t/hiji dvakrat na meti
Četrtek po t. In 15 v mcsecu. Cen« mu I« t K 60 v na leto. (za NemJljo 2 K 8 v, n Ameriko In drug« tuje države 2 K 60 v). — Spili in dopisi »e po5ilja|o: Uredništvu .Domoljub«", Ljubljana. Seme-nl!k< ulic« It 2. oirotnini, reklamacije In Infcrsii pa. Upravnlltvu .Domoljubi* LJubljani, Kopllirjn« ulice M. 2.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO.
Inleratl u sprejemajo po sledečih cenah- Enoslopni petttvreta (Šestina .Domo-liubove' Širine, 34 mm) stane u enkrat 30 v Ce s« tiska dvakrit 20 v. Ce se tiska trikril 24 v. Pri večkratnem objavljenju z ni len popu it — Reklamne notice navadna garmondvrsla 60 v.
čekovni promet poStno ■ hranilniCnega urada tt. 824.797.
M 16.
v Ljubljani, dnč 17. aasusta 1905.
Leto xviii.
U Maribor!
Armada dvanajst tisoč članov sc jc v par letih zbrala okolu ^Slovenske kršč.-soc. zveze" v naših katoliško slovenskih izobraževalnih društvih. V par letih so vrli možje, ki so osnovali ta društva, več dejanski storili za izobrazbo našega naroda, nego sc je prej storilo v tem oziru od leta 1848. sem. Ponos naših pri-jatcljc\ je ta lepa organizacija, občudovanje vzbuja celo pri naših nasprotnikih. Lani so se ta društva Prvikrat zbrala na Brezjah na vseslovenskem mladeniškem shodu. Nihče, ^ je bil takrat navzoč, ne pozabi lepih prizorov, ne pozabi, kako se Jc zgrinjalo pod \ ihrajočimi zastavami k Marijini cerkvi na tisoče mož in mladeničev, ne pozabi imenitnega shoda in pobratimstva, ki so ga takrat ^lepali mladeniči iz vseh slovenskih Pokrajin. Drugo leto na svidenje v Mariboru smo si takrat obljubili — in to izvršimo lctos 3. in 4. septembra.
Vabili smo vas že v prejšnji šte-[ !'ki „Domoljubovi" v Maribor. Nihče, kl je bil na Brezjah navzoč, naj ne ostane doma. Dolžni smo štajarskim ttožem in mladeničem, da jim površno lanski številni obisk. Tudi v
Mariboru se bomo poklonili Mariji, zaščitnici naših društev, Mariji v sloveči, prekrasni frančiškanski cerkvi mariborski, kar je že samo ob sebi nekaj, kar bi moralo vsakega dvigniti. Prav res hvaležni moramo biti „Slov. kršč.-socialni zvezi", da nas vsako leto popelje na drug znamenit kraj. Tako se bomo učili spoznavati svojo lepo domovino in jo še bolj ljubiti.
Tako romanje pa zveže „Zveza" tudi s poučnim shodom in prijetno zabavo, zato bi bilo prav, ko bi vsako leto naši možje in mladeniči se odločili, da takrat, ko jih „Zveza" kliče, gredč na daljše romanje, pri katerem „Zveza" skrbi, da je potovanje kakor mogoče ceneno. To bo vsakoletno naše skupno vseslovensko romanje, na katerem se bomo v bra-tovski slogi sešli Kranjci, Stajarci, Primorci in Korošci ter se pomenili, kako delajmo v bodočem letu, da si zboljšamo položaj in da ohranimo sebi svojo domovino. Zato na tem mestu posebno pozivamo očete, da pošljejo svoje sinove na ta shod. Mnogo koristnega se bodo naučili v par urah, mnogo, kar bo, ako bodo izvrševali, celi občini rodilo zlate sadove. V vseh župnijah še ni izobraževalnih društev. Mladi fantje, ki imate korajžo, pridite, da se poučite, v drugem Vam bo
potem šla na roko „Slov. krščansko-socialna zveza", le pisati bo treba nanjo, pa bomo tudi pri Vas ustanovili poučno in vzgojevalno društvo. Za vsako župnijo na Kranjskem, kjer še ni izobraževalnega društva, se bo na shodu dobilo po en izvod obširne knjige, kako osnovati in kako delati v društvu. Za one, kjer je že društvo, pa bo pri tej priliki podan veleko-ristni pouk, kako tudi dalje delati, kakor kaže spored v današnji „Do-moljubovi" številki. Naj bi ne bilo torej nobene slovenske župnije, iz katere bi se ne dvignilo na pot v Maribor nekaj mož in mladeničev.
Citatelji „Domoljubovi"! Takoj, ko preberete te vrstice, na delo pri sebi in svojih prijateljih, da se takoj oglasč in sicer vsak pri svo-j e m župnem uradu. Vožnja iz Ljubljane v Maribor in nazaj bo ob tej priliki skoro za polovico cenejša. Veljala bo okolu 7 kron. V nedeljo teden bo to natančno oznanjeno, potem naj pa vsak prinese denar za vožnjo svojemu župnemu uradu,' kjer sprejme nadaljna navodila.
Možje in fantje, 3. septembra v zeleno Štajarsko — v Maribor!
Kotiček za a. p. in p.
Kaj bodo počeli vinorejci? Tako popra-šujejo v skrbeh pivci, odkar piskamo na abstinenc«.
E, ga b«m« pa mi več popili! brž pristavijo ter s tem potolažijo vini-čarje in sebe.
S tem pa odvzamejo nam abstinentom dolžnost skrbeti ra povračilo škode, ki jo bomo baje naredili vinorejcem.
Ker pa ne verjamemo prav na njihov® nesebično ljubezen do vinorejcev, in ker mislimo, da imamo vsaj toliko ljubezni do istih, kakor pivc;. zato smo pripravljeni tudi mi skrbeti za odškodovanje in sicer s tem:
1.	Da kupimo toliko grozdia, kolikor vina bi padlo na nas po statistiki, in da delujemo sploh na to, da se veliko grozdja proda svežega. — Seveda tiste vinagrade, katerih grozdje se mora tolči. se bo sploh moralo »pustiti, ker ne izplačaj« obdelovanja.
2.	Da se vojskujemo ob strani vinorejcev zoper vse vinske klavzule, po katerih bi vino iz tujih krajev k nam prihajalo.
3.	Da dosežemo skupaj z vin«rejc: postavo zoper delanje in uvažanje ponarejenega vina.
4.	Da za sedaj milostno dovolim« iga-njepivcem, da smejo za naprej piti naturno vino, če se žganja zdržijo.
5.	Da delamo na ustanovitev statističnega urada, ki bo imel glede alkoholnih pijač voditi račune in zlasti preiskovati vzroke, :akaj vinorodni kraji dosedaj ie niso obogate li
6.	Da delamo sploh na to. da se di nazaj vinu njegova čast pred pivom in žganjem, da se ga ne razliva več po mizah, in po tleh, ampak semu pridobi kupejv v bogatejših deželah.
7.	S tem, da se vojskujemo zoper splošao lahkomišljenost v vinorodnih krajih in skrbim« zlasti za poduk v gopodarskem računs t tu.
Toliko o tem za danes, da ne bedo pivci pri pivu in šampanjcu in raznih tujih na turnih in delanih vinih mislili, da samo oni skrbe za blagostanje domačih vinogradnikov.
Zdaj imajo pa pivci besedo! Ali pa vinorejci!
Glede Piščalke narnanjamo. da so j« r Teseljem pozdravili abstinentje, tudi dosti pivcev je, ki so je vese'e: seveda pijanci se jeze in — pi;<5 naprej. A vkljub tej jezi bo »P.ščalka* piskala še dalje: ko liko časa. seveda ne vemo Vendar upam«, da se b» med Slovenci aašlo toliko požrtvovalnih in za d«bro vnetih ljudi, ki bodo x
besedo in dejanjem pomagali postaviti trdno čija razdelile Avstrijo, kar je itak že dolg,, gmotno podlago temu prepotrebnemu listu, letna želja nemških in italijanskih neodre. Ali zavijmo alkoholu vrat, ali pa ga b«
alkohol nam!
Političen pregled.
Nov slovanski shod.
Minilo je že 57 let od zadnjega slovanskega shoda, ki se je vršil v Pragi in mi moram« priznati, da enaki vzroki kaker takrat tudi danes zahtevajo enakega shoda. 113 milijonov nas je evropskih Slovanov, a nimamo dozdaj vezi, ki bi bila naperjena proti skupnemu sovražniku. Treba je samo ponoviti načrt prvega vseslovanskega shoda in žejim klicati: Rešimo, kar se da rešiti, da ne razpademo v same male dele, kat rih se tuici lahko polastijo. Najbolj gotova pomoč za nas same, kakor tudi najbolj močna vez za celo državo je vzajemnost in prijateljstvo slovanskih rodov v Avstriji. I a kaker takrat, sedaj morda še bolj pomembne so besede, s katerimi je Šafaržik pozdravil takrat ii slavnostni shod v Pragi: ,Ko se drugi narodi posvetujejo o nas in našo bodočnost določujejo, posvetujmo se sami o sebi in o svoji bodočnosti Mi sami sebe bol;še poznamo, nego nas poznajo drugi, naše potrebe in težnje so nam samim najbolj znane. Bodimo tasšni. da bi s pravim ponosom megli reči pred drugimi narodi: .Jaz sem Slovan — ali pa nehajmo biti Slovani!
Sestanek nemškega cesarja s Franc Jožefom.
Mvd dvorjani nemškega cesarja v Be-rolinu se govori, da se snideta jeseni nemški cesar Viljem in naš vladar. Peložaj na Ogrskem in morebitna razdelitev avstro -ogrske skupne armide v dva dela bi csla-b:la odporno moč naše meiarhije. ki povzroča skrbi nemškemu cesarju, ki se boji novih nemirov na Balkanu. Nemški cesar je nezadovoljen. ker so Mažari tako trdovratni. To ga skrbi, ker so ravno Mazari v nasprotji s Slovani vedno zagovarjali zvezo z Nemčijo O samostojni »grški armad- sodijo v Bero linu. da bi ne bila prav nič vredna in bi ne imela nifcake vojaške važnosti. Tudi pri sestanku nemškega cesarja Viljema z ruskim carjem sa se vladarja razgovarjala o bodočnosti trozveze in pa o rešitvi ogrske krize, ki jo evropski diplomatje zasledujejo z najverjo poronsostjo Kaj. če spletkari nemški cesar, da bi Lz trozveze izstopila Avstro Ogrska :n bi m njeno mesto stopila Rusija, nakar bt si Ialija. Rusija io Nem-
šencev. Rusija se bo pa tudi poizkušala •škodovati za svoje izgube v sedanji T0jski z Japonsko.
Gaučevo ministrstvo.
Poročali smo ie o dolgotrajni Gavfc,, želji, da bi se izpremenilo njegovo rn;^. strstv« v parlamentarno. A na najvi§jeo mestu so sklenili, da se ne ugodi tej želji, ker ji nasprotuje mnogo poslancev in tudi drugi kregi. Gavčevo ministrstvo ostane k«t nadaljevanje Korberjevega ministrst?! brez Viteka na čelu uprave.
Ogrske zmede.
Voditelji političnih strank na Ogrskem se posvetujejo med seboj o položaju in« zahtevah, s katerimi naj bi nadlegovali vladarja Pametnim ljudem se zdi, da na Ogrskem s svejo politiko ne mislijo več resno. Splošne se sedaj misli, da bijejo liberalni stranki na Ogrskem zadaje ure in da se t kratkem razdruži ; v katero stranko bodo pristopili razdruženi strankarji, se sedaj ie ne ve Časopisje razpust liberalne stranke vedno bolj petdravlja, češ, da s tem izgine izdajalstvo nad domovine.
Volitve v Srbiji.
Pred kratkim so se vršile volitve v srbsko narodne skupščino, ki niso nikogar { iznenadile. Nasprotno, degodile se je ono, kar so vsi pričakovali: niti ena politika skupina ni dobila večine, katera bi mogla vladati. Naredna škupščina šteje 160 poslancev Položaj je kakor pred volitvami tudi sedaj še nejasen in moten ; teško )« najti izhoda da ne bi zopet nastala nova cesporazumljenja, ki bi izzvala nove krize in s tem položaj še bolj zamotala. Č^ bodo ssmostalni prezrli poedine trenotke, ki se ne pojavljajo vsak čas. a mnogo pripomorejo, da se obzorje razbistri. si bodo položaj take otežili, da bo nastala zmeda ki ji ne bo ne konca ne kraja kaker v Ogrski. Volitve so imele tako slab uspeh, da so ž njiffli vse močnejše stranke nezadovoljne. Prejšnja skupščina je bila samo zate razpuščena, ker nobena stranka ni imela posebne večine, S, katero bi megla premagati vse težkoče, po* vzrečene ed močne nasprotne stranke. \ tem oziru pa se tudi p« volitvah položaj ni za pičico izprem nil Nesloga po-sod. Ali res Slovani ne moremo biti složni?
Položaj v Stari Srbiji'
Nekdaj slavni Prizren. stolnica srbskega carja Dušana, je dočakala zlih dni. Če bi pisali vsaki dan dolge poročilo, pa bi ne bilo zadostno, da naslikamo vsa zlodejstva,
Na Ruskem.
Na Ruskem vladajo še vedno grozne razmere. Položaj se še prav nič ni izpre-menil. Upori se vrstijo s stavkami, napadi z bombami s pouličnimi poboji; oni pa, ki imajo srce za narod, se med tem posvetujejo kako preustrojiti rusko ustavo. Ko bi se ganili višji krogi in bi se nehali proti-viti preosnovam in ko bi treznih in za mir vnetih ljudi ne motili poulični razgrajači, bi se po našem mnenju kmalu napravil mir v Rusiji.
i jih počenjajo Arnavti in Turki, ter gorje, ga prenašajo Srbi v teh krajih. Ljudstvo teh krajev trumoma beži in ni daleč dan, tu ne bode več Srbov. Kar ne pobijejo očinci, se razkropi na vse strani, a Ar-vti Se zadnji čas na vso moč trudijo, da bsko pleme do cela zatro. Le nekaj vzgle-iv, Sela v okolici Prizren so vsa zapu-ena; nekateri prebivalci so pobegli v bijo, drugi pa so pribežali v Prizren, kjer ) kolikor toliko varni pred razbojniki V ;olici Peči so Arnavti še bolj divji. Tam ilaje z vse silo na to, da Srbi pristopijo turški veri, kdor pa se noče poturčiti, ora bežati ako mu je življenje milo. Po-ini arnavtski razbojniki pa zarobujejo lade Srbkinje in jih vodijo v nesramne že. Arnavti nikakor ne trpe, da bi Srbi »sili orožje. V srbski va<si Orebevac biva lika in jaka rodbina. Člani te rodbine ove kot junaki, Arnavti pa jih strašno vražijo in vedno iščejo prilike, da se •rečejo ž njimi in jih ubijejo. Vsa rodbina bila te dni na polju in delala. Arnavti > te priliko porabili, napadli Orehovac in palili 10 hiš Žalostne razmere vladajo td našimi brati na jugu. Kedaj pride re-tdj, ki bo ugodno rešil balkansko vpra-inje ?
Napad na sultana.
Zadnjič smo poročali o napadu na tur-ega sultana. Napadalcev še sedaj niso deli. Preiskava je dognala, da so povzročili ipad na sultana mednarodni anarhisti, jub temu pa turški vladni krogi trde, da zapleteni v zaroto tudi Bolgari, Armenci Mladoturki.
rancoski Škofje o ločitvi cerkve od države.
j Francoski Škofje so sklenili, da se sni-jo takoj k zborovanju, ko se uradno ob-fi ločitev cerkve od države na Franco-em. Posvetovali se bodo o potrebnih ko-kih. Katoličani bodo gotovo izvršili, kar do sklenili škofje. Sedaj se ne smejo led pogodbe z Rimom škofje niti shajati. va Posledica ločitve bo torej, da se ško ® vrne osebna in politična svoboda.
Svobodomiselna blaznost.
Pred tridesetimi leti je francoska zbor-03 sklenila zgraditi na najvišji točki Pa-ai na Montmartru, cerkev srcu Jezuso-mu- Sedaj pa je sklenil pariški mestni et> postaviti tik pred glavnimi vrati cerkve »omenik nekemu vitezu de la Bare. Ta ož je neznatna osebica v zgodovini. Ltta 66. so ga kaznovali ker ni hotel pozdra 1 mimoidoče procesije. Zato ga bodo sedaj ektvečili. „Svobedomiselci" se bodo pač zadušili v svoji zagrizenosti.
RusKo-loponsko vojslia.
Iz Mandžurije
še sedaj ni poročila o kaki večji bitki, katero pričaku e svet že nekaj tednov sem Kaj je vzrok? Morda uspešno posredovanje drugih vlad, ali pa se Rusi bojijo, ker se čutijo preslabi Ob reki Tumen se je sicer bila precej huda bitka za prehod čez reko, katerega so branili Rusi Armada generala Hdsegava je napadla v silnih naskokih ruske postojanke. Rusi so postojanke po prvih napadih obdržali, vendar so se morali slednjič umakniti premoči japonski.
Kako je na bojišču.
Peterburški tiskovni urad podaja obraz z mandžurskega bojišča. Ruske prednje straže se v ravnini razprostirajo tja do Mongolije. Jasno je videti japonska stališča za kitajskimi hišami Med ruskimi in lapon skimi stražami pa pridno delajo Kitajci. Splošna slika polj, vasic polnih Kitajcev, njih žene in otroci ne delajo vtisa, da smo tu v vojnem času. Tam, kjer se križajo doline, se si straže blizu skupaj. Noč in dan je slišati streljanje in vedno dohajajo ranje niči. Na mnogih krajih je v daljavi videti tabore, straže, dim ogmer, pri katerih se kuha obed. Na vzhodu od železnice se pii čenjajo gore. Straže so nastavljene na vrheh, soteskah, dolinah in povsod, kjer je treba stražiti pota, ki vodijo proti severu. Japonci svojih straž nikdar ne nastavljajo v podobi verige. Ruske straže tvorijo večinoma prostovoljci, ki se radi puščajo v boj. V malih bojih in praskah so Rusi povsod zmago valci. Ako se spopadejo celi prapori, Rusi še obdrže svoje pozicije. Ako pa pridejo v boj celi zbori, se Rusi začnejo umikati, na ruski strani nastane zmešnjava. Kriv tega ni navaden ruski vojak, ampak višji in naj višji poveljniki. Tako vsaj je bilo do nedavna. Sedaj se pa trdi, da se je tudi to zboljšalo Rusom v korist. Želeli bi, da bi se to tudi potrdilo.
Kaj mislijo Japonci o mirovnih pogojih.
Listi priobčujejo japonske mirovne pogoje, ki bodo skoro gotovo stavljeni pri mirovnih pogajanjih. Ti so: 1. Ruske pravice na Port Artur, Daljni in druge kraje, ki jih je imela Rusija v zakupu, se odsto pijo Japonski. 2 Trgovina ostane v japonskih rokah, dokler se ne napravi red. 3. Vzhodno kitajska železnica postane japonska državna last. 4. Sahalin dobi Japonska. V pekinški pogodbi Rusiji odstopljeni del pokrajine Amur dobi Japonska. 5. Amur in njegove stranske reke se proglase za nevtralne vede. Vojne ladje vseh držav imajo po njih voziti 6 Določi se gotova pokrajina ob kitajsko sibirski meji kot nevtralno ' ozemlje, na katerem ne smejo stati čete.
LISTEK.
Slovo.
(V. Kosmak.)
PriHižala se je zahvalna nedelja v jeseni, Osiveli in slabotni župnik v Zalesju se je napravljal v župnišču, da odide v cerkev, opravit presveto daritev. Ko je začelo v zvoniku pritrkavati, prišel je g. kaplan v župnišče, prijel častitljivega starčka pod pazduho in ga peljal počasi proti cerkvi. Ko sta pr šla v zakristiio, je bila cerkev že polna do zadnjega kotička. Ko sta cerkovnik in kaplan oblekla osivelega starčka, je pozvonilo, na koru so zabučale orgije in oprt na kaplana se je župnik počasi bližal oltarju. Usedel se je na stol, ki so mu ga postavili pred stopnjice, ker na prižnico vsled slabosti ni mogel. Bil je to častitljiv prizor. Suho, oslabelo telo je komaj nosilo srebrnolaso g avo, ki je klanjala, kakor poln in zrel klas. Ako bi bil imel še dolgo sivo brado, bil bi zares podoben sv. Janezu evangelistu; tako častitljiv mu je bil obraz, tako ljubeznjivo so gledale njegove oči, tako prijazen smeh mu je igral na licu.
Po cerkvi je nastala globoka tišina kakor med povzdigovanjem.
„Hvaljen bodi Jezus Kristus", zašepetal je župnik in uklonil glavo.
„Na veke amen", odgovorili so glasno verniki.
„Dragi farani!" pričel je po kratkem presletku svoj govor. „Zbrali smo se danes na tem svetem kraju, da se po svojih močeh zahvalimo Bogu za dobrote, ki nam jih je skazal to leto. Poznam vas, moji dragi farani, in vem da ste prišli v tako mnogo-brojnem številu semkaj z namenom, da da-
s™ 244
Pemotfub 1905.
St
ruvre i aeae? v~vi Bogu jai k.- aa m: S: prrjetaa ji tpafrc kcc aa >i'a ijr-KT AS;iovx Ia rarss.	rzr:i.x
aaaic. ia se iaaes Begu laitvačapjaio. Li trn •« h!a "titos utečaa. So« aas roTiI rcisii iuam. c§a;a. x-čs a — aiar Bega p«?efra«J raj*x!:u;ea — aeča-iea ae i Stnae* i tetcs iatd ause .a »e-rrsvTčea«?. aefc^-iea aas;'ae snrr. u auria ceic	sme aren. Oče aee«ii: .-rsiaii
race Bv-fc aasriae-še aj*aio.* Fr. Kil re-jti.12 r: »vrati aaeiiaii a cčraL resae ,*c fttVC KČU.
csrf*- s; e raoaie j-asac »T-i.ae
oajs.
_A't7 -v neria l in jarti etus .-diska. fc« : a^srečaan. 'uc a r -a nu .-j : n is. ia::: *aS šiv. j ia Tir-? aas sne aaš res. »:nmc rvi; ure^ic. la — r	aaš J--T4::ou" .vi«- ae« nc nvi
iČSIRJC 3.1, .Utt	Iri lil T® O 3a
-"a	0 -»C uri a; -a ir-j t »aa
rs rc« rešt. it; j»a x tu aert tc in-setn. imn«ii sanic irš Lrsttrsu* ie »is rssreiT. — — —	> -j e rt sn
ie it >•«•: ar <aa 1 raaasaua rat'--m jarečs ? * z ; j ; J " *ciiar sai rrstu < • iusai rssrr i	i
"ti,- i^tr: itsa ne e 5e« -ana. tx-z ia a m ii	si sai spviae*ai
;**»ii; šačaescr.	s; r^r-ia pe js-s-t*.
k »nisrn -t i r*ir J3&: nra. i: ni: *e irenan rrVea ^-rts: nvj-e u; .-sast Sk •
Ti "^S	- '3S ita £T"5li X2	Ivil
r seu a * ^s-*'". rs»i	uutzi. i-^iai
v. .	-'--ctsanKu -cza oTK erip;
-t Taista, zi sta jt f« 573 ct: srsai a	i t1-" "•-rnal. »m.-*'	sa: trr-
nne r	sai	n
aaujpj —.loč- .	■s u $ e a
—»i	arr;. T iUes « -T- V-rn. T> ai^i
-r~-z ienv ^srtthk: las. a auuv. si ia - f^n..- TL-« ase Ziii tt Tim ^»ier« t n n sl si. Itm a	-..-a
•Sti li. '^jti i 31ZE. C asr "ir »-iLTtBi.	iSE	3T~ZL ^BffllTa. E
i^si s. • snas^a	&otu
ltv 2	i
>.T2 '»t Tt 9irr« serv« 3.	r urs
"ust prmr~w. seJonETC""
it sl eie aKOBao.	it
c	i rrsvvia raazs
JI - ene	jrap	;
5v.~3p.TK li-sr^tETtsa as s. *aa> imae-
i.r	VZZL * r.j=OB KSU". St
It T.-* »TTC. *t - U2STTS St — J3akr«wa|* KSK. v
Jt. «aaBa n srasrN^t w	e -jp.
ts^r: eiiae«.	.-^mš; s
* ra_>i-Tr Rasaušu ar... s
Jfe attam. anae mtic.
L/ « iTS^I
suš n. ri ?*5aia:c a aa a-efc-rc aest.: 7« >aae i".i2c. as.ač«. "aJ ie® rad: ia irsTO. a ia; lečetn ir iT^i. i ^ « iaia4at;ni aeveaia' W#n : -i*- ^ ' asi	ncc. xseai irial 'srisai
roj H'- e ateo se	i: se® pršci
s -xn. sea : . sai rr xi«a	zi.i š<a
saaic ie i#ma	ia. s.:
prsai £ tuji. -e neie	fca-
s.t a.iaaa. i ;4a je?-'«« ax<" »afi&aai »en; ieai ?ršei i	3X«i-e :c
•araie iiiaaessaesa :ra a a ia : i^šea a. i ;ia »e jo	-J "ts i :nu aa :ar
£jraij» iaira ■■<; k jcraaat »ai rrše: s	e aete ra iri2eac.<: 70 iu=a a
hf-ttaaa. :ia. m	e ie reia^Mia a
ima-- --as^me $ai«r su-^au irx
Ia«:: ?n t a 1 au.. a:eihn a 3cia	aeae M.rie
rs^a^tic kc "i: 'in icrca ~:<a iat s: ii-emene^a n^c-a vojt^sk lac aies»esx:o j Te t nčsvo.	-a je receca
-aiii ~ 2vsnin.i n isa	na 3--? ia
•uia*: ž'»":ea:t 3cc«b "iacar zzzi • isira*
a ~ac a is ^ asn: ?r-šc iieca'! sta 3>\i:re ure »eano -—m' »tai au	iaa :r aen ra Tmas	pr>
?n»-ea. iu :ciwtt T 3in, t." ra	?»: aa
ia e ra nc t^i «t a j; iolc-rašsa a leiei- Si. T** -ja r. rr^ri 'a re k tj	aeč a ran. 1
rinna. a	aee n laa "ss^c. ri~cn: a
avšeae. tat saa aa	isf.;.	^s :c
j-^ia	resj<r x	ŠT-;^ iMtiaus
«. a ii jonain; a	».»t s ui a
i&Ti'siaa raausctoi r": iai Tirn-aic^aL r>-c:ra rrn.-m	raai: ^n a atjtssr r sre-
ac. _uarm	rer ke ie -tciu. »a-
"Kra ras a * cirur: ns	nui r»
totnui. — 'V; sramura si ^ a TU-KX
jae str — a: —ir rr^; a fiia at-~ššc	ac aan an: au
»stš	asa:s mrrtiii. -
^0CiT«ar 5 e it- -ta ^se^aa ramiK •r.-aniBi -rm^ ci — «1 aa	ixr * a
® -le	; i ; a
'taši i: -rjia Tt	gjv ri
S33. ETVi. IS.
i 1STJ rnj-. fs" r iu
-3 sr.-aa ^^.iio- r.
^ r.au.-=a>sra.
- ar« a-. ai -k
KS: ^taa- ~ itc^i:
-2S. »-T231 n - -'-..a 'HlijCi3tt isrffi
-fc cr iS ser^a:; ^aasn ai. am
.srrsi CL	m žrsrr.
a a;.jcraa. a »3«
■a^s. a asan* a iw>tas; srr^ra st r:=r r -a-.^« j ^
a rraa L^ar ^ta ir»auK aw «-ri ave »OBfc. a; as OHS asr-eii s r.t-i. •	ianiž ž^m	, ^ ^
rat. esr « »iAj jasa jfcc at. ^-JJ rt
-.■«19-. aesae ao;. daj ±t cv<tte s
ea javi
laea."

Fn '-ia r^ieiair ;e šarisa n 3 ;craa prec tiar :. Vi t:r. .. ^^
a	raaao area e tsraii®
I: jaJtrscre « prši: aian.-aa- ; 2 U;^' i e pernani r:spc«ia iapan. u <t ^
r:. rcriT--	iar -e-? 1 - u:a,
e irfi. 1 r-ik i a pr.:«aea 7 *.ij ^ e ^ r<:	k Iničša pa bia
5.:ca vrrča acuat*. k: »e e 1 l!r. 7-a-rir* prac sesa. Narise tj : t-^j
sra. j: .e raca.£ j rt;.v -:ape. aa x:aca naše aa~aiar. naea; Te r«;aat
i: t aa £ :aca iai 2;ra .1 >ic» :	« ;e sde: e-ait
i-sau. w»:qnneg 1 incu.
• «
T: ;e rla aviara prd«a a ■ .ia
riatcia 1 Za-es-i.	vi
r«:'. pa aa«: a trasi* aa. £2a_. < -d-ki £ »«ča»ano 7*0'ka. ic ;e r at»šca T kni*»srw« ieTtaa: iia»i e r : la^čj aairr- iaaami.:* 1 *sms:-T ht ?. ur r-.* T g b: ruia.: a sc-i pačak » rcara r-ac. A '* nsc ale - ra r . :riT+:-±3.i	I prt,,-;:-! rr^od
raati£ — i-ii-: b n:«ar ia :aea n^a!
fk Levi
j »aziliki. S*
1—rai fa>-«ea.4 p»:*ra«^ri r.; :-.ra lin 1_1l 1 a-sinasic. Jarui: 5 a: O— i:	kisea ;jicn	' ^f'1
jan«B»r. t t; ieca pr-r»-jcrc» : .;:ru;e»i ' atrr1" -*i2T. » aasnai-i» rar^ii 2r o	»	p»:c aa-T"*&
neni
Iziel** raskili »ajako*. Cča-tac «naak: isc ^. isjc la; * u.; rraioTT jrtia • J^rdrar . raka T» 1 "r-^p-c ti- ' mra a* .- -tru 1'o-
: t Si jšfc ae
isi.: si.ta a ta iče poT' at ;	ra i-c š pr T<fiašut2ia i-
asss ainsapa; atr^acs » ctraaj-: 3 nntts:. t s,- t: rr-m-si : arma	35
7<nn"a t: roacafcat.	snorrr a JfS®"
>-	: j*;u. lasaij: ap: »
»-aa i 'araaiear .VaKSit T:c.t ' ir-ur-u. i e s^-ar »-'-sta > "jiaia. e
< »i« ia
a uai $-"Trn kct».
rr-ar w m: amašnai. ?tc* .a ' i-ajt. ».na i i. Ta iasx'i£n -ittaa aašo. Vaia aferi*-e acs; ai:-t; . ;tr:o. "aococ- » ^ -i-»a. iaa.\ t jr ae »mraaaaai ;: •-/i ?"rte srsst-.' 3-tf jrs^i TJ -arein.-. * IT »nnjiii: ate«-asa»» . I0VBC. «	far jv »flOBš.**®.1.
s: sj	taxa.u arsrcal11
aa-.-cr.aaca.
Razgled po domovini.
V Maribor! Na uvodnem mestu zo et prinašamo poziv za udeležbo mariborske slavnos i. tas hiti; zato treba vsem prijateljem naše društvene organizacije nemudoma nadelo, da bo udeležba častna. Vsako društvo naj pošlje vsaj po dva zastopnika; ako sama ne zmoreta sti o-škov, naj jima društva priskoči na pomoč. Pa tudi tam, kjer ni društev, naj se odločijo nekateri mhdeniči ali možje za to pot, ki ne bo ostala brez sadu. Naposled se vsak moški lahko udeleži kot romar, in tako obišče eno najkrasnejših Marijinih svetišč na slovenski zemlji. Oglase sprejemajo iz posibne prijaznosti č. gg. župniki in kape-lani, toda samo do 27. avgusta. Voznina bo za p ilovico zn;žana. Kdor se oglasi, naj obenem plača 7 kron za pot tja in nazaj, za kar dobi začasni vozni listek; ta se mu bo na dan odhoda iz Ljubljane, dne 3. septembra približno ob 10 dopoldne) zamenjal za pravi vozni listek, zato seveda začasnega listka ne sme nihče pozabiti doma. Vlak bo ostal samo na postajah Litija, Zagorje, Trbovlje in Zidani most; iz teh postaj je cena vožnji ravno tista, kot iz Ljubljane. — Na svidenje torej v Mariboru!
Vspored mariborske slavnosti. V nedeljo, dne 3. septembra: Popoldne dohod udeležnikov od vseh strani. Sprejem v .Narodnem domu". Ogled mesta Maribor. Ob 5. uri velik ken cert na vrtu .Narodnega doma", ki ga pri redita „Kat. slov. izobraževalno društvo" v Studenc h pri Mariboru ter bralno in pev sko društvo „Maribora. V pondeljek, dne 4 septembra: Ob 6. uri slovesna sv. maša in pridiga v romarski cerkvi Matere Milosti čč. oo. frančiškanov v Mari-btru. Ob 8. uri dopoldne v mali dvorani »Narod, doma" prvo zborovanje. Dnevni red: 1. Stanovska in mladinska organizacija; 2. Izdajanje in razširjevanje časopisov, knjig in poljudnih knjižic; 3. Kake organizovati branje časopisov in knjig; 4. Secialni kurzi; 5. Pouk v knjigovodstvu, higijeni, zakonodaj stvu; 6. Domače in društvene knjižnice; 7. Društvene zabave; 8. Gojitev narodnega petja; 9. Vzgoja voditeljev. Ob 12. uri obed v »Narodnem domu". Ob uri popoldne drugo zborovanje. Dnevni red: 10. Vzajemnost socialnega dela in duh vzajemnosti; 11. Zavarovanje; 12. Boj Proti alkoholizmu; 13. Izseljenci; 14 Skrb za zanemarjene otroke in komjence; 15. Varstvo žensk; 16 Zveza. Bralna in izobraževalna ter delavska društva! Udeležite se gotove po več zastopnikih, možeh in mladeničih, tega velepomen-
Ijivega zborovanja! Udeležite se ga vsi, ki ( se zanimate za društveno delo! Društva naj javijo najzadnje do 28. avgusta, ali se udeležijo in koliko zastopnikov utegnejo poslati, in sicer na Kranjskem in Primorskem, č. g. Luki Smolnikarju stolnemu vikarju v Ljubljani, na Štajerskem in Koroškem pa č. g. uredniku dr. Ant. Korošcu v Mariboru.
Umrl je dne 6. avgusta čast. gospod Jakob Strupi, župnik v Smartnem pod Šmarno goro. Pokojnik je bil rojen 28 aprila 1850. v Čirčičah pri Kranju in posvečen v mašnika 21. julija 1874. Kot kapelan je služil v Poljanah nad Loko, v St. Lovrencu, v Trnovem pri II. Bistrici, v Radečeh pri Zidanem mostu in v Slavini kot kuratni bene-ficiat na Goričici od 1. 1889. do 1903, ko je postal župnik v Smartnem ped Šmarno goro.
Zlato mašo je imel v mestnožupni cerkvi sv. Petra v Ljubljani dne 15. avgusta č. g. Mihael Korošec, vpokojeni župnik lavantinske škofije, ki pa že deseto leto biva v šentpeterski župniji. Šentpeterska duhovščina je slovesno popeljala ob tej redki priliki pred oltar ljubeznivega zlatomašnika, ki si je ob tem času, kar biva v Ljubljani, s svojo prijaznostjo in krotkostjo pridobil srca vseh, ki ga poznajo. Slavnostni govor pri zlati maši je imel častiti gosp. kanonik dr. A Karlin,
Piščalkino upravništvo sporoča, da se bo druga številka, ki bi imela iziti 15. avgusta, za tedtn dni zakasnela, ker še ni dobila pravice hoditi po svetu z envinarsko (Merkurjevo) znamko, — trihelerska ji je predraga — in ker pričakuje te dni poštnih položnic, ki jih bo priložila 2. številki.
Tudi naznanja, da prve številke ne more več pošiljati na ogled, ampak le gotovim naročnikom, ker od 1000 iztisov ima na razpolago (danes 12. avgusta) le še 116 izvodov.
20.000. „Vzajemna zavarovalnica" je te dni odposlala polico, ki nosi na čelu številko 20.000. Ker se je doslej naša domača zavarovalnica vseskozi držala reka: „Iz malega raste veliko", se moramo pač čuditi, da je v petih letih svojega delovanja dospela tako daleč, da ima samo v oddelku za požar že dvajset tisoč zadružnikov. Ta številka pa tudi svedoči koliko podlago je imela govorica onih klevetnikov, ki so domači zavarovalnici kaj naglo smrt obetali. Sedaj taki glasovi ponehujejo, ne sme pa ponehati naša gorečnost za domači zaved. Vsi, vsi Slovenci naj zavarujejo svoje i metje pri edini domači „Vzajemni zavarovalnici"!
Zopet sad liberalne slo-vensko-nemške zveze. V Tržiču so imenovali, kakor so poročali pred kratkim razni listi, 6 častnih občanov, strastnih Vsenemcev. S tem je prvi razred v Tržiču izgubljen Slovencem. Krivi so pa slovenski liberalci, ki pri zadnjih volitvah niso hoteli slovensko voliti. To jevdejanju delo onih liberalcev, ki so narodni le pri veselicah in pijačah in kadar čez klerikalce zabavljajo. V istini so pa le — Schweglovi hlapci! Tu je pravo izdajalstvo!
Obrtniška razstava povodom petdesetletnice »Katoliškega društva rokodelskih po močnikov" v ,,Mestnem domu" v Ljubljani. Obrtnikom je odprta zlasti dvojna pot k izobrazbi in napredku: potovanje in razstava Prvega sredstva se se posluževali pomočniki v starih časih. Ko so se mladeniči priučili doma svoji stroki so poprijeli za potno palico in odšli po svetu. Obhodili so razna mesta, služili pri raznih mojstrih, poizkušali delo več rok, primerjali izdelke in se tako urili v svoji stroki. Izučeni so se vračali na svoj dom. Tudi dandanašnji je ta pot izobrazbe še odprta, toda tako potrebna pa ni več kot nekdaj. Knjige, učni kurzi, zlasti pa razstave nado-mestujejo petovanje. Na razstavi lahko primerjaš, kaj sam znaš, kaj so drugi izumeli, kako so napredovali, v čem delo izolikali in trud olajšali. Brez posebnega truda, brez stroškov se tako povzdigne in razširi obzorje, razbistri pogled, hkrati pa raste veselje iu pogum do dela Kako premišljeno je bilo, da je »Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani" združilo s svojo petdesetletnico tudi razstavo obrtnih izdelkov raznih mojstrov in obenem razstavo m o -torjevin strojev, porabnihv malem obrtu! Mojstri in pomočniki so se vabilu marljivu odzvali. Dvorana v »Mestnem domu" je napolnjena razstavljenih predmetov. Te predmete moramo ločiti v dve vrsti: v izvirne izdelke razstavljavcev in v stroje, ki služijo v pouk. Prve predmete so razstavili domačini, druge pa tudi nekateri tujci. Nemogoče bi bilo našteti posamezne razstavljavce in dostojno oceniti njih proizvode. Omejiti se moramo danes le na nekatere. Na polju umetnosti smo našli Ivana Trpina. Razstavil je dva portreta, nekaj pokrajinskih in nekoliko živalskih slik. Portreta sta izvirna, tudi pokrajinske slike so izvirne (n. pr. Novo mesto), druge so kopije. V vseh teh slikah se kaže lepa zmožnost. Dalje je razstavil kipar Ivan P u c (Skofja Loka) lepo »Žalostno Mater božje", F r. T o n č i č (Kamnik) tri Madone, Janko P e n g o v lep doprsni relief: .Bog Oče^, moderen okvir ža zrcalo itd.; zidarski mojster Ivan Ogrin (Vrhnika) načrte za male hišice. — Vzorce iz tiskarske obrti sta razstavila LudevikTomažič in
Leopold Puher. Kjigoveštvo je zastopano z zanimivimi in finimi izdelki v modernem slogu. Razstavljavci s u : Ivan Dežman, Breskvar, Juvan, Ger ber, Kristan, Kovač,Jakopič. Mojstri in pomočniki pasarske stroke so razstavili krasne in deloma oiiginalne predmete. Lep je lestenec za elektriko, okrašen s kipci 12 apostolov in združen s svetilko za večno luč (Tratnik); pozornost vzbu jajo lepe moderne krasno izvršene električne svetilke za hotel .Union' (Kregar Eržen) in modelirane glave (G i 1 I i c b). Prav zanimiva je zbirka domača tvrdke S a m a s s o v e. Razne vrste cerkvenih svetilk je razstavil A. Belec (St. Vid). Velik na predek kažejo izdelki iz železnine, ki so jih razstavili A c h t s c h i n , W e i b I , F e r-jan, Vrančič, Rupnik. Poučna so zlasti varnostna vrata (W e i b 1) UKusni so svečarski izdelki (S u p e v c). Mizarstvo se je pojavilo z modernim pohištvom. Kdo bi bil mislil, da moderni okraski tako požive pohištvene izdelke ! Take proizvode so razstavili Jan. Okorn (Sk< fja Loka), J o - . žef, Jakob, Andrej Kregar iz I Vižmarjev. Pozornost vzbujajo kamnoseška dela (Vodnik, Č a m e r n i k) in tapetniška dela (Dr. P u c). Črevliarji so nam pojasnili z raznimi izdelki vso zgodovino črevlja. Tu vidiš narisano mero, odlivek noge mesto kopita itd . vse stopnje do iz gotovljenega črevlja (H>nterlechner, Pobeška,Mate, Majce, Iv. Kovač). Tudi krojači so pokazali svojo umetnost : Štrukelj, Jarec, Lu šterk, Ivan Kovač. Steklar A v g A g n o 1 a je razstavil 6 raznobarvnih oken. b e r a v a 1 1 i cementne ul tme, K r a š o -vec in Opeka lesne izdelke, gravčrja Ant. Černe in K. Berger več pe-čatnikarskih proizvodov, stecker urico za pisalnik tvrdka Klein različne okvire, M i k u s c h dežnike . T o n n i e h nekaj strojev, model žage na turbino in celo vrsto drugih predmetov, J a x in S i n g e r pa mnogo šivalnih strojev za krojače, črevljarje in sedlarje, tvrdka We i s s (Dunaj) stroje za strugarje, mizarje itd — Mnogovrstna je razstava in nudi mnogo poučnega. Vsa čast mlademu obrt niškemu naraščaju, ki izpričuje, da vč ceniti vstrajno delo in ki spa>a z delom tudi hrepenenje po višji izobrazbi in po zdra vem napredku !
Dolenjske novice.
Iz litijskega okraja.
f Litija in okolica. Zapustil je naš trg g. lekarnar Jdiolin Preclik dnč 8. julija. Ob tej priliki zahteva naša časnikarska dolžnost, da se spomnimo zaslug, ki jih je odišli pridobil za nas in okolico. Vrli in povsod — razen pri krokarjih — priljubljeni gospod je v treh letih lepo uredil lekarno, veliko pomagal revežem in bolnikom, obilo daroval za dobre namene, vsem pa je svetil s svojim pobožnim življenjem. Bil je tudi ud mlad. Marijine družbe in III. reda in se ni
sramoval Marije kljub raznim norčevanjem. To pa ni bilo všeč raznovrstnim liberalcem, ki so vplivali, da se najemnina lekarne ni več njemu podaljšala. Vrli gospod pa je zapustil svet in izvolivši si najboljši del, vstopil te dni v salezijanski zavod na Rakovniku, kjer bo gotovo istotako plodonosno delal v blagor človeštva. Blagemu bratu Čehu kličejo njegovi mnogobrojni čestilci v slovo: „Srečno, draga duša!" — Vsi uradi že delujejo v novem sodmjskem poslopju. Samo čudimo se, da se poslopje ni niti cerkveno blagoslovilo, kakor je mnogokje navada in da se je brez vsake slovesnosti otvorilo, kar bi bilo gotovo pomenljivo za Litijo. — V Brezji, župnije Šmartno je umrl 1. avg. vrli mož Martin Kastelic pri g. županu L Hostniku Umrli je bil vrl, pobožen mož stare korenine. Zadnje dni je pretrpel udano silne muke, sicer je bil celo življenje ^drav in čil. N. v m. p ! — V Šmartnem so bili letos prvič porcijunkulski odpustki. A ko so se ljudje udeleževali teh milostij, so nekateri suroveži pred cerkvijo razgrajali zvečer in peli nespodobne pesmi. To ne kaže da bi bila vas res tako mirna in izobražena, kakor je pred časom se nekdo v „Narodu" lagal in bahal, — Na Preski je vihar 6. avg. veliko škode naredil, ker je dosti trt izruval, zemljo odnesel in grozdje umčil, ki je letos že itak slabo kazalo. — Nagloma je umrla od kapi zadeta Franca Krhlikar 6 avpusta popoldne. Imela je lep pogreb, ker je bila rajna v Mar. družbi.
f St. Jurij pod Kumom. 22. julija je pri nas razsajala strašna toča, ki je v malem času napravila škode za 20.000 kron.
t Radeče pri Zidanem mostu. 30 julija je tukaj tovariš Jeriha iz Vevč predaval o potrebi in namenih strokovnega združevanja. — Na Zidanem mostu in po celi okolici je popoldne v nedeljo 6. avg. divjal strašen vihar, ki je lomil drevesa, odkrival strehe, jemal opeko in slamo, uničeval polje pobijal šipe in podiral ko zolce. Ker je nametal na progo železniško drevje, je imel vlak, ki vozi ob dveh, četrt ure zamude, da so ostranili drevje. Tudi šipe na železniških vozeh so bile na enem kraju vse pobite. .Škoda se zdaj še niti ne da popolnoma ceniti, a velika je.
f Hotič. Proti streli je streljal na konju posestnik Batis, a iskra je padla v smodnik in ga osmodila in ranila na roki in obrazu.
f St. Lambert. Upanje je, da dobimo vodovod, ki je tako nujno potreben Načrti so že narejeni. G. inženir Fran Vid je stro ške proračunal na 31.000 kron. — Ljudje so izvišali plačo organistu in združili organi-stovsko in cerkvenikovo službo. Sedaj bo imel plače 600 kron in še stranske dohodke
Se ve da se zahteva, da zna tudi zbor podučevati in da ima kaj v g|avj v grlu, kajti pri nas imamo sedaj društev in zborov.
f Stanga. Na Kočarskem hribu j« 6. avg. udarila v neko hišo strela. Neene, koncu je prišla notri, na drugem je š)a ne da bi naredila kaj škode, bila je meij vodena. — Biro morajo organistu vsi p. cestniki plačevati. G. Slane iz Ltije ima, šlangi posestvo, a se je branil plačevati tiste krajcarje. Sedaj pa je bil po gosposki primoran dati organistu 7 kron
f Zagorje. Pri demokratih se nekaj krha in Cobal bi bil kmalu ob milosti) seve — zaslužek. A kaj stori mi zvita gla. va? Dva shoda je sklical: 16. in 23. in ,pa-nal" s klerikalci svoje drage, pa bo spet za en „cajt" dobro. — Ta „zamaknjenr Katra Valhar se še vedno zamika, samo di ne govori več z Bogom in Marijo, amrak se je poprijela sv. Ane. Za družbo abstitej-tev tudi ne bo, kajti sv. Ana ji pravi, pije samo pivo in vino, vode pa ne. Sedaj j prismode nosijo denar, da ima vedno dovolj vina in piva. Na zdravje!
f Polšnik. Na Veliki Šmaren so i veliko slovesnost o presvetli g. knez« škof posvetili novo, krasno cerkev lurške Matere božje. Več o tej slovesnosti bo poročal .Bo goljub".
Belokranjske novice.
f Strahovit vihar je razsajal dne 6. t. m. popoldan po suhorski, radi.viški, metliški župniji tje proti Hrvaški. Šnodeje napravil mnogo na drevju, katero je polomil, in na polju, kjer je poškodoval ko ruzo. Strehe so vse raztrgane.
f Treščilo je 6 t. m. med viharjem v hišo Šief. Plesca v Železnikih pri Metliki Ogenj je uničil vse. Zavarovan je bil a 300 K.
f Skoda po peronosperi
vedno belj čuti. Trtje je kar suho in grozdj« malo. Z žalostjo gledamo jeseni v oči
f Samo pet glasov za tretjega namestnika v občinskem odboru v Metliki je dobil neki naš znanec od hvaležnih liberalcev. Kdo? Povedal bode Mojzes!
f Psovati znajo. V Metliki imajo kavarno, kjer se včasih pokaže vsa elika-nost nekaterih metliških „gospodkov". \ nedeljo zvečer je neki Podgornik, ki s«11 pri sodnijski mizi, javno pokazal, da z»a menda samo psovati in zmerjati peš'elie ljudi. Kavarnar mu je moral pokazati vrata. Drugod bi take ljudi, ki hočejo postati c. kr uradniki — brcnili! A pri nas je taka »olika«.
f Za župana v Metliki je
voljen zopet g. Jutraž. Nov župaa bede tuli najbrže nov gospodar. Ali pa se varam« ?
St.
f Spodnja trifarska cerkev
se že popravlja. Priporočamo, da se seže v žep, da delo ne zaostane! Ako bo mogoče, prinesemo prihodnjič sliko „Treh far" in pa nekaj zgodovine.
+ V Semič pride za kaplana č. g. Alojzij Kurent. Dobro došel.
z ribniške zemlje.
•j- Iz Lašič. Dne 30. julija so se od nas poslovili g. kaplan Anton Merkun, ter odšli 2. avgusta na svojo novo službo v Razdrto. Kako so nam bdi gospod priljubljeni, priča njih slovo od nas. In kako bi tudi ne bili žalostni, ker so nas tako iskreno ljubili in skozi tri leta požrtvovalno delo vali tukaj pri nas, bodi si v cerkvi, kakor tudi izven cerkve pri naših društvih, katere so vodili in deloma tudi ustanovili Ustanovili so razun mladeniške Marijine družbe tudi kat. slovensko izubr. d uštvo, katero nrav lepo napreduje. Posoj lnica in hranil niča, katero so oni ustanovili, je izvrstno poslovala pod njihovim vodstvom, in nje korist je očividna po vsej naši okolici. Ustanovili so tudi čebelice, ki vadi in napeljuje posebno našo mladino k varčnosti. Kako neumorno delavni bili so g. Anton tudi kot naš župnijski administrator v bolezni in po smrti pokojnega g. župnika Lovrenca Ger-jolja, vemo le mi Laški župljani. Ni torej čudno da so s svojo neutrudao delavnostjo in s svojo priljudnostjo si pridobili srca vseh župljanov, take da lahko rečem, da ga nimajo sovražnika v v vsej naši župniji. V dolžnost si štejemo, da se Vam, veleč, .gospod, v „Domeljubu", ki je bil Vaš priljub Ijeni list, in ki ste mu veliko naročnikov pridobili, najtopleje zahvalimo za Vaše požrtvovalno delovanje v naši župniji. V imenu vseh Laških faranov pa kličemo: Bog Vam bodi plačnik!
f Kakor nevesta tako se zaljša župna cerkev pri Sv. Giegoriju. Ko bo dela nase vso lepotije, je ne bo več spoznati. Tudi sv. Gregor si bo do dobra osnažil svoja oblačila in si umil svoj obraz, kar že čez 70 let ni storil. Slika v velikem altarju namreč je krasne delo slovečega slikarja Langusa, kar nam pove podpis: SanCto GregorIo Ioannks kosLek DoMInVs In outeneCk posVIt, LangVs, pInXIt, t. j. sv. Gregoriju (v čast) postavil Janez Kosler g«spod (graščak) v Ortneku Langus slikal. Visoke črke pa zaznamujejo letnico 1832. Kadar bode notranja in zunanja prenovitev cerkve dovršena, hočemo si jo bližje ogledati.
f Angel varih je moral dobro Poprijeti. V sredo, 9. t. m., ravno ob 14. obletnici nove maše domačega župnika so predpoldnem podirali oder v presbiteriju župne cerkve pri Sv. Gregoriju. Preden so
pa eder do tal podrli, hoteli se obesiti še podobe križevega pota. Župnik je bil zraven in podal eno podebo slikarju na oder, potem pa pohitel po lestvici tudi sam na oder, da bi pomagal pri obešanju Toda lestvica je bila zelo vegasta in ko stepi gospod z levo nogo na oder, se lestvica pod desno nogo zasuče in ker se ni imel za kaj prijeti, omahne vznak raz oder. K sreči se je pa med padcem zataknil z desno nogo v špriklo in je za par trenotkov obvisel na nji, da ni padel z vso silo z glavo na tlak. Ako bi bil pal kar naravnost na tlak, zlomil bi si bil skoro gotovo tilnik ali si raz drobil črepinjo. Čuditi se je, da se je zataknil na lestvici z redkimi špriklami in da si ni poškodoval noge. ko je naenkrat vsa teža telesa v padcu obvisela na eni nogi. Gospod se je po padcu precej pebral in je bil v hipu zopet na odru. Drugega se mu ni zgodilo, kakor da si je nogo prav neznatno odrgnil in na glavi mu je iztekla mala buška.
f Nesrečna nedelja je bila dne 6. avgusta. Kakor po drugih krajih, take je tudi pri nas pustila sledove, ki ne bodo kmalu zginili. Z dežjem, katerega smo že močno potrebovali, prišel je tudi piš in strela. Kmalu pepoldne treščilo je v skedenj gospodarja Pucelja v Goriči vasi. Ker so skednji blizu skupaj in je bil silen vihar, sta se vnela in pogorela prva sosednja skednja. Menda v istem času je udarilo tudi v Strugah.v hruško poleg hiše Marije Grebene v Tržišču. Strela je zažgala tudi streho na hiši in omamila v sobici sina Ignacija, ki je kmalu prišel k zavesti. Silni naliv in prihiteli ljudje so požar hitro udušili in vdova nima posebne škode.
f Ta je tica. V Laščah so je vjeli, 17 letno tatico Jerice Berentin, ki je v raznih službah mnogo pokradla in potem zginila. Da bi bila bolj varna, je šla služit k poveljniku okrajne orožniške postaje straž-mojstru g. Mehoriču v Novem mestu. Meneč, da je varna, ukrade še isti dan ko je vstopila v službi v kapiteljski cerkvi brevir g. vikarja. Nato je izginila, toda eko pravice je je ugledalo v Laščah. Bila je že mladih neg obsojena na tri leta v pobolj-ševalnice radi tatvine.
f Menda je tudi treščilo med kaplane ribniške dekanije, ker jih je razneslo na vse strani. Najbližje je ostal znani mojster sodraški kaplan Andrej Pavlin, ki je povišan za ekspezita na Gero. Nemara ga je težka kovačija zadržala, da ga ni dalje odneslo. Nam je prav ljube, da ga imamo še v bližini, ker nam je ljubeznjivi gospod s svojo znanostjo vedno rad na razpolago. — Laščanje so se s težkim srcem lo čili ed prav marljivo delavnega gospoda Antona Mrkuna, ki se mu je odprl za nje-
govo delavnost skore premal delekrog na Razdrtem pri Postojni. Priljubljen je bil pri gospodi in kmetu. — Gorsko dolino L o -š k e g a potoka je zamenjal s širno gorenjsko ravnino in šel kaplanevat v Šinčur pri Kranju prijazni gospod Mihael Kmet. — G. Karol Gnidovecjepa v Ribnici samo „futral", ko se je selil iz Dolenje vasi v Šentvid pri Zatični. Njego vega delovanja v Ribnici je bilo samo nekako tri mesce.
f Brez kaplanov pa vseeno ne bomo. So že prišli novi kaplani v našo deželo. Najprej se ustavil Matevž Koželj in sicer v Laščah. Nadalje se pa podal Andrej Stenovec in se ustanovil v Leškem potoku. Čez Bencar jo je prisekal iz Cirknice v Ribnico Janez P 1 a h u t n i k. V Sodražico dobe Kralja Alojzija. Enega gospoda so nam pa navrgli, namreč Jan. Zupančiča. Ker je gospod bolehen, postavili so ga na manjši in bolj ravan pašnik.
Iz raznih krajev Dolenjske.
f S Čateža ob Savi. V Vašem listu št. 15. izšel je članek naperjen proti meni zaradi slabega gospodarstva s šolskim 1 premoženjem, ker pa pisatelj omenjenega članka ni dovolj informiran, sem prisiljen stvar pojasniti Ni res da sem se jaz pred tremi leti s pomočjo nekega oskrbnika vrinil v občinski odbor, res je da so mene volilci kateri so mene želeli imeti v občinskem zastopstvu, izvolili. Ni res da sem jaz volilcem obetal da bom svoje moči posvetil v blagor občine, res je da sem jaz v resnici tri leta delal za blagor občine. Kaj se tiče tfžbe nadučitelja Gantara, ni res da sem se jaz branil plačati neutemeljeno tirjatev, in ni res da sem jaz ravnal po kaki trmi da je zaradi tega prišlo do tožbe, res je pa da sem se ravnal po sklepih krajnega šolskega sveta, kar je same eb sebi umevno. Ni res da znašajo stroški te tožbe 700 K brez stroškov advokata, res je pa da znašajo isti skoraj polovico manj in sicer s stroški advokata, ker drugih stroškov sploh ne more biti izjemši neznatne svoticezako-leke. S tem skončam vsa nadaljna pojasnila v javnih listih, ako pa želi dotični pisatelj natančnejega pojasnila, naj se obrne ali osebno ali pismeno na mene.
Raj ko Namorš.
f S Kuma. Veliki Kumski shod bo 25, 26, 27. avg. en teden pred angeljsko nedeljo. Dne 6. t. m. smo imeli grozen vihar. Pridrl je čez Kum. Izruval pri enem posestniku polovico sadnega drevja na vrtu, pri posameznih podrl več dreve*, porušil dva kozolca, odkril veliko streh.
f Na Selu pri Šumbregu je umrla po kra ki a mučni bolezni mati on-
dolnega župnika Josipa Kosa v 72. letu starosti. N. v. p.!
f V Polšniku je presv. knez in škof dr. Jeglič posvetil prvo cerkev v ljubljanski škofiji v čast brezmadežni Mariji Devici Lur-ški. Kakšna je bila udeležba, zvedeli bodete kaj več prihodnjič. Posebno so se obnesle za prelepo slovesnost vrle dobrotnice častilke Marijine iz Ljubljane, ker so poslale za cerkev raznih darov. Kar jim naj tisočkrat povrne predobra Mati Nebeška!
f Od Sv. Gregorija. — Primaruša, pa naj kdo reče, da ne zna rediti Korenov oče volov! V Slemenih se ne more vsakdo, pa tudi nihče hvaliti, da proda vole tako dobro, kot prav Korenov oče. V zadnjem semnju pri sv. Antonu je rad poplačal dobroto Korenovih volov ljubljanski mesar gospod Anton Prusnik. 1350 K — to ni malenkost za par volov. Gospod Prusnik dobro vd, ker je kupil že večkrat »d Korenovega očeta v«Ie, kako zna ta oče vole rediti. Zato je tudi sedaj tako dobre plačal in privoščil svojim odjemalcem dober kos govedine. — V Slemenih še ni bilo tako dobrega kupa za par volov, kot je bil ta. Marsikdo zavida očeta Korena, a ta si mane roke in se veseli, ker maršrajoiz njegovega hleva taki — sloni, za katere tako piidno skrte Korenovi f >ntje, saj je še „ana djala, de je rejs taku." Pri- I maruša, Korenov oče je prvak med gregor-skimi živinorejci, zato se mu tako priporo-čuje g. P. usnik, da more zadovoljevati svoje odjemalce.
Gorenjske novice.
° Iz Zabnice. Tudi po naši okolici letos strela mo:no gospodari in zahteva svoje žrtve. Tako je ubila dne 24. julija v soseščini proti škofjeloški žel. postaji dve ženski na polji. Tretjo sredi med njima, ki je držala dežnik, je samo omamila. — Dne 6. L m. ob pol 1. uri popoldne je pa treščilo prav v naši bližini pri sv. Duhu v hlev in pod gospodarja p. d. Košnika. Poslopje je pogorelo. Enako je isti dan in nekako tudi ob isti uri strela udarila v hlev znanega posestnika Šmida v Gašteju Živino so rešili, drugo je zgorelo. Bila je pa tudi hiša v veliki nevarnosti. Posestniki, pri taki nevarnosti ognja zavarujte pač vsi svoja poslopja prav gotovo in dovolj visoko! Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani kot domače podjetje se vam najbolje priporoča.
* Od Dev. Mar. v Polju. Dne 9. julija blagoslovila se je zastava MIzobraževalnega društva" in delavskega „Strokov-nega društva papirnih delavcev". Dopoldne je bil« lepo, poučno zborovanje slovenskih delavskih društev, popoldne seje blagoslovila
zastava, katero so lepo napravile usmiljenke v Zagrebu. Zastopanih je bilo do 50 društev, 15 zastav iz Kranjske, Koroške in Štajerske je vihralo pri lepem, velikanskem sprevodu. Pri veselici so nastopali: tovarniška godba, razna pevska društva in dvojni tamburaški zbor. Kumovala je zastavi blag gospa Apo lonija dr. Divjakova, ki je dala tudi znaten denarni prispevek za zastavo. O tej priliki se je zelo pomnožilo število udov obth diu štev. Nasprotniki so onemogli, zavzeti gledali to krasno slavnost — sedaj pa razlivajo žolč v „Slovenskem Narodu". Dobro, mi smo zadovoljni z uspehom slavnosti — vi pa s svojo gnojnico.
* Gorenjski korenjak je Ivan Zupan po dom. Pikš na Visokem. Mož je star 90 let; bil je že dvakrat kot apostol
•Iti,
o d«
ra;.
razstavljen 'zgotovljeni
0 Razstava vajenskih Radovljici se je otvorila slovesn 30. julija v lepo okrašeni risalni dvora ljudske šole. Splošnemu obisku je b;ia 381 stava odprta do 6. avgusta. Vsi predmeti so ukusno in solidno Razstava je gotovo važnega pomena Zl ^ vzdig obrti v našem okraju.
0 Tržni dnevi so se v Rudolf sobotah obnovili. S tem je župtnuv« nilo vročo željo občanov. Že Jo'g0 so morali naročali oni, kateri nimajo sto-jega zemljišča, poljske pridelku m drup potrebščine iz Kranja in drugih •dJaljemh krajev. Zdaj je temu pomagano, za kar vsa čast podžupanu g. O. Homannu.
0 Zupanom za obilno Mavčiče j< bil izvoljen dne 7. avgusta posestnik gosp,
?re

Pogorišče v Horjulju.
na veliki četrtek v Ljubljani. Že 71 let je gospodar in je Vtos še vso ajdo sam vsejal, večinoma tudi izoral in povlekel; sedaj tudi mlati pšenico, njegov spomin je kot bi imel 50 let; še dandanes vč natanko, koliko je pred več leti vsak« leto plačal davka in sicer nekdajni velesovski gosposki. Človek se mora čuditi njegovi kerajži i njegovi močni besedi.
* Strela in požar. Strela je vda-nla v nedeljo 6, avgusta ob pol 1. uri popoldne v hlev Luke Šmida na Gašteju pri Kranju V hipu je bilo poslopje v plamenu, da so komaj mogli rešiti živino. Zgorelo je mnogo sena, žita in kmetijskega orodja. Požarni hrambi iz Stražišča in Kranja sta ne umorno delali cel popoldan in skoraj celo
da se *Seni ni Prijel drugih poslopij.
Ivan K u rja 1 t.-^Novi^g "župan je mo: trdnega katol. prepričanja. Čast vrlim vo lilcem, da s« se otresli liberalnega občinskega odbora.
* Hudo nevihto smo imeli v nedelj«, dne 6. avgusta, pri sv. Duhu v škofjeloški okolici. Dež in ploha, blisk in tresk kar niso hoteli prejenjati. Strela je udarila v Starem dvoru v en borovec, v Virmašah v hruško prav zraven Žejgelnove hiše, Prl sv. Duhu pa v Košnikov skedenj. Vžgala j« samo pri sv. Duhu, kjer je pogorelo gospodarsko poslopje in hlev. Živino so rešili. Tudi hišo s« obvarovali dež, veter, največ pa ljudje, ki so kljub silni plohi prihiteli' obilnem številu na pogorišče. Košnik je l"1 zavarovan pri »Vzajemni", ki mu je zavarovano svoto precej v torek d» vl"
narja natančno izplačala. Tako je prav; dvakrat d;l, kdor hitre dd. — Letos imamo radi strele prav posebno hudo let«. Ljudje ži>c zadnje dneve v vedno večjem strahu pred strelo. Zato je pa tudi sedaj najbolj, vreča želja vseh Svetoduharjev: Treska in hudega vremena, reši nas, o Gospod!
- Božja pot pri sv. Jo&tu nad Kranjem je sedaj zopet dobila svojega duš nega pastirja. Za ekspozita je nastavljen na gori i. g. J k o b Razboršek. — V nedeljo po Velikem Šmarnu je prvi veliki shod z dvojnim sv. opravilom Tretjo nedeljo v septembru je ondi velik shod v čast žalostni Materi Božji. — Romarji bodo lahko opravili tu svojo pobožnost. Dobro došli!
* Utonil je 26. julija v vrtincu na Balantovi žagi pri Škof. Loki mlad, priden fint, ki se je šel kopat.
' Strela je ubila 24. julija v Virma šah pri Stari Loki Jugovčevo deklo in delavko, ki so tam na polju vedrile pod lipo. Tretja — domača — pa je mirno obsedela na mestu med ubitima, ter lepo dremala. Ko so jo zbudili, ni vedela ničesar, kako se je te zgodilo.
Zmaga katoliško narodne stranke v Mavčičah. Ker so naši Iberalci dne 6. aprila t. I. popolnoma propadi pti občinskih volitvah, se jim je zdelo potrebno, da še enkrat poskusijo svojo srečo. Naša stranka jim ni delala nikake težave. Pa kakor pravijo, da sreča je opoteča, tako jo bilo tudi sedaj. V sredo 26. julija so su \olit*e zopet vršile in liberalci so bili poraženi v vseh treh razred h, izvzemši enega tri ža, kojega so dob li po žrebu (Joso Novak) Veliko so trpeli in se trudili 1.berači da bi spravili Novaka zopet na žu panski stol, toda on je padel in ni več župan, njegov odbor je razpršen na vse strani Ravno nasprotno, te volitve so pokazale, da tudi v Mavčičah vstajamo in hitimo na delo na lepo narodno delo za Boga, cesarja in domovino proti gnilemu liberalizmu.
Iz Jesenic.
0 Jesenice morajo postati liberalne. To je zdaj parola jeseniških in ljubljanskih liberalcev, ki so se z vso silo vrgli na Jesenice, da bi okužili ljudstvo z brezverskim liberalizmom V ta namen izdajajo listič Jeseniška Straža", v ta isti namen je priredila liberalna „Prosveta" minulo leto nekaj predavanj, to nam kaže izvolitev liberalnih častnih občanov, prav tako služi samo samo razširjenje liberalizma »Sokol«, ki je bil ustanovljen pred enim let m. Že v začetku ustanovitve se nam je zdel jeseniški »Sokol« sumljiv, zakaj ustanovili so ga pristni liberalci, ki so hotelr pod pretvezo narodnosti in telovadbe zbirati mlade ljudi okrog sebe in mlada srca zastrupljati z libe-
ralizmom. In drugega jeseniški .Sokol" storil ni Vse njegovo delo obstoji samo v zabavljanju in v gonji proti duhovščini in kato-lišk.m društvom in v tem da mlade fante odtegujejo cerkvi. Zato je dolžnost krščan skih stariSev, da svojih sinov ne puščajo v tako družbo. Da bi se tudi na zunaj pokazali, je jeseniški „Sok*l" priredil 6. avgusta slavnost katere se je udeležilo tudi nekaj drugih sokolskih društev. Vsa slavnost pa je bila jako klavrna. Prišlo je veliko manj tujih »Sokolov«, kakor so jih pričakovali, vseh skupaj z jeseniškimi vred je bilo okrog 230 Ob tej priliki je ljudstvo pokazalo, da nima prav nič navdušenja za liberalno sokOlstvo; kljub agitiranju ,Jes. Straže" in „Sokola" je bilo razobešenih prav malo zastav, na Savi 5, na Jesenicah 22. Razobesili so jih samo gostilničarji, obrtniki in trgovci. Javne veselice se je vdeležilo le malo število domačega ljudstva. — Nagle smrti je umrla 3. t. m 52 let stara žena tovarniškega delavca na Savi, Terezija Bradaška. Ležala je v svojem stanovanju na postelji oblečena, v eni roki je držala srp, v drugi kruh. Vzrok smrti je špirit. — Predor, pod železniško progo iz Jezenic na Savo je tak, da vse po pravici zabavlia čeznj. Dolg je kakih 70 m., pa tako nizek, da adrasel človek ne bo mrgel nesti skozi ničesar na glavi. Prav previdno mora človek stopati da ne zabrede v nesnago. — Občni zbor strokovnega dru§tva se je vršil 6. t. m na Savi pri Je lenu. Društvo obstoji šele 11 mesecev, pa ima že premoženja 2926 22 K, podpore je dalo bolnikom 1003 72 K, pogrebne podpore 182 42 K, potne podpore 33 90 K. Sedaj je v d<uštiu že 580 članov
Notranjske novice.
—	Nahujskana svojat, tako
imenuje „N o t r a n j e c" celjske Nemce, ki so metali kamenje v »Narodni dom". — Kako naj pa mi rečemo „NotranjcuM zavoljo njegovega grdega in skrajno surovega napada na tiskarno R. Seber, nasl.? Recimo takole: Nahujskana svojat so bili ce 1 j s k i Nemci in nahujskana svojat so „ N o t r a n j č e v i" p i -s a č i.
—	Čemu vas tako peče ta
tiskarna? Ali manjka že Maksu kruhka? Ce je tako, potem je pa res prav, da ste ustanovili list „N o t r a n j e c". Ta naj torej izhaja zato in ljudje naj ga plačujejo zato, da b* Maks prišel do kruha. Le vkup uboga gmajna liberalna, če ne bo revež stradal!
—	Hudičevi nasledniki, tako svetujejo, naj bi se imenovala odslej tiskarna
„Katol. tiskovnega društva". Prosimo vas, ohranite svoje svete zase. Se kruto jih bote potrebovali, to vam zagotovimo! Upamo tudi, da vas takrat vsi uradniki, kolikor se jih smuka okolu vas, ne bodo rešili. Prišel bo čas, ko bomo drugače govorili. Tvarine imamo pa že sedaj več kot dovolj.
—	Hudičevi nasledniki. Dobro! Samo majhno epazko nam dovolite Mi nočemo za onimi, ki so v grobeh, metati kamenja. Toda poglejte, kako neumno pišete. Tiskarna je bila kupljena od R. Seberja, torej so tisti, ki so jo kupili njegovi nasledniki. Če se naj torej oni, ki so tiskarno kupili imenujejo hudičevi nasledniki, kdo je bil torej R. Šeber ? . . . Ker pa Maks Seber spada v njegovo družino, ker je celo njegov brat, kdo je torej on? . . . Ali vam gre v glavo, kako budalost ste zapisali? Maks, fotografirajte se vendar, da bomo videli ali ste človek ali . . .!
—	lisa Postojna se smeje, res, pa ne nam, ampak, kolikor je poštenih, se smejejo pomilovalno vam, ker v tej številki ste pokazali svojo surovost. Zato pa izjavljamo: Kdor se brati s takimi suroveži, ta je sam ravno tak.
—	Učit se pojdite, da bote vedeli, da se izvaz in uvoz živine prepove ali dovoli le v državnem zboru, ne pa v dežel em.
—	Trgovec okraden. Anton Žaidaršič peljal se je iz Trsta v družbi mladega človeka. V St. Petru je bil tujec še tako prijazen, da je plačal liter vina, nakar sta se peljala proti Ljubljani. Med potjo je Žnidaršič zaspal in ko se je prebudil, je zapazil, da ni več tujca, pa tudi ne 3000 K, katere je imel v listnici. Ko je prišel trgovec Anton Žaidaršič v Ljubljano in tatvino naznanil, mu je na kolodvoru službujoči stražnik svetoval, naj se pelje takoj s prvim vlakom nazaj, kar je Žaidaršič tudi storil. Žaidaršič je gledal na vsaki postaji skozi okno, tako tudi v Logatcu. Tam je zapazil v senci dva moška in Žnidaršiču se je obudil takoj sum, da mora biti eden od teh tat. Vlak je zažvižgal in v par skokih je bil eden ca vlaku, drugi se je pa izgubil v temi. Ko je prišel sprevodnik v Znidaršičev kupej, ga je Žaidaršič naprosil, naj pogleda, kdo je skočil na vlak in če ni tak in tak. — Sprevodnik je prišel kmalu nazaj in Žnidaršiču povedal, da se tujec hoče peljati v Reko in da je po popisu tak. Ko ga je šel Žaidaršič pogledat in ga videl, ga je takoj spoznal, kot prejšnjega svojega spremljevalca. V istem kupeju se je peljal tudi neki tržaški stražnik, ki je tujca prijel. Pod njegovim sedežem so dobili Žnidaršičevo listnico, v kateri je bilo kakih 600 K. Tujec se je delal nedolžnega in ni hotel razumeti slovenščine. Ko so ga v Trstu na policiji
preiskali, so našli zašit v hladnem robu na vsaki strani po en tisočak. Za natančno ime tatu se še ne vč. Aretovanec pravi, da je 19 let star, da je doma iz Budimpešte in da mu je ime Ivan Kalman.
—	Nesreča. Antonija Jurca iz Vel. Otoka pri Postojni je zbolela na vročinski bolezni in bila previdena s sv zakramenti. Prihodnjo noč je neopažena všla iz hiše. Iskala jo je vsa vas in šele po dvaduevnem iskanju so jo našli utopljeno v Pivki. Za pušča 7 otrcčičev.
—	Vročina po Notranjskem je precej ponebala. Letovičarji se dobro zabavajo, samo precej manj jih je kot druga leta. Kmetom je prinesel mnogo denarja zadnji dež. Letina kaže dobro. — Upamo, da treskalo ne bo več; le vsled velike vročine v „Notranjčevem" uredništvu bi znalo še kaj počiti. Tud> v i.edi drug hiš imajo prav vroče g'«>ve. Tam jt: Že enkrat počilo, zaio tto b .jj pričo«uji.m«' no • pa poka.
—	Iz Vrabč na Vipavskem --
poroča: m^d' maiC* ni<.s<.c* t, ■■■ M a Je naš> libt-rain« g r_-a p* več kot štiriletni d'.01 župani vai-.ja vendarle razpisan n v^ ob.inskc voht»e. Kake so b le priprave, se itak razume. Vol lni imenik poln napak — večina le za naše može. — Tudi mi nismo spali, marveč v lepi luči smr kazali blago srce liberalnih prvaKov, ki so hoteli slavo in pohvalo žeti od ljudst-a, ker iz same prijaznosti in dobrote prav po svoje vladajo ljudstvo in tirajo v svoj tabor. Pa kaj, ljudje dandanes so narube — kot ves svet — polni grde nehvaležnosti so namreč dosedanje gospodarje oprostili raznih častnih služb — deloma jim pa dovolili že davno zasluženi pokoi. — A pritožili so se liberalni Poljci, Čehi, Turki in Hrvatje nad toliko neolikanostjo in nehvaiežnostjo — ter res dosegli nove volitve. In to so razpisali za čas največjega dela — na 4. in 5. julija. Zdaj naj bi pač ubogi ljudje spoznali njih dobrosrčnost, naj bi raje ostali pri košnji, njim pa prepustili težavno občinsko gospodarstvo. A zastonj zopet Naši bili so in ostali trdni v svojem sklepu, da jih ne marajo več. Zgodilo se je tudi tako. S 14 proti 6 glasovi zmagala je katoliško-narodna stranka. Izmed sebe od-bral je novi odbor župana in 6 svetovalcev ter premestil sedež županstva na Vrabče v dan 1. avgusta. — Veste kaj si pravijo zdaj ljudje, da po nobeni stvari jim ne bo tako hudo, kot po „čgilu", kadar ga bodo peljali menda v hiSo novega župana na Vrabče. Če bo res kaj posebnega takrat — morda zdi-hovanje in jok, bom pa sporočil, da jim sočutje lahko izrazite. — Pa da ne pozabim. Silna vročina je vladala pri nas. Suša je bila zagespodarila, celo ne županskem stolu je sedela več kot preveč. Kaj čuda, če so si
potem ljudje prosili — suše na maramo več. Res, Bog daj kaj boljšega tudi Vipavcem -mesto slabega liberalizma.
S Pivke.
—	Postavili se bodo Trnjani s svojo novo šolo. Ena najlepših bo v celi okolici. Kmalu bo dozidana in v jeseni se otvori dvorazrednica.
—	Postavili se pa ne bodo
—	vsaj tako vse kaže — s svojim nadtiči-teljem. Kar čudili smo se, da imenuje c. kr. deželni šolski svet za nadučitelja g. Engel-mana. Ali je to veliko čast zaslužil znabiti v Laščah na pepelnično sredo lansko leto, ko je v maškaro napravljen pokopaval pusta?
—	Začetek definitivnega imenovanja nad-učiteljem je g. Engelman pričii z veliko „korajžo". Udeležite se je ose.ino vojske inteligence tukajšnje ob selški luži, kjer sicer niso pokale puške, tudi se ni svetila bridka sabljica — tol ko bolj pa palice gospodov in solnčniki gospodičin.
—	Vojska ob selski luži bila se je 1. avgusta od 1—2 ponoči. Nevarno ranjen ni bil nobeden, samo enega se je lotila velika žeja, tako da je milo zdihoval in klical: Vode, vode. Pa sobojevniki niso imeli nobenega usmiljenja, še toliko ne, da bi ga kdo vrgel v lužo, kjer bi se lahko napil „sparjene" vode.
—	Kot hrabra amazonka se je te bitke udeležila tudi gdč. Kralj, učiteljica v Šmihelu. Gospodični bi svetovali, ako hoče sebi dobro, da naj raje bolj doma ostaja ; posebno inteligentni učiteljici nikakor ne pristoji pohajanje po vaseh. Kakor videti imajo gospodje učitelji in gdč. učiteljice praktične vaje, da se izvežbajo za boj zoper divje Amonite!
—	Več prebivalcev v Pete-linjah želi, da bi se neki gostilničar brjj držal policijske ure. Mir ima ponoči vsak rad. Zapomnijo naj si to posebno gotovi gospodje, naj bodo že c kr. ali c. kr priv.
—	Tretje gostilne v Pete-linjah menda ne bo. Ne d& se do nje priti na nikak način, še celo po — racah ne.
—	Prav nepotrebno vprašanje je stavilo c. kr. okrajno glavarstvo v Postojni na občinski odbor v Šempetru gledč koncesije za tretjo gostilno v Pete-linjah. Lani je občinski odbor glasoval — za. Letos je moral zopet izraziti svoje mnenje. Ali misli c. kr. okr. glavarstvo, da so naši možje vsako leto druzega mnenja? Letos so bili zopet tako korajžni, da so celo kar vpričo prosilca samega, glasovali zopet
—	za.
—	Zakaj imajo nekateri premalo plače? Zato, ker je istih glavno načelo jesti in piti. To pa „košta", kaj ne gospod Engelman?
-	V Slavini so imeli ja|CQ lepo slovesnost 5. avgusta, ot
hajali so SOietnico odkar je ponehala ko lera. Pa je bilo res hudo 1. 1855 V dveh mesecih pomrlo je v celi župniji 350 Ij^ ^Slovenski Narod* naj se le nikar ne nor čuje iz zaobljubljenega dneva, katerega vestno praznuje cela slavinska fara. Naše ljudstvo je dobro in ni pozabilo na to, da smo vsi v božjih rokah. Kadar bodemo še imeli kako cerkveno slovesnost in imeli v sveji sredi ljubljenega knezoškofa, se bodemo še bolj obnesli kakor smo se sedaj.
—	Največje veselje je dne 5. avgusta užil g. župnik iz Sla« vine. Presv Srce Jczuso»o, kateremu na čast je postavil zares krasni kapelico (prav veliko ga je tudi stala) mu je dalo dočakali to lepo slovesnost. Kar sam gotovo ni upal, akoravno je prisrčno želel, to se je zgodilo. B g daj še bl-gemu naš. mu gospodu župniku popolnoma premagati bolezen, ki gi že nadleguje cele tri leta.
Od raznih strani.
Hamborn ob Reni na Hruskem dne 3. avg. 1905. Cenjeni bravci „Domo-Ijuba", vem da že mislite, da je tukajšnje slovensko društvo čisto zaspalo, ker že dalje časa niste nič brali ali slišali od nas. N« pa temu ni tako. O veliki noči smo imeli sv. misijen, katerega so vodili č. g. pater Salvator Zobec za nas Slovence, in so nam na srce položili veliko lepih naukov, za kar jim bodi tisočera zahvala. In potem smo imeli velikonočni ponedeljek veselico in tombolo: na veselici se je predstavljala igra „Prav:ca se je izkazala", katero so igralci prav dobro izvršili, za kar jim izrekamo čast, še posebno zato, ker so napravili mnogo smeha med poslušalci s svojim nastopanjem. 1» sedaj v nedeljo 30. julija smo imeli izlet v Osterfeld, kjer so nas sprejeli častno. Zena kolodvoru so nas čakali ondotni g. kaplan, in potem so nas spremljali v gostilno. Ob 4. uri popoldne smo imeli v cerkvi slovensko pridigo in lavretanske litanije. Potem smo se zopet prav po domače zabavali. Naj-prvo so imeli govor g kapelan iz Oster-felda. V svojem govoru so povdarjali, kako je to lepo, da so si tudi Slovenci v Haffl-bsrnu omislili katoliško društvo. Želeti bi bilo, da bi se tudi pri njih ustanovilo tak« društvo, ker s tem pokažejo Slovenci & ljubijo svoj materni jezik in želije napredovati. Govoril je tudi kapelan iz tukajšnje bolnišnice, ker je tudi naš častni ud. In zadnje je govoril naš č. g. pred. Koster i« je vse skupaj zahvalil na njih prijaznost
Končno smo zapeli par slovenskih narodnih pesmi, in veseli in zadovoljni se vrnili na
Drobtine.
Kalan, Povesti slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Na
mnoga vprašanja naznanjamo, da se dobi samo še 4., 5., 6., 10. in 11. zvezek te zelo mične povestne zbirke, povzete iz starih letnikov »Domoljuba". — Vsi označeni zvezki po ptšti pošiljani veljajo K 2.25, vsak posamezen zvezek pa K 0.50 Tudi povest „M o j e j e č eu in pa knjižica „K m e t o m v p 9 m o č" se dobi še v nekoliko izvodih; prva velja po pošti K 0'80, druga pa K 0 50. Naročajo se vse te knjige v »Katoliški Bukvami v Ljubljani".
Odlikovanje. Renomirana tvrdka Edvard Cerhak, c. in kr. dvorni zalagatelj, zaloga sukna in mehan. tkalnica za kamgarn v Ja^erndorfu avstr. Slezija, je debila do toljenje, da sme nositi v naslovu cesarskega orla.
Nova knjižica „Od Leona
do Pija". L) g> dki v Zfd.ijin dneh p peza Leona XIII. m v začetku lade Pna X spi sana od visoko.»dličnega pisateMa, i bsega 64 strani in eno podobo ter vetja posamezno p« rošti naročena 33 v n., pri skupnih naročilih pa le 25 vin. — Knjižica je namen jena vstm stanovom izobražtnira in pripro-stim in ni le podučna, temveč tudi veleza mmiva in zabavna; želet bi bilo, da se knjižica razširi med našim Iiudstvom, katero je bil i po verinasprotnih faktorjih v marsičem na pačno podučno. Gosp. duhovnike piosimo, da se za razširjatev brošurice pobrigajo — Knjižico je založila in jo pre daja .Katoliška Bukvama v Ljubljani"
Glas soproga. Iz Pariza poročajo: Neka žena pomoi »kega kapitana, ki je bil večkrat na potovanju, si je nabavila fono graf, v katerega je moral mož, ko je bil doma, govoriti, da je mogla ljubeča žena, ko se je vozil daleč od nje po širokem morju, naslajati se vsai ob njegovem glasu. Toda to veselje ni trajalo dolgo. Prišli so tatovi in z drugimi stvarmi vred vzeli seboi tudi fonograf Zzna je bila vsa obupana. Ko se nekoč žalostna izprehaja po nekem predmestju, zasliši iz neke gosti ne glas svojega ljubljenega soproga. Kako, se je li že vrnil, si je mislila vzradošiena ženka. Naposled se uveri, da je to le fonograf. S pomočjo Policije se podd v gostilno, kjer so zaprli tatove Tako je gospa prišla zopet do fono-grafa in ukradenih stvari.
Ker ni hotel naročiti časopisa. Da bi si prihranil naročnino, a bi vendar čital časopise, je — tako poročajo nemški listi — neki kmet poslal svojega sinčka k sosedu, da mu posodi list, na ka te<"i je bil sosed naročen. Dobro. Fantič teče Po časopis, a potoma se zakadi v bučelin Panj. ki je bil vreden 30 kron. V desetih minutah je bil deček ves opikan od bučel. Na dečkov krik prihiti oče v eni sapi, a ni Pazil na ograjo iz trnjeve žice, čez katero Je padel, se močno opraski.1 in strgal hlače,
vredne 20 kron Kmetova krava je porabila ugodno priliko, ušla skozi pretrgano ograjo in zbezljala na polje, kjer se je na neki njivi napasla rži Žsna kmetova je slišala ves hrup, tekla na cesto, a je v veži prevrnila velik vrč s sladko smetano, ki jo je imela pripravljeno, da jo vmede — škode 12 kron. V prevrneno smetano je zabredel najmanjši otrok in se povaljal v njej, potem pa tekel v sobo in se brisal s svilnatim krilom kmetice, ki je bilo tako pokončano — škode 40 kron. V tej zmešnjavi je ušla storejša hči kmetova s hlapcem ia vzela iz skrinje 200 kron, pes je požrl 11 piščet in tele, ki je priteklo iz hleva v hišo, je zgrizlo pet novih srajc Vso to škodo bi si bil mož prihranil, da si je naročil list sam. Vsota te škode bi zadostovala za več let naročnine.
Vojaški zdravniki v starem veku. V H o m e r i u nahajamo pn grStti v. ,ski pred Trojo le dva zdravnika, ki sta ltCila vojake, Mahaona in Todaleiriosa. Iz rezov^la sta iz ran drobce puščic in devala nanje iečilne trave. D i o d o r poroča, da so zdr^vn»ki opremljali armade starih Egipčanov in dobivali stalne plače. V Kseno fonovi vojski, ki je štela 10.000 m ž, je oilo osem zdravnikov. V Kse<i< fonovi K i -r o p ed i j i daje Čirov oče SH'U navodila, kako vežbati vojaške zdravnike. V špar t a n s k i vojski so bili zdravniki ravno t. k<> stalno namešč ni k< t godci in videze vaici katerih v nobeni armadi ni smelo manikati Zdravniki so stanovali z drugimi uradniki, ki se boja niso udeležili, s civilnimi kumisarji in vladnimi odposlanci sku paj v enem š«toru. Nasprotno pa atenski /gi dovinopisec T u k i d i d ne omenja vo-j«iŠHih zdravnikov. Pri starih Rimcih za časa republike vojaških zdravnikov niso posebno upoštevali ker so bili vsi suženjskega stanu. Navadno so visoki pa-triciji. uradniki in vojskovodje vzeli seboj svojega domačega zdravnika, vojakov pa ni zdravil nobeden. Zdravnikov tudi zato n so stalno nadomeščali, ker so bili tujega, večinoma giškega pokoljema in ms« smeli postati rimski uradniki. Bojišče rimsko je nud.lo groren pogled. Vojaki so razmesarjeni umirali brez pomoči. Š -le. cesar Avgust je ustanovil stalno vojaško zdravniško službo in odslei čitamo, da so se vojskovodje sami pobrigali za ranience. Po sebnih šotorov za boln ke in ranjence pa še ni bilo. Cesar Trajan je kenečno ustanovil v trmadi takoz^ane v a 1 e t u d i-n a r j e. Kako je bila takrat organizovana vojaškozdravniška služba, nam najbolj pričajo izkopnine rimske vojaške postojanke pri B a d e n u v Švici. Tu so našli mnogo kirurgiških orodij in vojaške lekarne. Tu je stala vojaška bolnišnica, ker so v bližini tudi zdravilni viri in vode. Takrat so tudi že imeli vojaške strežnike za bolnike. Iz te dobe imamo tudi obširno poročilo o rimskem sanitetnem polku. Tudi mornariške vojaške zdravnike so imeli Rimci v cesarski dobi.
Kitajski pregovori o alko-holu.Vino je kakor zastava vetrnica, danes je prijatelj, jutri sovražnik. Vino razjč obisti, pohotnost kosti. Najboljše sredstvo proti pijančevanju je to : Opazuj pijanca, ko si trezen. Vol pije iz reke, pa si napolni I
samo želodec — Kdor se uda pijači in ženskam, je podoben drevesu, ki ga razsekajo z dvema sekirama. Vzdržnost od opojnih pijač je podobna zlatemu stremenu.
Ubil je sina mesto žene. V
Dortmundu vrnil se je pozno v noč domov mladi rudar Kretz. Ko je prišel blizu hiše, zgrudil se je na tla mrtev, zadet od krogle iz puške. Vstrelil je nanj njegov oče, ki ga je v temi zamenjal s svojo ženo. Stari Kretz je pijanec najgrše vrste. Od žene zahteval je vedno žganja, ako mu ga ni dala, pa jo je pretepal.
Friderik Veliki, pretvarjalec imen. Znani pruski kraj Friderik Veliki, hud samodržec, ni mogel trpeti poljskih imen. Več članov rodbine 1 okazvinicki, ki so v armadi služili kot častniki, so morali svoje ime spremeniti v „B ck". Tudi mu niso bila všeč imena na us. Ko so mu predlagali, naj imenuie nekega Hicciusa za vojnega svetovalca, je dejal: Imenujem ga, toda pod pogojem, da se bo odslej pisal Hase in izpustil c us
Ameriški humor. Učitelj v neki ameriški šoli p<a*i učencu: „Ze v tretjič sem ti pripovedoval o stvarjenju sveta, pa še sedaj nič ne veš u — „Ati, g. učitelj, saj ste sami rekli, da je celo B g za stvarjenje rabi šest dri" — Duh nk reče nekemu krnjenc ,P n-itij. t Ko - še m'fd, pa že zapit; h*! more ■ teh m.si ti tvoj ubogi oce!" — „T i lah in \e. ste častiti oče, moj oče je t-k i tk m.-^e d-ugi ctlici."
Velika povodenj v Švici. Po S '.C' ie Ona U. i. m. velika p.>M)dcnj. O-em tudi ie strela ubla. Na mnog.h krajih j« lefna n-«ičena
Požar v vlaku. P<ed kratkim se je zguo ia ta \laku bhiu Budimpešte nesreča. Neko dekle v vlaku je imelo steklenico špirita. Steklenica se je razoila in špirit se je razni po kupeju T>>dor Gligor, ki je bil tudi v kupeiu je za šalo zažgal špirit, vsled česar je takoj bukn.l velik plamen. Dve ženski in ena det 1 ca so se vrgli iz plamena na prosto. Dekle je mrtvo, ženski smrtno rameni. Poleg njih je ranjenih še mnogo drugih potnikov, ki so se vrgli iz vlaka. Todor Gligor je postal od straha — božjasten. Škode je okrog 50000 K
* Nova cerkev na Sledu bo
posvečena 27. avgusta.
Mno gopMvo.
Pri „Gnojni£arji".
„No, sem že tukaj, Gnojničar. Bil si tako prijazen, da si me povabil in nos mi že pravi, da je tvoja stara napravila štruklje, vem da bi mi zelo zamerila, ko bi ne hotel zajeti z Vami!"
„To se razume, Janez Vseznal, na štruklje se pa že moja Marina razume, kot malokatera, samo naprava presnega masla za nje ji dela večkrat sitnosti! Toda imava še dovolj časa, da si ogledava naše gospodarstvo; najpreje pojdiva v hleve. Glej, tu so konji, kaj ne, lepe živalice!"
„1 ne zanikam Gnojničar, Uda voli bi bili boljši, cenejši. Mnogi gospodarji so pravi konjski mešetarji in ta norčava za ljub'jenost v konje dostikrat požre to, kar je vrglo polje dobička. Jaz bi imel raje vole, morda celo močne — krave.*
»Tako, tako! No, tule zraven stoje krave! Napravil sem si holandsko živino, ta da še največ mleka."
»Na svetu je vse mogoče, ljubi Gnojničar, toda če bi imel jaz kaj besede in oblasti, bi dal takoj k mesarju vse holandske krave ! jaz sem za dobro domačo živino, pravilno križano z dobrimi pincgavskimi ali simodolskimi junci. Poznam celo vrsto gospode, ki si je omislila prave holandske krave, toda dobička od njih nisem videl, pač pa čez par let dolge nosove in preku-pavanje."
.Dobro, pojva v svinjake. Nakupil sem hrvaških ščetinarjev, sem jih poceni dobil, ko je gonjač gnal celo čredo skozi vas.
.Veš kaj, Gnojničar? Pojva raje naprei, nič rad ne gledam teh pokvek s hrbtom kot krap in nogami kot Napoleonov grenadir. Čudim se le, da še dopušča vaš župan te gonjače v občino. Kdor pita tako pregnano živino, tega stane 1 funt mesa 2 K, mesar v D. ga pa prodaja po 108 za 1 kg. Toda grom in strela, Gnojničar, kakšni pa so najini črevlji, kot bi brodila po velikomest-nih greznicah ! Tvoje dvorišče in hlev je kot ljubljansko močvirje in gnojnica žubori skozi vrt na vaško cesto ! Saj se da komaj prestopati in strah me je, da se pogreznem v tem vesoljnem potopu!
»Veš, Janez, po naših vaseh ni mogoče drugače, smo že vajeni tega. Kam pa naj gre sicer gnojnica? Pri enem, kot pri drugem se steka gnojnica v cestni jarek."
»Moj ljubi, dobri Gnojničar, prav zelo te pomilujem, tebe in vse druge gnojničarje! Gnojnica namreč je dragocena stvar in travnike in njive, o pravem času politi z gnojnico, donaša lepe žetve. Poznam moža, ki je kmetijstvu že veliko koristil in ta je preračunal, da je gnojnica ene same krave in od enega samega dne vredna med brati 15 h. Zdaj pa računaj ! Ti imaš 20 krav tukaj in od vseh se vsaki dan poizgubi gnojnica. Ce to računate, tedaj dobite 3 K na dan, ki gredo k zlodeju. V enem mesecu imaš že 3krat 30 ali 90 K na cesti in ker ima naše leto po 12 mesecev, poskoči ta vsota v 365 dneh na 12krat 90 t. j. 1080 K. Ti gospodariš tako že nad 30 let in si spustil tedaj 30krat 1080 K v cestni jarek, kar znaša brez obresti 32 400 K. Pomisli kakšna svetica! In ako ne računava tako strogo, ako vzameva sam« polovico od tega, znaša Se vedno nad 16.000 K, ki so stekle v mla-kužo sredi vasi racam in žabam v veselje.
Da vzemi va od 16.000 K še ta rep 6000 K proč, ostane še vedno 10000 K, ki j-h je odnesel škratelj. In temu računu se ne da nič, prav nič ugovarjati.
Vaša vas ima pa 30 takih Nacetov, ki ravno tako mislijo in gospodarijo kakor ti in cela ta krošnja skupaj znaša 30krat 10.000 ali 300.000 K. Kaj bi bilo lahko vse zraslo na travniku in polji, da je prišla nanj vsa gnojnica iz vasi! Zares, človek bi kar znorel ako premišljuje, kako se ravna po naših vaseh z najboljšim gnojilom !
Ljubi Gnojničar, prav lepo prosim tebe in tvoje sosede, lotite se dela koj jutri zjutraj in rešite gnojnico sv«jim njivam ! Napravite si gnojnične jame, iz katerih ne b« mogla niti ne na desni ne na levi uiti kapljica. Notri postavite gn«jnično sesalko, da zamorete gnoj, kadar bo suh poškropiti. Pritožujete se, odkodi vzeti denarja za davke in za druge stroške in pri oderuško nizkih cenah, ki jih velja vse, kar pridela kmet, je plačevanje teh vsot res prava umetnija. Toda ravno v takih stiskah se ne sme prav ničesar zapravljati, treba je paziti na vsako stvarico, če nočemo drčati navzdol! Večina kmečkih gospodarjev je podobna dandanes komedijantom, ki se zvirajo p« vrvi; kakor hitro zgubijo ravnotežje, gre poniglav« navzdol, da se razleti buča ! Koliko se je vže govorilo, pisalo in razpravljalo • gnojiščih, gnojničnih jamah, o ravnanji z gnojem itd., toda še vedno so tisoči, ki nimajo ušes, ki rijejo po starem naprej in delajo škodo sebi in celemu slovenskemu narodu.
Ljubi Gnojničar, nikari se ne jezi; ali jaz ne morem drugače, v meni vstaja žolč, ko vidim kako brezumno zapravljate. Daj mi roko in obljubi mi, da boš hranil odslej gnojnico kot dragoceno blago in jo prav dobro uporabljaj. — ZJaj pa pojdiva h kosilu, mati je že pripravila kav« in najini štruklji bodo nemara vže mi zli. Fr. Peng«v.
Vprega goveje živine.
Zelo razširjeno je mnenje med kmetovalci, da delo škoduje kravam ali da jim vsaj nič ne koristi; tako govore posebn« gospodarji, ki krmijo živino izključno le v hlevu, je tedaj nič ne pošiljajo na pašo. Toda naj b« ta nazor še tako razširjen, pravi pa le ni, ampak prepričan sem iz več ozirov, da je zelo koristno, ako rabimo krave in drugo starejšo goved za vožnjo, posebno ako pripada živina težkemu plemenu.
Samoobsebi je seveda umevno, da nočem priporočati napornega in dolgotrajnega dela; to bi ne bilo koristno, v mislih imam v prvi vrsti pregibanje, ki ga na ta način preskrbimo živini.
Zmerna raba za delo je posebno Za «|e mensko živin« zelo koristna; krave, kj Ve liko molzejo, ne bod« imele nič manj mitt ako jih porabimo tu in tam zato, da pn^' ljemo voziček krme iz njive ali za podobna lahka dela.
Krave posestnikov, ki rabijo svoje fj. vali za taka manjša dela se veliko raje ubre-jijo, nego (če hočete tako reči) rgosposke krave", ki ne pridejo nikdar iz hleva kot k juncu in na semenj ali v smrt k mesarju
Razne bolezni v nogah so pri žjyj„i ki se večkrat sprehodi mnogo redkejše, negt pri oni, ki je leto in dan privezana, ki niti k vodnjaku ali koritu ne sme iti sama.
Tudi za zarod brejih krav je zmenu raba za delo le koristna; take živali telete veliko lažje od onih, ki nikdar ne pridejo z verige To so dobre strani dela pri kravah.
Pri moških živalih naj le toliko omenim, da so junci, ki se vprezajo, mnogo krotkejši, ali če hočete mnogo menj norčavi in hudobni in znano je tudi, da junec veliko raje plemeni, ako se rabi tuli n delo, kakor če stoji vedno v hlevu.
Seveda je treba rabiti živali, posebno breje, le zmerno za delo, ki jim pri hlevskem krmljenju lahko nadomesti pregibanje, ki ga ima sicer živina na paši. Vozi naj po leti, če le mogoče zjutraj in zvečer, po zimi pa ne v prevelikem mrazu ali pri burnem vremenu; tudi predolgo ne sme trajati delo
Vsik gospodar ve,'kako koristno di je za mlado živino, ki jo hočemo rabiti za pleme, da jo tuintam spustimo na prosto; to je posebno za živino, ki ne pride m pašo, neobhodno potrebno. Kako veselo pr skakuje mlada živina, ako jo spustimo: verige, kaka radost za njo pregibanje na prostem! Privoščim« jim to tako potrebo« veselje s tem, da starejše živali rabimo u lahko delo, mlade pa puščamo na pašo ili jih vsaj časih spustimo v posebne lesene ograje nalašč za to narejene. — o —
Tržne cene.
Semena i Domača deteta novo blago K 65' - do
K 58 -; nemška detelja (lucerna) K 125' K 135-—; gorenjska repa K 84'- do K 86 -, lanenoseme, domače ozimno K lfSOdo Kl2'-i konopno seme K — •- do K -•—; kuminofo seme K —•— do K — —.
Fiioli Rudeči ribniški K 12 60 do K 13 50; rudetf Hrvat K 11— do K 1150; prepeličar (ko K 13 - do K 14 -. (Vse cene semen in F iola veljajo aa 50 kg blaga, kakor ga tovalci pripeljejo naprodaj in sicer blago.) Krompir 50 kg K 5—.
Suho če&pljei v dimu sušene K •— do£'0!~
»	„ brez dima sušene K18'— do K1»
Orehi domači: K 13"- do K 14'— Ježice nove: K 6-- do K 6 26 ■■•d s čebelami: po K 37-— do K38 60 $a50'i
Kože- Goveje, težke nad 40 kg po K 60 - do K 52-. „ težke od 30 do 40 kg , , 44"— „ , 46--. , lahke	„ „ 42-- „ , 44-.
(Te cene veljajo ga SO kg in sictr ga koše igdelane po tukajšnjih običajih g rogovi vred)
Bikove kože po K —'70 za kg. Telečje kože: K — 65 za kg. Kozličeve kožice po K 125 do K 130 za kg. Svinjske kože: Ciste brez napak K 40.—
Druge vrste K—'28 do K 30 za kg. Kože lisic	po K 10-— do K 11 —
, kun belic ,, , 30-— , , 3f— , rumenic , , 36 — » ,38*-, dihurjev , , 6'— , , 650 , vidr	, , 24 - „ „ 25' -
Kože zajcev po K 50'— do K — — za 100 kom. pepelika (potošl) po K 32"- za 50 kR.
Žito. (Tržne cene za mesec april. Veljajo za trgovce, ki kupujejo blago po teh cenah. Vse cene so zaračunane za 100 kg. blago postavljeno v Ljubljani. Za drobno prodajo pa veljajo cene po pogodbi.)
Ogrska pšenica K 20 -; hrvatska K 18' kranjska K 18'—; rž K 17 00; ajda K 17 -; ječmen K 16 00; proso K 19'—; koruza (ame-rikanska) K 16 40; činkvantin K 19 00; oves (domači) K 18'—; oves ogrski K 19 —; oves hrvatski K 18 —.
SSSšži,
Zo jmeh in Ml! fos.
Besedni uganki.
L
Kdo neki ljubil bi človeka, ki gode ti za vsako reč,
ki le s težavo mu postrežeš, ki stvar mu ni nobena všeč. — A vendar jaz poznam človeka, — kako ga ljubijo ljudje! -ki tudi gode, ko le more, pa se povsod ga veselo. Kako je zadovoljen, skromen, kako je šegav in vesel, in če pričel je enkrat gosti, najrajše bi še zraven pel. Povsod se zvesto, vneto trudi, kako zabaval bi ljudi, kako bi jim sladil življenje . . . Li veš, kako se mu veli ?
II.
Če si v mestu, če si v vasi, in če v Argu si doma, če si v hiši, če na cesti, ali če si vrh gora: vselej ti po meni hodiš, če ne hodiš pa stojiš, a če včasih si utrujen, name vležeš se, zaspiš.
Če obrneš pa besedo in če bereš jo nazaj, daj, povej prijatelj meni, kaj pomen ja pa sedaj ? Pevcem, pevkam vsem je znano, kaj pomcnja to ime; kdur uganko prav bo rešil, za besedo lahko zvč.
Kdor obe prav reši in bo izžreban, dobi za nagrada lepo knjigo.
Reiitev besednih ugank v zadnji Številki:
I. Kopriva. II. Sirota.
Nagrado je dobil: Josip Kužnik, rudar v Koče>ji.
gld. 1*50
Prave
T^esKopf-tire
6 mesecev na po-skušnjo.
Nilcclnaita ali jekl , sist.
Roskopl .... gld. 1-50 Strapaz-Roikopliplomb. . «— Z dvojnim plaščem . 3 40 Zlato-Doublcfkak.zlato) . 3 50 Prava srebrna z enotnim plaščem . . . „ 3' -Z dvojnim plaščem . . , 4' — S tremi močnimi plašči . 5' — Navedene ure z rcllf-sliko Dev Marije, dalje državnim orlom, oračem In konjem 10 kr. več.
Stenska ura
Z godbo.
71 cm visoka, igra sama najlepše pesmi, valčke in koračnice. . . . gld 6 —
Brez godbe.....
Z bitjem......
Z bitjem, podobnim zvo-
novim......
NIkelnaste budilke . . Z dvema zvoncema . . ,
Z godbo.......
Ure s kukavico . . . ,
,rgld. Prnvn srebrna
' remontolr-ura
c. kr. puncirana ta gospode dame In dečke.
Z enojnim plaščem. Z' dvojnim . . . Z zlatimi robovi S 3 močnimi plašči 14 kar zlata ... od 14 kar. zlate verižice od Srebrne verižice . od
gld. 3— . « — . 5'— . 6'— • 8'— . 10'-. —90
Uhani in prstani v največji izberi po tovarniških cenah.
| 3 leta pismeno jamstvo. Za neprimerno denar nazaj. Ra;pošilja se le po povzetju. |
„Pri veliki tovarni ur", Maks Bobnel, urar, Dunaj IV., Hargaretlienstrasse 88.
5-3 Dobavitelj c. kr državnih uradnikov. Ustanovljena 184". Zahtevajte moj velik cenik, s 100) slikami zastonj in poštnine prosto 1422

N H
»»mrira«ranMio«MHHHaara^
,JSB. Josip Kordin J* *
priporoča
sVojo bogato zalogo vsakovrstnih zanesljivih semen
kakor črne domače, lucerne in rudeče detelje, esparsete, velikanske rumene, rudeče in bele nese, in korenje za krono. Raznih semen graha, vseh vrst trav: ravnišnice, me-šaie za suho in mokro zemljo najboljša krma za živino in konje, lesensk i repa, vse vrste solate, kakor sploh vseh kuhinjskih zelišč in kmetijskih semen, p j nizkih cenah.
Poštnim potom izvršujejo se naročila točno in solidno.	481 D 12-11
innnnnnnnnsnii j«**
B
In
N N
Loterijske srečke. DtuuJ, 29. jul\ja 18 1 15 45 4 Gradec, 29 julija 42 52 29 63 32 Trat, 5 avgusta 44 11 41 64 9 Llae. 22. julija 20 78 24 17 47	i Pozor Amerikanci in vsi, ki prihajate v Ljubljano, na novo trgo-1 vino in zalogo izgotovljemh 1 moJRili in ženskih oftleK ^	Lepa priložnostna darilo! gazzzzz^Ž o o rs Krasna darila /j^^^^&iftV « raz prilike ^ ^ kakor ure, ve- niče, sploh najnzličntjšo zlatnino in .srebmino v mo
	domačega izdelka. Velika zaloga sukna. obuval, srajc, klobukov, kovčegov (k frov), robccv, šerp itd. po zelo nizki ceni Trgovina se nahaja tik dobro znane Tišlerje<e gostilne v Kolodvorskih ul;cah 26. Kdor je kupil enkrat, pride vedno rad.	
	278 1) 24 12 Marija Rowšek, tiRovna	dernem secesijonističnem slogu po najnižjih cenah priporoča p. n. občinstvu, Fran Čuden urar in trgovec v Ljubljani, Prešernove ulice, lilijalka na Mestnem trgu. 256 52 :n Novi ceniki tudi po poili brezplačno.
		
Prihodnja Številka »DOMOLJUBA" izide dnč 7. septembra 1905. i^riniri1 nirunLninimnuiinimri	Hočete imeti dedno vežo in hodnike v hiši? Oskrbite si cementne plošče katero dobite po nizkih ccnnh, kakoršnlh niste vajeni, * ramih barvah in vzorcih po 1 do 6 K loco Ljubljana /a i m-. Cementne plošče so i/vrsten tlak za cerkve, /akri-	
		
Katol. tiskarna
piiporoča
vizitke, koverte, pisma s firmo itd.
stije, za kuhinj«-': močnejše tudi tlegantcn trotoar za pveJ in okoli hiše n cerkvi.
Dalje priporočamo podjetnikom in slavnim cestnim odhorom rpmpnfnp rpvi ,u 40 cm Mulra"ie »vetlobvi in Lcmeillllk; LCVI jruK<, cementno bla^o.
Andrej Zaje
cementarna na Pešati, pošta Dni Lusttal . Vzorci v naravi na zahtevo !

hfm
Zahteviijte i>i*i iiauupu
1321 1) 18-4
Schicht-ovo štedilno milo
Vai"-<tv*na "lamn
UuOlv< as puvaudl
z znamko jelen.
Ono )e
tajamčeno Cisto lu brez vsake škodljive primesi. ===== Pere izvrstno. -
Kdor dobiti zares j a m č e n o pristno perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da lo imel vsak komad ime „SCHICHT* in varstveno, znamko JELEN".
JURIJ SCH1CHT. Ustje. največja tovarna te vrste na evropski celini #OOg2 DO0OO00000000000000CX3000C_
OOOOOOOOOJOOOuOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Ernest Hammerschmidt-a nasl. 1
Madile, Wutscher & Ki
trgovina železnin in kovin, LJUBLJANA, Valvasorjev trg 6, Prešernova ul. 50.

Nizke cene l
Velika zaloga F„0tXkiifi±!
oooooooooooooooooooooocooooooooo o
VINO
rdeče (cviček) po 2o do 23 kr. liter, belo (eekinastc barve) po 2-1 l>r. postavljeno na kolodvor Videm-Kiško, ima naprodaj vin-ka zadruga v I,(.skovcu pri Kr-ikom. Kdor ga v/ame več kot 10 hI. ga dobi še veliko ceneie iiobitj ga lahko, kol kor na rsvno pi trcbnjetc. Vino Jc čisto kot silncc V na-ih krajih je zdaj Ze malo vina, /.ato se bo na leto vino silno podražilo. I)a dobite zares pravo pristno dobro kapljico, na to se lahko zanesete, ker ima vse v rokah g. kaplan Franc Vrhovec ; lahko tudi kar njemu pišete. Sodov za sedaj še ne moremo veliko posojevati; radi pa vam pošliemo pokušnjo od vina, če želite.	1420 D (3)
Karlovarski
želodčni in prebavni praiek
g poprovo met.., zakonito zajamčeno ima prijet, n oknu. je zdravniško prip-'r<»ren in»porablja pri neredni prebavi. kroničnem it-lodriem kat..i n, krfih v iclodrn. zgagi. gorečici, prhanju. nlatu-m okunu. bljavamn, p. manjkanja ■ lasti. Ce «e rabi »»trajno, prenehajo isf it-h-dčne bolezni. Prizoalna piama dohajajo dan.
Cena.- Ena iknUjiea » kroni.
pri fiestih pkatljicah franko.
Izdoloje in r»/po«ilj«: kkiris pri medredo » Bor. Kebnaberga 47. Dob.t. se »korn v v«cb lekarnah ; kjer ni zalogo, naj so narf-ra naravnost	8,171) (13-10)
Iz portland - cementa In peska
i ...	tro-f
N "1 r.
* O 5 K 11
Gingetr. feTchulzn
Edini izdelovatelj za Kranjsko
Janko Traun
izdelovatelj cementnin, Gllnce pri Ljubljani-
^um-Amer^,.-:
'V
775 D
Zastopnik i
FR. SEUNIG
Ljubljana
Dunajska cesta 31, zraven šrange Vožnja samo 6 dni.
Vsakovrstna pojasnila glede vožnje, kakor tudi preskrbitev priporočilnih kart družbe »Sv. Rafaela" točno ln brezplačno.
Pozor! Citajt
Bolnemu zdravje !


Pozor! Čitaj!
Slabemu moči
PakraSke kapljice in slavonska zel, to sta danes dve najpriljul ljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta.
Pakraške kapljice: Delujejo i (vrstno pri vseh želodčnih ,,	in črevesnih boleznih ter odstra-
V. -	nujejo krče, bolesti iz želodca,
V'.., « * AA&kmt " "rT-jfK vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjsjo mrzlino in vse druge bolezni, ki vsled mr/lice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih ln vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jurišič, lekarnar v Pakracu št. 103, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem.	1421 D lo—3
Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 stekleničic I ducat) 5 K, 24 stekleničic 12 ducata) 8 K 60 v, 36 stekle-nicic (3 ducati) 12 K 40 v, 48 stekleničic <4 ducati) 16 K, 60 stekleničic (5 ducatov) 18 K. Manj od 12 stekl se ne razpošilja.
Slavonska zel i Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamoiklosti, hripavosti v grlu. težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kaUru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah — Cena je sledeča ifranko na vsako p»što>: 2 originalni steklenici 3 K 40 v j 4 originalne steklenice 5 K 80 v, 6 originalnih steklenic 8 K 20 v.
Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom:
P. Jurlšlč, lekarnar v Pakracu 103, Slavonija.
n
>N
0 £
>o

„Pri Bučarju." o"®«**®*
Preselitev trgovine. §
Slav p. n. o->činstvu uljudno naznanjam, da sem se preselil s g
svojo od meseca maia provizorično v Wolfovih ulicah št. 8 nastanjeno q
..	_______:___...Joialaii H3	O
I
trgovino v novo urejeno prodajalno na
Mestnem trgu štev. 20
q ter sem )o v ponedeljek, 24. julija ondi otvonl.
g	Zahvaljujoč se najtoplejše cen), p. n. odjemalcem za dos'ej mi
B obilno izkazano zaupanje, prosim, da sc mi isto i nadalje izvoli ohraniti,	K
ker si bodem gotovo prizadeval, da isto vsestranski opravičim.	jf
Velespoštovanjem	Jt
1519 D 2-2 Ivan E. Wutscherjev naslednik	g
Viktor Schilfer £
Vzgojišče
za deklice (Internat) čč. šolskih sester v Rep-njah, p.Vodiee, Gorenjsko se priporoča p n. slovenskim stari: em. V hiši je ljudska šola; poseben ozir se jemlje na pouk v *ert-skih ročnih delih. Zdrava gorska lega. Šolsko leto se začne dne ln. septembra. Plačila 16 K mesečno. Oglasiti se je pri šolskih ■sestrah, Repnje. 1622D2 1
Radi pomanjkanja prostora proda se več
slamoregnic g i mlatilnic i :
en gepelj, in več drugih poljedelskih strojev za zelo nizko ceno.
A. Sušnik
trgovina s specerijo in že leznino, Ljubljana,Zaloška 1340 D cesta! fc—4
Suhe jedilne
gobe
(la. gosp. gobe) kupuje v vsaki množini v vrečah po 20 -25 kg. A. Smyra, Dunaj 17, Klterleinplatz 7. 133 <D 20-4
Učenec
za pekovski obrt sc sprejme Ivan Vertačnik, Plo-rijanske ulice, Ljubljana. 1467 D 3-2
Učenec
se sprejme v trgovino z mešanim blagom iz poštene hiše, ki je zmožen tudi nemškega jezika 1489D(2)
Fn>nc P'eterski
Novo Mesto.
Josip Janko
urar v Kamniku,
I6I4D (1) Velika ulica
priporoča veliko zalogo žepnih in stenskih ur, budilnic, verižic, prstanov, uhanov,brošev, kakor tudi vsa-vsakovrstnih očal, po zelo nizki ceni. Popravila, tudi najtežavnejša, zvršim vestno pod poroštvom.
Stanje hranilnih vlogi nad 20 milijonov K.
Rezervni zaklad: okroglo 700.000 K
* Mestna hranilnica pljuska *
v svoji lastni hiši v Prešernovih ulicah.
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica sama, ne da bi ga zaračunala vlagateljem. 3D 12-9 Za varnost vlog Jantčl poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska ■ vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da Je varnost vlog popolna, s vedoil slasti to, da vlagajo v to hranilnioo tudi sodil6a denar mladoletnih otrok in varo vanoev.
flV~ Denarne vlege sprejemajo se tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 4'/t % na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik tolike na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati delg z obrestmi vred na primer v 33. letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala.
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in sicer po 4'/,% de 5%.
i . s kožo, kilo po 1 gld., brez kosti po Sunka gld. 110, plečeta brez kosti po 90 kr., slanina in suho meso po 80 kr, prešičevi in goveji jeziki po 1 gld-, glavina brez kosti po 45 kr. e .	dunajske po 80 kr., žt la krakovske,
Salame fine po I gld., iz šunke zelo priljubljene po gld. 120 4 la og ske, trde po gld 1 50, ogrske rine po gld. 180 kilo. — Velike klobase ena 20 krajcarjev.
. brinovec, pristen liter po gld. SllVOVkaj i-20. — To priznano dobro blago pošilja po povzetjn od 5 kil naprej prekajevalec in razpošilialtc živil	170D (6)
Janko Ev. Sire v Kranju.
U^eiioa
sprejme takoj Anton Če-bulj, krojaški mojster na Jesenicah. Gor lt>loD3-l
Krojaški vajenec
se sprejme. Jožef Rus,
Vevče 53, P. D. M. Polje. 1613 D 1-1
Mladenič
zmožen lepe slov. pisave želi vstopiti v kako pisarno. Naslov pove uprav. 1612 L) 1—1
Tloui sejmin
I

v Mokronogu na Dolen skem se vršč vsak prvi četrtek vsacega meseca za vsake vrste svinje, in potem dva nova letna in živinska sejma in sicer prvi na soboto po prazniku „Srca Jezusovega", kateri pade letošnje leto na 1. julija, in drugi sejem tretjo so boto v mesecu septembru vsacega leta.
351 D 8—7
J
Cam Čsško postetjnu ! UčeilCC
ESSJf
perje
9 ke novega >kubl|«nega
K 9 60, bol|-ie»«K 12 —;
telfga, jako mehkega, iknbl|enega K le , kron i« — inclnobelega. mehkega, »kob-llenega K 30 kron	Po
tilja se franko proti povzetju Tudi st zamenja ali na;a] viamr proti povrnitvi poitnih atroikov
BenedtktSachsel. Lobes 159
817 p. Plzen na Češkem
kateri ima potrebne /trojnosti za kovaško rokodelstvo. sc pod primernimi pogoji sprejme pri Antonu Tomšič, Verd, 1'. Vrhnika 1529 1) 2-2
- Kraljestvo Saško |
Teclmikum Hainlthen |
Strojni in elektro - inienerji, tehniki In poslovodje. Novo- j dnhni lah.trat Prosp. zast. l'čne tovar delavnic
1521 1)6 2
Naprodaj je iz proste roke	142S D (3)
posestvo
iz Tolčan št. 6, obč'na Zagradcc pri Žužemberku z vsem orodjem in živino. Meri 29 oralov. Cena okoli 1-1.000 K. — Kupci naj se oglasi j. pri Janezu Hočevar iz Toi^an štev. 6, p /a-gradec. Dolenjsko
Učenec
s primerno šol»ko izobrazbo, 14 let star in poštenih stari še v z dežele se takoj vsprejme v trgovino mešanega blaua na deželi. G Budkovič, Boh.Bistrica.	1523 1) 2—2
12
Slovenci!
u domačo trjooino
pri 479 D 19 ll
so. Cirilu-Jjksu. Cirilu in Metodu JgJ in Metodu
v Ljubljani, Lingarjeve ulice 1
jif nasproti I oteri j i -m
kjer se dobiva fino moško sukno, najnovejše volneno blago za žen-ke obleke. Najnovejše rute vseh vrst. Bela in ru-java kotenina
po zelo nizkih cenah. =
Poltena in prijazna postrežba.
E tt
IS ~5
»Amerik a".
E. Kristan
oblastveno koncesijoni-rana potovalna pisarna
za
Ameriko <e
\) LjubIjoni, Kolodvorske ulice 41
(I8-9) (na dvorišču.) 468 I) Amerik a".
n «
V* o>
o
t* 3
»
3
A
V predilnico in tkalnico v Litiji
se sprejme večje število delavk v trajno delo za prav dobro plačo
Glasom naših izplačilnih knj g morejo zaslužiti izurjene delavke 12 do 16 K na teden, a tudi do 24 K in več. — P«leg tega dobe samske deklice, v kolikor je prostor na razpolago, brezplačno stanovanje v prostornih spalnicah, kjer je odmenjena za vsako osebo ena postelja s predalom, ki se zapre. Poleg tega jim je na razpolago svečava in kurjava ter del vrta za zelenjavo in cvetice. — Oiebam, ki stanujejo več krt 10 km oddaljeno od Litije, se predujemoma izplačajo potni troški, kijih pa ni treba vrniti oni delavki, katera vztraja vsaj 3 mesece v delu — Zahteva se, da se prinese pravilno izgotovljena delavska knjižica ter pri mladoletnih osebah dokazilo o 1439D 4-3 dopolnjenem 14 letu.
Friderik Hofmann-a naslednik.
Franc Keber
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino
Dunajska cesta št. 12, Ljubljana.
Priporočam svojo bogato zalogo natančno preizkušenih žepnih ur, na pr. zlatih, srebrnih, ni-kelnastih in jeklenih. Raznovrstnih stenskih ur. 1135 14 6 V veliki izberi verižic, obeskov, poročnih in drugih prstanov, uhanov, murčkov, zvezdi,.
Za vsako uro sc 2 leti jamči
Franc Stupica
v Ljubljani Marije Terezije cesta 1
(zraven Figovca) trgovlnaz železnino, poljedelskimi stroji in špecerijskim blagom,
priporoča:
Portland- In Romancemet, železniške Sine In traverze za oboke, štorjo za strope, strešni klej in izolirplošče, razno štedilnike, peči, kovanje za okna .Patent Austrija", železno pocinjeno in cinkasto p očevino, mreže za sejanje peska, mreže in bodečo žico za ograjo, ter vse druge stavbene potrebščino, tehtnii e in uteže, vodne žage, nagrobne križe, samo-kolnice, orodje za mizarje, tesarje, kolarje, ključavničarje in kovače
Navadne in stranske (FlOgel) pumpe pumpe za gnojnico, železne, pocinjene in svinčene cevi za napeljavo vode.
Ročke za mleko, stroje za posnemanje mleka, vso opravo za mlekarne, razno kuhinjsko opravo lične ptičje kletke !	' '
Velika zaloga slamoreznic, mlatilnic, gepeijnov čistilnic, trijerjev, preš za grozdje in sadje, strojev za košnio, plugov in bran. Preproge za vozove svetilke za kočije!
Semena za poljedelce, poljski mavec svetovno-znani redilni prašek za živino, korenine in fibris za izdelovanie ščeti in čopičev.
Vedno sveže špecerijsko blago in rudnin vode.	4711) (12-11)
Podružnica»Kolodvorskih ulicah nasproti ,/Tislerju".
378 I) 20-10
Samo 6 dni!
Havre-New-York
vozijo zanonljlvo najhltrojil briop rnlkl
Francoska prekomorska družba.;
Kdlnn nnjkrajta črta <'ez
Bnzel, Pariz ln Haure u Ameriko.
Veljavne vozne liste in brezpl. pojasnila J. -e edino oblastveno potrjena potovalna pf-inia
EI) AMAU I > A
v LJUBLJANI, Dunajska cesta 18, nasproti znane gostilne pri .Figove i".
pri direktner nakupu!
nico po vzore.- m dclkov, v • se vsak I :
Denar si
prihranite
Kdor rabi dobro in ceno platneno in bombaževo blago, naj plic dopu-priča s solidnosti moje krščanske tvrdke 4 blaga/n p..>telj opravo, oksfort /a srajee lekc. perilo itd. franko rt 10 K 60 vin Vsak ..-t,-1 8 m dolg in se sme garant, prati Poitllja j r .ti izvzetju. Neugajajočc vzamem nazaj vsal
™r,:.!.°ic. Josip Neugebauer V,"!',!
p. Sattel pri Novem mestu o. M. Češko. liiiD 5 2
Popolno prepričanje,
Tlilerry-
da Je lekarnarja
Balsain In centif. maillo
p. »aeli notr. boleznih, lufluenrl '»"J J' krčiti In »netjlh »neb rr»t. alab<i«l» motenju r prebail, ranah, al)««''"!" '»,' kanih polkodbah Itd nedoae/n««p»" aredatvo, Vam pojasni i>ri naročil« uma ali na teljo poaebfj bre/|il«'» poslana knllilra a tlnoč l«lr- zab««l"»
planil kot domači avetotaler. I i »'«■...
II dvojnih itekl balzama A krun.Mi ma^ „'.,,'.„08«
HO T. Proalm nuloritl na lek"'""1,8 A. THIERRV v Pregradi F Ikl-Slatlnl. Ponar. In ra/.|>m I• P» rejanj ae »odnljako zaaleiluJfJ0-
ali SO drojnlh »teklenlo k U ■ ..
lončka reatlfolUakeKamazlla r»nk»'
m
Uda i a tel j ia odgovorni urednik: Dr. Ignaolj Sttntlr
Tlaka: .KatolUka Tl«!t»ra»