Poitnina plačana v gotovini. Posamezna Številka 1.25 Din. DELAVSKA POUTIKA Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom. Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inp-zemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavsitva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne trankirajo. Stev. 47. Sobota 8. junija 1929. Leto IV. Delavska vlada na Angleškem. MacdonaEd sestavi astgEeško vlado. Zmaga Delavske stranke na Angleškem je napravila globok utisk v političnem življenju civiliziranega sveta. V dolgih polemikah razpravljajo svetovni listi o pomenu te zmage ter ugotavljajo, dlai bo angleška Delavska stranka sigurno lahko dosegla uspehe v svofi zunanji politiki, dSotčim bo morala dtama računati s tem, da v spodinji zbornici nima večine. Anglija je velika svetovna država z ogromnimi kolonijami. Angleška Meleposest iin industriji; sta mogočen faktor v dlržavi, v katerem, bi bili obe meščanski stranki enotni v tistem hijpu, ko bi manjšinska vlada Delavske stranke hotela dizvajaitt odločilne reforme. Na drugi steni pa ima tudi ainlgleško delavstvo veiliko gospodar-skio in politično moč v svojih organizacijah, ki je noče izpostavljati bo-ijem, ki bi utegnili žaliti čut mogočne Anglije in ji s tem zmanjšati avtoriteto in vpliv v svetovni politiki. Angleški delavci so1 za boj, toda za boj od stopnje db stopnlje, da pretresljaji ne škodujejo že porojenemu prestižu angleškega prebivalstva. Veidno več pravic in soodločevamja zahtevajo v politiki in gospodarstvu, lin sicer z uspehom. To odgovarja mentaliteti angleškega nat oda1. Delavska stranka ima zaradi ega mam/en, po možnosti izvesti čimveč reform in dvigniti zatirane narode v kioloiniijah, kolikor ne bo šlo direktno, pa indirektno potom! Zveze nar odlov, oziroma svoje zunanje politike. Konservativci so v Zvezi narodov rmScijative, ki jih jie poldala bivšai delavska vlada, ovirali in onemogočili. Sklepali so tajne pogodbe in s temi samo rušili zaupanje med narodi. Macdonald je izjavil, da se mora ta politika' piopraviti im zlasti upa za razorožitev pridobiti Zedinjene države, ki so jih konservativci pognali s svoio politiko v piasiivitetlo. Macdonald odklanja liberalce in konservativce. Liberalci pa pravijo, da so pripravljeni podpirati' Delavsko stranko v vipratšanjih nezaposel-nosti, zunamjle politike, v carinskem vprašanju (so proti carini) in zlasti , tudi v razorožitvenem vprašanju. V teh itiočkaih se liberalci strinjajo z j Delavsko stranko. Pri teh vprašanjih bi se liberalci vzdrževali glasovanja, a pri radikalnejših reformah pa bi glasovali s konservativci. Zadlnje vesti ptavijo, d!a se Delav ! skal stranka pogaija z liberalci ter da Liberalci zahtevajo pr op orciijonal ni voliTni redi Vsekakor je verjetno, daj bo prišlo med obema strankama db skupnega minimalnega programa prav posebho zartaldi zunanje politike, ker so liberalci vsaji v tej napredlnej-ši in tuldi kot kapitalisti! modernejši od patrlilarhalično nazadnjaških konservativcev. Polložaj Delavske stranke v novi zbornici ibto torej itežak, delokrOg v notranji politiki jako omejen, v zunanji pa obsimeijši. Prav posebno važna ije Macdbnal-dova izjava, da zavrača vsakršne tajne pogodbe s posameznimi! diržajvami. Dokler obstojajo take tajne pogodbe, ne bo mednarodnega zaupanja in tudi ne bo mogoče priti do razorožitve. Iskreno občevanje med drtža-vami, brez tajne diplomaciji, je predpogoj ozdravljenju mednarodnih razmer. Miacdtofnaldl ne misli nla kakršnokoli antanto, pač pa na zvezo dlržav, v katero se tudi pritegne zlasti bridko tepeno in razburkano Evropo. Dne 4. t. m. je kralj naročil Mac-donaldu, da sestavi- novo vlado, ker je (Bald:win pod'al demisijjo. Macdo-naild je prevzel mandat za sestavo nove vlade, V vlaldb bodo prišli samo poslanci, ki so že bili prej v parlamentu. Med kandidlati se imenuje Henidersona, Thomasa', Sniowdena, Thomsona, Greenwood!a in eno ženo. Zuaiainje stvari dobi Henderson ali Thomas, žena dolbi ministrstvo zdravja (Bonfield). i ... Dne 25. junija bo sklican parlament- Na seji se bo prečita! program nove Vlade in potem parliament od-tgodil za1 teden dtni. * JRrobiemd, ki jih ima Delavska stranka pred , seboj, , so epohalnega pomena' za napredek. 8 8 Tri osinicc. V teh osmicah so izražene moderne težnje delavstva. Dan in noč, 24 ur, sta razdeljena na tri enake dele: osem ur dela, osem ur izobrazbe in osem ur počitka. I a formula pomeni oel socijalni ideal. In čeprav je delavstvo na vprašanju take razdelitve posameznega dneva najbolj' interesirano, vendar ta formula ni samo problem delavcev. Formula je jako važna za splošno družabno življenje. Pri uvajanju te formule v prakso nastaja cel preobrat tako v socijalnem položaju delavstva kakor tudi v gospodarskem življenju cele družbe. To tudi takoj pove, da so vsa vprašanja, ki so v zvezi z delavskim življenjem, tolikega pomena, da se ob njih reševanju izpreminjajo tudi vse družabne razmere. S tein se pa obenem potrjuje, da je delavski razred silno važen družabni faktor. Ni torej nič čudnega, če se je na tem polju razvila dolgotrajna, velika in ostra borba. Gre za temeljne živ-1 jenske interese delavcev, ali gre pa tudi za interese druge strani. Z vprašanjem delovnega časa sc vedno po- 8 javljata dve nasprotni težnji, ker delavec zahteva čim krajši delovni čas, toda delodajalec nasprotno, da naj bo delovni čas čim. daljši. To nasprotstvo- v interesih glede delovnega, časa baš povzroča že. celo dobo stalne spore med delavci in delodajalci. Šele v novejši dobi se je v tem oziru obrnilo nekoliko na boljše in že danes se more delavski razred v mnogih naprednejših državah, kadar gre za d'elovni čas, sklicevati na državne zakone, ki s svojo avtoriteto vrše socijalno funkcijo s tem, da se z njihovo pomočjo omejuje izrabljanje delavstva po dolgem delovnem času. Še več, dolžina delovnega časa kot socijalni in ekonomski problem je z ozirom na svojo pomembnost že zdavnaj prenehal biti interes posameznih držav. Spričo ekonomskega razvoja in kompliciranja socijal-nega reda je postal delovni čas mednarodni problem. In narodi sc trudijo in poizkušajo, kako bi ta problem rešili v primerni obliki. Treba je samo, da se spomnimo institucije v Društvu narodov, mednarodnega urada dela ter socialnopolitičnih kon- vencij mednarodne organizacije dela. Vsem delavcem sveta, ki so člani mednarodnih strokovnih organizacij, je znana popularna vašingtonska konvencija, ki je obenem' dokument civilizacije, toda tudi dokument, s katerim se kaže, kako težko je v današnji družbi združiti navedene nasprotne interese, ki prihajajo do izraza, ko se stavi vprašanje: Kako dolgo mora delavec delati? To dejstvo, da se skuša urediti delovni čas z mednarodnimi dogovori, je nedvomno dalekosežnega pomena, in to je — lahko pravimo — stvarni uspeh in rezultat naporov organiziranih delavcev, ki so na svojem praporu napisali svoj ideal: formulo 8 8 8. Kakor povsod po svetu, tako je tudi za naše razmere vprašanje delovnega časa važno vprašanje. Gospodarsko življenje v naši državi se vrši po istih principih kakor se je lazvijalo po drugih deželah, pa če so te države tudi bile naprednejše od naše. Delavec dela v tujem; podjetju za drugega. Delodajalec — kolikor dela — dela v svojem podjetju in zase. S tem je najjasneje označen socijalni položaj in ekonomska vloga delavca in delodajalca. Prav do tedaj, dokler bomo imeli najemno delo. prav dotlej, dokler borno imeli profit in izkoriščanje dela, prav dotlej, dokler ne bo prejemal najemni delavec svoj zaslužek, bo obstojal’ tudi problem delovnega časa. Zakaj niti s popolno izvedbo normalnega osem- urnega delavnika ne bo prenehalo to vprašanje, ker bo ostal isti red kakor poprej: slonel bo na izkoriščanju dela in vedno bo še delavec delal v tujem podijetju in za drugega. Vprašanje delovnega časa se bo končno rešilo šele, kadar se delo ne bo izkoriščalo in kadar ne bo mogoč dohodek brez dela. Vemo torej, kolikega pomena in vrednosti, zlasti za naše razmere in življenje našega delavstva, je formula: osem ur dela, osem ur izobrazbe in razvedrila ter osem ur počitka. Človečanstvenost se upira izrabljanju; kulturne potrebe so, ki bi moral imeti dostop do njih vsak človek, zavedajoč se človeškega dostojanstva; potrebno je pa tudi zdravje za bodočnost našega naroda! Delavski razred, ki se danes bojuje za uvedbo osemurnega delavnika pri nas, vodi s tem akcijo dale-kosežne neprecenljive kulturne vrednosti. Delavski razred v tej svoji ci-vilizirajoči akciji proti barbarskemu izkoriščanju naletava na odpor v vrstah delodajalcev, ki v strastni borbi za svoje osebne interese na žalost preveč pozabljajo na splošne ljudske interese, ki so v vsakem slučaju nepogrešljivi za pravo kulturo in civilizacijo. Zato vso čast onim delavcem, ki vrše svojo dolžnost in ki se proti vsem oviram bore za uresničenje formule 8 8 8. Po »Radničkih Novinah«, Beograd. —k. V drugič in zadnjič. K diskusiji o socijalizmu, veri in cerkvi. Zadnjič sem objavil v »Delavski Politiki« članek, v katerem sem obrazložil svoje misli o razmerju med socializmom in cerkvijo. Proti temu članku se je dvignila cela v.ojska PFfttik^tikov. ,Celo tisti, ki so me .vzeji plaho v zaščito, tako da bi. človek skoro ,d.ejal: Bog nas varuj takih prijateljev, s£ dobili svoje poštene lekcije. K^kor, pa je bila protikritika tudi številna, vsebinsko je bila taka, da me ni mogla o ničemur prepričati, ker sem trdno uverjen, da bi za pravilen razvoj na*-šega delavskega gibanja ne bilo prav, če bi ostale take kritike naša zadnja beseda v tej stvari, se oglašam v tej polemiki v drugič in tudi zadnjič in izjavljam1, d & ostajam v celoti (pri svojetn. Ponavljani še enkrat: Naš socija-iistični pok*et ne, srne zapirati vrat pripadnikom nobene vere ali cerkve. Zakaj, če bi to delal, bi postal nezvest največjemu Marksovemu geslu: Proletarci vseh dežel združite se! Vse sociialistfčne organizacije si morajo osvojiti popolnoma iskreno in brez vsakih zadnjih misli načelo: Vera je za socijalistične organizacije privatna stvar. To nalaga našemu časopisju dolžnost, da piše o narodnih in verskih vprašanjih z ono dostojnostjo in z onim taktom, ki ju mora varovati organ, ki naj ga smatrajo tudi verni pristaši za svojega. Sodrug -r sicer dopušča, da so lahko vsaj v naših strokovnih organizacijah tudi verni ljudje, — v isti sapi pa jim razlaga, da so duševno omejeni in jih neprestano žali. Po njegovem pa niso duševno ojtnejeni samo pravi katoličani, temveč ysi, ki ne verujejo, da bo odkrila znanost s časom1 vse tajne sveta in vsemirja. S tem je postavil sodrug -r med duševno omejene ljudi celo Kauta in Dostojevskega. On bi take ljudi morda vkljub temu trpel v naših organizacijah, veliko vprašanje pa je, če bi oni na to reflektirali, ako bi jim; vsiljeval v listih, ki bi jih oni sovzdrževali s tako brezobzirnostjo svojo osebno filozofijo, ki menda po današnjem stanju filozofije ni r.a višku. Stvar ni postala s tem nič drugačna, če misli sodrug -r, da mu daje tako pravico sklicevanje, na Marksa. Marks je avtoriteta tudi za angleški, pa tudi za nemški m avstrijski socializem,. Vendar gre tam razvoj v smer, ki bi je s. -r ne smel prezreti. V Nemčiji izhaja list »Rdeči list katoliških socialistov«. Pri tem listu sodelujeta tudi dva duhovnika, — kljub temu, dč v celoti cerkveni krogi temu gibanju dlanes še niso prijazni. K temu gibanju so zavzeli svoje stališče, vidni socijalisti, kakor drž. kancler Mullen. ministrski predsednik Braun, notranji minister Seve-ring, glavni urednik »Vorwartsa« Stampfer, predsednik nemških strokovnih organizacij Leipart, znani socialistični pisatelj in poslanec Soli-man itd. Glavna misel člankov teh sodrugov v »Rdečem1 listu« obstoja v trditvi, da med socijalizmom in katoliško cerkvijo ne obstojajo nepre-mpstljiva' nasprotja1. Posebno značilna so izvajanja Sollmanova, ki izjavlja, da nobeno krščansko verstvo ne nasprotuje socialističnim, idealom in izvajanja notranjega ministra Severinga, ki pravi, d!a se borita katoliška cerkev in socializem' v milijonskih. organizacijah že dolgo preko nacionalnih mej za iste najvišje ideale človeštva — mednarodno so- prihrani denar,čas in delo. Razpečava v kraljevini SHS Ks. Lešnik, Maribor, Cankarjeva ul. 26. Udarnost in svetovni mir. Sedaj pa izgleda, da raste naglo število tistih, ki iščejo zveze med silo katoliške vere in socijalističnim svetovnim na-ziranjem. S takimi trditvami se strinjajo tudi katoliški socijalisti. Oni v so-cijalizmu ne'gledajo svetovnega nazora, temveč ekonomsko-razredno gibanje brezpravnih in izkoriščanih množic. Tudi oni so mnenja, da je treba boja proti poskusom, da se vmešava cerkev v posvetne interesne boje. V Avstriji je pokret sicer mnogo slabši: vendar imamo tudi tam1 pokret verskih socijalistov. Sam Otto Bauer, ki ga kot avtoriteto gotovo tudi sodrug -r ceni, je napisal v organu verskih socijalisftov par lepih člankov k temu vprašanju. Mi imamo dovolj vzroka, da preko teh vprašanj ne gremo tako lahko na dnevni red. Ona so baš za nas aktualna. Mi si ne smemo postavljati umetnih1 ovir za zdrav razvoj socijalizma v sredini, v kateri delamo. Tu niso po sredi nikaki kompromisi, tu ni govora o kakem oportunizmu, kakor misli to v svoji kritiki s. B. Tu tudi ne gre za nikake zveze, temveč za našo interno stvar, za pravilen odnos socialističnega gibanja do drugih velikih sil, na katere pri svojem delu zadevamo. (Konec prihodnjič:? Nacionalistični tambor kapitalističnih rodoljubov. »Večernikove halucinacije in denuncijacije. Sem mnenja, da je naš list mnogo preresen, da bi se spuščal v boj z »Večernikom« — tem izcedkom mariborskega malomeščanstva — in da bi odgovarjal na denunciacije, ki imajo očiten namen, žigosati vse proletarce, ki se bore za socijalno pravičnost, z žigoma brezdomovinstva in nemškutarstva ter opozoriti oblast nanje. Vendar pa članka »Socijali-zem in internacijonalizem«, ki je izšel v štev. 125., nočemo preiti — ne zato, da se obranimo gorostasnih laži in smešnih podtikanj, marveč zato, da opozorimo delavstvo na skisane možgane naše »purgarije«. Članek je očividno napisal senilen »rodoljub«, častivredno občinstvo pa se je ob čitanju globoko oddahnilo. Ta mariborski »rodoljub« se boji za slovenski narodni obstoj (pravilnejše: za svoj žep!) in glavr.e sovražnike tega obstoja1 vidi v — strokovno organiziranem delavstvu! Mariborskili okoliških vasi namreč po njegovem mnenju ni ponemčila Avstrija, ne nemški nacijonalisti, ne Siidmarka in Schulverein, temveč »internacionalna socijalna demokra- cija, ki izdaja še danes za te ljudi, ki znajo vsi slovensko in so Slovenci — nemški časopis«. (Te besede je tiskala n. b. ista tiskarna, ki tiska dnevno »Mariborer Zeitung«, na katero pa je »rodoljubar« očividno pozabil). Mi, ki poznamo gonilne sile pro-gresa ter socijalno in kulturno zgodovino tega kosa zemlje, ki se imenuje slovenska domovina, vidimo glavno oviro slovenskemu napredku ravno v naši liberalno naprednjaški masi, ki producira iz svoje srede take vrste ljudi, kot je »Večernikov« člankar. Za njim; stoji namreč tista brezkulturna, kramarska in brezdušna masa, ki jo je bičal vse življenje Iv. Cankar in katere nejiačelnost in ozkost pogledov je do dna razgalil naš kulturni zgodovinar dr. Iv. Prijatelj (glej: »Janko Kersnik in njegova doba«). In po vojni, ko je ta masa oblekla »demokratsko« ali »radikalno« obleko, je baš ona zanesla k nam strankarsko korupcijo in teror stvari, ki so bile poštenemu slovenskemu narodu dotlej neznane. Talpa. Dnevne novice. Ramsay Macdonald je star 62 let. V svoji mladosti je bil učitelj na kmetih v Škotski. Z 18. letom je prišel v London, kjer se je jako težko boril1 za svoj obstanek. Postal je uradnik v nekem, trgovskem podjetju. Hotel je delati nadaljne izkušnje, pa jih zaradi bolehnosti ni delal. Nato je postal tajnik radikalnega oo-slanca Tomaža Cewg. Tu se je uvedel v politiko ter je postal pacifističen socijalist. Leta 1906 je bil izvoljen za delavskega poslanca. Leta 1914 je vodil protivojno propagando. Ko je hotel iti leta 1917 na štokholm-sko mirovno konferenco, so mornarji ladje, s katero bi*se bil peljal, za-stavkali. Leta 1924 je bil predsednik angleške vlade. Sedaj je zopet na vladi in svet pričakuje odi njega in njegove vlade mnogo koristnega. _ Mussolini je govoril v zbornici m senatu o dogovoru medi papežeml in Italijo. Povedal je, da je v Italiji samo Italija suverena in da Italija ne bo nikogar silila,, da *se tudi cerkveno poroči. Papež pravi v pismu na svoje-iga tajnika, da nekatere izjave Musso-nija spominjajo na razkolništvo. P*a-pež pravi dal1 je, da Italija ni suverena nad katoliško cerkvijo. Suveren nad cerkvico je samo papež. Papež je dalje proti svobodnemu razpravljanju o verstvu, proti svobodi vesti. Najbolj ogorčen je pa zaradi ‘zakona. Prisilila ibo cerkev, da bodo sklepali katoličani cerkveni zakon, pravi papež, sicer bo izobčila vsakogar, ki bi se zadovoljeval s civilnim zakonom, — Ti spori in prepiri dokazujejo, da sporazum med Vatikanlom in Italijo ni ib® sad verskega spoznanja, ampak le politična kupčija, kakor smo trdili od poč e tka. Praiv taka kupčija bo pruski konkordat. — To povemo »Slovencu«, ki uganja demagogijo s takimi stvarmi. Cerkev se skuša sprijazniti z mehiško vlado. Ko je Rim uvidel, da mu hujskanje in podpiranje mehiških vstašev proti maipredni vladi v Mehiki nič ne koristi, temveč njegov vpliv diskreditira, je spremenil taktiko in skiuša na idi|plomatičen in spravljiv način rešiti svoje ogrožene poizicije v Mehiki. Baje je vlada že pristala na povratek pregnanih duhovnikov in na neovirano izvrševanje službe božje. Klerikalizmu se plač ni treba pritoževati nad komunistično propagando Moskve, ker on sam uporablja prav iste metode. Zasedanje Društva narodov v Madridu. Dne 10. t. m. prične v Madridu zopet zborovati Društvo narodov. Našo državo bo zastopal na seji dr. Kosta Kumanudi. Obrav-j navalo se bo na tej seji 1. roparacijsko | vprašanje, 2. razorožitveno vprašanje, 3. | vprašanje gospodarskega sodelovanja med I članicami Društva narodov, in 4. manjšinsko vprašanje. — Glede reparacij skega vprašanja se najbrže doseže sporazum, ker je pariška konferenca strokovnjakov dosegla skoro popolno zbližanje: med Nemčijo in upnicami. Vprašanje razorožitve pride na tej seji morda v nekoliko resnejšo razpravo, vendar se pa pozitivnih zaključkov ne bo napravilo, zakaj Zedinjene države (Hoover) samo od strani priporočajo razorožitev, v Društvo narodov pa ne gredo. Prihodnja reparacijska seja se bo vršila v Haagu. Upati je, da se na reparacijskih konferencah doseže sporazum. Sporazumu pa ibo kraitko sledilo tudi izpraznjenje zasedenega Porenja, ki Nemčijo silno boli. KINO LJUBLJANSKI DVOR predvaja od danes naprej sovjeftsko-ruski film Joj sin... dete dm". (Produkcija Sovklno, Leningrad). •• Hudožestvenlkl filma! Ob 4., 1/i na 7. uri, 1/28. in 9. uri. Poincare je dobil zaupnico. V francoski zbornici je bila dne 4. t. m. jako ostra debata o vprašanju reparacij. Poincare je zahteval, da se debata odgodi do 25. t. m., ker bodo do takrat o tem vprašanju razpravljali tudi parlamenti drugih držav. Poincare je zahteval glasovanje o zaupnici in zbornica je njegov predlog sprejela z 249 glasovi od- 321 navzočih. Grki so volili predsednika republike. V pondeljek, dne 3. t. m., sta volila senat in zbornica na skupni seji predsednika republike Grčije. Izvoljen je bil dosedanji predsednik Konduriotis, ki je dobil 259 od 309 oddanih glasov. Iz Rusije poročajo, da vlada tam po nekaterih krajih precej huda lakota. Kmetje v Rusiji, ki imajo večja posestva, so nezadovoljni. Za obdelovanje polja se premalo brigajo, pač pa si skušajo pridobiti čim več svobode kot posestniki. Po raznih krajih snujejo zaradi tega: krožke in agitirajo k uporu. Sovjetska oblast, ki je zasledila gibanje, obsodi povsod glavne upornike na smrt. Nazaj v Rusijo. Leo Trocki je baje zaprosil sovjetsko vlado, dla mu dovoli povratek v domovino. V Astrahanu v Rusiji so aretirali 200 vodilnih oseb, ki so oibdolžene dolgoletnih kiorupcij, Med aretiranimi je 40 aktivnih komunistov'. Srednjeazijski emirji proti sovjetski Rusiji. Vazalne državioe Chiva in Buhara v srednji Aziji sta imele pod carsko Rusijo še svoje emirje, .ki pa sta pred sovjeti zibežala v Afganistan. Sedaj bi rada -s pomoqjo afganskegal samozvanca Habšbulaha zopet osvojila svoje pokrajine in sta razširila med turkestanskimi muslimani nek proglas. Sovjeti so odgovorili z obsednim stanjem. Židje, socijalisti in katoličani. Pod rubriko s svobodomiselnim (!) geslom »Več luči«, iga ljubljanski »Slovenec« •rad Lomi. Tako je v svoji učenjaški razpravi o socijalizmu povedal bogaboječim katoličanom, naj se socijalizma izogibajo, ker socijalizem vodijo — Židje, med katere prišteva predvsem Marksa. Preljubi »Slovenec«, kdb pa je katoliško vero razširil? Menda vendar ne |Slovenci, temveč židovski apostoli. Odkod izhaja celo krščanstvo', če ne iz židovstva? Mi nimamo ničesar proti Judom, ki se dele tako kakor Slovenci! v proletarce in kapitaliste, v poštene in nepoštene Iljudi. Toda, če že gre zia to, kdo je Židom najbližji, moramo pač ugotoviti, dia je krščanstvo njiegov oifcrok. Glasba in vera. Na članek »Vera in zgodovinski materijalrzem« je '»Slovenec« odgovoril, da smo mi premajhni in preneumni, da bi pojmili katoliško vero. In servira nam komponista Dvoraka, ki je bil baje zelo veren. Preljulbi »Slovenec«, tega res ne razumemo, zakaj bi muzikant mo- Vaša želja je imeti čevlje, kateri se dobro priležejo, da so čevlji prvovrstne kvalitete ter po odgovarjajoči najnižji dnevni ceni Uresničite to željo z nakupom KARO ČEVLJEV Maribor, Koroška c. 19 ral biti bolj versko navdušen, kakor recimo ročni delavec. Ali je morda »Slovenec« s tem hotel povedati, da »Katoliška akcija« sploh ni za pro-letarijat? Virag si iga vedi. Generalni konzulati naše države se ukinejo na Dunaju, v Budimpešti, Berlinu, Rimu, Parizu, Bukarešti, Pragi in Buenos Airesu ter na Krfu. Novi generalni konzulati se pa osnujejo v Hamburgu, Bordeauxu, Genovi, Pittsburgu in San Paolu ter zastopstvo v Rigi. Pegavi legar v Dalmaciji. V dalmatinski Zagori v področju Splita je obolelo 13 kmetov za (pegavim legarjem. Zdravstvena oblast je kontumacirala prizadete vasi skozi 45 dni, da se legar ne razširi. Od bolnikov ni nihče umrl. Berlinski kinopodjetniki so sklenili s 1. julijem zaipreti vsa kinopod-jetja radi visokega veseličnega davka. Iz istih razlogov so kavarnairji sklenili ukiniti godbe po kavarnah. Ljubljana. Smrt emigranta — Bolgara. 4. junija t. 1. je od kapi zadet umrl bolgarski emigrant — tobačni delavec s. Anton Todorov. Idealnega sedmošolca je pregnala iz domovine reakcija, ki je besnela tisto nesrečno leto, ko so ubili kmečkega voditelja Stambolij-skega. Bil je rodom iz Sofije. V Ljubljani je našel zatočišče ter bil zaposlen kot navaden1 tobačni delavec. Zavedal se je, da je sodrug in delavstvo je čutilo z njim njegovo pregnanstvo. Bodi ti, sodrug, slovenska zemljica lahka. Mo;. Občinska seja. — Pristriženi proračun.—Obilna Je zamudila tepo priliko In ne bo dobila modernega kopališča. — Spremembe v odsekih. — Nove avtobusne zveze. — Delavska kolektivna pogodba je stopila v veljavo. Mariborski občinski svet je imel v sredo, dne 29. maja, sejo, na kateri so bile nekatere točke, ki so ostale od zadnje seje nerešene. To so bile povečini personalne zadeve. Seveda je iprišlo med tem časom poleg še nekoliko drugih stvari. Ker se je po časopisju razglasilo, da bo samo lajna seja, zato ni bilo publike blizu. Sicer pa mnogi sploh ne vedo, da so seje zopet javne. Po otvoritvi seje se je izvolil nov član v disciplinarni odsek namesto odstopivšega sodr. Eržena, in sicer obč. svetnik s. Jelen. V personalnopravni ter finančni odsek pride s. Petejan, v gledališki pa s. Grčar. Mestna občina bo zaprosila za avtobusno koncesijo za vožnje na progah: Dravograd— Slovenjgradec ter Dravograd—Prevalje, kakor tudi za progo Maribor—Gornji Duplek—Sv. Marjeta. Nato so se rešili sprejemi v občinsko zvezo. V novem delu mestnega parka se zgradi otroško igrišče. Tvrdki Scherbauni se dovoli zgradba trgovskih paviljonov na vogalu Kopališke ulice in Trga Svobode. Občinski proračun za tekoče leto je bil končno od vlade potrjen, vendar s pogojem, da ne bi smeli dohodki v lanskem letu biti višji kakor tudi ne izdatki. Vsled tega je nastal primanjkljaj, ki se bo kril z nekimi ostanki iz prejšnjih let. Seveda, ako naj ne bodo izdatki višji, potem pravzaprav ne rabi občina kritja. Toda jasno je, da bii se na ta način moralo marsikaj reducirati. Ker pa mesto avtomatično narašča, vsled tega naraščajo tako njegovi dohodki, pa tudi izdatki. To velja še posebej za mesto Maribor, ki si ni znalo, ali bolje rečeno, hotelo poiskati finančnih virov, kakršne imata Ljubljana in Zagreb, katerih proračuni so tekom zadnjih let silno poskočili. Zato je Maribor v tej klavzuli najbolj prizadet. Za zgradbo kopališča na Fel-berjevem otoku, ki bo veljala približno 334 milijona dinarjev, ima občina samo 1,100.000 dinarjev na razpolago. Potrebno pa je za dela, ki ,se imajo izvršiti letos, preko dva milijona dinarjev. Vsled tega se najame 1 milijon dinarjev posojila letos, ostanek pa prihodnje leto. — Nameravano veliko kopališče, ki bi ga zgradil Okrožni urad za zavarovanje delavcev z Delavsko zbornico v Marijini ter Frančiškanski ulici, se ne bo gradilo tamkaj, ker Okrožni urad ne da več kot 6 milijonov dinarjev, medtem ko bi stavba stala okrog 14 milijonov dinarjev, k čemur bi Delavska zbornica prispevala le 1 'A milijona dinarjev. OUZD bo torej gradil pravi mlada gospa Mica. „Časa imamo dosti, pa tudi gospodinjstvo me preveč ne utruja, ker pe-remo tako, da vzamemo RAD ION, ki pere sam," Varuje perilo! j „Mi se mnogo izprehajamo, “ z Delavsko zbornico poslopje za okroglo vsoto 7 milijonov dinarjev na nekem še nedoločenem stavbnem prostoru- Nato so bile rešene še nekatere persofmltle zadeve. Uradniki od nekaterih obč. podjetij so zaprosili za pragmatično nastavitev, občinski svet pa se je postavil na stališče, da se uradništvo pri podjetjih ne pragmatizira, ampak da ostane isto nastavljeno na podlagi trgovskega zakona. Nekaterim reflektantom za zgradbo lastnih hiš se prodajo parcele ob Vrbanovi ulici ter podeli jamstvo za gradbeno posojilo. — Delavcem pri mestnem eilektr. podjetju se podeli nagrada v iznosu 14 dnevne plače, kot se je že podelila monterjem. Za to upravičeno nagrado se je bilo treba našim sodrugom dolgo časa boriti proti trdovratnim nasprotnikom, ki bi menda najraje videli, če bi se lei mogla na kak način razbiti solidarnost med kvalificiranimi ter nekvalificiranimi delavci. Končno je še poročati, da stopi — po izjavi' g. župana — kolektivna pogodba s 30. majem v veljavo Zopet deiožiranci pod mostom. Ko se je minulo nedeljo zvečer vrnil na svoje stanovanje v Dravski ulici delavec Miha Lepenik, je našel v svoje nemalo presenečenje svoje skromno pohištvo in rodbino na cesti, kamor jo je deložiral njegov hišni gospodar trgovec Alojz Arbeiter. Ubogi delavec ni mogel niti čez noč spraviti rodbine pod streho ter je tudi drugi dan zastonj moledoval pri občini, da bi mu dala1 .streho, ker je medtem že tudi jahalnica oddana tovarnarju. In tako delavcu ni preostalo drugega, kakor da je pobasal svoje tri otročiče in posteljo ter se naselil pod znane oboke državnega mostu nad Dravo. Mestna občina torej sedaj niti nima najnujnejših prostorov za deložirance, ki jih bo v bližnjem času zopet dovolj, kakor kažejo znamenja. Da pa bo hišnim gospodarjem veselje nad to deložacijo malo zagrenjeno, javljamo, da je ubogi delavec še isti dan dobil zastopnika, ki je takoj vložil proti hišnemu gospodarju tožbo radi motenja posesti, tako da bo hišnega gospodarja ta deložacija precej drago prišla. ' To bi bilo nekaj za dr. WankmiiUerja in dr. Dernovška! »Večernik« je v sredo poročal, da je Anton Kačar iz Studencev tekom pol ure ujel in ubil blizu Bresternice 5 gadov in dva modrasa ter jih končno sežgal. Ta novica bi šele bila zanimiva za maribon. skega poročevalca »Slovenca« in pa za njegova junaka mestnega fizika dr. VVankmiil-lerja in zdravstvenega inšpektorja dr. Dernovška, specijalista za ušesne bolezni, ki sta v Zagorju z eleganco spravila na drugi svet le enega modrasa. Predavanje »Svobode«, Danes, v soboto, se vrši v Ljudskem d!omu zaključno ski-opfcično predavanje o Jugoslaviji. Začetek Db 20. uri. Pozivaijo se vsi člani, da se predavanja udeleže. Osrednje društvo strojnikov in kurjačev, podružnica Maribor, vabi sivoje člane za nedeljo, dne 9. t. m. dopoldne, v »Ljudski dom« na sestanek. Na dnevnem redu ®o vaižna vprašanja. Istočasno se bodio sprejemali tudi novi člani — Odbor. Izlet pekovskih pomočnikov v Ljubljano. Pevski odsek pekov v Mariboru priredi vsako leto svoj izlet. Lansko leto so obiskali sodruge v Grazu (Avstrija), letos pa posetijo Ljubljano. Ob tej priliki priredi Zveza živilskih delavcev Jugoslavije v Ljubljani dne 8. junija 1929 ob 8. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice »Pevski koncert«, pri katerem sodelujejo: Pevski odsek pekov Maribor. Pevska odseka pekov in mesarjev Ljubljana. Pevsko društvo »Cankar« Ljubljana. V nedeljo, dne 9. junija 1929, ob 3. uri popoldne se vrši velika vrtna veselica v hotelu »Tivoli« (Švicarija) s petjem, godbo, plesom, srečolovom itd. Vabimo vse ljubljansko delavstvo, da se udeleži koncerta in veselice, posebno pa se poživlja delavstvo, da se udeleži sprejema mariborskih sodrugov v soboto, dne 8. junija ob pol 6. uri zvečer na glavnem kolodvoru, ko dospejo z brzovlakom. Vsa delavska in kulturna društva in organizacije se prosijo, ictai prijaivijo svoje prireditve vsaj 3 te dln e poprej Zvezi delavskih pevskih društev v Mariboru, Ruška cesta 7, da se ne -bodo dodajali slučaji., da ibd imelo več idi^ušitov svoje prireditve nn en in isti dan. Poletna veselica naše podružnice »Svobode« se vrši 18. avgusta 1929, na kar prosimo, da v zame.j o ozir vsa1 bradska društva. Celje. Delavci-rudarji za Francijo. Javna Borza dela v Celju razglaša, da pride v sredo, dhe 12. junija 1929, v Cel^e ik javni' Borzi delia 'zastopnik francoske izseljeniške družbe iz Zagreba sprejemat dellalvce, v prvi vrsti rudarje, pa tudi druige delavce za tovarne in obrtniške obrate. Transport odide potem dlne 21. junija 1929 iz Zagreba. Vsak, kdor se za ta dlela zanima, nalj se omenjenega dne dopoldne ob 9. uri zglasi ipri jlaivni Borzi dela v Celju, kjer bode dobil1 odi zastopnika vsa nadaljna pojasnila glede potovanja, plače itd. Prevalje. Prvi čin katoliške akcije. Katoliško prosvetno društvo v Prevaljah je zbiralo od raznih dobrotnikov in od zaostalih po v vojni padlih vojakov naše občine, ter postavilo tem vojnim žrtvam spomenik na pokopališču domače cerkve. Otvoritvena slovesnost je bila določena za nedeljo 26. ma- ja. Povabljena so bila k slovesnosti vsa društva v tem kraju in tudi naša »Svoboda«. Ker ima naš tukajšnji proletarijat mnogo somišljenikov med temi vojnimi žrtvami,, še več jih pa leži na pokopališču, ki so radi gladu v vojnem času predčasno umrli, smo se mislili korporativno udeležiti te slovesnosti, pa čeprav je bila bolj verskega značaja, kajti saj smo končno tudi mi katoličani. Med delavstvom je bilo precejšno zanimanje za to slovesnost. Zelo pozno pa smo bili obveščeni po predsedniku prosvetnega društva, po g. učitelju Lebiču, da se našega korporativnega sodelovanja ne želi, ker bi gosp. dekanu Rieplnu to absolutno ne bilo všeč, če bi se delavstvo »Svobode« te slovesnosti udeležilo v kroju. Bili ^mo zelo presenečeni. Če tudi nam ie znano, da gosp. dekan Riepl ne mara našega delavstva v »Svobodi«, vendar smo bili mnenja, da dokler smo še člani katoliške cerkve, da do tega trenutka pač nima naš dekan, kot duhovnik, pravice, da nas takorekoč javno izključuje iz zveze vernikov. Znano nam je iz svetega pisma, da je Kristus šel za izgubljeno ovco, dokler jo ni našel; mi smo sicer ostrižene ovce, vendar prihajamo sami, pa se nas izključuje. Pa časi se iz-preminjajo in vemo, da bodo prišli še taki, ko bodo duhovniki uniformirane »Svobo-daše« vabili na sveta mesta. — Dodatek uredništva: Prejeli smo članek naše »Svobode« na Prevaljah. Opilili smo ga ter opustili razburljive izraze, ki so gotovo upravičeni; tudi smo opustili odstavek o prevaljski šoli, učencih in učiteljih, ki jim intransi-gentno stališče dekana gotovo ni bilo znano. (O. dekana priporočamo ekscelenci g. škofu v memento, mi si ga bomo itak dobro zapomnili.) Studenci pri Mariboru. Podružnica I. delavskega kolesarskega društva v Studencih priredi v nedeljo, dlne 9.1 junija t. 1. klubovio dirko v Polskavo in oljiatoo. Prva skruipima 30 kim, 'druga skupina 20 km. Po dirki viesellica v telovadnici »Svobode« v Studlencih. Start olb pol1 2 uri pri gostilni Škof. Začetek veselice ob 15. uri. Vstopnina 3 Din. V slučaju slabega vremena sei vrši dirkanje in veselica dlne 16. junija. — Odbor. Sodrug, sodružica! Ali ne vidiš in či-taš o številnih prireditvah delodajalcev? O konferencah, o resolucijah, o. protestih? Vse te njih akcije imajo čisto delodajalski razredni značaj. To je njih politika, ki se skriva pod firmo gospodarstva. Politika, ki naj zagotovi ugodnosti in predpravice meščanskim in kapitalističnim slojem družbo. Velike organizacije in kartele imajo, ki naj jim ščitijo čimvečje dohodke. Konsument in delavec ne prihajata v kalkul več kot toliko, da služita njih namenom. Kaj pa storiš ti, delavec, delavka, konzument? Ali se kaj brigaš za svoje nepolitične organizacije, ali kje poveš svoje opravičene zahteve? Ej. premalo se brigaš zase? Ali si naročnik našega lista? Koliko naročnikov si pridobil? mmassmmmmmiKmmmmmmaamm Socialni pregled. Število brezposelnih, ;ki so prejemali podpore za brezposelne, se je v Nemčiji znižalo na 927.000 do sredine maja napram 1,126.000 v začetku maja. Akcija proti tuberkulozi. Tuberkuloza (jetika) je grozovita boleze^ Boj proti tuberkulozi je važen problem. Ali končno je vendar proti tuberkulozi najuspešnejši problem: zadostna dobra hrana, zdravo stanovanje in kratek delovni čas. To so tri vprašanja, ki bi zalegla, če bi jih ugodno rešili v 90 odstotnih primerih. Kako naj se dobro hrani delavec, rodbina, ki zasluži 700 ali 1000 dinarjev na mesec? Kako nai član rodbine, ki ne more plačevati stanovanja, ima ločene postelje in celo sobe? Kako naj bo delavec zdrav, ko v nehigijeničnih prostorih izrablja svojo delovno silo dolgo časa do fizične izčrpanosti, ne da bi mog2l to izčrpanost nadomestiti s počitkom, zadostr no hrano in zdravim stanovanjem. Najboljša akcija proti tuberkulozi je boj proti navedenim nedostatkoin. Pouk in lepe besede glede boja proti tuberkulozi naj bodo le pobuda za borbo proti navedenim sovražnikom. Boji strokovnih organizacij. Šlezijske tekstilne tvomice so iz prle 50.000 delavcev. I. kongres Saveza delavskih pevskih, dramskih in glasbenih društev Jugoslavije se vrši dne 30. junija 1929, z začetkorn ob pol 9. uri dop. v prostorih »Ljudskega doma«, Ruška cesta 7 v Mariboru. Dnevni red: 1. a) Poročilo predsednika: b) tajnika; c) blagajnika in d) nadzorstva. 2. Sprememba pravil. 3. Volitev upravnega odbora. 4. Slučajnosti. Vsa včlanjena društva se naprošajo, da poravnajo zaostalo članarino nemudoma, vsaj pa do kongresa. Na vsakili 50 članov ima društvo pravico do 1 delegata, nad 50 članov pa še na enega. Stroške za delegacijo nosijo društva. Na predvečer kongresa se vrši na veTandi pivovarne »Union« pozdravni večer na čast delegatom'. Za polovično vožnjo je zaprošeno. — Odbor. Kultura. Narodno gledališče v Mariboru. Petek, 7. junija ob 20. uri: »Marti.« Priredi tev žensikeiga dinuštiva. Sobota, 8. junija ob 20. mri: »Proces Mary D(j£am.« Ljudska predstava pri glo-;boko znižanih cenah. Niefdalja, 9. junija ob 20. mi: »Oča Boštjan.« Ljudska rpreidstaiva. Ljudska predstava »Proces Mary Du-gan« v mariborskem gledališču. V soiboto, 8. junija, se zadnjikrat viprizcmi izredno zanimiva .in napeta aimeriikanskia semzacijska ■igra »Proces Mary -Dingam«, ki je v tej sezoni pravi ipraivcarti »šlaiger« po sikoro vseh evropskih odrih m je itiudli v Mariboru zelo uigajala. Da se omiogoči olbisk te zares priporočljive predstave prav vsakomur, veljajo pri tej predstavi najjmžje ljudske oene (ločni sedeži hreiz rajzlike po 15 Dim, par.temi 12 Din, balkonski 10 Din, igalerijsk i 6 Din, stojišča v parterju 4 Din, na galeriji 3 Din). Priporočamo tudi našim čitatelijem kar najštevilnejši obisk te predstave. Talpa: Oče Boštjan. (Po Cormonu in Grangeu priredil R. Pregare. — Repriza v mariborskem gledališču 1. junija). Zopet ,je treba! poudariti: vsaika doba ima svoje poglede na sivet in življenje ter svoje čustvovanje. V gledališču nas more užgati le tak komad, ki je v skladHi s čustvovanjem in mišljenjem naše doibe, vse drugo mora kot anahronistično nujno propasti. Živimo v dobi socijalnih toojev, v diofei športa in propagande za zdravje, v dobi obnovljenega realizma — in v taiki dolbi nas morajo zapustiti komadi s solzavo sentimentalnostjo hladlne, tem bolj, če igrajo v teh komadih glavno vlogo pretiravanja in ču-dlovita naključja. Kaj je hotel Pregare s tem, da je izkopal iz stare šare »Očeta Boštjana«, 'ga nekoliko moderniziral in lokaliziral v naše kraje? Če je hotel sestaviti igro za naše podeželske odre, je napravil veliko psihološko napako, kajti naid tako igro morejo najti diopadenife le še stare ženice. Ali ni Pregare nikdar premeril razvojne poti človeškega čustvovanja od romantike do danes, poti od Ciglerje ve »Sreče v nesreči« (1836) do modemeiga romana? In čemu so privlekli »Očeta Boštjana«^ na deske mariborskega odra? Mar kot t rib ut »ljudstvu«, ki ibi naj napolnilo hišo? Zevajoča praznina ije bila dovolj jasen odgovor! — Izgovor na karakterne vloge je spričo vsebine jalov teni bolj, ker so književniki že sredi preteklega stoletja zavrgli vse enostranske (pretirano dobre in pretirano slabe) značaje. Navzoča publika je sprejela komad hladno, ploskanje po 3. dejanju je veljalo igralcem. . , Z igro smo bili zadovoljni in zdelo se nam je naravnost škoda truda in sil igralcev za malovredni koonaid. Najboljši je bil brez-dlvoimno V. Skrbinšek (Srečkio Potisk), ki ni že več samo »talent«, temveč igralec-umietnik v pravem pomenu besede, umetnik, ki zna (ustvarjati iz nič čudo. Njegova sila je v naravni igri, ki ijo narahlo prepaja s svojevrstnim humorjem. Prav radi tega, le njemu lastnega humorja se je razvil Skrbinšek kot umetnik v poseben, že izdelan tip, ki mu bo morala dati nekoč zgodovina naše teaterske kulture svoje mesto Prav doibro je igrala tudi Bukšekova (Marijana), ki v glasu in kretnjah ni mogla boljše podati do brnite starke matere. Pregare (gospod Šaraibon) je dosegel višek v 2. dejanju, kjer je vplival z nat urnost jo, dočim se nam je zdel v zadnjem dejanju nenaraven. Daneš (očai Boštjan) je poleg Skrbinška izdelan tip; njegova prepričevalnost je v mirni igri, ki te naivno raidi čudovite mirnosti zagrabi. Rakuša (Tonin) in Kraljeva (Nina) sta to pot plavala in ne po lastni krividi, pač pai po krivdi komada in vlog: Obadva' nista, imogla premagati neskladnosti, ki leži, v komadu samem. Režija je skušala odeti zastareli komad z lepimi, uprav modernimi dekoracijami in ! mu s tem »kriti hrbet«. Okusne dekoracije j — zlasti v 3. dejanju — (delo J. Bofika) pa so še bolj poudarile čustveno zastarelost I komada. Koncert akademskega pevskega zbora. V proslavo desetletnice ljubljanske univerze je priredil Akademski pevski zbor iz Ljubljane pod vodstvom Fr. Marolta v mariborski Unionski dvorani 3. j:imija prav lepo uspeli koncert. Program koncerta je bil izredno skrbno sestavljen: pokazal nam je v glavnih obrisih razvoj slovenske glasbe v zadnjih desetletjih in je vseboval najboljše skladbe Deva, Pavčiča, Škerjanca, Ravnika, Premrla, Lajovica, Adamiča, Osterca, Ukmarja in Kogoja. Poleg Učiteljskega pevskega zbora UJU je torej Akademski pevski zbor drugi naš slovenski zbor, ki goji pired vsem moderno glasbo. Izmed skladb sta se občinstva posebno dojniili mm St' m m NS ■ VJ/ «,.«• C' <*' O"'V 41y '&r