v glavnih vlo-
PETEK, 14. JANUAR, OB 16. uri
ameriška uspešnica - animirana druž. pustolovščina
POLARNI VLAK
KRATKA OZNAKA: Deček, ki še vedno verjame v božička, nekega večera doživi veliko presenečenje, ko je povabljen na nepozabno vožnjo s Polarnim vlakom, ki naj bi ga popeljal na severni pol. Na potovanju, polnem čudes in avantur, deček spoznava pravi pomen božičnega čudeža, ki se po-
KRATKA OZNAKA: Globine ledu bodo ekipi ekspertov razkrile sledi starodavnega rituala, v katerem nezemeljski predatorji s svojim vrhunskim arzenalom in zaščitnim oklepom vzpostavljajo nadvlado nad primitivnejšo, a enako nevarno vrsto nezemeljskih bitij alienov, ki jih odlikuje predvsem kislina, ki jim poganja trdoživo in smrtonosno gibčno telo. Pripravite se na dvoboj med najstrašnejšima filmskima pošastima, v katerem smo ogrožena vrsta ljudje. DOLŽINA: 101 MINUTA.
PETEK, 21. JANUAR, OB 19.30 uri
ameriška uspešnica - romantični film
LJUBEZEN IN VSE
KRATKA OZNAKA: V romantični komediji Woodyja Allena bomo
spoznali pisca komedij Jerryja, čigar nevrotična in manipulativna punca Amanda ne želi več spati z njim. Jerryjev paranoičen prijatelj David mu zato naniza kopico filozofskih in tudi komičnih nasvetov, ki bi ga lahko rešili še pred njegovim neučinkovitim managerjem. A Jerry ima vendarle velik problem. Le s težavo namreč razdre kakršno koli neuspešno zvezo, pa naj bo ljubezenska ali poklicna. DOLŽINA: 108 MINUT
NEDELJA, 23. JANUAR, OB 15. uri in 19.30 uri
ameriška uspešnica - akcijski film
POSLEDNJI KLIC
KRATKA OZNAKA: Razposajen mladenič se oglasi na svojega mobilca. Na drugi strani je obupana ženska (igra jo Kim Basinger), ki trdi, da je ugrabljena, in ga prosi za pomoč, saj imajo ugrabitelji na piki verjetno tudi njenega sina in moža. Problem je seveda to, da sama ne ve, kje točno se nahaja. In mladeničevemu mobilcu lahko vsak hip zmanjka baterije ... DOLŽINA: 95 MINUT
PETEK, 28. JANUAR, OB 19.30 uri
ameriška uspešnica - srhljivka
IZGANJALEC HUDIČA
KRATKA OZNAKA: Pred več kot tremi desetletji je s filmskih platen zagrozila verjetno najbolj kon-troverzna, najdonosnejša in, po mnenju m nogih, tudi najboljša grozljivka vseh časov. Tokrat prihaja njegov verodostojni pred-del, v katerem bomo doživeli prvi spopad med hudičem in likom očeta Merrina. Ste pripravljeni? DOLŽINA 99 min.
NEDELJA, 30. JANUAR, OB 15. uri in 19.30 uri
ameriška uspešnica - futuristični film
Nebeški kapitan in svet prihodnosti
KRATKA OZNAKA: Svet pretrese nenaden napad skrivnostnih in zelo uničujočih robotov. Zgovorna novinarka Polly (Gwyneth Pal-trow), neustrašni pilot Joseph (Jude Law) in akcije željna upornica Francesca (Angelina Jolie), se morajo z vsemi močmi zoperstaviti zlobnemu doktorju Totenkopfu, ki namerava zavladati svetu. DOLŽINA: 107 MINUT
december 2004
Oglasi, voščila
33
PRIČETEK TEČAJA CESTNO PROMETNIH PREDPISOV za vse kategorije motornih vozil bo dne 27. 12. 2004 ob 17. uri v osnovni šoli Velike Lašče. Prevoz z Vidma je organiziran po predhodnem dogovoru!
50%
L
DECEMBRSKI POPUSTI
Pohitite, saj začne 1.1.2005 veljati nov zakon ZVCP, ki ima ostrejše pogoje za usposabljanje!
041/33 65 65 Vinko, 031/366 667 Anita
Turistično društvo PODGORA vam želi
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2005!
Naj vam prihajajoči božič prinese mir in radost,
novo leto pa zdravja, sreče in uspehov.
Zahvaljujemo se našim sponzorjem in donatorjem ter vsem, ki se naših prireditev udeležujete.
Bodite z nami tudi v naslednjem letu. Srečno!
		řOdo.
LEDINA CENTER, lokal 19, Kotnikova 5, Ljubljana tel.: 01 / 439 21 10, gsm: 031 / 366 667, 041 33 65 65		
Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o.
PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJČEGA OBJEKTA
VAM NUDIMO:
-	izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta
lokacijska dokumentacija po starih predpisih
-	izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov
-	pridobitev gradbenega dovoljenja
Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju
in po telefonu
(01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28
Spet bomo obrnili nov list, list na koledarju, list v življenju.
Staro leto je izpolnjeno, ponuja se novo, še nedotaknjeno,
in zato še bolj vznemirljivo. Dajmo mu priložnost, da se izpiše v njihovih barvah -z upanjem, voljo in pogumom za dosego želenega ... in skupaj z Vami, dragi prijatelji.
Vsem želimo, da bi lepo preživeli božič in dan samostojnosti, v letu 2005 pa Vam želimo veliko osebnega zadovoljstva, sreče, zdravja in ljubezni.
Turistično društvo Dobrepolje
N.Si
Mova Slovenija
Naj Vas božični prazniki napolnijo z veseljem in mirom. V novem letu 2005 Vam želimo,
da izkoristite vsak trenutek in vsak dan,
da se boste nekoč ozirali po po-rumenelem koledarju in si rekli: »Zadovoljen sem s prehojeno potjo!«
Želimo Vam, da bi iz Vaših oči vedno žarela iskrica ljubezni in upanja
in da bi bilo vsako Vaše dejanje prežeto z ljubeznijo.
OO N.Si Dobrepolje — Struge
Slovenska ljudska stranka
»Kralja, ki prihaja pridite molimo«, poje božična hvalnica, ki jo pojemo pred božičem. Ali res prihaja kralj? Da, prihaja, ne kralj z mečem in vojsko, prihaja Kralj Ljubezni, tiste prave nesebične, večne. Njegova ljubezen je čista, ne izigrana, ne narejena, zas-tonjska, nalezljiva. Nalezljiva? Da, tudi nalezljiva, samo odprimo se ji. V zazidan vrt, preko visokega plotu, v nepredirno goščo, v zaprto srce, kljub trkanju, ne more vstopiti. Samo malo ga odprimo in počistimo pot, vstopila bo, zagotovo bo vstopila.
Da bi dih te večne ljubezni v teh božičnih dneh napolnil vsa naša srca, naše domove, naše medsebojne odnose, želi sebi in vsem občankam in občanom Občinski odbor Slovenske ljudske stranke. Vsem občankam in občanom želimo lepo praznovanje božičnih praznikov v krogu svoje družine in tudi blagoslovljeno in uspešno novo leto 2005. Iskrene čestitke tudi ob državnem prazniku dnevu samostojnosti.
Občinski odbor SLS
Sreče in uspeha polno Novo leto vam želimo!
Ostajamo zvesti vam in zavezani Sloveniji.
LDS!
LIBERALNA DEMOKRACIJA S SLOVENIJE z
SDS
Lepe božične praznike in vse dobro v novem letu 2005. Da bi ga preživeli v zdravju in zadovoljstvu ob majhnih in velikih uspehih. Srečno! OO SDS Dobrepolje
STOIARNA DOBREPOLJE

Podjetje z novo blagovno znamko opremljanje prostorov s pohištvom po naročilu
želi vsem lepe božične praznike in veliko dobre volje v novem letu 2005.
Vsem našim kupcem se zahvaljujemo za zaupanje in vas vabimo, da razširite dober glas o našem podjetju.
Za zagotovitev dobrega imena pa vabimo k sodelovanju nove sodelavce, ki imajo željo sodelovati pri upravljanju novega CNC obdelovalnega centra. Profil izobrazbe ni toliko pomemben kot znanje pri delu z računalnikom in smisel za učenje programskih znanj.
Tudi mizarji in obdelovalci lesa vabljeni k sodelovanju. Srečno v novem letu!
december 2004
Voščila; zahvala
35
Vsaka oseba in vsi dogodki v našem življenju so prisotni zato, ker smo jih tjakaj pritegnili mi sami.
V letu 2005 Vam želimo, da s svojimi lepimi mislimi pritegnete čim več pozitivnih ljudi in dogodkov.
Za trenutek pozabimo na žalost in skrbi, naj nam leto, ki prihaja trenutke lepe podari; v prazničnih dneh naj vaš in naš dom v sreči in veselju zažari.
Zahvaljujemo se vsem za zaupanje, iskrenost in spoštovanje
ter želimo, da tako ostane tudi v prihajajočem letu.
Srečno in uspešno leto 2005!
STRAH FRANC s.p.
PRODAJA PLINOV, PREVOZNIŠTVO
IN POGREBNE STORITVE
1312 VIDEM-DOBREPOLJE VIDEM 61A
Dober boj si dobojeval, tek življenja dokončal, vero ohranil ^ (Sveto pismo)
12. 11. 2004 je dokončala svojo življenjsko pot in odšla v večnost naša
KRISTINA GRM
Zagorica št. 8
Hvala vsem, ki ste jo spremljali na zadnji poti in kakor koli počastili njen spomin. Hvala g. župniku in g. kaplanu za vso duhovno oskrbo v času njene bolezni in smrti. Še posebej moramo biti hvaležni dr. Mariču, sestri Ljubi in Mileni Žnidaršič, ki so v vsakem trenutku njene dolge bolezni bili pripravljeni na hitro pomoč.
Tolaži nas zavest, da so jo vsi ljudje, in še posebej vaščani, radi imeli in so cel teden po smrti skupaj zanjo molili.
Njeni domači in sorodniki
MISEL
Noben človek ni otok, povsem sam zase; vsak človek je kos celine, del kopne zemlje; če morje odplavi grudo prsti, je Evrope manj, prav tako kakor, da je bil rtič, prav tako kakor da je bilo posestvo tvojih prijateljev in tvoje lastno; ob smrti vsakega človeka je mene manj, zakaj vključen sem v človeštvo; in zato nikdar ne pošiljaj vpraševat, komu zvoni: zvoni tebi.
John Donne
KULTURNO DRUŠTVO GODBA DOBREPOLJE
vabi na
Božično-novoletni koncert Godbe Dobrepolje
v nedeljo, 26. 12. 2004, ob 19. uri.
Koncert bo v dvorani Jakličevega doma.
Skupaj z Godbo Dobrepolje bodo nastopili vokalni solisti:
ŠPELA NOSE TINA GAČNIK PETER MAVRIN
Gost koncerta bo
OR STRUGE.
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje
Glavna urednica: Mihaela Steklasa (tel.: 7807 069, GSM: 031 561 081, e-mail: mihaela.steklasa@guest.arnes.si)
Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o.
Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1270 izvodov.