06 dnevu varnosti, 13. maju, je bila v Domu JNA v Kranju ob prisotnosti predstavnikov družbeno političnega življenja Kranja in Gorenjske svečanost, na kateri so delavcem Uprave javne varnosti Kranj podelili odličja in priznanja; o pomenu dela organov varnosti je govoril sekretar med občinskega sveta ZKS za Gorenjsko Ludvik Kejžar. Predsednik skupščine občine Kranj Tone Volčič je štirim delavcem UJV izročil odlikovanja predsednika Tita, pomočnik republiškega sekretarja za notranje zadeve Jože Kavčič pa je 63 delavcem za dolgoletno uspešno delo izročil zvezne plakete varnosti, načelnik Stane Mihalič pa je podelil 27 republiških priznanj. — G. B. — Foto: F. Perdan
Leto XXIX. Številka 37
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni u*ednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar
GLASILO SOCI
Kranj, petek, 14. 5. 1976 Cena: 2 dinarja
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
ZA GORENJSKO
\
7
■udi
ANDREJ MARIN C OBISKAL SEJEM - Kranj, 13. maja - Predsednik ^vršnega sveta slovenske skupščine Andrej Marine in predsednik komiteja za zasebno delo pri izvršnem svetu Lado Klemenčič sta si danes skupaj s Predstavniki kranjske občine ogledala mednarodni sejem malega gospodarstva v Kranju. Po ogledu je predsednik izvršnega sveta pohvalil odločitev Polu?J je^a  8eJma   za   organizacijo   tovrstne  specializirane prireditve.
^a Tna^° gospodarstvo lahko veliko prispeva k trdnosti celotnega liti       rstva> zat° 8<* j^ treba tudi v prihodnje razvijati in ustrezno oprede-
Sejem, ki ga bodo drevi zaprli, sije do srede tedna ogledalo prek 5000 obiskovalcev. -A. Ž - Foto: F. Perdan
^ okviru pobratenja mesta Kranj oziroma kranjske občine s francoskim "feštom La Ciotat je v torek popoldne prispela v Kranj na obisk štiričlanska dekgacija francoskega mesta La Ciotat. Med obiskom v kranjski občini so se t}redstavniki pobratenega francoskega mesta pogovarjali o nadaljnjem sode-l°vanju, si ogledali nekatere delovne in druge organizacije v občini ter se še Posebej zanimali za gospodarstvo in samoupravne dosežke pri nas. Delega-ClJoje vodil župan mesta La Ćiotat Jean Graille. - A. Z. - Foto: F. Perdan
y okviru akcije Glas prihaja k vam smo obiskali krajevno skupnost Žirovnice l*} «e na srečanju s krajani v osnovni šoli na Breznici seznanili s problemi £*voja krajevne skupnosti Žirovnica. Vaščani Brega, Most, Žirovnice, Sela, r^okuča, Vrbe, Rodin, Breznice, Zabreznice in. Doslovč so nam povedali, l^kšni so problemi, težave in kaj vse še pričakujejo od nadaljnjega razvoja rQJevne skupnosti. Več o srečanju preberite v današnjem Glasu na 6. in 7. **rani - Foto: F. Perdan
Brez strehe več kot 1000 družin
Potres, ki je pretekli četrtek zamajal tla — pri nas najhuje v Posočju — je pustil za sabo hudo razdejanje — več kot 7000 stanovanj je poškodovanih in več kot 1000 družin na tolminskem in goriškem je ostalo brez strehe nad glavo — republiški IS že predlagal ukrepe za odpravljanje posledic — tudi Gorenjska se je odzvala pozivu na pomoč
Škode, ki jo je povzročil potres v Benečiji in pri nas v Posočju, se še ne da oceniti. Onkraj meje število žrtev iz dneva v dan narašča in se približuje številki tisoč. Vse kaže, da bodo tudi seznam pogrešanih, ki vsebuje okoli štiristo imen, kmalu morali spremeniti v spisek mrtvih. Še vedno pa se ne ve, kaj se skriva pod ruševinami nekaterih najhuje prizadetih italijanskih naselij in mest.
Tudi podatki o škodi, tako na italijanski kot na naši strani, so vsak dan večji. Ljudje pa še vedno živijo v strahu, saj se zemHa v prizadetih krajih še vedno ni umirila. Do sedaj so zabeležili že več kot 120 potresnih sunkov. V torek in v sredo sta Karnijo in Posočje zajela dva močna potresna sunka, eden je dosegel celo šesto stopnjo po Merkallijevi lestvici. Manjši tresljaji pa se pojavljajo tudi po večkrat na dan.
VEČ KOT 7000 STANOVANJ POŠKODOVANIH
Prizadeto območje v tolminski in novogoriški občini si je v torek ogledala tudi komisija republiškega izvršnega sveta. Ugotovila je, da so nekatere vasi med Bovcem, Kobaridom, Tolminom in severno od Nove Gorice, proti Goriškim brdom tudi sedemdesetodstotno poškodovane. Po poročilih republiškega štaba za civilno zaščito je v občini Tolmin poškodovanih 4150 stanovanjskih stavb, 8 šol, zdravstveni dom, pekarna in otroški vrtec. Brez strehe je ostalo 980 družin.
Na območju občine Nova Gorica je poškodovanih 2980 stanovanj in družinskih hiš, 19 otroških vrtcev in osnovnih šol, 3 srednje šole, 11 trgovskih lokalov in 105 drugih zgradb. Brez strehe je 107 družin.
Strokovna komisija je tudi ugotovila, da je porušen most čez Sočo, železniški most in proge pa niso toliko poškodovani, da bi ovirali promet. Posebne komisije pa še vedno pregledujejo daljnovode. Elektroenergetski objekti na Soči niso poškodovani, velika škoda pa je nastala na cestah, zlasti na regionalnih. Izvršilni odbor republiške skupnosti za ceste je na podlagi poročila strokovnjakov, ki so ugotavljali škodo, sklenil, da bodo takoj zaceli popravljati najbolj ogrožene ceste in ceste, ki so najbolj pomembne za redno odvijanje prometa. Škoda na cestah, ki jih vzdržuje cestno podjetje Nova Gorica, znaša 23,8 milijona dinarjev.
Čeprav pomoč prihaja od vsepovsod — tudi to pot solidarnost naših ljudi ni zatajila — pa veliko ljudi s strahom pričakuje sleherno noč ali slabo vreme. Posebno hudo je za stare ljudi in za otroke. Vendar se stvari že normalizirajo. Na prizadetem področju je postavljenih že več kot 350 avtomobilskih prikolic, ki so jih kot pomoč poslali delovni ljudje iz vseh koncev republike. Pričaku-
jejo pa, da bodo do konca tega tedna delovne organizacije poslale na Tolminsko in na Goriško še 170 prikolic. Poleg tega pa je na Tolminskem razpetih tudi več kot 800 šotorov.
Na vsem potresnem območju se je začela tudi širša preventivna zdravstvena akcija. Medicinske ekipe, ki se bore proti nalezljivim boleznim in epidemijam, so dobro opremljene z zdravili. Povsod tudi razkužujejo vodo, za vsak primer pa so pripravili tudi 300 ampul seruma proti kačjim pikom.
UKREPI ZA ODPRAVO ŠKODE
Izvršni svet je ta teden na podlagi poročila o škodi na Tolminskem in Goriškem predlagal vrsto ukrepov, s katerimi naj bi pomagali odpravljati posledice potresa. Iz rezerve proračuna SRS pa je takoj dodelil občini Tolmin 800.000 dinarjev ter občini Nova Gorica 200.000 dinarjev kot pomoč pri reševanju socialnih vprašanj.
Poleg tega je predlagal podpisnikom družbenega dogovora o splošni porabi v letu 1970, da se izjemoma omogoči občini Tolmin povečanje proračunske porabe za 2,500.000 dinarjev, skupščina Nova Gorica pa lahko uporabi višek dohodkov iz predpisanih virov iznad dovoljene porabe. Organizacije združenega dela s tega področja pa lahko uporabijo za odpravo škode del sredstev iz sklada obvezne rezerve.
V zvezi z družbenim dogovorom o zbiranju sredstev solidarnosti pa je IS predlagal podpisnikom, da takoj namenijo za Tolminsko in Goriško še nerazporejena sredstva, ki so se nabrala v skladu solidarnosti, prispevek solidarnosti pa naj delovne organizacije vplačajo čimprej in ne šele julija, kot je to določeno z družbenim dogovorm.
Skupščini SRS pa je predlagal oprostitev plačila republiškega prometnega davka na gradbeni material, pohištvo in stanovanjsko opremo, če se to uporablja pri odpravljanju potresa, in zakon, s katerim se bodo zbirala sredstva za odpravo posledic potresa na Kozjanskem in v
Posočju v višini 1 odstotka od bruto osebnega dohodka. Ta prispevek naj bi plačevale organizacije združenega dela od 1. 6. letos do 21. 12. 1977. leta. Prizadetim občanom — tudi kmečkemu prebivalstvu, pa naj bi odobravali kredite brez obveznega pologa.
TUDI GORENJSKA SE JE ODZVALA
Kot je v prispevku že omenjeno, so prebivalcem v Posočju takoj priskočili na pomoč delovni ljudje in občani iz vseh krajev naše in sosednih republik. Iz kranjske občine so že v začetku tedna poslali na Tolminsko 30 šotorov, sto šotorskih blazin, 40 odej in tri stanovanjske prikolice. Že takoj prvi dan po potresu pa so kranjski taborniki pomagali s 40 šotori, ki so jih tudi sami postavili. Prikolice pa so prispevali kolektivi občinske uprave, kranjske podružnice LB in Gorenjskih oblačil. Šotorske blazine pa je dala Sava, odeje so bile last občinskega štaba za civilno zaščito, šotori pa tabornikov, civilne zaščite, dijaškega doma, Alpetoura, Živil in Elektra Kranj. Podjetje za stanovanjsko in komunalno gradnjo je prispevalo 200.000 dinarjev. Osnovna organizacija sindikata v kranjskih vrtcih pa je namesto planiranega izleta za člane, kupila v. Jaršah šotor za pomožni vrtec v Tolminu. Če bo potrebno, so sklenili, bo šla pomagat tudi vzgojiteljica. Otrokom so poslali tudi igrače. Občinska konferenca ZSMS Kranj pa je ponudila mladinsko delovno brigado, ki bi pomagala pri odstranjevanju ruševin in pri obnovi.
Iz Škofje Loke so na Tolminsko pripeljali štiri stanovanjske prikolice, prispevek in darilo Alpine iz Zirov, Termike, Gorenjske predilnice in Odeje iz Škofje Loke. Termika je dala tudi štiri šotore, Odeja pa 30 spalnih vreč. Prikolico je poslalo tudi podjetje ABC, ki je dodalo še tovornjak hrane. V Jelovici pa so sklenili, da bodo podarili montažno hišo in jo tudi postavili.
Nadaljevanje na 20. strani
Drevi se dobimo na Kokrici
Kot smo že v torek napovedali, bomo danes člani uredništva in uprave Glasa v okviru akcije »Glas prihaja k vam« obiskali krajevno skupnost Kokrica v kranjski občini. Novinarji se bomo v nekaterih naseljih v krajevni skupnosti oglasili že popoldne, ob 19. uri pa se bomo v kulturnem domu Franca Mraka srečali s prebivalci, predstavniki krajevnih družbenopolitičnih organizacij in društev ter krajevne skupnosti. Pogovorili se bomo o delu in življenju v krajevni skupnosti, o načrtih, radi prisluhnili predlogom in mnenjem. Veseli bomo tudi predlogov in pobud, kaj narediti, da bo časopis Glas še boljši. O vsem pa bomo potem v eni prihodnjih številk poročali na straneh Glasa. Na svidenje torej drevi na Kokrici! A. 2.
PRVI MEDNARODNI SEJEM MALEGA GOSPODARSTVA V KRANJU OD 7. DO 14. MAJA
□I
P
o
em!
Naročnik:
2. stran — Glas
Petek -  14. maja 1976
Dolanc v Bonnu
Na povabilo predsednika socialdemokratske stranke ZR Nemčije Willyja Brandta je prispel v Bonn sekretar izvršnega komiteja predsedstva ZKJ Stane Dolanc. Z najvišjimi zahodnonemškimi politiki se pogovarja o aktualnih političnih vprašanjih.
Novinarji iz vse Evrope
V četrtek se je v Tupčerih začel 14. mednarodni zbor turističnih novinarjev, ki je edino mednarodno posvetovanje turističnih novinarjev. Zbora se udeležuje več kot 250 domačih in skoraj sto tujih novinarjev iz vseh koncev Evrope: iz Anglije, Belgije, Nizozemske, Švedske, Francije, Italije, ZRN, Avstrije, ČSSR, Poljske, Grčije in drugih držav.
Plan bo nared
Čeprav je v odborih zbora republik in pokrajin ostalo še nekaj neusklajenih stališč v zvezi s srednjeročnim razvojnim planom Jugoslavije do leta 1980, ni bistvenih ovir, da plana ne bi sprejeli do 20. julija, to je do roka, ki je bil zastavljen. To je izjavil predsednik zbora republik in pokrajin Zoran Polič.
Varstvo na domu
V Ljubljani je le 34 odstotkov predšolskih otrok v organiziranem varstvu, približno toliko pa jih varujejo tuje družine. In prav v varstvu na domu so še velike možnosti za reševanje težav v otroškem varstvu. Vendar se bo ta oblika varstva ugodno razvijala 'le, če bodo poleg vzgojnovar-stvenih ustanov sodelovale pri organizaciji tudi krajevne skupnosti in delovne organizacije. Poskrbeti pa bo treba tudi za izobraževanje varušk in jim zagotoviti ustrezno strokovno pomoč. Računajo, da bodo v Ljubljani v prihodnjih petih letih vključili v organizirano varstvo na domu več kot 2000 otrok.
Bijedić zadovoljen z obiskom
Predsednik ZIS Džemal Bijedić se je s člani jugoslovanske delegacije v torek vrnil v Beograd. Bil je na obisku v Senegalu, Nigeriji, Gani in Gvineji. Po prihodu v domovino je izjavil, da je zadovoljen z obiskom in s pogovori, ki jih je imel z najvišjimi predstavniki držav, ki jih je obiskal. Doseženo je bilo soglasje o potrebni enotnosti in uskladili so dejavnost neuvrščenih držav, da bi tako zagotovili uspeh konference neuvrščenih v Co-lombu.
Obisk iz Turčije
V Slovenijo je prispela na krajši obisk študijska delegacija turške ljudske republikanske stranke. Delegacija je gost Socialistične zveze Jugoslavije. Želi pa pridobiti čimveč informacij o samoupravljanju v delovnih organizacijah in delovanju samoupravnih interesnih skupnosti.
Tovarna izolacijskega materiala
V Lenartu je mariborsko podjetje Kristal odprlo nov obrat za proizvodnjo izolacijskega stekla. Gradnja tovarne Z opremo vred je veljala 30 milijonov dinarjev. V začetku, ko še teče poizkusna proizvodnja v tovarni, dela 30 delavcev, ko pa bo gradnja povsem končana in bo delo normalno steklo, bo v njej delalo več kot sto zaposlenih.
»Jaz, bratje, pa vem za domovino
MUNCHEN — Pod tem Cankarjevim geslom je bilo v soboto, 8. maja, v veliki olimpijski dvorani v Miinchnu 5. srečanje slovenskih društev iz zahodne Evrope. Prireditev je pripravilo slovensko kulturno in športno društvo Triglav iz Miinchna, pokrovitelja pa sta bila predsednik republiške konference SZDL Slovenije Mitja Ribičič in predsednik bavarske deželne vlade dr. Al-fons Goppel. Rojake so pozdravili predsednik Triglava Slavko Mastnak, predsednik IS SRS Rudi Čačinovič, veleposlanik SFRJ v Bonnu Budimir Lončar in drugi. Med številnimi gosti iz Jugoslavije je bil tudi član sveta federacije Miha Marinko. Prireditev se je začela že dopoldne z Veselim toboganom, ki ga je za otroke naših rojakov pripravila ljubljanska televizija. Rojaki so se pomerili tudi v kegljanju, namiznem tenisu in šahu. Med časopisi in knjigami, ki so bili na voljo pri vhodu v olimpijsko dvorano, je bil tudi naš Glas. — A. U. — Foto: A. Podbevšek
Jesenice
Občinska konferenca ZSMS Jesenice bo tudi letos ob dnevu mladosti podelila deset priznanj mentorjem in mladim družbenopolitičnim delavcem. Pet mentorjev bo priznanja prejelo za večletno mentorsko delo pri vzgoji in oblikovanju socialistične osebnosti mladega človeka, za pomoč pri politični in družbeni aktivnosti mladih, pri kulturnem in umetniškem snovanju, pri razvijanju revolucionarnih tradicij NOB ter na drugih področjih dela z mladino. Pet mladih družbenopolitičnih delavcev pa bo priznanja prejelo za aktivno in uspešno delo v osnovnih organizacijah ZSMS, organih vodstva občinske konference, JLA, družbenih organizacijah in društvih, ki vključujejo mladino.
J. R
Kranj
Koordinacijski odbor za usmerjanje in uresničevanje ustave pri komiteju občinske konference zveze komunistov Kranj je ta teden v torek in v sredo organiziral za sekretarje osnovnih organizacij zveze komunistov v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, za predsednike krajevnih organizacij socialistične zveze, predsednike krajevnih skupnosti in člane aktiva predavateljev posebni seminar o osnutku zakona o združenem delu. O osnovnih značilnostih osnutka zakona so predavali predstavniki republike in kranjske občine. Seminarja je v sodelovanju s koordinacijskim odborom pripravila kranjska delavska univerza. Danes (petek, 14. maja) bo enak seminar za vodilne delavce iz organizacij združenega dela v kranjski občini.
Danes dopoldne se bo na 17. seji sestalo predsedstvo skupščine gorenjskih občin. Razpravljali bodo o osnovnih značilnostih regionalnega srednjeročnega načrta in o izvajanju programa poravnave obveznosti med uporabniki družbenih sredstev na območju petih gorenjskih občin. A. 2.
Radovljica
Včeraj (13. maja) popoldne se je v Radovljici sestalo predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov in konference osnovne organizacije sindikata Grad Bled. Razpravljali so o nalogah in delu sindikata v delovni organizaciji Grad Bled med sedanjo začasno upravo.
Danes dopoldne se bodo v veliki sejni dvorani radovljiške občinske skupščine sestali predsedniki krajevnih konferenc socialistične zveze in predsedniki osnovnih organizacij sindikata ter konferenc osnovnih organizacij sindikata v radovljiški občini. Razpravljali bodo o osnutku zakona o združenem delu in se dogovorili za javne razprave v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih v občini.
V četrtek, 20. maja, bo v Radovljici druga seja občinske konference socialistične zveze. Predsednik občinske konference SZDL Franc Jere je za sejo predložil naslednji dnevni red: poročilo o delu predsedstva občinske konference SZDL v minulem letu, položaj kulture v radovljiški občini, program aktivnosti občinske konference SZDL in razprava o finančnem načrtu občinske konference SZDL v letu 1975 ter program za letos. A. Z.
Škofja Loka
V ponedeljek, 17. maja, ob 13. uri bo v sejni dvorani skupščine občine Škofja Loka sestanek direktorjev organizacij združenega dela in temeljnih organizacij združenega dela s področja krajevne skupnosti Škofja Loka. Predstavniki škofjeloškega občinskega sindikalnega sveta in krajevne skupnosti bodo direktorje škofjeloških delovnih kolektivov seznanili s pripravami na izvedbo referenduma v krajevni skupnosti Škofja Loka ter z nalogami, ki jih čakajo pri pripravi javnih razprav o osnutku zakona o združenem delu.
V ponedeljek, 17. maja, ob 16. uri bo v Škofji Loki sestanek vseh sekretarjev osnovnih organizacij ZK ter predsednikov osnovnih organizacij sindikata in konferenc osnovnih organizacij sindikata s celotnega področja škofjeloške občine. Udeleženci sestanka se bodo dogovorili o pripravi javnih razprav o osnutku zakona o združenem delu. -jg
Tržič
Za osnovne organizacije Zveze komunistov po krajevnih skupnostih trži-ške občine se je začela v torek pomembna izobraževalna akcija. V osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču so se zbrali komunisti iz bistriške, lešan-ske, brezjanske, kovorske in podljubeljske krajevne skupnosti, na Delavski univerzi pa komunisti iz Tržiča, Križev in Pristave. Na srečanjih so se seznanjali z vlogo in položajem krajevne skupnosti in z nalogami komunistov pri vključevanju v krajevno samoupravo. Komunisti so še posebej opozarjali na probleme pri prostorski oblikovanosti krajevnih skupnosti, na izpolnjevanje samourpavne in politične organiziranosti, na težave pri delu temeljnih in splošnih delegacij krajevnih skupnosti, na programe dela in razvoja skupnosti, ki so še preveč odsev želja posameznikov, ne pa krajanov, in na kadrovske in prostorske težave, ki ovirajo bolj organizirano samoupravno in politično delo. Osnovne partijske organizacije bodo na osnovi teh osnovnih izhodišč oblikovale ocene položaja po skupnostih in skušale skupaj s krajevnimi skupnostmi in krajevnimi družbenopolitičnimi organizacijami pomanjkljivosti odpraviti.
V sredo pa so se na tržiški Delavski univerzi sešli člani sekretariatov osnovnih organizacij ZK iz krajevnih skupnosti. Razpravljali so o vlogi sekretariatov in metodah političnega dela po krajevnih skupnostih.Takšna posvetovanja bodo organizirana tudi za sekretariate osnovnih organizacij ZK po temeljnih organizacijah in organizacijah združenega dela. -jk
Trdnejše sodelovanje na Balkanu
ATENE — »Prihajamo, da bi utrdili prijateljstvo naših narodov in okrepili vezi, ki so nam bile vedno drage,« je dejal v ponedeljek, 10. maja, predsednik Tito, ko je skupaj s soprogo Jovanko, predsednikom predsedstva Črne gore Veljkom Milatovičem, zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Milošem Miničem, predsednikom izvršnega sveta republike Makedonije Blagojem Popovim in drugimi člani delegacije prišel na uradni obisk v sosednjo Grčijo. Številne ugledne evropske in svetovne osebnosti so že bile v Grčiji, vendar še nobena ni zbudila takšne pozornosti kot predsednik Tito, ki se je včeraj od Grčije poslovil. Grki so v teh dneh na televiziji in v časnikih, bodisi levo ali desno usmerjenih, veliko zvedeli o Jugoslaviji, njeni vlogi na Balkanu, v Evropi in na svetu, politiki neuvrščenosti in našem predsedniku Titu.
Predsednik Tito in člani delegacije so se v Grčiji srečali in pogovarjali z najvišjimi predstavniki političnega življenja in grške republike: predsednikom republike Constantinom Cacosom, predsednikom grške vlade Constantinom Karamanlisom, zunanjim ministrom Dimitriosom Biciosom in njihovimi sodelavci. Sogovorniki so bili enotni, da se sklepi helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi uresničujejo prepočasi in da sta mir in varnost na Balkanu del evropske in svetovne varnosti. Zato kaže po sodbi grške in jugoslovanske strani čim prej sklicati ponoven balkanski sestanek. Prvi te vrste je bil pred meseci v Atenah. Grška stran se je seznanila tudi s prizadevanji neuvrščenih držav in jugoslovanskimi stališči o tem vprašanju. V pogovorih so bila deležna precejšnje pozornosti svetovna krizna žarišča, predvsem obema državama najbližja kot Ciper, Bližnji vzhod itd. Predsednik republike Tito je povabil predsednika republike Cacosa in predsednika vlade Karamanlisa, naj obiščeta Jugoslavijo. Vabilo je bilo ugodno sprejeto.
LIZBONA — Portugalski predvolilni klopčič se je začel zamota-vati. V začetku tedna so iz glavnega mesta sporočili, da za predsednika republike kandidirajo sedanji predsednik vlade admiral Pinheiro de Azeveda, šef generalštaba kopenskih sil general Eanes in voditelj socialistov, ki so na nedavnih parlamentarnih volitvah dobili največ glasov, Mario Soares. Vendar nihče od njih osebno še ni potrdil dokončne kandidature, zato je položaj precej nejasen. Zanesljivo pa poznavalci portugalskih razmer trcbjo, da predstavniki levice ne bodo imeli skupnega kandidata. Največ možnosti naj bi imel tisti od trojice omenjenih politikov, ki uživa največjo podporo v oboroženih silah.
BEJRUT — V Libanonu so končno izvolili novega predsednika. Vodstvo države so zaupali finančniku Eliasu Sarkisu, ki je ob izvolitvi dejal, da si bo prizadeval končati bratomorno prelivanje krvi. Njegov posredovalna akcija je za zdaj še brez uspeha. Poročila govore, da j bilo v zadnjih spopadih ubitih ali ranjenih najmanj 150 ljudi. Borci pa lestinske osvobodilne armade skušajo vzdrževati red, vendar so se m kristjani in muslimani ponovno vneli srditi spopadi. America pozdravljajo izvolitev Sarkisa za voditelja države, vendar notranjeg položaja ne komentirajo. Predstavniki Iraka pa so zaskrbljeni zaradi sirskega vmešavanja v libanonske razmere. Spopadi v Libanonu trajajo že 13 mesecev in trajnejši mir, kljub obljubam in prizadevanjem, še hi zagotovljen.
WASHINGTON — V sredo se je na sedežu Organizacije združenih narodov sešel varnostni svet in razpravljal o sprejemu Angole v Organizacijo združenih narodov. Na ameriško zahtevo so sejo preložili, ker menda vlada v VVashingtonu nima jasnega stališča do tega vprašanja. Američani sodijo, da Angola ne more v svetovno organizacijo vse dotlej, dokler dežele ne bodo zapustile kubanske čete. Ameriški dnevnik »VVashington Post« sporoča, da se je šef angolske delegacije vrnil* v glavno mesto bivše portugalske kolonije, kjer bo seznanil vlado z ameriškim stališčem.
PARIZ — Francoska prestolnica ni več varno prebivališče diplomatov, ugotavljajo v svetovnih političnih krogih po torkovem uboju bolivijskega veleposlanika generala Joaquima Zentena Anaya. Oktobra lani je bil blizu kraja smrti bolivijskega veleposlanika ubit tudi turški veleposlanik. Sicer pa je Pariz zabeležil v tem času pet atentatov na diplomatske predstavnike, od katerih sta dva terjala smrt. Atentator naj bi bil član »mednarodne Guevarove brigade«, ki se je bo-livijskemu veleposlaniku maščevala zaradi poveljevanja v pregonu leta 1967, ko je bil v bolivijskih gorah ubit legendarni Che Guevara. Anaya je menda tudi nasprotoval izročitvi Clausa Barbieja, ki je bil med vojno šef gestapa v Lyonu, francoskim oblastem.
KAIRO — V egiptovsko glavno mesto sta v začetku tedna dopoto-vala zunanja ministra Saudske Arabije in Kuvajta, ki sta se pred tem ustavila v sirskem glavnem mestu Damask in se pogovarjala s predsednikom Asadom. V Kuvajtu poudarjajo, da sta prišla zunanja ministra v Kairo omiliti spor med Sirijo in Egiptom, ki je nastal zaradi egiptovskega podpisa mirovnega sporazuma z Izraelom. Kot je znano, je Sirija podpisu nasprotovala. Ministra sta se že sešla z egiptovskim predsednikom Anvarom el Sadatom. J. Košnjek
Ob dnevu varnosti
SLOVESNOST NA BLEDU -Podobno kot na območju drugih postaj milice so bila v minulih dneh športna tekmovanja in prireditve ob 13. maju — dnevu varnosti tudi na območju postaje milice Radovljica. V soboto, 8. maja, so se na Bohinjski Beli pomerili člani postaje milice Radovljica in vojnih pošt Radov-
Začetek akcije Kozjansko 76
V nedeljo, 16. maja, bodo že četrto leto zapored stekla dela na zvezni mladinski delovni akciji na Kozjanskem. Mladina iz vse Jugoslavije bo tudi letošnje poletje gradila ceste in vodovod, posebne brigade Rdečega križa pa bodo pomagale pri organiziranju zdravstvenega in otroškega varstva. Na zvezni akciji Kozjansko 76 bo sodelovala tudi gorenjska mladina. Jb
ljica in Bohinjska Bela na tekmovanju v streljanju s puško in pištolo. V sredo, 12. maja, pa je bilo na Bledu tekmovanje v kegljanju in šahu-Svečana razglasitev rezultatov in priznanj je bila potem v sredo zvečer v hotelu Svoboda na Bledu.
Prvi mesti v streljanju s puško in pištolo je osvojila ekipa postaje mili' ce Radovljica, v kegljanju in šahu pa je bila prva ekipa vojne pošte Bohinjska Bela.
Svečanosti, na kateri so podelil' priznanja za dosežene športne rezul' tate, več značk veščin in odlikovanja predsednika republike, so se udeležil* predstavniki radovljiške občinske skupščine in družbenopolitičnih oT' ganizacij. Udeležili pa so se je tud' upokojeni delavci milice. Odlikovanje predsednika republike je na svečanosti predsednik radovljiške občinske skupščine izročil Miladim1 Rističu in Antonu Gerbcu. O dnevU varnosti pa je govoril komandir pO' staje milice Radovljica Alojz Pogačnik..... A. Z.
Vzorčni INDOK center tudi v Alpini
V sredo, 12. maja, je obiskal Ziri republiški sekretar za informacije Oarko Marin s svojimi sodelavci. Najprej je obiskal največjo delovno organizacijo v kraju — tovarno °butve Alpina. Tu ga je sprejel direktor podjetja Martin Kopač, sestanka pa so se udeležili tudi pred-ttavniki škofjeloške občinske skupine, občinskih družbenopolitičnih 'Organizacij, INDOK centra občine kr nekateri člani delovnega kolek-
tiva. Udeleženci srečanja so se pogovarjali predvsem o ustanavljanju INDOK centrov v organizacijah združenega dela.
»Obveščanje občanov se mora na vsak način izboljšati,« je dejal uvodoma Darko Marin. »Zagotoviti je potrebno celovit sistem obveščanja. K temu bodo po našem mnenju veliko pripomogli informacijsko dokumentacijski (INDOK) centri. Njihova naloga bo namreč: zbirati in-
Republiški sekretar za informacije Darko Marin si je po sestanku s predstavni žirovske tovarne obutve Alpina ogledal tudi proizvodne prostore tovar-- Foto: F. Perdan
Ugovora o informiranju v krajevnih skupnostih so se udeležili predstavniki Petih krajevnih skupnosti s področja škofjeloške občine. — Foto: F. Perdan
Nadomestne volitve v Davči
, Davča  - V nedeljo, 16. maja, °°do v Davči  nad Selško dolino j pdomestne volitve. Volivci s pod-| ,°\)a   davške   krajevne skupnosti, obsega celotno vas Davčo ter e' zaselka Podporezen, bodo izvolili va nova delegata za delegacijo, ki astopa to področje v zboru krajev-!JJn skupnosti škofjeloške občinske kuPščine, ter štiri delegate v dele-?acij0 j^g rjav£a za samoupravne
"presne skupnosti. 1 D krajevne organizacije SZDL
i k avČa ter zbora delegatov davške 1    rajevne skupnosti  so namreč že
pred časom ugotovili, da je zaradi neresnosti in še nekaterih drugih razlogov nujno potrebno zamenjati nekatere člane v obeh delegacijah. Krajevna organizacija SZDL iz Davče je tako že izvedla predkan-didacijski in kandidacijski postopek ter ukrenila vse potrebno, da bodo tudi nadomestne volitve potekle v kar najlepšem redu.
Upati je treba, da bodo novoizvoljeni člani obeh delegacij dovolj resni in delovni ljudje, ki bodo zastavljene naloge uspešno opravljali. M.Peternelj
Referendum v Škofji Loki
Škofja Loka - V nedeljo, 30. !naJa, bo na področju krajevne skupnosti Škofja Loka referendum, na J^rem se bodo prebivalci s tega odročja odločali o uvedbi krajevne-^ samoprispevka. Z denarjem, ki bo ; ran s samoprispevkom, in denarja > ki ga bo potrebno zagotoviti iz v .^katerih drugih virov, namera-IjA? škofjeločani zgraditi v prihodih letih najmanj osem pomembnih pJektov. To so: nov televizijski §ie^vornik na Lubniku, tržnica v <jj Loki, vrtec v Podlubniku, ure-Šh in asfalt na cesti Puštal-Sora, i^tni center v Škofji Loki, športno ijK1*? na Trati, kulturni dom v fci0!^ Loki ter družbeni center v ; Loki.
Nbf> i uve(^Do  krajevnega samopri-v?a žal ne moremo več odlašati,« tovi" Predsednik skupščine delegata krajevne skupnosti Škofja Loka Hauptman.   »Preveč   je že
zaostanek na nekaterih podlih življenja v naši krajevni skupen    Takšna je bila splošna ocena
<
egatov   krajevne skupnosti
!^°t že rečeno je v načrtu gradnja tarnanj osmih pomembnih objekti ' ki bodo izrednega pomena za 8^ °ttio področje loške krajevne Ugosti, nekateri pa celo
iili a
k« |le^P8čini, ki je bila ob koncu aprila >r idi -a-te->b-n» vu
)0'
pa
področje škofjeloške občine, v"..sedanjih izračunih bodo vsa dela
"ala najmanj 45 milijonov din. S
°prispevkom   delavcev, obrtni-
kov, kmetov in upokojencev bo mogoče zbrati v štirih letih in pol 28 milijonov, ostalih 17 milijonov pa bo zagotovljenih iz drugih virov.
Škofjeloška krajevna skupnost trenutno šteje 24 naselij, zavzema pa površino 5630 hektarov. Po podatkih zadnjega popisa živi v krajevni skupnosti 10781 prebivalcev.
-jg
Tudi v Kropi referendum
Kropa — Prebivalci krajevne skupnosti Kropa v radovljiški občini so se na zboru občanov sredi aprila' odločili, da se tudi v njihovi krajevni skupnosti razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka. Menili so, da bi z enoodstotnim samoprispevkom v petih letih lahko zbrali toliko denarja, da bi zgradili mrliške vežice, športno igrišče, asfaltirali in uredili nekatere krajevne ceste in da bi z dograditvijo dodatnih naprav lahko gledali tudi drugi televizijski program. Sklenili so, da bo referendum v nedeljo, 16. maja, glasovali pa bodo ločeno za naselji Kropa in Brezovica.
Ker so se tudi v okoliških krajevnih skupnostih v radovljiški občini že odločili za samoprispevek, pričakujejo, da se bodo tudi prebivalci krajevne skupnosti Kropa odločili zanj.
formacije, jih urejati ter le-te posredovati občanom prek tiska, radia in televizije. Torej bodo INDOK centri informacije povezali, jih uskladili in poenotili. Centri naj bi se oblikovali v organizacijah združenega dela, občinah ter na ravni republik in federacije. V zadnjem času pa ugotavljamo, da bi imeli izredno velik pomen tudi v krajevnih skupnostih. Vzorčni center v občini Škofja Loka naj bi nam dal osnove za naše bodoče delo. S tem hočemo pomagati vsem drugim, da namreč le-ti ne bi samostojno iskali drugih poti.«
V nadaljevanju so predstavniki Alpine seznanili goste z obveščanjem v njihovem delovnem kolektivu. Na voljo imajo oglasne deske, ozvočenje, tedensko glasilo »Informator«, mesečno glasilo »Delo-živlienje« — le-to seznanja prebivalce Žirov tudi z dogodki v kraju —, skrinjice, večkrat pa se zaposleni v Alpini sestajajo tudi na sestankih.
»Večina glasil poroča le o tem, kaj se je že zgodilo,« je dejal Darko Marin. »Veliko bolj pomembno pa bi bilo spregovoriti o načrtih za bodočnost. Tudi število glasil, ki poročajo o dogodkih v kraju, je izredno majhno.«
Ob koncu sestanka je republiški sekretar za informacije Darko Marin predlagal predstavnikom Alpine, da bi tudi v njihovi delovni organizaciji ustanovili vzorčni INDOK center. Gostitelji so predlog z zadovoljstvom sprejeli.
Po končanem sestanku so si gostje ogledali še proizvodne prostore Alpine.
Po obisku v Alpini se je Darko Marin v prostorih žirovske krajevne skupnosti sestal še s predstavniki petih krajevnih skupnosti škofjeloške občine. Posveta so se udeležili zastopniki krajevnih skupnosti Ziri, Železniki, Škofja Loka, Poljane in Gorenja vas.
»INDOK centre v krajevnih skupnostih je zaradi kadrovskih in finančnih problemov v večini slovenskih krajevnih skupnosti trenutno še izredno težko ustanoviti. Pač pa bi bilo mogoče ustanoviti manjše — informativne skupine. Take informativne skupine pa bi morale biti povezane navzven in navznoter.«
Nato so predstavniki posameznih krajevnih skupnosti poročali o sedanjem informiranja na njihovem področju. Svoje glasilo »Vaščan« že izdaja krajevna skupnost Poljane, kot kaže pa bodo po tej poti šli tudi ostali. Ker je informiranje v občini še vedno dokaj pomanjkljivo, so udeleženci posveta sklenili, da bodo ustanovili posebno skupino, ki bo sestavljena iz predstavnikov občinskega INDOK centra, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, SZDL kot frontne organizacije in republiškega sekretariata za informacije. Le-ta bo proučila kako zasnovati informativne skupine.
J. Govekar
Medobčinska organizacija slepih in slabovidnih Kranj prireja
v počastitev 30. obletnice zveze slepih Slovenije v petek, 14. maja 1976, ob 19.30 v Prešernovem gledališču v Kranju
CELOVEČERNI KONCERT
Sodelujejo:
moški zbor Medobčinske zveze slepih Maribor
mešani zbor Medobčinske organizacije slepih in slabovidnih Kranj,
instrumentalni trio s pevkama.
Vljudno vabljeni
Dijaški dom Kranj
razpisije
prosto delovno mesto
računovodje
za nedoločen čas
Pogoji: srednja ekonomska šola in 5 let delovnih izkušenj. Nudimo opremljeno sobo in prehrano.
Razpis velja 14 dni od objave.
Glas — 3. stran Razpisna komisija pri
OZD Alpdom Radovljica
razpisuje prosto delovno mesto
direktorja OZD Alpdom
(reelekcija)
Pogoji razpisa:
— da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori;
— da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali gradbene smeri;
— da ima 5 let delovnih izkušenj, od tega leto dni na vodilnem delovnem mestu oziroma srednje šolsko izobrazbo gradbene smeri ter 10 let prakse od tega 3 leta na vodilnem delovnem mestu;
— da je moralno in politično neoporečen.
Prijave z dokazili je treba poslati razpisni komisiji OZD Alpdom Radovljica v 15 dneh po objavi v časopisu z oznako »Razpis«.
»■■•■■■•■■■■■•■■■■■»■■■•■■■»■■■■•••■■•■■■•■■m
ALPETOUR
Škofja Loka - Titov trg 4 b objavlja naslednja prosta delovna mesta v:
TOZD HOTELI, POKLJUKA
poslovnega knjigovodje
Pogoj: VŠ izobrazba ekonomske smeri ter 3 leta delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu. Poskusno delo 90 dni. Samsko stanovanje zagotovljeno.
TOZD HOTELI, ŠKOFJA LOKA
čistilke
v hotelu Transturist
Pogoj: NK delavka. Delovni čas od 5. do 12. ure. Poskusno delo 30 dni.
TOZD MEHANIČNE DELAVNICE, ŠKOFJA LOKA
kovinostrugarja
Pogoj: kvalificiran kovinostrugar, 1 leto delovnih izkušenj ter odslužen vojaški rok. Poskusno delo 60 dni.
TOZD REMONT, PRIMSKOVO
2 avtomehanikov
Pogoj: kvalificiran avtomehanik, odslužen vojaški rok. Poskusno delo 60 dni.
DO GOSTINSTVO, ŠKOFJA LOKA
1. tajnice direktorja
2. finančnega knjigovodje
3. bilancista — obolista
Pogoji:
pod 1.: srednješolska izobrazba ekonomske ali upravno administrativne smeri, 3 leta delovnih izkušenj na takem delovnem mestu.
pod 2.: srednješolska izobrazba ekonomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj v finančni operativi. Poskusno delo pod 1. in 2. 60 dni.
pod 3.: VŠ izobrazba ekonomske smeri ter 3 leta delovnih izkušenj na takem ali podobnem delovnem mestu. Poskusno delo 90 dni.
Na vseh navedenih delovnih mestih se združuje delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
TOZD TOVORNI PROMET
faktur ista — administratorja
Pogoj: ekonomski ali administrativni tehnik. Delo je za določen čas do 28. februarja 1977.
Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek v Škofji Loki -Titov trg 4 b — 7 dni po objavi.
Posredujemo prodajo karamboliranih vozil:
1. osebni avto SIMCA 1100 LS,
leto izdelave 1973, 72.000 prevoženimi km. Začetna cena 25.000 din.
2. osebni avto ZASTAVA 101,
leto izdelave 1975, z 11.000 prevoz, km. Začetna cena 22.200 din.
3. osebni avto ZASTAVA 750,
leto izdelave 1971, s 70.000 prevoz, km. Začetna cena 6100 din.
4. osebni avto WARTBURG-standard,
letnik 1972, s 86.000 prevoženimi km. Začetna cena 7000 din.
Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici SAVA PE Kranj.
Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 19. maja 1976, do 12. ure.
Zavarovalnica SAVA PE Kranj
lip bled
lesna industrija Bled TOZD Lesna predelava »Tomaž Godec« n. sol. o. Bohinjska Bistrica
na podlagi sklepa odbora za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu objavlja prosto delovno mesto
vodje brusilnice
Pogoji za zasedbo delovnega mesta so:
— VK delavec kovinske stroke z eno leto dela na brušenju vseh vrst lesno obdelovalnih rezil in orodij
— KV delavec kovinske stroke s pet let dela na brušenju vseh vrst lesno obdelovalnih rezil in orodij
— opravljen izpit iz varstva pri delu
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu objavlja več prostih delovnih mest KV mizarjev, PK lesnih delavcev in NK delavcev.
Delovno razmerje je za nedoločen čas s trimesečnim poizkusnim rokom.
Pismene prijave s splošnimi podatki sprejema vodstvo TOZD v 8 dneh od dneva objave.
Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n. sol. o.
objavlja naslednja prosta delovna mesta
V SDS SKUPNE SLUŽBE
knjigovodje žiro računa
Pogoj: ekonomska srednja šola in najmanj dve leti delovnih izkušenj
administrator j a v finančni službi
Pogoj: upravno administrativna šola in najmanj dve leti delovnih izkušenj
V TOZD GRADNJE
strojnika — vzdrževalca
Pogoj: poklicna šola kovinske stroke — strojni ključavničar in najmanj eno leto ustrezne prakse.
Kandidati naj vložijo vloge na Odbor za medsebojna razmerja SDS skupnih služb oz. TOZD Gradnje, Kranj Primskovo — komunalna cona.
Objava velja do zasedbe delovnih mest.
Odbor za medsebojna razmerja delavcev pri samoupravni delovni skupnosti skupnih služb v
OZDAlmira
— alpska modna industrija Radovljica
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1. analitika
2. saldakontista finančne operative
3. administratorja
Poleg splošnih pogojev, določenih s samoupravnim sporazumom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1.: dokončana vsaj I. stopnja ekonomske smeri. Praksa na delovnem mestu analitika zaželena;
pod 2.: dokončana ekonomska srednja šola. Praksa na delovnem mestu zaželena;
pod 3.: dokončana 2-letna administrativna šola.
Osebni dohodek se obračunava po samoupravnem sporazumu o delitvi osebnih dohodkov, ki zajema oceno delovnega mesta ter ovrednoteno minulo delo.
Kandidati naj predložijo prijave z dokazili, da izpolnjujejo razpisne pogoje v 15 dneh od dneva objave razpisa na naslov Almira — alpska modna industrija Radovljica — odbor za medsebojna razmerja delavcev v SDS SS, Radovljica — Jalnova ulica št. 2.
Odbor za medsebojna delovna razmerja delavcev pri
Žito Ljubljana, n. sol. o. TOZD »Triglav« Lesce, n. sub. o.
razpisuje za šolsko leto 1976/77
1 kadrovsko štipendijo za študij na ekonomski fakulteti
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
- imeti morajo uspešno dokončano srednjo šolo
- ne smejo biti starejši od 20 let
- da so zdravi in imajo urejeno vojaško obveznost Prošnji za štipendijo morajo predložiti še:
1. izpolnjen obrazec DZS 1,65
2. spričevalo o dokončani srednji šoli
3. potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov
4. izjavo, da štipendije ne bodo prejemali drugod
Kandidati naj pošljejo prošnje skupaj z dokumentacijo kadrovski službi TOZD najkasneje do 30. junija 1976.
Je v Tržiču potreben nov obrat družbene prehrane?
Tržič — Ze nekaj let so stari predlogi za zgraditev novega obrata družbene prehrane v Tržiču. Zanj se je ogrela tudi delegacija krajevne skupnosti Tržič-mesto in za oceno predloga ter možnosti zgraditve obrata povprašala občinsko skupščino Tržič in njen izvršni svet.
Vprašana v odgovoru navajata, da ima Tržič že dva obrata družbene prehrane, in sicer v Peku in Bombažni predilnici in tkalnici. Prav zato bi kazalo še temeljiteje analizirati gradnjo še enega obrata družbene prehrane, ki bi bil rentabilen in kolikor toliko zaseden. Razen tega je treba upoštevati še restavracijo v novi avtobusni postaji.
Skupščina za gradnjo obrata družbene prehrane denarja nima in bi bilo treba zato v primeru gradnje
Grenc je predviden za obrtni center
iskati investitorja.
jk
Komisija za prostorski načrt
Škofja Loka — Delegati vseh treh zborov škofjeloške občinske skupščine so na zadnjem skupnem zasedanju imenovali tudi posebno komisijo, ki bo poskrbela za izdelavo prostorskega načrta za področje občine Škofja Loka. Komisija šteje štirinajst članov. Komisija bo delovala vse do sprejetja prostorskega načrta za škofjeloško občino. -jg
Škofja Loka — Škofjeloška občinska skupščina je na seji, ki je bila lani, 19. novembra, med drugim obravnavala tudi poročilo oddelka za gospodarstvo in finance o srednjem stanju obrti v občini Škofja Loka. Ugotovljeno je bilo, da je eden ključnih problemov, ki zavira razvoj obrti, predvsem pa še storitvene, pomanjkanje lokacij za gradnjo obrtnih delavnic v neposredni bližini stanovanjskih naselij in potrošniških središč. Zato so delegati zborov škofjeloške občinske skupščine sprejeli sklep, naj se v prihodnje tem vprašanjem posveča večja pozornost. Istočasno je bilo sklenjeno, da je vsekakor potrebno najti utrezno obliko stikov z občani ki so na začasnem delu v tujini. Mnogi med njimi naj bi bili namreč potencialni kandidati za gradnjo obrtnih delavnic. Po zadnjih podatkih je s področja občine Škofja Loka na delu v tujini 384 delavcev od tega jih ima 184 kvalifikacijo za različne poklice v obrti.
Zazidalni načrt za obrtniško cono v Grencu, pripravil ga je Lokainvest, je zdaj izdelan. Trenutno je še v javni obravnavi, predvidoma pa naj bi bil sprejet še v letošnjem letu.
V obrtniški coni v Grencu, ki leži desno od ceste Škofja Loka —Kranj, od Škofje Loke je oddaljena približno dva kilometra, od industrijske cone in stanovanjskih naselij na Trati pa le dober kilometer, bo na razpolago triintrideset lokacij za zidanje zasebnih obrtnih delavnic s stanovanjskimi zgradbami. Treba pa je pripomniti, da bo mogoče zidati tudi same obrtne delavnice.
Parcele za gradnjo merijo od 600 do 1300 kvadratnih metrov. Zazid-
Popolna zaščita okolja
Škofja Loka — Leta 1972 so se začele intenzivne priprave za odprt-
t'e rudnika urana v Zirovskem vrhu v 'oljanski dolini. Takrat je že bilo znano, da je ta rudnik po zalogah uranove rude, srednje bogat. Istočasno pa je znano tudi dejstvo, da drugod po svetu odpirajo tudi uranove rudnike, ki so še precej manj bogati. Uran je pač danes dragocena kovina. Nobena skrivnost pa ni, da nove raziskave kažejo, da se na področju škofjeloške občine, seveda za zdaj še ni mogoče trditi v kolikšnih količinah, uran »skriva« tudi na področju Bodoveljske grape in Zminca v Poljanski dolini ter na Starem vrhu in Tomažu nad Selško dolino.
Kljub dolgotrajnim pripravam na odprtje rudnika pa se, žal, še vedno, domala tik pred zdajci, pojavljajo še številni problemi. »Se vedno bijemo borbo z organi za zavarovanje okolja in nekaterimi republiškimi organi,« mi je dejal pred dnevi predsednik skupščine občine Škofja Loka Tone Polajnar. »Zagovarjamo predvsem tri stališča! Zavzemamo se za popolno zaščito okolja — zavarovanje naj bo tako kot mora biti v tistem letu, ko bo začel obratovati rudnik — za podpis družbenega dogovora za stanovanjsko gradnjo, kajti nočemo nikakršnih »barakarskih' stanovanj, ter za zgraditev po-
trebne infrastukture — ceste, telefonskega omrežja, šole, vzgojno varstvene ustanove...«
Medresorka komisija, ki je bila ustanovljena lani, je namreč ugotovila, da znanstveni inštitut Mc Kee iz ZDA ni uspel narediti uspešne študije o zaščiti in varstvu okolja. Odstranjeni odpadki in jalovina bodo morali biti namreč zaščiteni precej bolj, kot pa je bilo prvotno predvideno.
Rudnik urana bo začel obratovati nekaj let kasneje, kot pa je bilo predvidno. Po vseh sedanjih izgledih bo uranov rudnik v Zirovskem vrhu začel oskrbovati jedrsko elektrarno v Krškem šele leta 1981. To pa pomeni, da bo uran za tri polnjenja potrebno priskrbeti še iz tujine.
J. Govekar
ljiva    površina    za stanovanjske zgradbe je 11 krat 9 metrov, velikost delavnic pa je lahko 80 ali 150 kvadratnih metrov. »Za »mirne« obrti! (krojač,   šivilja,   čevljar)   bo na razpolago tudi nekaj lokacij,kjer bol mogoče   delavnico   urediti   kar   v j stanovanjski zgradbi. Sicer pa so delavnice načrtovane kot prizidek k? stanovanjskim zgradbam. Seveda pa j je potrebno ob tem pripomniti, da so lokacije   namenjene   predvsem za tiste obrtnike, ki jih v škofjeloški občini   primanjkuje.   Šele kasneje bodo  lahko prišli na  vrsto drugi obrtniki.
In še tole! V obrtniški coni bo. lahko gradil le tisti, ki ima za opravljanje določene samostojne obrtne dejavnosti vsa dokazila o svoji strokovni usposobljenosti in dosedanji praksi. Graditi pa bo mogoče tudi, če bo taka dokazila imel tudi član njegove ožje družinske skupnosti in, seveda, če bo pripravljen opravljati obrtno dejavnost v novozgrajeni delavnici. Investitor bo prav tako dolžan istočasno graditi delavnico in stanovanjsko hišo, V primeru postopne gradnje pa najprej delavnico.
Razumljivo je, da bo cena komunalno opremljenega zemljišča z ozirom na redkejšo pozidavo ustrezno višja kot, denimo, v novem j stanovanjskem  naselju Podlubnak.'
Pred nedavnim je tudi podružnica Ljubljanske banke v Kranju sprejela sklep, ki bo brez dvoma ugodno vplival na razvoj storitvene obrti na celotnem gorenjskem področju. Za gradnjo delavnice za storitveno obrt bo mogoče dobiti posojilo do višine 40 odstotkov (za zdomce do 70 odstotkov) predračunske vrednosti investicije po dokaj ugodni obrestni meri 8 odstotkov in z odplačilnim rokom do 5 let (za zdomce do 10 let). Najvišji kredit bo lahko znašal 200.000 din.
Kot vse kaže, bo mogoče kupovat) zemljišča za gradnjo obrtnih delaV nic in stanovanjskih hiš že prihodnj' leto.
Seveda bo potrebno še ugotovil1' kolikšno bo zanimanje za gradnj0. delavnic. Zato je potrebno, da se vsi zainteresirani — seveda z vsemi po* trebnimi podatki, z navedbo dejavnosti in s podatki, kdaj nameravajo začeti graditi — čim prej oglase na Lokainvestu. Tam bodo dobili tudi vse potrebne informacije. Podatke 0j tem, ali imajo izpolnjene pogojei glede strokovne izobrazbe in praks«! ter glede prioritete dejavnosti p'j daje oddelek za gospodarstvo in m nance pri škofjeloški občinski skup'f ščini. Ta organ bo dajal tudi mnenj*! k prošnjam za investicijske kredite^
Združenje obrtnikov v Radovljici dobilo prostore
Radovljica — Na Gorenjski cesti v Radovljici so pred kratkim odprli nov poslovni prostor združenja obrtnikov iz radovljiške občine. Prostor oziroma pisarno, v kateri bodo poslej članom združenja na voljo najrazličnejše informacije o poslovanju, so uredili v glavnem s prostovoljnim
V Tržiču ustanovili združenje samostojnih obrtnikov
V tržiški občini je 130 samostojnih obrtnikov, pri katerih je zaposlenih 75 delavcev. 72 občanom pa je obrtna dejavnost dopolnilni zaslužek
Tržič — Na zasedanjih delegacije zasebnih obrtnikov za zbor združenega dela tržiške občinske skupščine so nekajkrat razpravljali o ustanovitvi občinskega združenja samostojnih obrtnikov. Delegati so bili pozorni predvsem na pomanjkljivo vključevanje zasebne obrti in malega gospodarstva v razvojne programe občine, na slabo povezavo delegacije s številnimi obrtniki v tržiški občini, na problem kreditiranja zasebne obrti in plačevanja zamudnih obresti ter na vlaganja v razširjeno reprodukcijo, ki naj bi se pri obdavčevanju obrtnikov upoštevala kot odbitna postavka. Pogosto je bilo tudi slišati, da so obrtniki potisnjeni na rob družbenega dogajanja in da jih družba gleda in ocenjuje le skozi črko zakona, ne pa kot občane, ki prispevajo h gospodarski in družbeni rasti skupnosti. To je še posebej pomembno pri planiranju, ki mora upoštevati deficitarnost obrtne dejavnosti.
V sodelovanju z občinsko konferenco SZDL in občinsko skupščino so v Tržiču oblikovali iniciativni odbor za ustanovitev združenja samostojnih obrtnikov. Odbor je uspešno pripravil ustanovni občni zbor, ki je bil sredi aprila. Udeležili so se ga tudi predsednik občinske skupščine Tržič Milan Ogris, pred-
sednik občinske konference SZDL Marjan Jaklič in predstavniki republiškega in kranjskega združenja obrtnikov. Tržiški obrtniki so na ustanovnem zboru sprejeli delovni program, v katerem so še posebej pomembni sodelovanje z občinsko skupščino in družbenopolitičnimi organizacijami in zbornico, vključevanje v gospodarsko planiranje in sodelovanje pri oblikovanju davčne politike, pospeševanje kreditiranja zasebne obrti (posojilom koprske banke se bo kmalu pridružila tudi Ljubljanska banka), preprečevanje šušmarstva, organiziranje samoupravnega, družbenopolitičnega in družbenega življenja, strokovno izpopolnjevanje, pridobitev prostorov združenja in oblikovanje knjigovodskega servisa. Združenje bo prispevale tudi k tesnejšemu sodelovanju in medsebojnem poznavanju zasebnih obrtnikov.
Obrtniki so na občnem zboru potrdili pravila združenja, ki še posebej opozarjajo na medsebojno povezanost obrtnikov, vključevanje v samoupravne odnose in sodelovanje z enakimi združenji ter organi druž-družbenopolitične skupnosti. Izvolili so izvršni in nadzorni odbor ter disciplinsko sodišče.      J. Košnjek
delom, pri čemer sta se še posebno prizadevala zakonca Kokalj iz Lesc.
Na otvoritvi, ki so se je udeležili tudi predsednik občinske konference socialistične zveze Radovljica Franc Jere, načelnik oddelka za gospodarstvo in finance radovljiške občinske skupščine Marko Bezjak, predstavniki kranjskega združenja in strokovnega odbora za obrt gospodarske zbornice ter drugi, je predsednik združenja obrtnikov radovljiške občine Andrej Ćufer poudaril, da bo med drugim tudi nov prostor veliko pripomogel k tesnejšemu sodelova^ nju med obrtniki in posameznim! službami v občini. Ce bodo namreč člani želeli, bodo v pisarni organizi' rali knjigovodski servis za vodenj* poslovnih knjig, pomoč pri davčnih napovedih, zaključnih računih, izra' čunih prispevkov in podobno. PraV; tako namerava združenje na podlag} sporazuma s koprsko banko urediti kratkoročno kreditiranje za člane-V pogovoru, ki je stekel po otve ritvi, pa so še posebej opozorili n* tesnejše povezovanje z ostalim gO"] spodarstvom in občinskimi organi i*j na oceno, na podlagi katere bi v ob' čini lahko v prihodnjem srednjeroč' nem obdobju začrtali razvoj storit' vene dejavnosti. Potrebe v občini f° na tem področju nedvomno precejS' nje, saj že nekaj časa ugotavljajo, d* manjka zidarjev, tapetnikov, razlik nih instalaterjev in še nekaterih
pa
se
Zaradi pomanjkanja le-teh , precej razširja šušmarstvo. Gled* proizvodne obrti pa so menili, da ty moralo združenje z ostalimi vejam1 gospodarstva in organi zbornice za; črtati srednjeročni program, ki bi temeljil na čimtesnejšem sodelf vanju in dopolnjevanju proizvodni posameznih gospodarskih pano| Menili so, da so prav na tem podre*' ju tudi precejšnje možnosti & zmanjšanje uvoza.
Pisarna združenja obrtnikov t*'. dovljiške občine, v kateri bo nekaj časa   honorarna uslužbenka, odprta za člane vsak ponedeljek & sredo od 15. do 18. ure.      A. Zalar
IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST OBČINE TRŽIČ
razpisuje za šolsko leto 1976/77
2 kadrovski štipendiji za študij matematike in fizike na višji ali visoki stopnji.
Možnost za podelitev štipendije imajo tudi dijaki, ki obiskujejo ali bodo obiskovali pedagoško gimnazijo in pozneje nadaljevali študij Matematike-fizike.
Prijave bo sprejemala Izobraževalna skupnost občine Tržič, Šolska Ulica 2 do 15. 6. 1976.
Prijavi za štipendiranje na obrazcu DZS 1,65 (»Prošnja za štipendijo«) je treba priložiti:
1- overjene prepise ali fotokopije dokazil o učnem uspehu (spričevalo II. poli. šol. leta 1975/76, potrdilo o vseh opravljenih izpitih):
2- dokazila o osebnih dohodkih staršev v obrazcu prošnje za štipendijo se morajo nanašati na koledarsko leto 1975;
3- potrdilo SOb o premoženjskem stanju in številu družinskih članov;
4- izjavo kandidata, da ne prejema druge štipendije oz. potrdilo, da nima obveznosti iz prejšnjega štipendiranja;
5- mnenje in  priporočilo družbenopolitične organizacije na šoli, v kateri se je udejstvoval;
Pri
štipendiranju bodo imeli prednost kandidati, ki so v slabšem Materialnem položaju in imajo boljši uspeh, kandidati iz delavcih in kmečkih družin ter članov ZB NOV.
Višina štipendije je določena z družbenim dogovorom o oblikovanju in Ovajanju štipendijske politike v SR Sloveniji.
štipendisti bodo morali po končanem šolanju delati na Jj8treznem delovnem mestu na področju občine enako dobo kot bodo prejemali štipendijo.
SKUPŠČINA OBČINE KRANJ
skupščina občine Kranj je, potem ko je na sejah zbora združe-n6ga dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega *°ora dne 6/5-1976 obravnavala problematiko izgradnje cest Y. SR Sloveniji in v občini in ko se je seznanila z možnostmi jhianciranja izgradnje cest v Sloveniji v obdobju 1976 do 1980 **r s predlogom za zbiranje dodatnih finančnih sredstev z ^isom obveznic namenskega posojila, sprejela naslednje
PRIPOROČILO
Skupščina občine Kranj poziva vse delovne ljudi in občane ter temeljne organizacije združenega dela in druge organizacije na °bmočju občine Kranj, da vsi pozvani vpišejo posojilo za novogradnje, rekonstrukcije in modernizacije magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji in s tem prispevajo za boljše ceste, za večjo varnost na naših cestah, za hitrejši razvoj vsakega kraja, l* skladnejši razvoj SR Slovenije in njeno boljšo povezanost v širše prometne tokove.
Komisija za štipendije pri svetu delovne skupnosti upravnih organov
Skupščine občine Jesenice
razpisuje v šolskem letu 1976/77 naslednje štipendije:
— 1 štipendijo za študij na Pravni fakulteti
— 1 štipendijo za študij na Visoki tehniški šoli Maribor — gradbeni odd.,
I. stopnja
— 1 štipendijo za šolanje na Gradbeni tehniški šoli — geodetski odsek
— 1 štipendijo za šolanje na Upravni administrativni šoli
— 1 štipendijo za šolanje na Ekonomski šoli
— 1 štipendijo za šolanje na 2-letni Administrativni šoli
no se Sili ic« nc at->ke jv-rO' jke lik ob-bo iko va-im1 vet izi-
Ž-
g,* 'Pendije se bodo podeljevale na podlagi določil samoupravnega '^^razuma o štipendiranju učencev in študentov ter samoupravnega laWt    n.eBa a^ta ° podeljevanju štipendij, jj^^ndidati za štipendijo naj pošljejo svoje vloge na naslov:
Jti0rr»isija za štipendije pri svetu delovne skupnosti upravnih organov l"TKuPščine občine Jesenice do 30. junija 1976.
n|U,.vlogi, ki mora biti izpolnjena na obrazcu DZS 1,65, naj kan-T*tati priložijo:
• jji °verjen prepis ali fotokopijo zadnjega šolskega spričevala ali po-ofrv. *rdilo o opravljenih izpitih;
rat    Potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov za
)iit'k eto 1975 (obrazec 0,12);
: aO   Potrdilo o osebnem dohodku staršev.
Socialni zavod
dr. Franceta Bergelja Jesenice
razglaša prosto delovno mesto za nedoločen čas
glavno kuharico
z dokončano poklicno gostinsko šolo ali ustrezni izpit za KV kuharico s posebnim znanjem za prehrano starostnikov in organizacijske sposobnosti za vodenje ter 8 let prakse.
0?**didati naj vloge s kratkim življenjepisom in z dokazilom ^Izpolnjevanju razpisnih pogojev predložijo do 28. maja 1976 na i3^ot      Socialni zavod dr. Franceta Bergelja Jesenice, Jesenice, kalova4.
Prah na knjižnih policah
Prostorski  in finančni problemi knjižničarske mreže na Jesenicah — Manj kot 15 odstotkov odraslih prebivalcev poseže po knjigi
JESENICE - Letos bomo sprejeli nov zakon o knjižnicah, zakon, ki dejavnost knjižnic opredeljuje kot dejavnost posebnega družbenega pomena. Poseben družbeni pomen pa se ne izpoveduje le v stalni pravici do rednega, stalnega financiranja, temveč tudi v stalni in posebni pravici delovnih ljudi in občanov, da lahko zahajajo med knjižne police; ne nazadnje se posebni družbeni pomen izkazuje predvsem v tem, da knjižnice delujejo tako, da širijo obzorja in splošno izobražujejo in ob šolah nudijo ožje strokovno znanje. Za nadaljnji razvoj samoupravljanja in odločanja o vseh zadevah gospodarskega in družbenopolitičnega življenja pa je predvsem pomembno znanje, splošna razgledanost, obveščenost in izobraženost vseh delovnih ljudi.
Knjižnična mreža na Jesenicah ne zagotavlja tega, da bi občani resnično lahko bolj množično posegli po dobri knjigi. Mreža splošno izobraževalne knjižnice bi morala zajeti 50 do 60 odstotkov mladih od sedmih do dvajsetih let, zdaj jih zajame manj kot 18 odstotkov. Odraslih občanov pa naj bi zahajalo v knjižnico vsctj 20 odstotkov, kar pomeni 57.000 odraslih bralcev. Lani je bilo število izposojenih zvezkov le 62.353, torej zahaja zdaj v knjižnice v jeseniški občini manj kot 15 odstotkov odraslih bralcev.
Problem je vsekakor v knjižnem skladu, v številu knjig oziroma zvezkov splošno izobraževalnih knjižnic. Prišteti bi morali tudi podatke šolskih knjižnic ali zasnutkov knjižnic v šolah jeseniške občine. Vendar pa so na voljo le podatki centralne knjižnice s šestimi podružnicami, po katerih znaša knjižni sklad le 1,9 knjige na prebivalca, medtem ko znaša slovenski normativ 2 knjigi na prebivalca. Velike razlike sicer ni, vendar na Jesenicah zelo zaostajajo po letnem nakupu števila knjig. Slovenski normativi predpisujejo eno knjigo na pet prebivalcev, na Jesenicah pa povprečno nabavljajo eno knjigo na 19 prebivalcev, ne upoštevajoč šolske knjižnice.
Ob tem sta dva temeljna problema: sredstva za knjige in primerni prostori. Vseh enajst krajevnih skupnosti nima svoje knjižnice in zato je temeljita ureditev knjižnične mreže nujna. Na Jesenicah načrtujejo, da bi ustanovili temeljno skupnost za knjigo in knjižničarstvo, kar naj bi pomenilo nadaljnje samoupravno organiziranje kulture. Ko bi ustanovili skupnost, ki naj bi bila ena prvih temeljnih skupnosti, naj bi jo oblikovali dvodomno: iz zbora uporabnikov in iz zbora izvajalcev. Zbor uporabnikov naj bi sestavljali delegati združenega dela in krajevnih skupnosti, zbor izvajalcev pa de-
Naša beseda 76
v Celju
S predstavo Gledališkega centra Kranj — s Cankarjevimi Hlapci v režiji Jožeta Kavčiča — se je na samo obletnico rojstva -velikega pisatelja in dramatika zaključila letošnja revija Naša beseda. Ob zaključku se je na deskah celjskega gledališča zvrstilo 14 predstav, ki so bile izbrane od 118 predlaganih. Mladini kranjskim igralcem iz 12 KUD kranjske občine je tako pripadla čast, da prav zaradi svoje kvalitetne predstave zaključijo letošnje srečanje v Celju.
Naša beseda je prireditev, na kateri se je letos že"devetič pregledalo in ocenilo uprizoritvene in kulturno vzgojne dosežke mladinskih in pionirskih skupin, klubov, recitatoiskih in literarnih krožkov ter plesno baletnih skupin na vseh slovenskih šolah. Letošnja prireditev je pokazala vsestranski velik napredek. Naša beseda je postala nepogrešljiv del mladih v šolah, nekoliko manj pa v delovnih kolektivih in krajevnih skupnostih. Naša beseda je plod skupnih prizadevanj ZSMS, Zveze prijateljev mladine, Združenja gledaliških skupin in Zveze kulturno prosvetnih organizacij, na katerem se srečujejo mladi iz vseh koncev OŽje domovine. Letošnji izbor je poskušal prikazati resnično najboljše dosežke mladih, zato delo selektorja ni bilo lahko. O selektorjev ili predlogih je razpravljal tudi sekretariat združenja gledaliških skupin in potrdil i/bor najkvalitetnejših predstav za zaključno revijo.
Zvone Hoštjančič
legati delavcev v knjižnicah, pisatelji, založbe in knjigarne. Vsi skupaj naj bi se po svojih močeh enako trudili za to, da bi knjiga res bila dostopna vsem in vsakomur, da bi temeljna skupnost vsebinsko zaživela, da bi se uresničila neposredna menjava dela med knjižnico in delovnimi organizacijami.
Po tej poti naj bi v prihodnje krenili vsi tisti, ki jim je skrb za dobro knjigo primarna, šole in pedagogi, mladinske organizacije, sindikati in kulturne organizacije ter društva. Obenem bi morali doseči povezavo dela in delitev dela med šolskimi knjižnicami, osnovnošolskimi in srednješolskimi, ter splošno izobraževalno knjižnico. Predvsem celodnevne osnovne šole si ni mogoče zamišljati brez dobro urejene šolske knjižnice.
Tako naj bi se združili napori kul-
turne in izobraževalne skupnosti. Knjižnica naj bi nudila dobro knjigo ter spodbujala zanimanje zanjo med delavci in med mladino, uporabljala naj bi ustrezne metode za posredovanje knjige, omogočila razgledanost ter ožje strokovno znanje. Organizacije združenega dela pa naj bi prispevale denar in tako bi lahko resnično govorili o menjavi dela na osnovi skupnih interesov. To je hkrati vsebinski način združevanja materialne in duhovne proizvodnje, oblika delovnih odnosov med njima in osnova za nadaljnji razvoj kulturnih dejavnosti in podružblJanja kulture.
Tako kot do zdaj, ko je kulturna skupnost Jesenice posvetila precej pozornosti dejavnosti knjižničarstva, bo skrbela za njegov razvoj tudi v naslednjem štiriletnem obdobju. Razumevanje in spoznavanje pravega pomena knjige je osnovni pogoj, da se knjižničarstvu izboljša materialna osnova in da se uresničijo vsi vsebinski cilji in naloge.
D. Sedej
ŠKOFJA LOKA — V galeriji na loškem gradu v Škofji Loki so v petek, 7. maja, odprli razstavo slikarskih del Rudija Simčiča iz Ljubljane. Uvodno besedo v katalog, ki je izšel ob otvoritvi razstave, je napisal likovni kritik Andrej Pavlovec iz Škofje Loke. Razstava bo odprta do srede, 26. maja. (-jg) - Foto: F. Perdan
s
Stane Dremelj razstavlja na Vrhniki
Ob 100-letnici rojstva Ivana Cankarja je kulturna skupnost občine Vrhnika pripravila v razstavnem prostoru tamkajšnje usnjarne razstavo umetniških del akademskega kiparja in medaljerja Staneta Dremlja Iz Radovljice. Umetnik, ki je po rodu Vrhničan, je za to priložnost izdelal posebno Cankarjevo plaketo in Cankarjevo značko. Razstavo so svečano odprli 7. maja, odprta pa bo do 20. maja. Pred tem je Stane Dremelj razstavljal svoja dela v Šivčevi hiši v Radovljici v počastitev Prešernovega dne. JR
Revija pevskih zborov
Železniki — V soboto, 15. maja, ob 15.30 uri bo v prostorih osnovne šole Prešernove brigade v Železnikih revija otroških in mladinskih pevskih zborov občine Škofja Loka. Prireditev pripravljata občinska izobraževalna skupnost in zveza prijateljev mladine škofjeloške občine, posvečena pa je 35-letnici ustanovitve OF. -jg
Gledališke predstave
Radovljica — V okviru kulturne akcije za delovne kolektive v radovljiški občini je dramska skupina radovljiške delavske univerze v sredo, 5. maja, zvečer v graščinski dvorani v Radovljici zadnjič predstavila Cankarjev večer. V prvem delu so recitirali odlomke iz Cankarjevih del, v drugem pa zaigrali prvo dejanje Pohujšanja v dolini šent-florjanski.
V petek, 7. maja, zvečer se je gledališče Tone Čufar z Jesenic predstavilo v radovljiški kino dvorani z dramo Svet brez sovraštva avtorice Mire Miheličeve. V okviru kulturne akcije v radovljiški občini so Jeseničani s tem delom v soboto, 8. maja, gostovali tudi v Mošnjah, kjer so proslavljali krajevni praznik. JR
Otvoritev razstav in koncert
V Kranju bo drevi ob 18. uri v galeriji v Prešernovi hiši otvoritev razstave del akademske slikarke Mirjane Mitrović iz Smederovske Palanke.
Ob 18.30 pa bo v Mestni hiši otvoritev male retrospektivne razstave grafičnih del Štefana Simoniča iz Kranja.
Po otvoritvi razstav bo ob 19. uri v Renesančni dvorani koncert solospevov in opernih arij. Pela bosta člana ljubljanske opere: sopra-nistka Nada Sevšek in baritonist Marcel Ostaševski. Pri klavirju bo Zdenka Lukec. P. L.
Godba na pihala DPI) Svoboda Lesce nastopu na številnih poniembne/ših proslavah, kulturnih in turističnih prireditvah v radovljiški občini. To glasbeno skupino sestavljajo delavci, ki delajo v Tovarni verig, r podjetju Murka in še v nekaterih drugih delovnih organi:aeijah. ?.e od ustanovitve jo zelo uspešno votli Hran ko Lacko. Godbti se /<• razvila u nekdanjega tainbura škega orkestra. Pobudo ;u ustanovitev pa je dal ; na ni družbenopolitični in turistični delavec Jaka HrŽen. — li. li. M
2irovnicH — Vsaka izmed desetih rasi krajevne skupnosti Žirovnica (Žirovnica, Brezniea. Zabreznica, Smokuč, Selo, Rodine, Breg, Vrba. Doslovce. Moste) ima svojo zgodovinsko preteklost, v njej značilno zgovorne obrise, posebnosti, po katerih se še danes loči od obeh sosednjih vasi. pa čeprav jih geografski položaj kar najtesneje povezuje. Z izjemo Brega so kot dolga razpotegnjena vas, izrazito kmetijska in letoviška nekdaj in še vedno naravno privlačna danes, ko se pod vabljivim: Karavankami in njenim veličastnim Stolom temeljito spreminja. Po planinah Karavank ni več tropov ovac, vaščani so za tovarniškimi stroji, ostali> jih je le nekaj, ki se z izredno ljubeznijo in Voljo še vedno oklepajo zemlje, polj in travnikov. V pobočje hribov nad vasmi ali na ravnino ob cesti je spokojnost pokrajine, tišina, mir privabila številne zasebne graditelje in z njihovimi belimi hišami se zunanja podoba desetih vasi iz dneva v dan drugače izriše v očeh popotnika s ceste ali v ponosnem pogledu planinca, ki z vrha, Stola občudujoče zre v vasice pod seboj...
Vendar pa smo se oni dan le bežno ozrli na idilično pokrajino in njen očarujoči izraz, prezrli smo tudi izredno kulturno bogastvo preteklosti v teh vaseh, obdobje revolucionarne zgodovine, iz katere črpajo dragocene pripovedi o svojih vzravnanih, pokončnih ljudeh — prišli smo kot zapisovalci sedanjega trenutka, življenjske stvarnosti v vaseh pod Stolom, vsakdanjosti, kot jo vidijo in občutijo ljudje. Odkritosrčna beseda v hvali ali graji je ohranila srečanje v prijetnem spominu, neposrednost in sproščena zgovornost prijaznih ljudi se je v svojem smislu in namenu vsakokrat izkazala v resnični zavzetosti njih samih, da v skupnosti enakovredno soustvarjajo in izoblikujejo svoj današnji in jutrišnji dan... • D. Sedej
Glas v krajevni skupnosti Žirovnica
Slaba makadamska cesta na Bregu nujno terja asfaltno prevleko. Boljšo cesto bi radi starejši vaščani, medtem ko je mladim danes še vseeno, kakšen je prostor, njim namenjen za igro in mladostne radosti. — Foto: F. Perdan
Povezuje makadam
V desetih vaseh prebiva 3140 prebivalcev, od tega jih je aktivnih 1500. Krajani so večinoma zaposleni izven krajevne skupnosti v jeseniški železarni, Suknu, Elanu, Almiri, Iskri, Verigi in v gradbenih podjetjih, le 171 jih je zaposlenih v treh organizacijah v krajevni skupnosti.
S komunalno urejenostjo niso zadovoljni: večina cest je še vedno makadamskih (14 kilometrov), le 4 kilometre ceste je
Šaljiva zabeležka
Simpatični in odkritosrčni mladinec Franc Kajdiž je med drugim takole poročal o začetnih problemih prebujajoče se mladinske organizacije: »Ker nismo izdelali svojega programa, denarja na lepe oči tudi nismo mogli dobiti. Ko pa smo se domenili za svoj program, pa ni bilo denarja. Organizirali smo sicer nekaj plesov z nekaj dobička, pa so bile spet težave z računom, ki bi ga morali odpreti. Pravzaprav niti ne vemo, kam naj denar pošljemo, na kateri račun ...«
Naš urednik je bil koj za sodelovanje: »Pošljite na naše-ga!«
rekli so
asfaltirane. Zajetje pod Ajdno oskrbuje z vodo večino vasi, Smokuč in Rodine pa imata lasten vodovod. Kanalizacija je urejena le v Žirovnici, Zabreznici in na Selu, smetišče je eno samo, urbanistično so urejena naselja Breg, Breznica in Rodine, medtem ko čakajo na urbanistično ureditev Vrbe. V razpadajoči kleti v Kavčakh je »divje« naselje, ki ga bi bilo potrebno čimprej ustrezno urediti.
Z lastnimi sredstvi so postavili splošno ambulanto in zobno ambulanto, imajo pošto, železniško postajo, trgovske lokale. Z javno razsvetljavo so zadovoljni, kanalizacija je urejena le v Žirovnici, Zabreznici in na Selu.
Financiranje krajevne skupnosti ni sistemsko urejeno, vendar pa tudi v prihodnje ne morejo pričakovati, da bi le tri organizacije na terenu lahko pomagale učinkovito reševati problematiko. Do zdaj so organizacije pomagale pri posameznih akcijah, nekatere so se aktivno vključile tudi v samoupravno dogovarjanje in odločanje v krajevni skupnosti, pogrešajo le TOZD Planika in njihove delegate. Razvojni načrt so pripravili, obsega pa številne probleme komunalnega značaja. Po javni razpravi .bodo ocenili, kakšne so tudi možnosti za uresničitev programa.
Kaj grajajo in s čim se pohvalijo prebivalci žirovniške skupnosti
ANKA ŠTREMFELJ iz Vrbe, prodajalka v Murki:
»V žirovniški krajevni skupnosti bi morali najprej urediti in asfaltirati cesto od Vrbe do Breznice, po kateri teče živahen promet, cesta pa tako obremenitev ne zdrži. V Vrbi bi radi imeli trgovino. Na nakupe moramo v Breznico, Žirovnico ali v Lesce. Predvsem mladi pogrevamo prostor za družabno in kulturno življenje. V Breznici je bila včasih dvorana stalno zasedena. Pogosto so nam igrali tudi jeseniški gleda-liščniki, pa Se sami smo marsikaj organizirali. Mladinska organizacija bo morala biti delavnejša.«
FRANCKA PRISTOV iz Vrbe, gospodinja:
»Jezimo se na slabo cesto do Breznice, ki jo je treba čim prej asfaltirati. Pogrešamo tudi kanalizacijo in telefon ter urbanistični načrt, ki je pogoj za stanovanjsko gradnjo Lokacij še ni, čeprav vlada zanje veliko zanimanje. Edina omembe vredna pridobitev zadnjih let v Vrbi je asfalt na cesti po vasi. Jeseniška občina nam je pomagala, vendar smo večino denarja zbrali kranjani.«
JANEZ ZIMA iz Smokuča, mizar v Elanu:
»Smokučani pogrešamo trgovino, gasilski dom, telefonske priključke in urejeno zbiralnico mleka. V vasi se pogosto pogovarjamo o krajevnih problemih in željah krajevne skupnosti Žirovnica. Ugotavljamo, da nam je družba po vojni na komunalnem področju premalo pomagala. Sami vsega ne zmoremo.«
STANKO JAUH iz Rodin, upokojenec:
»V Rodinab pogrešamo asfalt na cestah v starem in novem naselju, urejeno igrišče, ki ga sami urejamo, vendar smo z denarjem na pičlem, in večje pokopališče. V vaškem okolju je tudi peskokop, ki ga izkorišča jeseniški Kovinar, skupnost pa zato ne dobi nobene odškodnine. Neurejena je tudi kanalizacija. Mladi pogrešajo razvedrilo. Veliko se jih vključuje, v Gasilsko društvo, ki je na pobudo žirovniške krajevne skupnosti organiziralo očiščevalno akcijo.«
MARIJA MEGLIC iz Breznice, upokojenka:
»Med problemi žirovniške krajevne skupnosti uvrščam na prvo mesto slabo cesto od Breznice do Vrbe,, kanalizacijo v Breznici in ureditev električne napeljave na Bregu pri Žirovnici. Pri transformatorju v Breznici bi kazalo urediti parkirni prostor, ki bi bil dobrodošel v primerih prireditev v bljiž-njem kulturnem domu. Vedno glasnejše so tudi želje po mrliških vežicah na brezniš-kem pokopališču.«
JOŽE OVSENEK iz Zabreznice, bru-silec v Železarni Jesenice:
»Glavna cesta skozi vasi žirovniške krajevne skupnosti kliče po popravilu. Luknjasta je in nevarna zaradi ozkosti in ostrih ovinkov, pa to voznikov kaj dosti ne moti. Skozi vasi pogosto divjajo kot za stavo! Mogoče bi ostrejša in stalnejša kontrola marsikoga izučila. Med največje pridobitve žirovniške skupnosti zadnjih let uvrščam kanalizacijo in vodovod v Zabreznici, n6vo šolo s celodnevnim poukom, vrtec in telovadnico.«
EMIL PAPIC iz Sela, elektroinsta-later v blejskem Elmontu:
»Selo, je komunalno še kar urejeno. Veseli smo nove šole in vrtca. Pa je vseeno [ še precej problemov ki povzročajo med j ljudmi krajevne skupnosti vročo kri in f negodovanje. To sta slaba glavna cesta in premalo organizirano družabno življenje j starejših in mladih, kar ljudi pogosto! razdvaja, ne pa druži.«
ZOFKA POLAK iz Žirovnice, socialna delavka v Elanu:
»Imamo moderno šolo in organizirano varstvo. Tudi s kanalizacijo se lahko pohvalimo. Hvale pa ne zaslužijo ceste skozi vasi, razporeditev trgovin, saj so Smokuč, Rodine, Vrba in Breg brez njih, in skrb za družbeno prehrano. Slednja utegne postati čez leta zaradi širjenja vasi pereča.«
IVAN LUŽNIK iz Žirovnice, delavec v jeseniški Železarni:
»Občani žirovniške krajevne skupnosti in Žirovnice same se lahko pohvalimo s trgovinami, nekaterimi krajevnimi potmi, kanalizacijo, šolo, vrtcem in urejenim domom TVD Partizan. Opozarjamo pa na prepo-trebno asfaltiranje posameznih krajevnih poti, za kar bi vaščani tudi sami radi kaj prispevali, na nepokrita avtobusna postajališča in na križišče ceste z železniško progo v Žirovnici. Nujno bi bilo treba urediti nadvoz ali podvoz. Križišče bi bilo varnejše, varnejše, pa še zastojev ne bi bilo.«
Vsakdanji
ANTON BERGELJ z Brega pri Žirovnici, ključavničar v Železarni:
»Novi del Brega je še kar urejen. Za staro naselje pa tega ne morem trditi. Cesta skoraj ne zasluži tega imena, krajani pa tarnajo tudi zaradi neurejene javne razsvetljave in kanalizacije. Prebivalci novega in starega Brega bi radi dobili trgovino. Šola, vrtec in vodovod so med največjimi pridobitvami krajevne skupnosti in Žirovnice. Posebno celodnevna šola je za družine, kjer sta starša zaposlena, velik pomočnik.«
VOJKO REV iz Most, šofer pri KoV> narju Jesenice:
»Večina cest v krajevni skupnosti J' potrebnih popravila. Divja smetišča so t* nas slabo spričevalo. Posejana so vsepoV' sod, celo ob tablah, ki tako početje prepovedujejo. Bolje bi kazalo urediti dolin" Završnice. Obiskovalci pogrešajo sanitarij*' okrepčevalnice in širšo asfaltirano cesto. Brez tega se Završnica ne bo razvila v načrtovano rekreacijsko in turistično sre-dišče, čeprav nekatere objekte že ima.«
IVAN GOGALA iz Doslovč, zaposlen v jeseniškem Kovinarju:
»Med težavami vasi pod Stolom, kamor sodijo tudi Doslovce, izstopajo neurejena kanalizacija, slabe krajevne cest*;, pomanjkanje trgovin in prepičel posluh za urejeno okolje. O tem pričajo številna smetišča. Pogrešamo tudi gostejše telefonsko omrežje in kopališče, za katerega je bila menda lokacija že določena. Kopališča ne bi uporabljali le domačini, med katerimi nas je večina delavcev, temveč tudi turisti in prišleki od drugod. V Doslovčah smo sami uredili zelenic«. Za primer požara pa smo opremljeni tudi z motorko, ki nam jo je odstopilo smokuško gasilsko društvo.«
J. Košnjek
Zdravko Mežek, predsednik SZDL: »Po vseh vaseh smo organizirali vaške odbore.«
Marjan Jemec, ravnatelj: »S celodnevno šolo smo zadovoljni, rešili bi radi tudi kadrovske probleme.«
Inž.   Franc Vovčak:
»Ocenjujem, da dobro sodelujemo s KS.«
Zvonko Mežek, predsednik sveta KS: »S komunalno opremljenostjo se ne moremo pohvaliti.«
Janez Svetina, predsednik skupščine KS: »Prizadevamo si za razvoj samoupravljanja vKS.«
Peter Sitar, predsed nik DPD Svoboda: »Potrebovali bi režiserja.«
Franc Kajdiž, pred;' sednik ZSMS Zirovnn ca: »Več mladine &l morali vključiti.«
8rečko Štern, predsednik ZB: »Skrbimo *Q spomenike in obeležja.«
Janez Koblar, TOZD
Planika: »Planika dela na tem področju deseto leto.«
Mirko Zupan: »Pomagati ljudem, ki žele obdelovati zemljo.«
Pavel Bešter: »Rad bi
se zahvalil krajanu, ki je ohranil zvonec z jermenom od tropa, ki ga opisuje Jalen, ter škarje krojača, Finžgarjevega očeta.«
Franc Mežek, predsednik TD: »Predvsem bo treba   urediti Završni-
co.«
Ciril Dolar, predsednik TVD Partizan: »Zelo malo dobimo od jeseniške TTKS.«
Andrej Avsenik
AMD Žirovnica: »Dok ler so vozniki v šoli, lepo vozijo, potem pa ,zdivjajo'«.
Krajani opozarjajo na
Spominska plošča na domačiji pisatelja Ivana Jalna na Rodinah spominja obiskovalce na pisatelja, ki je znal v svojih povestih izredno lepo opisati tepote svojega kraja v dolini pod Stolom. — Foto: F. Perdan
Janšev čebeljnjak: »Sami že vemo, kje je bil doma čebelar Janša, vendar pa prihajajo obiskovalci, ki bi si radi ogledali njegov čebeljnjak, a do njega ne najdejo poti. Nikjer ni nobene table, ki bi označevala, če ne že vabila ...«
. . . smetišča po travnikih: »Zaradi preozke ceste skozi Breznico je bilo že precej hudih besedi, prav tako zaradi same ceste proti Vrbi, ki pa obenem rada privablja avtomobiliste z dokaj nenavadno prtljago, s smetmi, ki jih po opreznem razgledu po tihotni okolici brž odvržejo kar na travnik. Upravičeno so deležni hudega negodovanja in jeze kmetov. ..«
... starine: »Številni krajani obnavljajo svoje stare domačije in ohranili bi vredne starine, ko bi jim Zavod za spomeniško varstvo tudi materialno lahko priskočil na pomoč. Zgolj od dobrohotnega nasveta se ne da živeti, zato se uničujejo stara vrata, predmeti, nekateri pa z njimi uspešno trgujejo. Se je čas, da se marsikaj ohrani, kajti nadvse bi bil zanimiv krajevni muzej z razstavljenimi starinami. Ohraniti pa bi
utrip vasi pod Stolom
beseda
družbenopolitičnih organizacij in društev
Krajevna organizacija ZB šteje 267 članov, ki tesno sodelujejo z vsemi organizacijami v KS, z mladino in pionirji. Posebno skrb posvečajo spomenikom in spominskim obeležjem, pri tem pa zelo Pomagajo učenci ter lovci. Krajevni Praznik je 29. junij, v spomin na leto 1942 ko so Nemci ubili 29 talcev v Mostah. Tedaj organizirajo osrednjo Proslavo, na kateri sodelujejo organizacije in društva. Lani so ob tej Priložnosti slovesno odkrili nov »Pomenik, ki je veljal 300.000 dinar-Jev, od tega so 20.000 dinarjev zbrali v akciji, precej pa sta prispevali tudi *dektro Žirovnica in Elektrarna Moste. Člani ZB so aktivni tudi pri reševanju vseh drugih vprašanj, pri vsakoletnem pohodu na Stol, pri Prireditvah v KS in izven nje.
Mladina je resno poprijela šele lani, vendar je kadrovsko slabotna, 2ato razmišljajo, da bi mlade pritegni s svojo pestrejšo dejavnostjo. Mladi so lani očistili Završnico, trim
stezo, intenzivno pa se pripravljajo na praznovanje meseca mladosti in na nekaj drugih akcij, vendar si žele svoj prostor. Se vnaprej pa nameravajo sodelovati z ostalimi organizacijami in društvi ter z graničarji, s katerimi so že organizirali več skupnih akcij.
TVD Partizan Žirovnica šteje 180 članov, ki so starejši od 18 let, aktivnih pa je okoli 300. Na Rodinah deluje sekcija, svoj dom so prenovili, skrbe za trim stezo. Pričakujejo pomoč od TTKS Jesenice, saj jim namenijo zelo malo denarja. Organizirali so vse oddelke splošne vadbe, imajo smučarsko sekcijo ter možnosti za ustanovitev sankaške sekcije.
Od leta 1958 deluje AMD Žirovnica, ki vzgaja kandidate za voznike tudi iz sosednjih dveh občin. Prostori društva so v šoli, s katero člani dobro sodelujejo pri prometni vzgoji otrok.
KS Žirovnica ima dve gasilski društvi izredno prizadevnih gasil-
Večina staršev za celodnevno šolo
Zirovniška osnovna šola je bila v 'etošnjem šolskem letu ena izmed "estih osnovnih šol v Sloveniji, ki je Prav z vsemi oddelki prešla na celodnevni pouk. Nemalo zaslug pri Pripravi ima krajevna konferenca socialistične zveze, predvsem pa ^jen koordinacijski odbor, ki je °°enem s svojo uspešno akcijo za ^amoprispevek izredno delavno načrtoval tudi celodnevni pouk na šoli »358 učenci v 15 oddelkih.
V razredih je le od 19 do 31 učen-?ev, ki so z dograditvijo telovadnice 111 adaptacijo šole prešli na enoiz-^enski pouk in pozneje na celodnev-^l pouk. Učenci se hranijo v šoli in le 8 Prehrano imajo nekaj težav, saj bi 'adi jedilnico ustrezno razširili, sicer ^a so izredno zadovoljni predvsem z Ofganizacijo interesnih dejavnosti in ^mostojnega dela učencev. Na šoli ?eluje kulturna skupina, telesno J^lturna skupina ter skupine, ki se P°vezujejo s poukom, obenem pa .avezujejo tesnejše stike z organizacijami in društvi v krajevni skupnosti.
j. Predvsem pa si žele urediti okolico ?°le: dvorišče so že delno asfaltirali, ?°lsko igrišče je v gradnji in na njem ?°do igrali rokomet, odbojko, košarko in vadili atletiko.
In kako so zadovoljni učenci, oziroma njihovi starši? V anketi, ki je zajela 358 staršev, sta kar 202 starša odgovorila, da so s celodnevno šolo izredno zadovoljni.
cev, ki med drugim skrbe za vodovodno omrežje in se udeležujejo tekmovanj. Društvoma Zabreznica in Smokuč primanjkuje sredstev, saj jima jih KS v svojem proračunu ne more zagotoviti.
Turistično društvo razpolaga s 60 ležišči, namerava pa predvsem urediti dolino Završnice, vendar jim manjka denarja. Za letos obljublja pomoč KS, kajti na turističnem področju bi morali še marsikaj urediti.
V okviru KS deluje krajevna organizacija Socialistične zveze,
z delavnimi člani, še posebno tistimi, ki delujejo v njenih koordinacijskih odborih. Izredno so si prizadevali, da bi bil prehod na celodnevno šolo kar najbolj uspešen in so v tem tudi uspeli. Ob tem pa so znatno denarno pomoč ponudile tudi organizacije: Železarna, ELIM, Zarja, Rožca, Petrol, Murka, Elektrarna Moste, Elektro Žirovnica.
Izredno lep jubilej praznuje letos DPD Svoboda France Prešeren, 20-letnic*0 svojega uspešnega dela in že dvajseto leto je njen predsednik Peter Sitar. Zdaj delujeta v okviru društva pevska ter dramska sekcija, ki v sezoni poskrbi vsaj za tri premiere. Člani radi gostujejo, prav tako tudi moški in ženski oktet. Radi bi pritegnili več mladine, obnovili pa tudi stari dom, v katerem poteka kulturno življenje. Upajo, da bo petletni načrt jeseniške kulturne skupnosti uresničen in da bodo dobili denar za nujno preureditev.
L
Žirovnica — Pred osnovno šolo na Breznici bodo uredili igrišča za atletiko, odbojko, košarko, igrišča, kijih celodnevna osnovna šola nujno potrebuje. — Foto: F. Perdan "  ' .... - -
morali tudi domačije najstarejšega datuma in nikakor ne dopustiti, da je zdaj najsi a rejša domačija najbolj podrta. . .«
... hitre voznike: »Ozka cesta skozi Breznico je včasih kot dirkalna ste/a /a nekatere mlajše voznike in pešci odskaku-jejo ob njihovi drzni vožnji. Na AMD pravijo, da kot kandidati lepo vozijo, da pa potem kar »zdivjajo«. Nekaj znakov so že postavili, še več jih pa bo poterebno, da se vsaj deloma omili nevarni rallv po ozki cesti. ..«
.. .TV drugi program: »Krajani si nadvse žele drugega TV programa, a z akcijo letos ne bo nič, kajti organizacije in nekatere krajevne skupnosti so odklonile sofinanciranje. Kulturna skupnost Jesenice bo ponovno začela z zbiranjem denarja prihodnje leto...«
. . . telefon: »Z anketo so ugotovili, da je v krajevni skupnosti 120 interesentov za te [efonski priključek, a PTT ima premalo posluha. Sami smo bili pripravljeni prispevati tako z denarjem kot tudi s samimi deli, a so na PTT ostali gluhi.. .«
... avtobusna postajališča: »Eden najhujših problemov so avtobusna postajališča, ker avtobusi ustavljajo na treh, itirih krajih. Potniiki tako ne vedo, na katero postajališče naj sploh gredo, postajalisri- je urejeno le ob magistralni cesti. Zahtevali smo od skupščine občine, da se problem reši a so nam odgovorili, da tisti del še ni urbanistično rešen, zato lokacijsko ne morejo obdelati krožnega postajališča, ki bi bilo lahko enotno za vse.«
Nad Rodinami raste novo naselje zasebnih stanovanjskih hiš. - Foto F. Perdan
Elektrika in čevlji
Na območju KS Žirovnica delujejo tri organizacije: Elektro Žirovnica, elektrarna Moste in Planika Zabreznica, Najstarejša je »elektro« tradicija, saj sega v leto 1914, ko je začela obratovati ena največjih tedanjih elektrarn na Balkanu, sedanja elektrarna Završnica. Po vojni je bila kot prva zgrajena elektrarna Moste, njena vloga pa v splošnem merilu bledi, medtem ko v krajevnem merilu še vedno predstavlja izdaten vir in je sposobna pokrivati potrebe Gorenjske. Z novo tehnologijo predvidevajo znatno povečanje njene zmogljivosti, čeprav energetski viri s tega področja ne bodo šli v korak z vedno večjimi potrebami in se zato predvideva uvoz iz drugih regij.
Kot vse elektrogospodarstvo posluje v določenih težavah in v izgubi, vendar je njeno sodelovanje s KS bilo    vedno    uspešno: elektrarna
Moste je bila investitor vodovoda, soinvestitor ambulante, cestne razsvetljave, TV pretvornika, avtomatske telefonske centrale, spomenika talcev v Mostah, doma Partizan, pokopališča, prevzela je pokroviteljstvo nad karavlo Tomaža Verdnika, sodeluje pa tudi v okviru telesne kulture in kulturne dejavnosti.
Planika na Breznici se doslej ni vključevala v krajevno življenje, kajti šele letos je začela delati kot samostojna organizacija. Krajani so delegate Planike pogrešali v svojih samoupravnih organih in še vedno bi radi, da se intenzivneje vključuje v krajevno skupnost.
Elektro Žirovnica posluje za področje jeseniške in radovljiške občine in zaposluje 120 ljudi. Sodeluje s KS, vendar v finančnem pogledu le v okviru svojih možnosti, saj deluje z izgubo.
Kmetijstvo nazaduje
V žirovniški krajevni skupnosti je približno 60 traktorjev, 25 samona-kladalnih prikolic in 30 motornih kosilnic, medtem ko so ostali kmetijski priključki redki. V skupnosti ni sekcije ali sveta za kmetijstvo, niti samostojne zadruge, ki bi proizvodno združevala kmetijske proizvajalce. Jeseniška občina nima niti ene strojne skupnosti, čeprav so želje po takem združevanju in sodelovanju. Vendar do strojnih skupnosti (tudi zaradi prepičle pomoči strokovnjakov in zadruge) ni prišlo.
Udeleženci srečanja v Žirovnici so opozarjali, da je stalež živine padel v zadnjih letih za 70 odstotkov. To še posebej velja za Breznico in Rodine. Zakaj? Kmetijska zemljišča v družbeni lasti imajo v najemu kmetje iz drugih občin/ domači pa so potis-
njeni vstran. Pašni skupnosti nt zaživita in nista registrirani. C njuni usodi bo odločal republišk sekretariat za kmetijstvo in gozdar stvo. Planine niso urejene. Najvei lahko sprejmejo 60 krav, čeprav jt zanimanje za 100 in več krav. Ureje-nejše planine z objekti bi pašo pospešile in zanesljivo dvignile stalež živine. Nejasen je tudi položaj kmeta oziroma kriteriji, kdo kmet jč in kdo ni. Stališče izvršnega odbora jeseniške kmetijskozemljiške skupnosti, da je kmet tisti, ki ima dve ali tri krave, je naletelo v Žirovnici na kritiko. Podpirati in pomagati je treba vsakomur, kdor redi živino in kdor je voljan obdelovati zemljo. Pomanjkanje hrane nas ogroža že danes, v prihodnje pa utegne biti ogroženost še večja. -jk
Denar za ublažitev SGcialnih razlik med učenci
Medtem ko je v letu 1975 izobra-Ini 1 upnost zaradi zaostrene "inančne situacije opustila dotacije iocialn^n službam na osnovnih lolah v kranjski občini, pa je letos olanirano za to dejavnost 10 milijonov starih din. Sredstva je zagotovila skupnost socialnega skrbstva in tako nadaljevala že nekaj letno tradicijo, katere osnovni namen je izglajevati s sicer skromnimi sredstvi '"ialne razlike med učenci. Največ1' Te pri tem za dokaj skromne vsote, ki jih običajno starši prispevajo k rednemu šolanju, kot so na primer prispevek k izletom, obveznim ekskurzijam, šolskim malicam ali kosilom, obvezni literaturi kot so revije Ciciban, Kurirček in podobno. Za nekatere družine z nizkimi dohodki, kjer se dinar res dvakrat obrne preden se ga potroši, 10 namreč tudi tako majhni izdatki neredko preveliki. Še posebej je to razumljivo v družinah s tremi ali Štirimi šoloobveznimi otroki.
Nemalokrat pa so do te pomoči ipravičeni tudi otroci v družinah, ;jer se nenadoma poslabša socialni »oložaj staršev: bolezen, bivanje v olnišnici, smrt v družini, nezapo-ienost, invalidnost, elementarne in ruge nesreče in podobno. Za do-očeno obdobje je prav gotovo dru-;ina, ki se ji zgodi kaj takega, zelo ttizadeta in za ta čas za takšne lujne izdatke šolarja lahko poskrbi socialna služba na šoli. Vse ostale Iružinske razmere pa seveda obrav-uivajo druge pristojne službe soci-ilne pomoči v občini.
V kranjski občini je osem osnov-lih šol, tako da bi lahko vsaka šola porabila okoli milijon starih din za »ocialno pomoč učencem. Vendar pa 90 pri tem treba upoštevati različne )otrebe posameznih šol, ali drugače jovedano, nekje je več učencev ioeialrv ogroženih, drugje spet nanj.
»V lanskem letu, ko so šole ostale brez teh namenskih sredstev,« nam je povedala socialna delavka šole Simona Jenka v Kranju Jelka Smolejeva, »smo si pomagali nekaj s sredstvi iz prejšnjega leta, nekaj pa smo uporabili denarja, s katerim razpolaga podmladek Rdečega križa na naši šoli. Moram pa reči, da večina naših učencev izhaja iz družin, ki skorajda ne poznajo materialnih težav: morda je takih učencev oziroma družin le kakih 10, kar je v primerjavi z ostalimi šolami zelo malo. V zadnjem letu in tudi prej je naša služba pomagala nekaterim učencem z nakupom šolskih potrebščin, prispevali smo za šolske izlete, malice, uredili prehrano za tiste učence, katerih starši so bili nekaj časa v bolnišnici, prispevali k stroškom staršev za letovanje otrok v kolonijah; dogaja se tudi, da je potrebno kakemu učencu poskrbeti za obutev ali obleko, prispevamo k stroškom šole v naravi, letos bomo na primer tudi plačali prispevek staršev za štiri otroke v mali šoli in podobno.«
Povsem drugače pa je na šoli Staneta Žagarja na Planini. Del šolarjev izhaja iz družin, ki so se na Planino v novi stanovanjski del priselile pred kratkim in imajo še kup problemov od vživljanja v novo okolje do materialnih problemov, ki jih selitev v novo stanovanje in mesto prinaša. Te probleme pa seveda nujno prinašajo otroci tudi v šolo. »Posebno v zadnjem letu,« pravi socialna delavka na šoli Marta Urankarjeva, »se je povečalo število učencev, katerih starši so se priselili v nova stanovanja na Planini. Niso ravno redke družine s tremi do petimi otroki in če
Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis Kranj z n. sol. o.
Skladišče gradbenega materiala Hrastje
Tel. št. 21-611
GRADITELJI!
Nudimo vam po konkurenčnih cenah gradbeni material:
— cement M 450 Anhovo 1,03 din/kg
— stavbno pohištvo (okna, vrata) Inles Ribnica
— parket
— betonsko železo
— hidrirano apno
— strešnik Novoteks
— betonske mešalce — 100 lit.
Cene staremu programu vezanih oken
Inles smo znižali za 25 %.
Za vse vrste vrat pa vam nudimo 5 %
popusta.
Izkoristite ugoden nakup!
Proizvodno gradbeno podjetje
»Gradnja« Žalec
Kdor dolgoročno računa -ta gradi s S T I B O termičnim betonskim blokom, saj le-ta predstavlja:
— optimalno toplotno izolacijo
— odlično zvočno izolacijo
— največjo obstojnost
— 50 % prihranek pri energiji
— 50 cm opečnega zidu
Upoštevajte njegove mehanske fizikalne lastnosti:
koeficient toplotne prevodnosti znaša 0,25 kcal/mh Celzija, koeficient toplotnega prehoda pri zidu debeline 30 cm, ki je ometan, znaša 0,65 kv. mh C.
Za STIBO stenami je ugodno stanovati. Varčujmo dolgoročno, saj so stroški gradnje enkratni, prihranek pri kurjavi pa se ponavlja in celo povečuje iz leta v letu.
PROIZVAJAMO, PRODAJAMO, MONTIRAMO
Proizvodno gradbeno podjetje Granja Žalec, Aškerčeva 4, telefon številka (063) 710-740, 710-783, 710-782
Enota: proizvodnja in prodaja gradbenih materialov Latkova vas pri Preboldu, tel št. (063) 722-027
Naše proizvode lahko kupite v vseh prodajalnah gradbenih materialov.
je ob tem še zaslužek staršev nizek, pa novo ne ravno poceni stanovanje, je seveda družinski standard pod povprečjem. Za sedaj še ne vemo, koliko takšnih otrok imamo na šoli, ki bi potrebovali od časa do časa kako pomoč, saj se vključujejo k nam še med letom. Če pa bi hoteli le oceno družin naših šolarjev, katerih dohodek na člana je nižji od 1100 novih din na mesec, bi jih bilo skoraj 10 odstotkov od vseh učencev. Že leta 1974 smo za socialno pomoč učencem porabili 8000 novih din, letos pa tudi ne bomo manj. Pomoč sestoji iz občasnih plačil raznih stroškov tako za šolske potrebščine, za revije, za izlete in ekskurzije, ni pa bilo malo tudi nakupov čevljev in obleke. Učbenike pa smo z dobro organizirano akcijo uspeli zagotoviti tako za tiste učence, katerim starši novih ne morejo kupiti, kakor tudi vsem, ki so jih podarili šoli in v zameno dobili knjige za višji razred. Del sredstev v te namene je prispeval tudi podmladek RK na šoli, del pa tudi šola sama predvsem brezplačne malice za 60 do 70 učencev. Trenutno pa bi moralo biti v podaljšanem bivanju vsaj še 120 otrok, za katere menimo, da so bolj ali manj socialno ogroženi, a bi bolj kot sredstva za to dejavnost potrebovali prostor.« L. M.
Stanovati se da tudi v stari stavbi
Stanovanjska stiska sicer ni pojav današnjih dni, vendar ji še nikoli nismo posvečali toliko pozornosti kot prav v zadnjih letih in desetletjih. Zgradili smo veliko novih stanovanj, rešili veliko stanovanjskih problemov, preselili številne družine v sodobna, svetla in topla stanovanja. Kljub temu pa vsega še nismo uspeli. Nakopičeni stanovanjski problemi bodo prav gotovo še nekaj časa velika skrb vseh naših mest.
Kljub vsemu pa bi se vsaj nekatere primere dalo rešiti tudi drugače. Pri stanovanjski samoupravni skupnosti v Kranju so opozorili na pojav, ki so mu v zadnjem času pogosto priča, vendar so nemočni. Zlasti v starejših delih mesta v velikih stanovanjih ostajata samo dva stanovalca, največkrat pa samo en ostarel občan. Otroci so se poročili in odselili, staršem, materi ali teti pa je ostalo stanovanje. Takih razsežnosti, da bi iz njega lahko naredili dva ali tri manjša družinska stanovanja. Čeprav jim stanovanjska skupnost ponuja druga, manjša in bolj udobna stanovanja, se nočejo preseliti. Prisiliti pa jih ne morejo. Pri sprejemanju nove zakonodaje o stanovanjih in stanovanjski politiki so sicer predlagali, naj bi bila tista stanovanjska površina, ki jo najemnik ne uporablja, veliko dražja, vendar tudi s tem ne bi dosti dosegli. Najemniki teh ogromnih stanovanj (merijo tudi po 120, 150 metrov) bi najemnino enostavno prevalili na podnajemnike, ki so praviloma v teh stanovanjih. Zakon tudi ne govori o tem, da najemnik ne bi smel imeti podnajemnika. Če pa bi govoril o tem, koliko stanovanjske površine pripada posamezniku, bi najbrž lahko rešili precej prošenj.
Na drugo možnost reševanja stanovanjske stiske pa so opozorili prebivalci Adergasa pri Cerkljah. Vas leži deset kilometrov stran od Kranja. Do vasi je speljana asfaltirana cesta in imajo redno avtobusno zvezo s Kranjem. V vasi je opuščena šolska stavba. V tej enonaustropni stavbi je 10 sob z več kot 300 kvadratnimi metri površine. V hiši je tudi voda in elektrika in tudi sonca je dovolj. V njej že stanuje več družin. Toda stare šole nihče ne obnavlja, nihče ne skrbi za streho. Od zadnjega popravila je minilo že več kot deset let in sedaj grozi, da se bo streha vsak čas sesula. Občani Adergasa menijo, da bi bilo potrebno le nekaj milijonov za popravilo, pa bi lahko v njej več družin stanovalo še vsaj deset let. Pa čeprav le začasno, toliko časa, da bi dobile sodobna stanovanja ali zgradile svoja. Če pa strehe ne bodo popravili, bo potrebnih nekaj deset milijonov samo za začasna stanovanja družin, ki sedaj stanujejo v šoli. Samo zato, da jim bodo dali nova začasna stanovanja, ker se bodo morali iz šole najbrž že pred prihodnjo zimo izseliti. L. Bogataj
Ko si takole ogleduješ ta prvi sejem »malega gospodarstva« v Kranju, dobtf občutek, da je številne obrtnike z Gorenjske, ki so tu razstavili svoje izdelke, prevzel kar nekakšen tekmovalni duh v urejanju izložb. Priznati jim moramo, da so se res potrudili in se obiskovalcem predstavili kot se za dobre in dalet poznane obrtnike spodobi. Ena od lepše urejenih izložb je bila nedvomno izložba Modnega čevljarstva Stanko KERN iz Kranja. — D. D. — Foto F. Perdan
TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ
hnlie in obleke
— Vižmarje, Plemljeva 86
— Kranj, Gorenjski sejem. Hala A
— Ljubljana,    Gospodarsko razstavišče, paviljon Jurček
Naš izlet v soboto, 29. maja
(Kod bodo potovali in kaj vse bodo videli izžrebani naročniki Glasa na letošnjem pomladnem izletu po Notranjski in Dolenjski?)
r
Z Vrhnike nas bo pot pripeljala v Verd. Prav tu, v bližini, so kraški izviri ponikalnice Velike Ljubljanice (ki je sprva tekla po površini kot Pivka, nato pa kot Unec). Nad Verdom se dviguje precej visoki Ljubljanski vrh (813 m). A še preden bomo prispeli v Verd, bomo prečkali novo avtomobilsko cesto Vrhnika — Razdrto. Malo nad Verdom pa bomo zaslišali ropot železnice, ki je 8peljana čez Barje do Borovnice, od tod pa po pobočju Ljubljanskega vrha nad Verdom proti Dolenjemu Logatcu. Železnica vodi čez Štampe-tov most, ki so ga partizani najprej uničili Italijanom (1943), drugič pa nemškim okupatorjem (marca 1944); s tem so za dlje časa pretrgali vojaške transporte na važni železniški progi Ljubljana-Trst.
r
Danes objavljamo drugih deset izžrebanih udeležencev našega izleta
Gašperlin Peter, Visoko 65, Šenčur, je izžrebal naslednje naročnike:
šolar Alojz,
Dražgoše 8, Železniki Demšar Andrej,
Studeno 28, Železniki Žagar Anica,
Kopišče 3, Stahovica Janežič Marija,
Britof 22, Kranj Jeraj Franc,
Hraše 18, Smlednik Pire Marija,
Pugljeva 34, Ljubljana Kozjek Franc,
C. 1. maja 3, Kranj Mihelič Andrej,
Bistrica 12, Duplje Lužnar Janez,
Podblica 10, Zg. Besnica Porenta Daniela,
Škofjeloška 32, Kranj
Zanimivost Verda je tudi začetek zapornega starega zidovja Claustra Alpis Iuliae (danes imenujemo te razvaline Ajdovski zid), ki so ga postavili Rimljani v 3. stoletju naše ere. Dolg je bil 10 km \n je segal tja do Jerinovega griča (708 m) nad Vrhniko. Zapiral pa naj bi pot barbarom, ki so hoteli prodreti do rimskih provinc na italskem polotoku.
Verd je pomemben tudi kot sedež že čez sto let stare parketarne. Tovarna sredi surovinske baze — ne pa kot nekatere naše železarne, ki morajo rudo dovažati od stotine kikv metrov oddaljenih rudnikov.
Verd je dal Slovencem dva znamenita slikarja: Jožefa Petkov-ška (1861-1898) in Mateja Sternena (1870-1949). Tudi narodni heroj Anton Vidmar-Luka je od tod dpma.
Še tri kilometre poti od Verda in že bomo v lepem kraju — v starodavni Bistri (nemško: Freudenthal — torej vesela dolina!).
A preden bomo vstopili v, gradu podobno stavbo, nekdanji kartu-zijanski klošter, zdaj pa Tehniški muzej Slovenije, bomo začudeni obstali: tik pred vhodom v veliko muzejsko poslopje bomo zagledali mogočen izvir Bistre, ki bruha z obilico vodovja naravnost iz nederij gozdnate gore. Tok vode je tako močan, da že koj ob izviru lahko žene žago samico. Zato ni čudno, če se je grajska in kloštrska gospoda nekoč vozila s čolni od tod prav do Ljubljane. — Pa tudi naš Prešeren je z brodniki potoval od strica Jakoba, župnika v Borovnici do strica Franca, župnika v Savi (ob Savi) pri Litiji.
Stari, dobrodušni Valvasor je zapisal: »Voda Bistra je poleti mrzla kot led in močna, da čolne že pri izviru nosi.«
No, zdaj pa je že čas, da vstopimo skozi obokan vhod na dvorišče gradu, nekdanjega samostana — zdaj spremenjenega v tehniški muzej.
Prvi vtis bo tak, da bomo kar nehote in zbrano prisluhnili zgodovinski razlagi:
Začetek samostana sega prav v leto 1260. Takrat so koroški Span-heimovci (vojvoda Bernard in sin njegov Ulrik) ustanovili v Bistri naselbino kartuzijanov, ki so se semkaj priselili iz žičnega samostana na Štajarskem. Spanheimovci so novi samostan bogato obdarili z zemljišči, s tlačani in s privilegiji (opravičeni so bili plačila davkov in mitnin).
So pa koroški vojvode to pobožno delo opravili bolj iz strahu pred eno-stranstvom kot iz kake čiste nesebične dobrote. Saj je npr. papež kar dvakrat izobčil vojvodo Bernarda iz Cerkve. No, da bi molili za rešitev njegove duše pred peklom, so bili tu hvaležni menihi-kartuzijani. In so res molili... Kar petsto let! Do leta 1782, ko je bil samostan po cesarju Jožefu II. razpuščen. — Po letih francoske okupacije je samostansko poslopje služilo nekaj časa sodišču, ki je skrbelo za spoštovanje zakonov na območju Vrhnike, Borovnice in Polhovega Gradca. - Leta 1826 je grad kupil trgovec Franc Galle: leta 1945 je bila graščina izročena Tehniškemu muzeju Slovenije. O njem in njegovih zbirkah pa prihodnjič. C.Z.
Ponovno kviz Veš — vem
, Mladi v Iskri — Elektromehaniki bomo prispevali svoj delež k praznovanju 30-letnice Iskre in Dneva mladosti z osrednjo kulturno-zabavno Prireditvijo kvizom VEŠ - VEM, ki |>o v soboto, 22. maja, ob 18. uri v koncertni dvorani delavskega doma v Kranju.
V finale so se uvrstile štiri ekipe. Tekmovalci bodo odgovarjali na po-^mezne teme iz zgodovine delavnega gibanja Jugoslavije in osvo-
»Kaj veš o prometu«
V soboto, 15. maja, bo v družbenem centru v Lescah že IV. medobčinsko šolsko tekmovanje »Kaj veš o pometu« za mladino srednjih šol
Gorenjske. PriČetek tekmovanja bo °b 8. uri.
.Tekmovanje bo prav gotovo zelo |&nimivo tudi zato, ker bodo na ijpifcm nastopili najbolje uvrščeni iz Br0prei-.niih tekmovali] pa tudi /aiiz-
hajanje dežel tretjega sveta; zemljepisa, politike, gospodarstva, razvoja Iskre in aktualna dogajanja v njej, športa, glasbe, kulture in filma, znanosti in tehnike ter iz književnosti. Na vsako temo bosta zastavljeni dve vprašanji. Drugo vprašanje bo vedno v nekakšni povezavi s prvim vprašanjem in bo praviloma težje — zahtevalo bo večjo splošno razgledanost. Da pa ne bi poleg razgledanosti, hrabrosti, sreče, odločalo o zmagovalcu tudi prepričanje v lastno znanje, bo dobila vsaka ekipa tri žetone z različnim številom točk, te točke pa si bo lahko ekipa prisvojila samo s pravilnim odgovorom na drugo vprašanje. Seveda pa kviz ne bo zajemal samo tekmovalnega dela, temveč ga bodo popestrile zabavne točke, nagradne igre, recitacije, uganke za obiskovalce, nagradna anketa, še najbolj pa ansambel Modrina, ki bo izvabljal plesne zvoke, katerim se ne bo mogel nihče upreti.
Prireditev bo vodil in povezoval Zdravko Gorjam'.
V tekmovalnem delu hordo v neposredni borbi spoznali, kdo so šam-
V objemu nevarnosti
Vsi bi želeli, da bi bilo naše delo varno, da nam ne bi pretila nevarnost, da se ne bi počutili ogroženi, da nas ne bi preveč pestil strah, da naših živcev ne bi razjedale skrbi in da tesnoba-negotovost pred bodočnostjo ne bi bila prepogosta gostja naše zavesti. A žal naše življenje ni popolnoma varno. Prete nam elementarne nevarnosti, nezgode pri delu, v prometu, v športu, v prostem času in v ravnanju s številnimi tehničnimi pripomočki, ki nam lajšajo bivanje. Navzlic razvoju znanosti smo še vedno ogroženi pred elementarno stihijo kot so potresi, poplave in strela. Na nevarne okoliščine se ne moremo nikoli popolnoma usposobiti. Šele, ko smo v objemu nevarnosti, se pokaže uspešnost in tiste vrline, ki v zadnjih trenutkih rešujejo naše življenje. To so včasih gibalne vrline, kot na primer:
Sosed je začel graditi svoj dom. Dejal je, da bi rad od neljubega gostača postal gospodar na svoji zemlji. Kakor je navada, mi je solidarnostni čut veleval, da sem mu v nedeljskem jutru priskočil na pomoč. Na pomoč pa so se odzvali tudi taki, ki so že na začetku dela srknili nekaj preveč šilcev žganja, da bi se ogreli in potrdili začetno delovno vnemo. Po nekajurnem delu pa je sodelavcu omahnila iz rok polna samokolnica betonske mešanice. V zadnjem hipu sem se ji umaknil. Kakor na palico sem se oprl na lopato, se odrinil in skočil z gradbišča. Pri tem mi je pomagala tehnika skoka ob palici. Bil sem atlet in še zmeraj sodim nogometne tekme, ko moraš biti dovolj odziven, pozoren, hitro preskočiti žogo in imeti pregled nad vsem, kar se dogaja na igrišču.
Kako doživlja trenutke soočenja z nezgodo množica? Zaradi hitrega zaviranja je začelo vozilo zanašati. Nasproti mu pripelje tovornjak. Zaleteli se bomo, zavpije nekdo iz ozadja. Kaj hitro potnike v avbobusu zajame panika. Nekdo takoj zgublja živce in začenja brezglavo kričati. Bolj prisebni se oprijemajo sedežev in vsak se pripravlja na trčenje. Ko pride do bočnega trčenja je razen poka pločevine slišati vpitje. Najprej je to nerazločno cviljenje, za njim sledi stokanje, mnogi kličejo na pomoč svoje zaščitnike, šele kasneje slede vprašanja, kaj se je zgodilo. Nekateri ro-bantijo, drugi so umirjeni, tretji se pritožujejo, da bodo zamudili na delo.
Varnost potnikov je pretežno v voznikovih »rokah«. Vendar bi bilo prav, da bi bila v avtobusih opozorila namenjena potnikom, da bi bilo njihovo ravnanje in vedenje dovolj varno. Ce mora voznik na hitro ustaviti, so bolj ogroženi tisti, ki stoje in se nimajo na hitrico kam prijeti, kot oni, ki sede, so v stabilnem položaju in z močnim prijemom ob hitri odzivnosti ublaže poškodbe.
Nezgoda nikoli ne počiva. Pred njo nas varuje zanesljivo ravnanje in delovanje ter vsi elementi varnosti, ki so vgrajeni v vozila, stroje in pribore. Seveda ne smemo prezreti tudi predpisov, ki določajo varno delo. A v nevarnih kritičnih okoliščinah, ko nas mehanične sile iztirijo iz ravnovesja, nas rešujejo športne in gibalne vrline. Te pa so: močni prijemi, skočna in doskočna moč, številni varovalni gibi, prisebnost in odzivnost.
V vseh primerih soočenja z nezgodo je očiten boj med paniko in prisebnostjo, med zbranostjo in zmedenostjo, med odločnim in oklevajočim ravnanjem. Prav v takih primerih se uveljavlja znanje, živčna moč in prisebnost. Koliko je primerov, ko se s pravilnim ravnanjem v zadnjem hipu izognemo nezgodi ali jo znamo kar najbolje ublažiti.
Jože Ažman
kino
Kranj CENTKK
14. maja angl.-franc. barv. kritn. MAHSEIL-LSKA POGODBA ob Hi., 18. in 20. uri
16. maja angl.-franc. barv. krim. MARSEIL-LSKA POGODBA ob 16., 1«. in 20. uri, premiera angl. barv. DVA KORAKA ZUNA.J ZAKONA ob 22. uri
Ki. maja amor. barv. risani POPAJEVA NOVA SKHIJA ob K), uri, angl.-franc barv. krim. MARSEILLSKA pogodba ob 16., 17. in
19. uri, premiera japon. barv. GS voj. VIHAR NA PACIFIKU ob 21. uri
17. maja angl. barv. DVA KORAKA ZUNAJ ZAKONA ob 16., 18. in 20. uri
18. maja angl. barv. DVA KORAKA ZUNA.J ZAKONA ob 16., 18. in 20. uri
19. maja premiera franc. barv. biograf. PIAF ob lfi., 18. in 20. uri
20. maja franc. barv. biograf. PIAF ob 16'., 18. in 20. uri
Kranj STORŽIČ
14. maja franc. barv. Komed. KAM S TRUPLOM ob 16., 18. in 20. uri
15. maja špan. barv. risani DEŽELA VEČNIH IGER ob 10. uri, franc. barv. komed. KAM S TRUPLOM ob 16. in 18. uri
16. maja franc. barv. komed. KAM S TRUPLOM ob 14. uri, franc. barv. ljub. MANEKENKA IN MINISTER ob 16. in 18. uri, premiera turškega barv. ljub. LJUBEZEN LEPE CEMO ob 20. uri
18. maja   turški  barv.   ljub. LJUBEZEN LEPE CEMO ob 16., 18. in 20. uri
19. maja angl.-nem. barv. /.god. ČAROVNICE VRAŽJE HOSTE ob 16., 18. in 20. uri (ni primeren m otroke)
Tržič
14. maja amer. barv. pust. GASIM — MAŠČEVALEC IZ ZHOBE ob 18. in 20. uri
15. maja amer. barv. vestern OSAMLJENI Z ZAHODA ob 16. uri, amer. barv. pust. CASIM - MAŠČEVALEC IZ ZHOBE ob 18. in 20. uri
Iti maja amer. barv. akcij. GOSPODAR ŽIVLJENJA IN SMRTI ob 16., 17. in 19. uri
17. maja amer. barv. akcij. GOSPODAR ŽIVLJENJA IN SMRTI ob 18. uri
18. maja angl.-nem. barv. zgod. ČAROVNICE IZ VRAŽJE HOSTE ob 18. in 20. uri (ni primeren za otroke)
19. maja nem. barv. krim. UMORI V GRADU HUBERTUS ob 18. in 20. uri
20. maja nem. barv. krim. UMORI V GRADU HUBERTUS ob 18. in 20. uri
Kamnik DOM
14. maja amer.-ital. barv. vestem JUNAKI IN IZDAJALCI ob 20. uri
15. maja amer.-ital. barv. vestem JUNAKI IN IZDAJALCI ol) 16. uri, amer. barv. krim. M K LIN DA ob 18. in 20. uri
16. maja amer. barv. krim. M KLIN DA ob 15. in 19. uri, slov. barv. drama IDEALIST ob
17. uri
17. maja angl.-nem. barv. zgod. ČAROVNICE IZ VRAŽJE HOSTE ob 18. in 20. uri (ni primeren za otroke)
18. maja ital. barv. erot. MOŠKOST ob 18. uri (ni primeren za otroke)
19. maja ital. barv. erot. MOŠKOST ob 18. in
20. uri (ni primeren za otroke)
20. maja ital. barv. erot. MOŠKOST ob 18. uri (ni primeren za otroke), premiera turškega barv. ljub. LJUBEZEN LEPE CEMO ob 20. uri
Radovljica
14. maja angl. barv. VAMPIRJEVE LJUBICE ob 20. uri
15. maja franc. barv. OBSODBA ob 18. uri, amer. barv. ZLOClN V ORIENT EXPRESSU ob 20. uri
16. maja ital. barv. ROBIN HOOD -OGNJENI LOKOSTRELEC ob 10. uri, nem. barv. VVINETOU - 2. del ob 16. uri, amer. barv. ZLOClN V ORIENT EXPRESSU ob
Partizanski dom na Jelovici odprt
Upravni odbor Partizanskega doma Vodice na Jelovici pri občinskem odboru ZZB NOV Radovljica je sklenil, da bodo to prijetno počitniško postojanko v osrčju jelovških gozdov odprli jutri, 15. maja. Člani ZZB NOV in njihovi svojci ter drugi občani se lahko prijavijo za letovanje na občinskem odboru ZZB NOV Radovljica ali pa v upravi doma na Vodicah. JR
V soboto že tretja oddaja RTV Šenčur
V soboto, 15. maja, ob 19. uri bo v okviru DPD Svoboda Šenčur stekla že tretja oddaja RTV Šenčur s podnaslovom Mladi za stare in mlade. Prireditev se bo odvijala v šenčur-skem domu kulture. Poleg običajne ekipe RTV Šenčur se bodo občinstvu predstavili še: Cilka Ravnik, ki bo kaj več povedala o šenčurski knjižnici, mladi pevki Damjana Brejc in Marjana Maček ter Štefan Ošojnik kot mojster khrineGi. Gost oddaje bp tokrat Črtomir Zoreč, ki bo. nekaj U-seri spregovoril o pisatelju Ivanu Cankarju, kateremu bo
manj p< s> pecn«*, ^. J£|-j(in
18. uri, franc. barv. OBSODBA ob 20. uri
17. maja japon. barv. VOJNA IN LJUDJE ob 20. uri
18. maja franc. barv. ŠTIRI DNI V PEKLI ob 20. uri
19 maja ital. barv. CELO MESTO Jr KRIVO ob 20. uri
20. maja japon. barv. VOJNA IN LJUDJE ob 20. uri
Bled
14. maja amer. barv. ZLOClN V ORIENT EXPRESSU ob 18. in 20. uri
15. maja angl. barv. VAMPIRJEVE LJUBICE ob 18. uri, nem. barv. VVINETOU - 2. del ob 20. uri
16. maja ital. barv. ROBIN HOOD - OGNJENI LOKOSTRELEC ob 16. uri, franc. barv. ŠTIRI DNI V PEKLU ob 18. uri, japon barv. VOJNA IN LJUDJE ob 20. uri
17. maja ital. barv. CELO MESTO JE KRIVO ob 18. uri, amer. barv. ZLOClN V ORIENT EX PRESS U ob 20. uri
18. maja japon. barv. VOJNA IN LJUDJE ob 20. uri
19. maja japon. barv. VOJNA IN LJUDJE ob 17. uri, franc. barv. ŠTIRI DNI V PEKLU ob 20. uri
20. maja amer. barv. OKUSI DRAKULOVO KRI ob 20. uri
Alpinistične novice
Stena Anič Kuka v Paklenici. — Matjaž Dolenc
PAKLENICA 76
Letošnjega prvomajskega tabora v Paklenici se je udeležilo zelo veliko alpinistov i/ vse Jugoslavije. Tudi letos je tabor prerasel v veliko manifestacijo alpinizma. Načrti alpinistov so bili veliki, žal pa so se v precejšnji meri utopili v nalivih dežja, ki je zelo motil letošnji tabor. Kljub dežju — sonce se je za kratek čas nasmehnilo šele tik pred koncem tabora — je bilo opravljenih veliko število vzponov. Z vseh gorenjskih odsekov žal še ni podatkov, vendar so že znani podatki dovolj zgovorni.
185 VZPONOV
Tabora v Paklenici se je udeležilo kar 32 članov AO Kranj, od tega 11 alpinistov, Kt pripravnikov in 8 tečajnikov. Skupno so opravili 185 plezalnih vzponov. 115 tretje tež. stopnje, 32 četrte, 30 pete in 8 šeste tež. stopnje. Tečajniki so skupno opravili 25 % vseh vzponov ali v povprečju 5 na posameznika. To je dokaz uspešnosti plezalne šole in prizadevnosti posameznikov. Pripravniki so opravili 42 t vseh vzponov ali 6 na osebo. Med pripravniki vodijo predvsem nekateri posamezniki. Alpinisti so opravili 33 \ vzponov ali 6,6 na posameznika. Med najpomembnejšimi ponovitvami velja omeniti Jenjevo smer VI, A , A , ki sta jo plezala brata Stremfelj. Vojko Mikec in Drago Ovsenik pa sta v desnem delu stene Čuka preplezala tudi prvenstveno smer. V, A , — večji del smeri IV+ , višina 130 m. Cas plezanja 7 ur,: a ponovitve — 2 uri.
AOTR2IC
Iz tržiškega alpinističnega odseka se je tabora v Paklenici udeležilo ti pripravnikov in 15 alpinistov, ki so v slabih petih dneh — od 22. IV. — do 27. V. opravili skupno 64 plezalnih vzponov, od tega 24 tretje. 22 Četrte, 14 pete in 4 šeste težavnostne stopnje. Preplezali pa so tudi prvenstveno smer v Manita Peči, ki poteka levo od Kamniške. Smer so imenovali popoldanska. Ocena V, večji del smeri IV, 180 m. Lončar Janez. Gros Marjan, Zupančič Branko in Tomazin Iztok so za vzpon potrebovali 3 ure.
AS GORJE
Iz Gorij, kjer je alpinistična sekcija v okviru AO Mojstrana, se je tabora udeležil«) 9 članov, ki  so kljub slabemu vremenu
uspeli opraviti 41 vzponov. Za mlado sekcijo, ki združuje v največji men le pripravnike, je to vsekakor lep uspeh, čeprav niso posegli po najtežjih smereh.
V.Gorjah imajo tudi /.a biaioče \ •:» načrte. pred sem želijo i/.p<>po!mt i str«»k«>.-•tio /.nanje in povečali Število.članov -tk< i< Paleti, pa nameravaj narediti tudi tabor
Špinačna juha
Potrebujemo: pol kg špinače, 1 čebulo, 1 žlico margarine, 1 liter čiste mesne juhe iz koncentrata, nekaj žlic mleka ali smetane, sol, poper, malo limoninega soka in konzervo mesnega zajtrka.
Oprano in očiščeno špinačo narežemo na rezance, čebulo olupimo in sesekljamo. Margarino segrejemo v loncu in dodamo špinačo in 'čebulo. Malo opražimo in prilijemo vrelo juho. Kuhamo pol ure, nato dodamo mleko ali smetano. Juho solimo, popramo in okisamo. Nazadnje dodamo še na kocke narezano meso in kuhamo še kako minuto ali dve.
Riba diši    Čiščenje »sončne« opreme
Marsikdo ne mara ribe prav zaradi značilnega vonja: že pri pripravljanju ribe preganjamo ribji zadah z majhnimi zvijačami: desko, na kateri ribo režemo, pokapamo s kisom ali z limoninim sokom. Će ribo dušimo ali jo kuhamo, se duh ne bo širil po kuhinji in stanovanju, če pod pokrovko položimo s kisom prepojeno platneno krpo. Se lažje je, kadar ribo paniramo, primešati moki nekaj nastrganega parmezana. Ribe seveda ne prijemamo v rokavicah, zato nam po pripravljanju ribji duh ostaja tudi na rokah. Poskusimo roke podrgniti s kavino usedlino ali pa z limoninim sokom. Riba bo tudi izgubila svoj močan vonj, če jo bomo pripravili po pravilih — to je malo solili in močno začinili z drugimi začimbami kot so curry, ingver, paprika, poper in piment, od tekočih začimb pa posegamo po paradižnikovem kečupu, gorčici ter seveda po čebuli in česnu. Od zelišč dopolnjujejo ribji okus imenitno še timijan, bazilika in peteršilj.
Prvi zelo vroči majski dnevi so nas prav gotovo prepodili iz naših štirih sten na vrt, na piknik kje na travniku ali ob reki: s seboj navadno vzamemo tudi zložljive stole in mize, viseče mreže, včasih celo sončnike in podobno drugo počitniško ropotijo. Če so naši stoli že dotrajali, platno se je raztrgalo, plastika stanjšala, vijaki zarjaveli, potem že mislimo na nakup nove. Ce se odločamo za nakup, izbirajmo med takimi ležalniki in stoli s platnom, ki so najlažji, platno pa se po možnosti da sneti in oprati. Lahko jih operemo kar v pralnem stroju, ki ga naravnamo na hladno pranje. Še ne povsem suho platno potem navežemo nazaj na ogrodje, da tako obdrži pravilno obliko. Če pa platno ne moremo sneti s sedežev in ležalnikov, uporabimo za čiščenje najlonsko ščetko, ki jo namočimo v hladno raztopino deter-genta. Sušimo v senci.
Umazane viseče mreže na majskem soncu ne bodo pobelile, ampak jih moramo oprati. Čistimo jih seveda tako kot to zahteva material, iz katerega so. Če so iz belega platna ali bombažne preje, jih operemo v vodi, ki smo ji na 2 litra dodali še 2 žlici varikine. Potem še dobro splak-nemo in posušimo. Morebitne po-
Staro omaro še ni treba povsem zavreči, posebno še, če je trdno grajena. Morda bi jo prebarvali s svetlo barvo, vrata pa oblepili z veselim vzorcem samolepilne tapete v barvi, ki se ujema z barvo omare. Takšna prenovljena omara bo imenitno rabila namenu v otroški sobi.
č šolskih klopf
Do zlatega odličja
Ze od 4. razreda osnovne šole redno sodelujem v prometnem krožku šole dr. Franceta Prešerna v Kranju. Najprej sem opravila izpit za pionirja prometnika in prejela izkaznico in značko. Vsa nadaljnja leta sem sodelovala pri tekmovanjih o prometu in tako letos na šolskem tekmovanju dosegla boljši uspeh.
Prišel je čas medšolskega tekmovanja v prometu osnovnih šol v Kranju in tu je naša trojka zasedla drugo mesto. Zato smo bili določeni, da se pomerimo na republiškem tek-
Kurir pripoveduje
Bila je noč in zunaj je strašno pihal veter. Drevesa so se pripogi-bala in lomila. Listje se je vzdigo-valo in padalo kakor letala. Potok je žuborel glasno in preplavljal bregove. Nad samotno kočo so se vzdigo-vali visoki hribi.
Tinčev oče je sedel za leseno ja-vorjevo mizo in tiho in mirno puhal dim. Mati je sedela ob peči ter se molče grela, Tinč pa je glasno srebal že skoraj mrzlo juho. Tedaj je oče vstal, stopil k oknu in tiho rekel: »Dolgo še ne bo ponehal ta prekleti veter, že dva dni piha kakor neumen.« Nenadoma so se odprla vrata in v izbo je vstopil mlad partizan. Na pogled je imel komaj 14 let. Imel je dolge, predolge hlače, suknjo, ki je bila raztrgana in nizke zamazane čevlje. Tiho je rekel: »Ali me bi nocoj sprejeli pod streho? Kurir sem in nesem pomembno pismo, a vihar tako divja.« Tinč je poskočil: »Da, sprejmemo te, le če oče pusti!« Kurir se je usedel in gledal v ogenj. »Pripoveduj"nam kaj!« je rekel Tinč. Kurir se je zamislil in rekel: »Bila je strašna noč. Šel sem skozi emačen gozd in nenadoma zaslišal ;umenje listja. Hitro stopim za irevo in čakam. Mimo mene pridejo 5ez nekaj trenutkov trije Nemci. 3redo mimo mene in zadnji me opazi. Hitro primem puško in ustrelim. Eden je padel in zbežal sem. Ostala dva sta tekla za mano in vpila: »Halt!« Toda zbežal sem. Komaj sem odskočil v jarek, že me je zadela krogla. Bil sem ranjen v roko. Skril sem se v jarek in nista me našla.«
Jože Draganjac, 7. a r. osn. šole Cvetka Golarja, Škofja Loka
movanju na Jesenicah. Vsi trije: Sandi Zavrnik, Karel Piškur in jaz smo se zavedali odgovorne naloge, da zastopamo našo šolo na tako pomembnem tekmovanju. Skrbno smo se pripravljali na to. Poleg prometnih predpisov, uporabe kompasa, zemljevidov in zgodovine Jesenic, se je bilo treba pripraviti tudi na streljanje z zračno puško. Želela sem tudi tu uspešno sodelovati, kar ni bilo tako lahko.
Odpravljali smo se na Jesenice. Zbrali smo se v Kranju pred šolo in še enkrat preizkusili znanje na magnetni tabli o prednosti vozil in poznanju prometnih znakov. Zložimo potrebne rekvizite v kombi in že se peljemo po gorenjski cesti. Prijetno kramljanje v avtomobilu je še polepšalo pogled na Vrbo in tu smo se zavedli, komu dolgujemo častno ime naše šole.
Ze smo se ustavili pred veliko športno dvorano pod Mežaklo, kjer leži jeseniško drsališče. Od tu smo šli v dolgem sprevodu skozi mesto. Smo pred komisijo, privezali smo si startne številke in ob pol štirih smo četrti startali. Dobili smo list, na katerem so bila vprašanja in potek poti, zraven pa še zemljevid Jesenic, da se nismo izgubili. Pot je bila zahtevna. Vodila je preko Hermanovega mostu na področje železarne, po ulicah do dveh jeseniških šol, kjer smo reševali vprašanja iz cestnoprometnih predpisov. Nato na pot, od koder je bil lep razgled na mesto in železarno. Pri Zvagnovi kmetiji je bila med NOB kurirska javka in tudi partizanom so veliko pomagali. Nekaj o NOB nam je povedal partizan. Nadaljevali smo pot ob vznožju Me-žakle do strelskega doma. Vsi smo kar dobro streljali in skupno dosegli 36 točk. Pred športno dvorano smo oddali štartne številke in liste, na katerih so bili odgovori. Zvečer smo počakali, da smo dobili vsi tekmovalci prenočišča. Bila sem pri družini; imajo hčerkico Tadejo, ki hodi v prvi razred. Naslednje jutro so me odpeljali v dolino pred športno dvorano, kjer smo se poslovili. Z ostalimi tekmovalci smo počakali, da so posamezniki tekmovali v ocenjevalni in spretnostni vožnji. Ostalo nam je še toliko časa, da smo si ogledali avtomatsko kegljišče. Ob 11. uri smo izvedeli, da smo dosegli prvo mesto. Veselje je bilo nepopisno.
Irma Markič, 8. č r. osn. šole dr. Franceta Prešerna, Kranj« >'
škodbe na mreži takoj popravimo, da ne bo kakega neprijetnega presenečenja, če bo v mrežo legel kdo od obilnejših v družini.
Če je na sončnik, ki nas je v opoldanski vročini ščitil na balkonu ali terasi pred prevročimi žarki, priletelo nekaj kapelj dežja, ga posušimo kar odprtega. Sicer pa barvo platnenega sončnika po pranju s hladno vodo in detergentom splak-nemo še z vodo, ki smo ji dodali kis.
15. maja 1945 so prenehali
boji za osvoboditev Jugoslavije
Gorenjska in mesto Kranj pa sta bila osvobojena 9. maja. Prvega partizana, ki je tega dne prišel v Kranj, Acija Puharja, sva zaprosila za ponovno oživitev spomina na tisti zgodovinski dan in na veliki čas boja in revolucije jugoslovanskih narodov.
Aci Puhar, nama je povedal:
»9. maj je bil, sončen, topel. Pokrajina okoli Kranja je bila čudovita. Pogled na gozdove in travnike, ki so se prebudili v prvi svobodni dan, je bil izreden. Ko sem prišel v Kranj, je bilo mesto še skoraj popolnoma mrtvo. Nikogar ni bilo na ulicah. Mesto je bilo preplašeno in ni vedelo, kaj se pravzaprav dogaja. Prva je prišla komanda mesta, nato borci komande gorenjskega vojnega področja. V kratkem je bilo mesto polno borcev. To je bil izreden dogodek, ki ga človek lahko doživi le enkrat v življenju in ga ne more nikoli pozabiti. Ne more pozabiti tistega dneva, tistega veselja, tiste radosti, ki je zavladala.
Zlasti je to še človeku v spominu, ker je to doživljal izredno mlad. Ob osvoboditvi sem imel komaj osemnajst let. Večina borcev narodnoosvobodilne borbe je bila mlada in je treba vedeti, da bo tudi v bodoči. Ob morebitnem napadu, ko bo treba čuvati našo neodvisnost, bo morala mladina prijeti za puško. Pripravljeni moramo biti. Vsak dan, vsako uro. Dolžnost mladih ljudi je, da čuvajo in se borijo za velike socialistične pridobitve bratske skupnosti svobodnih narodov Jugoslavije.«
Simon Starič in Matija Mali, člana kluba mladih dopisnikov
Počitek
Od časa do časa se nam zgodi, da se vrnemo z dela tako utrujeni, da bi se nam, preden se lotimo nujnih gospodinjskih opravkov, pošteno pri-legel polurni počitek v postelji. Tudi na delu se nam včasih zgodi, da je tempo le prehud, zato si odtrgajmo le minuto ali dve za tako imenovano sprostitev, ki odleže prav toliko kot polurni počitek. Če se bomo naučili sproščati, kadar začutimo hudo utrujenost, bomo veliko lažje zmogli še tistih nekaj ur, kar nas loči od prostega časa.
Če imamo torej le nekaj minut na voljo za osvežitev, si poiščimo miren kotiček, sedimo na stol z naslonjalom, nekoliko razširimo noge in sklonimo glavo: roke pustimo viseti ohlapno med koleni ali pa roke naslonimo v istem položaju na stegna in pustimo, da nam dlani vise med koleni. Vztrajajmo v tem položaju, kot bi hoteli resnično zakinkati in si mislimo le, kako nam roke postajajo vse težje in kako se nam telo umirja. Nato se pretegnimo, kot da bi resnično spali.
Napetost v ramah pa preženemo tako, da se sklonimo tako, da nam roke vise navzdol, ne da bi se dotikale tal. V takem položaju nihamo kot nihalo sem in tja. Nato se spet pretegnimo. Napetost bo popustila, v obraz pa se nam bo vrnilo tudi nekaj barve.
Če pa počivamo doma, potem bo počitek učinkovitejši, če si ležišče podložimo pri nogah za kakih 30 cm in ležemo tako, da je glava nižje. Četrt ure na dan takšne lege sprošča in polepšuje.
Če še zmorete kako telovadno vajo brez strahu, da bi si pretegnili mišice, potem za sproščanje izberite stoji na ramenih. Ležemo in dvignemo noge navpično, pri tem smo oprti na tleh z rameni, z rokami pa si podpiramo boke. Ko se malo utrudimo, počijemo tako, da noge v kolenih upognemo, nato noge spet stegnemo.
Kaj obleči za enodnevni ali dvodnevni izlet? Najboljša rešitev je bombažna majica, platneno krilo ali hlače, ki se ne mečkajo preveč, za hladna jutra in večere pa še vetrni jopič iz poplina.
Kdo je to napisal?
Še od zadnjič vam dolgujemo nagrajenca in rešitev. Humoresko je napisal Fran Milčinski, njen naslov pa je Gospod in hruška. Pravilno rešitev je poslal Mladen Košir iz 4. razreda osnovne šole v Mojstrani. Rešitev zadnje uganke pa je bila Radovan Gobec: Lepo je v naši domovini biti mlad. Izžrebali pa smo Martino Grgič iz osnovne šole heroja Graj zarja Tržič. Oba nagrajenca prejmeta knjigo SLOVENCI NA KOROŠKEM, ki jima ju poklanja OBČINSKI SINDIKALNI SVET KRANJ.
Tokrat pa smo izbrali zgodbo o siroti Tončku, ki je imel najraje živali. Malokrat v življenju je bil srečen. Odgovore pošljite na naslov ČP Glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1, do 24. maja.
Ze od daleč je slišal vesele zvoke lajne in z grička nad vasjo je lepo videl, kako se vrtiljak vrti. Čeprav je bil še dan, so na vrtiljaku gorele rdeče, zelene, modre in bele lučke. Okoli vrtiljaka je bilo vse črno otrok in na vrtiljaku so se vozili fantiči in dekleta. Fantiči so jahali tigre, leve in konjičke, dekleta pa so sedele v nosilnicah na slonih. Joj, kakšno veselje! Toda konjička brez glave ni nihče jahal. Kar grdo žalostno je bilo videti tega konjička brez glave. A njegovo glavo ima Tonček! Tekel je po gričku navzdol, kot da bi ga vihra nesla, saj je vendar nosil svojo veliko srečo v vreči. Ničesar se ni več bal. Zaletel se je v gručo otrok, se preril do mogočnega moža z brki in mu pomolil vrečo.
»Konjičkovo glavo sem vam prinesel!« je zaklical zadihan.
Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti
Bilo je sončno jutro. Tako rada bi spala, pa sem morala v šolo. Ta me je že takoj spravila v slabo voljo, posebno, če sem pomislila na matematično šolsko, ki jo bomo pisali.
Nič kaj dobre volje nisem odšla proti šoli. Zunaj je bilo čudovito jutro. Z vzhoda so se prikradli prvi sončni žarki in me ščegetali po nosu. Nebo je bilo rdečkasto, rdeča barva se je pretakala z modrino, v daljavi so med temnimi gozdovi Kriške gore visele meglice. Sončni žarki so se razlivali po polju, obarvali so gozd, sence so izginjale. Rosa se je svetila po vlažnih vejah, ki jih je svežilo rano sonce. Na nasprotni strani je bledela luna, zdela se mi je neznatna, za njo je zamežikala le še kakšna zvezda. Storžič se je bleščal s svojo sneženo ogrlieo in mi slepil pogled.
Še tovarniški dimnik se mi ni zdel več tako sajast. Moj pogled je preletel gozdove, napol speče hiše v dolini, sence, ki so počasi izginjale, in se ustavil na nebu. Moje oči se niso mogle nagledati modrine, neskončne modrine. Modrina neba me je spominjala na morje, zelene smreke na počitnice, na prijatelje.
Gledala sem okrog sebe in se počutila srečna. Moj domači kraj se mi je zdel neverjetno lep, narava še nikoli tako čudovita. Vse to me je spravilo v dobro voljo. Še potem, v šoli, mi je pogled večkrat ušel skozi okno v hribe, obsijane s soncem in obraz mi je preletel nasmeh.
Milena Fornazarič, osn. šola heroja Bračiča, Tržič novinarski krožek
marta odgovarja
Anka iz Kranja — Iz blaga, katerega košček v pismu prilagam, bi rada imela preprosto obleko, ki bi jo nosila predvsem za v službo. Stara sem 29 let, visoka 162 cm, tehtam pa 54 kg.
Marta — Obleka je tubasto krojena, ima večji ovratnik in rame podaljšane v rokava. Zapenja se spredaj z gumbi. Dolžina krila pokriva koleno.
»Kaj? Kako? Konjičkovo glavo?« se )e začudil Miha in potegnil iz vreče konjičkovo glavo. »Pravšna je!« je vzkliknil veselo* ker je tudi njega bolelo srce, da se ta ne* srečni konjiček vrti vedno brez jezdeca, kar pomeni toliko in toliko izgube pri izkupičku. Nato jo je privil na konjičkov trup, vzdignil Tončka s tal in ga posadil n* konjička.
»Kar sem rekel, sem rekel, zastonj se bo' vozil, dokler bomo tu! Hijo!«
Obrnil je stikalo, vrtiljak se je pričel' vrteti. Tonček pa je srečen, presrečen jef dil konjička in je na ves glas zavriskal, d' so fantje, ki so stali okoli vrtiljaka in ki jirn je pošel denar za vožnjo, od zavisti pokali-
»Nabunkali ga bomo, smrkavca!« »° sklenili starejši. »Mi smo pa ves dan rili * nosom po cesti in je nismo našli.«
Obisk
Stopam po črnem asfaltu. Za mano izginja trušč mesta. V mestu je kakor v panju. Vse ljudi druži naglica časa. Tudi mene potegnejo za seboj in zazdi se mi, da sem v za' čaranem vrtečem krogu.
Namenjena sem k prijateljici, k' zaradi prometne nesreče leži prikle-njena na posteljo v bolnišnici-Velika steklena vrata se avtomatično odpirajo in za njimi izginja množica ljudi. Stopim k dvigalu, ki m* popelje v drugo nadstropje na nezgodni oddelek. Odprem vrata njen* sobe. Njena bolniška soba se j* prebujala v medli svetlobi pomladnega sonca, ki je razkrajala brezmej; ni ocean teme in z njim vred tud' mrmrajočo tišino iz kota ob oknu-Stopim k njej in ji podam roko v pozdrav. Moje oči so se uprle v njefl obraz, ki je bil od bolečine spačen, i*1 vročično suhe ustnice. Moj pogled* obvisi na obvezah na njenih zapestjih. Vprašujem se, zakaj se je to zgodilo ravno njej. Vprašanje zakaj ]e obviselo v zraku kot nekaj teškeg* in se zazrlo v rr je srce. Rada bi j1 zašepetala tolažilno besedo, vendaf mi glas zastane v grlu. Premagam & in se ji skušam nasmehniti. Toda v njenih očeh sem opazila nekaj, kal1 do sedaj še nisem. Upanje! V črnil5 očeh se lesketa svetel žarek upanj* zase in vere v zdravnike, ki ji skušajo pomagati. Ve, da bo ozdravel* in s tem upanjem živi iz dneva v dan. Rahla, komaj zaznavna rdeči; ca, kot odsev neke daljne radosti, J' šine čez obraz.
Moram se posloviti. Ko odhajam« se spominjam oči, iz katerih je sijal0 upanje, da bo lahko zašepetala besede: »Zopet sem zdrava!«
Vesna Klemenčič, 7.a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič, novinarski krožek
Petek  -   14. maja 1976
nagradna križanka   od vsepovsod   za smeh
Glas — 11. stran
1	2	3	4	5		li	7	8	9		10	1 1	12	13
14						15				16				
17					18						■	1		
20			Ti	22			P	23			24	■	*	
26			■	,			29	■ 30				31		
		32	33					*■		35				
36	37				■	L			39					
40						■	1					43	44	45
"46			L			48	■	49			50	1		
52		53	■				55			■	56	57		
58			59							60				
61					62					63				
Rešitev nagradne križanke i dne 7. maja: 1. Kosovel, 8. letnik, 14. Opatija, 15. atribut, 17. Ren, 18. česalnik, 20. VE, 21. Kras, 23. KKK, 24. AK, 25. PAM, 26. atentati, 29. ogriz, 31. odlov, 32. ZZ, 34. reta, 35. kare, 37. Re, 38. Dabit, 40. Adiža, 42. cvetožer, 45. maj, 46. VG, 48. RL-R, 49. apaš, 51. IM, 52. karavana, 55. ata, 56. Nikolaj, 58. viničar, 60. čelada, 61. akacija.
Izžrebani reševalci: prejeli smo 102 nagradni križanki. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi prof. Anton Pavlic, Študijska knjižnica, 64000 Kranj: 2. nagrado (40 din) Milka Lebar, 64209 Zalmiea, Sp. Bitnje 15: 3. nagrado (30 din) Neli Kleč, 64000 Kranj, C. talcev 71. Nagrade bomo poslali po pošti.
Rešitev pošljite do torka, 18. maja, na naslov: ČP Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din.
izbrali smo za vas
Veselo poslikane otroške majice iz (istega bombaža, živahnih barv, imajo naprodaj v ZARJINI specializirani otroški trgovini na Jesenicah. Velikosti: od 2 do 14 let.
Cena: od 28,75 do 43,75 din
Prijetno hladen bo v vročih pomladnih dneh tale Almirin pleten komplet krila in dolge tunike z velikimi *epi, ki se v pasu zavezuje. Pletenina je mešanica bombaža, konoplje in svile. Dobi se v ALMIRINI prodajalni v Radovljici in v vseh večjih prodajalnah trikotaže na Gorenjskem. Vprašajte za model KA-MILLA. Barva: modra.
Cena: 780 din
Zaradi manjših lepotnih napak lahko te dni zelo ugodno kupite v GLOBUSU (na Kokrinem oddelku ur) kitajske stenske ure. Cena: 61 l.lOdin
Nežna travnato zelena je osnovna barvna tele libojske keramike: desertni krožniki, jušniki, skodelice za juho, enolončnico, sladkornice, pladnji itd. Vse lahko kupite po kotih v Murkinem ELGU v Lescah.
Cena: od 15,20 do 186,25 din
Vodoravno: 1. kdor je v soseščini, 6. nered, zmešnjava, 10. skladatelj opere »Dorica pleše«, Krsto, 14. najvišji kolegialni izvršnoupravni organ kake države, 15. država v Južni Ameriki z glavnim mestom Buenos Aires, 17. vrsta žita, 18. ime junaka Lupina v Leblancovih kriminalkah, 19. ameriška filmska družba Metro Golden Meyer, 20. ljudska pritrdilnica, 21. v določenem času uveljavljen način noše in oblačenja, 23. južnoameriška tovorna žival z zelo gosto volnato dlako, 25. osebni zaimek, 26. ameriško ime, Arthur, 28. ameriški lev, velika rumenkasto rjava zver iz družine mačk, 30. razpredelnica, pregled kakih podatkov, 32. združenje enakih ali sorodnih podjetih za dosego mono-
__i______i„x   •„__±_x:xx..  oc   i:±___-__:_„       ,.„..x„   oc  w,.i;x;,,j„i,.x i«
oaza v Libijski puščavi, Siwa, 49. špranja, 51. Vili Vodopivec, 52. mednarodna organizacija za begunce, International Refugee Organization, 54. strugarsko orodje, dleto z zaokroženo ostrino, 56. kraj pri Mariboru, kjer so Račanci, 58. kraj na jugu Severnega otoka Nove Zelandije, severovzhodno od VVelingtona, 60. lahek, na obeh koncih koničast čoln z dvostranskim veslom, 61. dalmatinsko moško ime, 62. ime znamenite sovjetske mladinke, junakinje SZ, Kosmo-demjanskaja, 63. del pohištva.
Navpično: 1. pretep, 2. pridelovalec olja, 3. plod, sadež, 4. mesto v Nizozemski, znano po siru, 5. pritrdilnica, 6. žgani sladkor za barvanje pijač, 7. umetnost v latinščini, 8. vogal, 9. zbor, mestni svet, skupek senatorjev, 10. gora V Švici, 11. plini, pomešani z drobci saj in pepela, ki nastajajo pri zgorevanju, 12. država v jugozahodni Afriki, ki se še osvobaja, glavno mesto Luanda, 13. kdor dela v kamnolomu, 16. kdor je nemaren, 18. klicna barva pri kvartanju, ki jemlje, 22. opravki, tudi pomanjševalnica za oprave, 24. pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje, 27. kraj na severovzhodni obali otoka Pašman, nasproti Biograda, 29. prelaz na Velebitu, 31. plinast ogljikovodik, je v zemeljskem plinu, 33. grška »Sveta gora«, gorovje na polotoku Halkidiki, 34. psevdonim prve jugoslovanske filmske igralke Ide Kravanje, 36. reka v severovzhodni Sibiriji, ki se izliva v Severno Ledeno morje, 37. stran, na stran, 39. teliček, 41. lice, glava, sprednja stran kovanca ali svetinje, nasprotje je reverz, 44. pastir, čuvar ovc, tudi pasja pasma, 45. kdor vsebinsko prazno, nespametno govori, 48. avtomobil, 50. ime znamenitega armenskega skladatelja Hačaturjana, 53. konica, 55. največji ptič, ki ne leta, 57. vzdevek Goethejeve matere, 59. znak za kemično prvino telur, 60. avtomobilska oznaka za Kotor.
Žrebanje prvomajskih nagradnih kuponov
V uredništvo smo prejeli kar 559 nagradnih kuponov prvomajske skandinavske križanke. Med reševalce smo razdelili deset nagrad, in sicer je žreb določil prvo nagrado (2(K) din) Minki Ropret, 64260 Bled, Kupljenik 5; 2. do 3. nagrado (po 1(K) din) bosta dobila Lado Svarc, 64(XX) Kranj, Stritarjeva 4, in Ivan Habjanič, 6424H Lesce, Koroška 4. 4. do K), nagrado (po 50 din) pa bodo prejeli: Anica Cufer, 64225 Sov<xlenj, Koprivnik 2; Mateja Glavač, 64000 Kranj, Jama 19; Ivan Peklenk, 64000 Kranj, Stara c. 6; Rezka Mihelčič, 64000 Kranj, Trubarjev trg 5; Lucija Oroz, 64000 Kranj, Mlakarjeva 24; Jože Drnovšek, 64220 Škofja Loka. Reteče 87; Marica Benedik, 64000 Kranj, S kali OB 12. Nagrade bomo poslali pO pošti.
Pa Se to: geslo v križanki se je pravilno glasilo PRVI MAJ PRAZNIK DELOVNIH LJUDI.
TE DNI PO SVETU
Kamenčki prinašajo milijone
Ljudska neumnost nima meje. Tako sije najbrž mislil tudi Američan Gary Dahl iz Kalifornije. Iz bližnje reke je navozil lepo ploščatega in okroglega proda in ga začel prodajati po kamenčkih. Za posamezen kamen je postavil zelo visoko ceno, in to kar 15 dolarjev. In ker je kamenje drago, gre še bolje v prodajo. Največ ga proda za igrače otrokom, kajti ta igrača se nikdar ne pokvari. Doslej je s to trgovino spravil v žep že več kot milijon dolarjev.
Od kod teden
Teden so kot enoto časa vpeljali Zidje okoli 3 tisoč let pred našim štetjem. Razlog, da ima teden sedem dni, pa je morda v tem, da je za Žide številka sedem sveta.
Največja znamka
Na Kitajskem, ki je znana kot dežela neznanskih razsežnosti, so leta 1913 izdali doslej največjo poštno znamko na svetu. Merila je v dolžino 25 cm in v širino 5 cm. Kakšno je potem moralo biti pismo?
Izreden proračun
Senatorji ZDA imajo letno plačo v višini 30 tisoč dolarjev. Poleg tega smejo vsako leto porabiti na račun države še za 130 tisoč dolarjev za reprezentanco. Zastonj imajo tudi potovanja, telefon in ostale poštne storitve, zdravstveno oskrbo in celo frizerja. Poleg teh pa še cel kup drugih ugodnosti.
Začetek že v najnežnejši dobi
Zahodnoevropski športni zdravniki so tri tedne potovali po Sovjetski zvezi in sedaj pravijo, da so odkrili skrivnost, zakaj sovjetski športni tekmovalci dosegajo tolikšne uspehe. Pravijo, da Sovjeti že med dojenčki izberejo »kandidate« za športne panoge in potem s primerno vadbo spodbujajo njihov razvoj. Če se bodo zahodnoevropski športniki začeli pripravljati po tej metodi, lahko okrog leta 1990 računajo na velike uspehe.
Kruhki taki in drugačni
V posebnosti postrežbe tekmujejo tudi restavracije na Danskem. Neka restavracija v glavnem mestu slovi po čudovitih obloženih kruhkih. Gostom jih ponujajo ueč.kot 500 vrst.
NA SORSKEM POLJU
(Pomenki o Žabnici, Spodnjih, Srednjih in Zgornjih Bitnjah ter o Šutni, Čepuljah, Planici in Lavtarskem vrhu)
(19. zapis)
Na zahodni strani ceste, ki povezuje Kranj s Škofjo Loko, leže med Stražiščem in Zabnico kar tri skoro strnjene vasi: Zgornje, Srednje in Spodnje Bitnje. Vse tri na enaki nadmorski višini — 385 m. Po številu prebivalstva so najmočnejše Zgornje Bitnje (778), najmanjše pa so Spodnje Bitnje (169 prebivalcev).
Zemlja je med posestnike razdeljena v ozkih vzporednih progah. Pridelujejo krompir, povrtnine — vendar pa je njihova najmočnejša gospodarska veja živinoreja. — Nekoč je bilo tod razvito sitarstvo, ki pa je že med obema vojnama •začelo pešati. Danes pa je popolnoma izumrlo. Onim, ki jih plitva zemlja ne more preživljati, režejo kruh kranjske tovarne, kamor se vsako jutro vozi stotine in stotine delavcev iz teh krajev.
Ime Bitenj ni tako skrivnostno kot, recimo, Crngrob. Bitnje so se po nemško imenovale najprej Vitingen, pač po sv. Vidu, ki mu je v Spodnjih Bitnjah bila prvotno posvečena cerkev (sedaj je njen zavetnik sv. Miklavž). Vendar se je tudi nemško ime vasi v teku stoletij spreminjalo: Vitingenu je sledilo ime Veitingen, temu pa še bolj popačeni Feichting.
Pozornost popotnikov prav gotovo zbudi dejstvo, da vode, ki izvirajo na južnem pobočju Šmarjetne gore pri Kranju, ne teko v bližnjo Savo, pač pa tečejo pod hribovjem, se družijo v Suho in Zabnico, ki še potem zlije v Soro. In šele po velikem ovinku pri Medvodah se vode, ki se zbirajo na robu Sorskega polja — od Stražišča do Zabnice — združijo v Savo. Zakaj ta ovinek, saj za vode vemo, da si znajo utreti najbližjo pot? Prostrana prodna naplavina Save je pred davnimi tisočletji odrinila vse potočne vode na rob ravnine, pod rob hribovij — sama pa je s tem ustvarila široko Sorsko polje. Ravan brez vode, brez studencev, brez tolmunov... Le z obilico talne vode, a še ta je zelo globoko.
OFFICIUM BAVARORUM
Ze v pripovedi o Zabnici sem večkrat omenjal nemške Bavarce. Zdaj, ko teče beseda kar o treh — nekdaj »bavarskih« — vaseh, bo prav, če še kaj povem o tem času, o enajstem stoletju, kako je bilo na teh tleh, ob robu Sorskega polja.
Dve različici obstoje: da so v teh krajih že davno — vsaj 500 let prej
— živeli slovenski praprebivalci, pač od šestega stoletja, časa preseljevanja narodov in naselitve naših prednikov v novi domovini: druga misel, t. j. misel zgodovin opisca Josipa Lavtižarja pa je tale:
»Lep, raven prostor med Šmarti-nom in Loko je bil do 11. stoletja skoro popolno izpraznjen: manjkalo je ljudstva, ki bi ga obdelovalo. Da bi se zapuščeni kraji spremenili v rodovitno polje, pokličejo takratni gospodarji, freisinški škofje, mnogo svojih rojakov z Bavarskega ter jim izroče v naselbino vso okolico, ki dobi vsled tega ime Officium Bavarorum, t. j. županstvo ali zadruga Bavarcev. — Ljudje so govorili nemški jezik. In še v Valvasorjevem času (1641— 1693) se je slišala po Bitnjah nemško-slovenska govorica: a današnji prebivalci so menda že popolnoma pozabili prvotno domovino svojih prednikov — o nemškem jeziku v teh krajih pa že dolgo ni ne sluha, ne duha.« (J. Lav-tižar je te vrstice pisal pred 75 leti!)
So pa tudi v vseh treh Bitnjah (književno:  Bitnje, ljudsko: Bitenj
— torej »v Bitnju«, ne »v Bitnjah«) ostali še živi sledovi starih bavarskih kolonistov v priimkih prebivalcev pa tudi v njihovi fiziognomi ji. Dosti vnanjih podobnosti sem našel pri starejših Bitenjcih (tudi Zab-ničanih) s prebivalci Doline nad Jesenicami in z domačini v Kanalski dolini. Le na redke panonske ali dinarske fiziognomije sem tod naletel. Sicer pa je to snov, o kateri utegnejo kdaj pisati bolj strokovna, torej bolj poklicana peresa. Saj zamera hitro pride, pozaba pa se le dolgo obotavlja. Kajti brž pride kak narobemodrec in reče — glej ga, kako blizu je rasizmu. Pa smo vendarle res ljudstvo, ki so ga vetrovi (saj živimo že tisoč let na prepihu med vzhodom in zahodom, med gorami in morjem, med severom in jugom), čas in zgodovina oblikovali; zato smo tako heterogeni, različni — bolj homogeni, enotnega tipa, so naši Črnogorci, Hercegovci, Dalmatinci. Mi pa: nekje Panonci, drugje spet Alpci in dinarski Primorci. Pa še: otožni Pohorci, veseli Prleki, kar premehki Dolenjci in čvrsti Kraševci. Za Gorenjce pa tako vemo, kako smo zvarjeni iz različnih prvin zgodovine. Namignem le na Kropo in Železnike, kjer slutim kvas Kurlanov iz Karnije. Pa na Tržič in zvezo s koroškimi Borovljami. Prepleteni smo s tisočerimi nitmi! Kako smo si različni . . . Morda pa je prav v tem čar in mik drobnega narodiča okrog Triglava? Č.Z.
ŠAHOVSKI KROŽEK
Izločitev, odstranitev ali eliminacija
Izraz eliminacija pomeni v slovenščini izločitev, odstranitev, odpravo oziroma ukinitev obstoja nečesa. Tudi v šahu nam pomeni eliminacija več stvari, npr. izločitev figure iz igre, odstranitev figure z aktivnega na stransko mesto ali ukinitev določenega stanja ali razmerja sil na deski. Vendar pa pri šahovski rabi termina eliminacija mislimo predvsem na izločitev določene figure ali skupine figur iz igre. Na ta način dosežemo stanje, v katerem uveljavimo moč svojih figur. Pri tem gre lahko za izločitev ključne figure v določenem položaju ali pa za enostavno čiščenje terena.
iB			a
■ ■	#b		
Hi	fliB		
m m		B	_1
■t	i		B
			
m	h m		A 1
	m	sli	J
V poziciji na sliki (Schlechter — Marcu, Monte Carlo 1904) je črni kralj razmeroma izpostavljen napadu po liniji b. Edino lovec mu daje nekaj zaščite. Zato je razumljivo, da beli premišljuje o njegovi eliminaciji.
1. Tb6 x c6! Kd7 x c6
2. Sc3 x d5H
Izloči kmeta in omogoči svoji dami najhitrejšo vključitev v napad na kralja.
2. . ..Ta8-b8
Očitno nima boljše izbire. Po 2.... Dg5-h5 sledi 3. Tbl-b6 + Kc6-d7 4. Sd5 — f6+ z osvojitvijo dame. Jemanje skakača 2... e6 x d5 vodi po 3. Tbl - b6 + Kc6 — c7 4. I)f3 x d5 v položaj, v katerem črni ne more ubraniti mutne pratnje, kljub temu, da ima trdnjavo .več.
3. Sd5-f4+ KcO-dT
Na 8. ... Kc6 - c7 bi sledilo 4. Sd5 xe8 + Kc7-d7 6. Tbl-b7+ Tb8 x b7
6. Df3xb7+ Kd7xe6 7. d4-d5 + z zmago belega, npr. 7. ... Ke6 — f6 8. Db7 —b2+   z  osvojitvijo  trdnjave ali
7. ...Ke6-e5 8. f2-f4+ z osvojitvijo same.
4. Tbl -b7 + Tb8 X b7
5. Df3 x b7 + Kd7-e8
6. c5 — c6! črni se je vdal, kajti pretnja mata ni ubranljiva.
dr. S. Bavdek
V petek, 7. maja, smo objavili problem, vendar pa smo pozabili napisati, do kdaj morate poslati rešitve. Rešitve pošljite do četrtka, 20. maja.
Brez skrbi, mama, jutri bova imela pri njih doma povratno srečanje!
sobota
radio \
15
5.00 Dobro jutro 8.10 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.35 Kaj nam glasba
pripoveduje 10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem 11.03 Sedem dni na radiu 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Ob bistrem potoku 13.30 Priporočajo vam 14.10 S pesmijo in besedo
po Jugoslaviji 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Vrtiljak 16.45 S knjižnega trga 17.20 Gremo v kino 18.05 Pogovor s poslušalci 18.15 Sobotni glasbeni
omnibus 19.40 Minute z ansamblom
Atija Sossa 19.50 Lahko noč, otroci 20.00 Radijski radar 21.15 Za prijetno razvedrilo 21.30 Oddaja za naše
izseljence 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden 1.03 Zvoki iz naših krajev 2.03 Glasbena skrinja 3.03 I/, del Ludvviga van Beethovna 4.03 Lahke note velikih orkestrov
Drugi program
9.00 Sobota na valu 202 13.00 Vedri ritmi 13.33 Vodomet melodij 14.00 Odrasli tako,
kako pa mi 14.20 Glasbeni drobiž
od tu in tam 14.33 Od ena do pet 15.40 Portret orkestra 16.00 Naš podlistek 16.15 Zvočni kaleidoskop 16.40 S popevkami
po Jugoslaviji 17.40 Svet in mi 17.50 Deset minut
z ansamblom in
zabavnim orkestrom
pod vodstvom Jožeta
Privška 18 00 Vročih sto kilovatov 18.40 Zabavni zvoki za vse
Tretji program
19.05 Iz slovenske
zborovske tradicije 19.25 Strri ogrske rapsodije
Franza Liszta 20.00 Iz oper in glasbenih
dram 21.40 Deseta muza 22.(K) Sobotni nočni
koncert 23.55 Iz slovenske poezije
16!
nedelja
5.00 Dobro jutro 8.07 Radijska igra
8.55 9.05 9.55 10.05
11.10 11.30
14.05 17.50
19.40 19.50 20.00 22.20
23.05 23.15
za otroke — L. Suhodolčan: Pikapolonček Glasbena medigra Se pomnite, tovariši Glasbena medigra Koncert iz naših krajev Nedeljska reportaža Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Nedeljsko popoldne Zabavna radijska igra — I. Cankar-M. Mejak: Zgodba o Simnu Sirotniku Glasbene razglednice Lahko noč, otroci
V nedeljo zvečer Skupni program JRT — studio Zagreb Literarni nokturno
V lučeh semaforjev
Drugi program
8.03 Zvoki za
nedeljsko jutro 8.15 Stop pops 20 9.35 Mladina sebi in vam 10.05 S Plesnim orkestrom
RTV Ljubljana in
vokalnimi solist i 10.35 Naši kraji in ljudje 10.50 Cocktail melodij 11.33 Melodije po pošt i 13.18 Film, opereta,
musical 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba iz starega
gramofona 15.00 Nedelja na valu 202
Tretji program
19.05 Glasovi časa
19.15 Igramo, karate izbrali, vmes
20.35 Knjižni klub
23.00 Novi posnetki ansambla Slavko Osterc
23.55 Iz slovenske poezije
17
4.30 8.10 9.05
ponedeljek
9\20
9.40
10.15
11.03 12.10
12.30 12.40
13.30 14.10
14.30
Dobro jutro Glasbena matineja Pisan svet pravljic in zgodb
Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje Slovenske ljudske in ponarodele pesmi Kdaj, kam, kako in po čem Za vsakogar nekaj Veliki revijski orkestri
Kmetijski nasveti Pihalne godbe na koncertnem odru Priporočajo vam Pojo amaterski zbori: moški pevski zbor DPD Svobode Primskovo pri Kranju
Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
15.30 15.45 16.45 17.20
18.05
18.20 19.40
19.50 20.00 20.30 22.20
23.05 23.15
Glasbeni intermezzo Vrtiljak Interna 469 Koncert po željah poslušalcev Naši znanstveniki pred mikrofonom Zvočni signali Minute z ansamblom Štirje kovači Lahko noč, otroci Ce bi globus zaigral Operni koncert Popevke iz jugoslovanskih študijev
Literarni nokturno Za ljubitelje jazza
Drugi program
9.00 Ponedeljek
na valu 202 13.00 Melodije in ritmi
iz studia 14 13.33 Majhni zabavni
ansambli 14.00 Godala v ritmu 14.33 Pop integral 15.40 Obisk pri orkestru
Severno nemškega
radia
16.00 Kulturni mozaik 16.05 Panorama
slovenskih popevk 16.40 Ti in jaz in glasba 17.40 Besede in dejan ja 17.50 Sprehodi
instrumentov 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Jazz na H. programu
Tretj
19.05
19.30
19.50 20.35
21.00 21.15
23.00
23.55
181
4.30 8.10 9.05
i program
Sprehodi po tuji zborovski literaturi: Jan Sibelius Bruno Bjelinski: Koncert za klarinet in godalni orkester Literarni večer Tuja instrumentalna
flasba Ikonomska politika Večeri pri slovenskih skladateljih Sezimo v našo diskoteko
Iz slovenske poezije
torek
9.30 10.15
11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 14.40 15.30 15.45 16.45
17.20
Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za srednjo stopnjo: Kaj je pesem in kaj ni pesem Iz glasbenih šol Kdaj, kam, kako in po čem
Promenadni koncert Popevke brez besed Kmetijski nasveti Po domače Priporočajo vam Skladbe za mladino Na poti i kitaro Glasbeni intermezzo Vrtiljak Pota sodobne medicine
Obiski naših solistov
18.05 18.35 19.40
19.50 20.00
20.30
21.30 22.20
23.05
23.15
V torek na svidenje Lahke note Minute z ansamblom Latinos
Lanko noč, otroci Slovenska zemlja v pesmi in besedi Od premiere do premiere — L Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski — SLG Celje Zvočne kaskade Trije venci orkestrskih miniatur Literarni nokturno Popevke se vrstijo
Drugi program
9.00 Torek na valu 202 13.00 S solisti in
ansambli JRT 13.33 Lahka glasba
na našem valu 14.(K) Na izvirih ljudske
glasbene umetnosti 14.20 Zabaval vas bo
ansambel
Atija Sossa 14.33 Znana imena —
znane melodije 15.40 Tipke in godala 16.(M) Pet minut humorja 16.06 Plesni orkester 1    RTV Ljubljana
igra za ples 16.40 Zvočni portret 17.40 Ljudje med seboj 17.50 S pevko Metko Stok 18.00 Parada orkestrov 18.40 Popevke slovenskih
avtorjev
Tretj
19.05 19.15
20.35
22.20
23.05
23.55
191
4.30 8.10 9.05
9.25 9.40
10.15
11.03 12.10
12.30 12.40 13.30 14.10
14.30
i program
Mejniki v zgodovini R. VVagner in »primer« Bavreuth Berlinski slavnostni tedni 1975 Dva koncerta za pihala R. Strauss: Iz Italije — simfonična fantazija v G-duru, op. 16 Iz slovenske poezije
sreda
Dobro jutro Glasbena matineja Za mlade radovedneže Zapojmo pesem Samoupravljanje s temelji marksizma Kdaj, kam, kako in po čem
Urednikov dnevnik Opoldanski koncert lahke glasbe Kmetijski nasveti Od vasi do vasi Priporočajo vam Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo
15.45 Karavana melodij 16.45 Naš podlistek 17.20 Ob 30-let niči
Akademskega zbora
Tone Tomšič 18.05 Po poteh odločanja 18.35 Instrumenti v ritmu 19.40 Minute z ansamblom
Milana Ferleža L9.50 Lahko noč, otroci 20.00 Komorno glasbeni
studio 22.20 S festivalov jazza 23.05 Literarni nokturno 23.15 Revija
jugoslovanskih
pevcev zabavne
glasbe
Drugi program
9.00 Sreda na valu 202 13.00 Danes smo izbrali 13.33 V ritmu Latinske
Amerike 1 1.00 Radijska šola:
za srednjo stopnjo 14.25 Glasbena medigra 14.33 Rockjazz 15.40 Srečanja melodij 16.00 Popevke tako
in drugače 16.40 Moderni odmevi 17.40 Svetovna reportaža 17.50 V ritmu Latinske
Amerike 18.00 Progresivna glasba 18.40 Z jugoslovanskimi
pevci zabavne glasbe
Tretji program
19.05 Predklasična
zborovska kultura 19.30 Znanost in družba 19.45 Za ljubitelje
stare glasbe 20.35 B.Martinu:
Zimski palček —
suita iz baleta št. 2 21.00 Sodobni literarni
portret:
Branko Somen 21.20 B. Smetana:
Dalibor, odlomki 22.15 Razgledi po sodobni
glasbi
23.55 Iz slovenske poezije
20!
četrtek
4.30 8.10 9.05
9.35
10.15
11.03
12.10 12.30 12.40
13.30 14.10 14.40 15.30 15.45 16.45
Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za višjo stopnjo Slovenska zborovska glasba pretekle in polpretekle dobe Kdaj, kam, kako in po čem Uganite, pa vam zaigramo po želji Predstavljamo vam Kmetijski nasveti S pihalnim orkestrom Hans Freivogel Priporočajo vam Kaj radi poslušajo Enajsta šola Glasbeni intermezzo Vrtiljak
Jezikovni pogovori
17.20
18.05 18.20
18.35 19.40
19.50 20.00
21.00 21.40 22.20
23.30
Iz domačega opernega arhiva Naš gost Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana Vedre melodije Minute z ansamblom Francija Puharja Lahko noč, otroci Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Literarni večer Lepe melodije Slovenska solistična instrumentalna glasba
V gosteh pri tujih radijskih postajah — Hamburg Naš nocojšnji gosi: Nada Zgur
Drugi program
9.00 Četrtek na valu 202 13.00 Zvoki orkestra
Belgijskega radia 14.00 Samoupravljanje
s temelji marksizma 11.20 Otroci med seboj
in med nami 14.33 Mozaik glasov
in instrumentov 15.40 Radijih poslušate 16.00 Okno v svet Hi.10 V svetu operete 16.40 Top albumov 17.40 Z zabavnim
orkestrom . RTV Ljubljana 18.00 S pevci jazza 18.40 Non stop ples
Tretj
19.05
19.10 19.50 20.05
20.35
20.45
22.00
23.30
arije
23.55 Iz slovenske poezije
i program
Vprašanja telesne kulture Večerni concertino Pot izobraževanja Sodobni zborovski zvok Mednarodna radijska univerza Koncert z Dubrovniških letnih iger 1975 L. van Beethoven: Missa solemnis v D-duru, op. 123 Stare instrumentalne
21
4.30 8.10 9.05
petek
9.30
10.05 10.15
11.03 12.10
12.30 12.40
Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za nižjo stopnjo: Knjiga o Titu Jugoslovanska narodna glasba Po poteh odločanja Kdaj, kam, kako in po čem Po Talijinih poteh Revija orkestrov in solistov Kmetijski nasveti .Šopek novih
televizija.
15
sobota
9.3T) T V v šoli:
Donavska delta,
TV izbor (Bg) 10.35 TVvšoli: Risnjak,
M. Matković,
Obrazi (Zg) 12.00 TV v šoli: Leksikon,
Politična
ekonomija (Sa) 12.30 Otroci pojo (Zg) 15.15 Atletski pokal
Slovenije — prenos
i/. Nove Gorice 18.05 Obzornik 18.25 Veliki raziskovalci
— serija, B 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik
19.50 Tedenski
zunanjepolitični
komentar 20.00 Dan jugoslovanskega
radia in televizije
— prenos (Zg) 21.(M) Tudi nocoj
skupaj (Zg) 23.00 Poročila 23.05 625
Oddajniki II. TV mreže
18.30 TV novice
18.45 Sedem dni
19.00 Grof Motite Cristo
19.30 TV dnevnik
20.00 Ob tabornem ognju
21.00 24 ur
21.20 Prva svetovna vojna 21.55 Glasbena oddaja
TV Zagreb - I. program
17.15 TV dnevnik
17.35 TV koledar
17.45 Živela glasba
18.45 Humoristična oddaja
19.30 TV dnevnik
20.(K) Dan jugoslovanskega
radia in televizije 21.00 Tudi nocoj skupaj 23.00 TV dnevnik
161
nedelja
8.40 Poročila
8.45 Za nedeljsko dobro jutro: Sentjernejski oktet in Rudi Mohorko, B
9.20 625
10.00 Bitka za ranjence — nadaljevanka TV Zagreb, B
10.45 Otroška matineja: Mihec iz Lonneberga, B, Zgodbe o Poluhcu, B
11.30 Kmetijska <xidaja (N.Sad)
12.30 Poročila
14.35 Morda vaS zanima: dr. Brat ko Kreft o Ivanu Cankarju
15.05 Okrogli svet
15.20 Poročila
15.25 Atletski pokal
Slovenije — prenos r-rN'.vvG.Tiee
— Koliko mislite, da bi stalo popravilo?
19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski
gospodarski
komentar 20.00 A. Diklić: Salaš
v Malem Ritu, B 21.00 Slovenski
impresionisti:
Rihard Jakopič, B 21.35 Športni pregled (Bg) 22.10 TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
15.15 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Zlate plošče 20.45 Podravski svatje 21.(K) 24 ur
21.20 Skrivnost Kasparja Hauserja — celovečerni film
TV Zagreb — I. program
9.50 Poročila 10.00 Otroški spored 11.00 Folklora 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 Nedeljski pogovori 14.00 Gledalci in TV 14.30 Živel Benjovski 15.15 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.05 Salaš v Malem Ritu 21.05 Dokumentarna
oddaja 21.35 .Športni pregled 22.10 TV dnevnik 22.30 Dokumentarna
oddaja
17
ponedeljek
8.10 TV v šoli: Perjad, Šole-muzeji, Jugoslavija in njena vloga, Nemščina, Oktobrska revolucija, Prebivalci
/eml je i Zg)
10.00 T V v šoli: Literatura,
.Ohrid (Zg) 14.10 TV v šoli ~
ponovitev (Zg) 710 Zgodbe o Poluhcu, B 17.25 Zasebna življenja:
I 7.50 18.K)
18.35 18.45 19.15 19.30 20.00
21.15 21.45
22.00
Obzornik
Plavanje —
3. del, B
Odločamo
M ladi za mlade ( Bg)
Risanka
TV dnevnik
B. Djordjević-Zeka:
Ko puške utihnejo
— drama TV Zagreb
Kulturne diagonale
Mozaik
kratkega filma
TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Lutke 18.00 T V vrtec 18.15 TV časopisi 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Komunisti -
feljton 21.00 Tedenski pregled 21.20 Filip Dobri -
celovečerni film
T V Zagreo - I. program
do 19.30 isto kot
na odd. II. TV mreže
19.30 TV dni vnik
20.00 M. Kranjec
V. Frantar: Sence pod Ostrini vrhom
— drama TV Ljubljana
21.20 Kdo je streljal
na Velija Zejnića
— dok. oddaja 22.05 Dokumentarni film 22.20 TV dnevnik
181
torek
8.10 TV v šoli: Pravljica, Dolina Volge, Računstvo, Nemščina, Učenci pred kamero, TV vrteč, Na?-; ladje (Zgi 10.00 TV v šoli: Sesalci. (; lasheoi pouk (Bg)
1 1.10
16.00
17.20
17.35 18.00 18.15 18.45 19.15 19.30 20.00 21.05
21.50
TV v šoli - ' ponovitev (Zg) TV v šoli — ponovitev (Sa) Vrtec na obisku: Praznovali bomo Zmaj v kleti, B Obzornik Ne prezrite Narodna glasba (Bg) Risanka TV dnevnik Mi med seboj A. Huxley: Kontrapunkt življenja, B T V dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Veliki slikarji
— dok. film
18.15 Zakon o združenem delu
18.45 Nanxlna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 S. Kierkegaard:
Dnevnik zapeljivca
— TV drama 20.55 24 ur
21.15 In pozdravite vse 21.45 Svet, ki izginja
TV Zagreb — I. program
16.45 TV seminar
od 17.15 do 19.30 isto kot
na odd. II. T V mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 V središču 20.50 Serijski film 21.50 TV dnevnik 22.05 A. Lajevic:
Dan, ki ga ni bilo
— balet na oddaja
191
sreda
8.10
17.15
1 7.55 18.10
18.45 19.15 19.30 20.00
21.55
22 i o
TV v šoli: Gozd in človek, Vloga Jugoslavije v svetu, Pomorsko gospodarstvo. Elektronika, TV vrtec, Telo in zdravje (Zg) TV v šoli: Kocka, kocka. Izobraževalni film (Bg) K. Brenkova: Deklica Delfina in lisica Zvitorepka, B Pionirji fotografije, B Obzornik Slepi — naši Boobčani
Prijatelji glasbe (Zg) Risanka TV dnevnik Film tedna: Ameriška noč — francoski, B TV dnevnik Nogomet Brugge : Liverpool —
T\M>:ewiik *
Rado Časi vam
priporoča
Sobota
V soboto, 15. maja, slavita jugoslovanski radio in TV svoj praznik. Ob 20. uri boste lahko spremljali neposrc-den televizijski prenos iz dvorane Lisinski v Zagrebu. To bo posebna oddaja vseh jugoslovanskih študijev ob 20. obletnici TV. V njej sodeluje tudi TV Ljubljana s 15-minutnim filmskim zapisom avtorja Tomaža Terčka.
Sreda
Tudi tokrat bi vas rad opozoril na film tetina v sredo ob 20. uri, ko si boste lahko ogledali francoski film Ameriška noč.
Francois Truffaut, eden najbolj plodnih, uspešnih režiserjev tako imenovanega novega vala se je v Ameriški noči lotil dokaj banalne teme: posnel je film o tem, kako se snema film. Predstavi nam filmsko ekipo, v kateri je sam kot režiser in tako nas v dvojni vlogi seznani z zakulisjem nekega filmskega dela. Tudi naslov filma je docela ustrezen, saj pomeni Ameriška noč snemanje nočnih prizorov sredi belega sončnega dne s pomočjo posebnih barvnih filtrov, ki dočarajo iluzijo noči.
Petek
V petek, 21. maja, ob 22.25 boste lahko gledali prvo nadaljevanko, ki so si jo gledalci lahko že ogledali na drugem programu. To je angleška barvna nadaljevanka Helena, sodobna žena. Pod taktirko več režiserjev homo v tej nadaljevanki iz epizode v epizodo spremljali prizadevanje moderne žene naših dni, da bi se osamosvojila. Po desetih letih relativno srečnega zakona z možem, ki mu je žrtvovala študij in ni mogla d oš t udirat i, ter ima z njim 10- in 7-letna otroka, ugotovi, da jo mož že kar lep čas vara. Čeprav mož ne mara ločitve, Helena vztraja. Hoče doštudirati, zaposli se in <xlhija vsa moževa prizadevanja, da bi se vrnila k njemu. Gre torej za BOdobno temo o emancipaciji odločne ženske.
13.30 14.10 14.30
15.30 15.35 15.45 16.45 16.50 17.20
18.05 18.15 19.40
19.50 20.00 21.15
22.20
23.05 23.15 0.05 1.03
2.03 3.03
■1.03
domačih melodij Priporočajo vam Mladina poje Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Napotki za turiste Glasbeni intermezzo Vrtiljak
Glasbena medigra Človek in zdravje Iz koncertov in simfonij
Ogledalo našega časa Ob lahki glasbi Minute z Veselimi planšarji Lahko noč, otroci Stop pops 20 Oddaja o morju in pomorščakih Besede in zvoki iz logov domačih Literarni nokturno Jazz pred polnočjo Ples ob enih Melodije na našem valu
Glasba za godala Majhni ansambli na tekočem traku Paleta akordov
Drugi program
9.00 Petek na valu 202 13.00 Glasovi v ritmu 13.30 Iz filmov in
glasbenih revij 14.00 Radijska šola
za nižjo stopnjo 14.25 Glasbena medigra 14.33 Za mladi svet 15.40 Izložba popevk 16.00 Filmski vrtiljak 16.05 Z velikimi
zabavnimi orkestri 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz (8.40 Partiture lahke
glasbe
Tretji program
19.05 Radijska igra
— P. Lužan:
Montaža
Cankarjevih
polemičnih spisov 19.55 Iz opusa Carla
Emanuela Bacha 20.15. Z jugoslovanskih
koncertnih odrov 22.00 V nočnih urah 23.30 Iz jugoslovanske
operne literature 23.55 Iz slovenske poezije
tržni pregled
JESENICE
Solata 15 din, špinača 12,37 din, cvetača 11,60 din, korenček 43,20 din, česen 22,40 din, čebula 21,60 din, fižol 15,10 do 20,40 din, kumare 33,70 din, paradižnik 43 din, paprika 35,70 din, jabolka 10,50 din, pomaranče 9,50 do 11,30 din, limone 9,50 do 14,90 din, ajdova moka 18,62 din, koruzna moka 5,77 din, kaša 12,14 din, surovo maslo 58 do 61,70 din, smetana 27,85 din, skuta 17,30 din, sladko zelje 9 din, kislo zelje 5,40 din, orehi 75,90 din, jajčka 1,25 do 1,64 din, krompir 6,50 din
KRANJ
Solata 15 do 18 din, špinača 24 do 26 din, cvetača 18 do 20 din, korenček 18 din, česen 30 din, čebula 19 do 30 din, fižol 14 do 16 din, pesa 6 do 8 din, kumare 40 din, paradižnik 40 din, slive 18 do 20 din, jabolka 6 do 8 din, žganje 50 din, med 50 din, pomaranče 11,50 din, limone 9,20 din, ajdova moka 15 din, koruzna moka (i din, kaša 16 din, surovo maslo 54 din, smetana 24 din, skuta 16 din, sladko zelje 5 do 6 din, kislo zelje 10 do 12 din, kisla repa 10 din, klobase 20 din, orehi 80 do 90 din, jajčka 1,60 do 2 din, krompir 6 do 7 din
TRZlC
Solata 16 do 25 din, Špinača 15 din, cvetača 15 din, korenček 30 din, česen 25 din, čebula 4 din šopek, kumare 30 din, paradižnik 40 din, paprika 45 din, jabolka 11 din, banane 10 din, pomaranče 10,50 din, limone Ki din, ajdova moka 16 din 1, koruzna moka 7 din 1, kaša 20 din 1, surovo maslo 16 din 1/4 kg, smetana 6 din mer., sladko zelje 7 din, jajčka 1,50 do 1,60 din, krompir 13 din
poročili so se
V KRANJU
Košnik Bogomir in Košir Božidara, Sire Peter in Ribnikar Edita, Majcen Franc in Dolenc Frančiška, Beton Anton in Stroj Brna,
Naglic Maks in Jelovčan Barbara
VTRŽlCU
Zepič Janez in Kolman Ivana
umrli so
V KRANJU
roj. 1898, Snedic
Kavec Janez, roj. 1898, Snedic Alojz, roj. 1902, Maver Katarina, roj. 1907, Jane Martin, roj. 1899, Tomše Ana, roj. 1906, Mlakar Franc, roj. 1898, Urbas Frančiška, roj. 1899, Prestor Marija, roj. 1898, Derlink Katarina, roj. 1892, Sajovic Jakob, roj. 1913, Pleško Jože, roj. 1896, Vončina Ferdinand, roj. 1897
VTRŽlCU
Meglic Jožef, roj. 1902, Kalan Peter, roj. 1887, Ribnikar Angela, roj. 1899
ia A mer!
18.15 Izobraževalna
oddaja 18.45 Prijatelji glasbe 19.30 TV dnevnik 19.55 Brugge: nogomet
Brugge : Liverpool
— prenos, B
TV Zagreb — I. program
do 19.30 isto kot na
odd. II. T V mreže
19.30 TV dnevnik
20.00 Prosta sreda
21.45 Nogomet Brugge : Liverpool — posnetek
četrtek
8.10 TV v šoli: Pomorsko gospodarstvo, Harfa, Pravopis, Nemščina, Zvok v filmu, Učenci pred kamero (Zg)
10.15 T V v šoli:
Francoščina, Izobraževalna reportaža (Bg)
14.10 TV v šoli -
ponovitev (Zg)
17.25 Cvetlične pravljice, B
17.40 Neven, B
18.10 Obzornik
18.30 Velika koralna
pregrada — 1. del, B
19.15 Risanka
19.30 TV dnevnik
20.00 Kam in kako na oddih
20.10 V živo: kako smo pripravljeni na katastrofe, vmes Poročila
Oddajniki II. TV mreže
17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Pravljica
iz lutkarjevega
vozička 18.15 Mlada Afrika
— dok. film 19.30 TV dnevnik 20.00 TV nadaljevanka 20.50 24 ur 21.10 Krog 21 55 Poezija
TV Zagreb — I. program
do 19.30 isto kot na
'•dd. 11 TV mreže
!<..)»   VV dnevnik
20.1K,' Slavnpst ob
'00- let ni«, i rojstva Vladimiri;* Nazor ia
20.50 Branjevec —
celovečerni film 22.20 TV dnevnik
21
petek
8.10
10.00
14.10
17.10 17.20 17.55 18.10
18.50
19.15 19.30 19.55
TVvšoli:
Geometrija,
Laboratorij
na prostem, Ali ste
vedeli. Atom,
Raketni motorji,
TV vrtec, Ladje (Zg)
TV v šoli:
Angleščina, Kocka
kocka (Bg)
TV v šoli -
ponovitev (Zg)
Križem kražem
Pisani svet
Obzornik
Cez tri gore,
čez tri vode:
Studentski oktet, B
Milijone let pred
človekom — film, B
Risanka
TV dnevnik
Tedenski
notranjepolitični
komentar
A.Marodič: Avtošola — oddaja iz cikla Mali oglasi Zemeljska bitja — oddaja iz cikla Človek brez meja, B Helena, sodobna žena — serijski film, B TV dnevnik
20.05 20.50 21.25 22.15
Oddajniki II. TV mreže
17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Tepček in tulipan 18.'5 Telesport 18.45 Glasbeni studio 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 StudioIII 21.00 24 ur
21.15 Koncert ansambla The Early Music Consort of London
TV Zagreb - I. program
do 19.30 isto kot
na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Beseda da besedo
21.15 M ood.v in Pegg —
serijski film 22.05 T>V dnevnik 22.20 Akademija ob
"lOO-kum i rojstva I
VEČ TOPLOTE V VAŠ DOM
TAM-STADLER
ker ima
vakuumemajlirane bojlerje
mednarodni patent No. 250127
UNIVERZALNI KOTLI
• od 25.000 kcal/h napre|
• možnost kurjenja / oljem, s premogom alr plinom
• visoki izkoristki gonva
• vgrajena avtomatika za samodejno delovanje
• gorilniki
• zagotovljeni nadomestni deli in servis
• ugoden dinarski nakup
KOTLI Z DVOJNIM KURIŠČEM
• od 25.000 do 80.000 kcal/h
• možnost   kurjenja s premogom, odpadki, oljem ali plinom
• visok izkoristek goriv
• samodejno delovanje z mnogo komfor t
POSEBNI KOTLI ZA OLJE ALI PLIN
• od 200.000 do 3,000.000 kcal/h
• ugodne dimenzije
• visoki izkoristki
• za režim 110/90» C ali 90/70« C
• kvalitetni goi ilniki
• dinarsk.i nakup
TAM MARIBOR AJ   OBRAT STUDENCI 62000 Maribor Leningrajska 27
Ivan Cankar: I Martin Kačur
25
II
Kačur je dosegel štirideseto leto, pa je bil zgrbljen in upognjen starec. Podoben je bil tistim učiteljem iz starodavne dobe, ki so služili za cerkovnike in ki hodijo po svetu kakor vešče, izgubljeni, polslepi, neprestano zlovoljni in godrnjajoči. Zdavnaj so /,e vsi pod zemljo — le tu in tam se prikaže spomin iz preteklosti, pol strahoten duh iz teme, pol klavrna karikatura: z drobnimi opletajočimi koraki stopica v mraku preko ceste, suh, upognjen, z iztisnjenimi koleni in s stresočimi rokami: ogoljena suknja se sveti na hrbtu in komolcih, rokavi so prekratki, hlače predolge, ozke in gubaste; iz suknje mu visi rdeč robec, v desnici drži tenko palico, v levici tabakiro; iz obritega, zgrbljenega obraza gledajo zlovoljne oči, nos je dolg in rdeč, na zgornji ustnici leži tobak; gre mimo, njuhajoč, godrnjajoč, ozre se po strani in ošvrkne človeka z jeznim pogledom, vzdigne palico, če ugleda paglavca; toda nemudoma švigne ogenj v staro, zgrbljeno telo, kadar se prikaže na ovinku imenitnik, župan, župnik, uradnik: prožno in mladeniško je telo, zvije se, priklanja do pasu, visoki klobuk se dotika tal in vesel, srečen, uslužen smehljaj trepeče v mnogoštevilnih gubah okoli ustnic in sije iz oči...
Zdaj leže v zemlji... Le časih, opolnoči, pride suhljat človek v dolgi, ogoljeni, staromodni suknji, ustavi se pred belo, enonadstropno šolo, zmaje z glavo, ponjuha ter utone v noč . . .
Kačur si je izbral za kvartir skrito krčmo, ki je bila hkrati štacuna. Tam so se shajali drvarji, zadolženi kmetje in pijanci po poklicu. Dokler ni bil pijan, se Kačur ni brigal za goste; Prijetno mu je bilo, čudno hladno, kakor da bi čutil v lice sence iz Blatnega dola. In ljudje, ki jih je videl, so bili vsi kakor iz teme porojeni. Grobo obtesani, brezizrazni, pijani obrazi; zakrvavele oči, hripavi, surovi glasovi.. . Kadar mu je seglo žganje v glavo ter mu leglo na jezik, se je ozrl po družbi. Tam so bili: župan iz Blatnega dola in tajnik, ki je govoril po nemško, in oberbajtar Samo-torec, vsi tisti zdavnaj znani obrazi; in zdavnaj znane so bile zgodbe, ki so jih pripovedovali, njih prepiri so bili stari, nikoli poravnani, vse je bilo kakor nekoč . . . Kačur se je razgovarjal z njimi, se je prepiral z njimi, razlagal jim je učene stvari in je govoril po nemško in v mnogoterih drugih, zelo čudnih jezikih. Poslušali so ga spoštljivo, ker so čutili, da je njihov. Kadar je bil pijan in se je opotekal, ga je vlekel domov tisti Andre-jaz, ki ni imel nosa, ker si ga je bil nekoč v veliki pijanosti sam odrezal.
Sonca ni maral, ne žarka svetlobe. Čutil se je nemirnega, oči niso videle razločno, zibalo se je pred njim in pod nogami se mu je zibalo; dramilo se mu je v srcu kakor težak, bolesten spomin.
Ob lepem jutru se je napotil v holme, v samotne laze, da bi se razgledal po okolici. Tiho je bilo tam, toda sonce je sijalo, svetila se je vsaka bilka in na grmovju, na samotnem drevju se je listje na rahlo stresalo, trepetaje je uživalo luč. Ozrl se je po ravni: vse v soncu; še megla, ki je v dolgih pajčolanih silila proti nebu ter se topila, se je lesketala kakor pretkana z biserjem. Zlato je oblivalo visoke hiše v Lazih, okna so gorela. In mir, velik, prazniški; v daljavi je zažvrgo-lel škrjanec s polja ... Kačur je stal s povešeno glavo, luč mu je slepila oči, srce se mu je dvigalo z veliko bolečino, kakor da bi se trgalo iz prsi.. . Nejasne, polrazumljive misli so se dramile, so se porajale iz rodovitne svetlobe; jecljajoče misli, še vse plahe in nezaupne. »Tudi jaz sem nekoč . . . tako živel... v taki svetlobi... Ni še dolgo tega ... kdaj je bilo? ... Kaj ne bi mogel? ... Kaj ne bi mogel v luč nazaj?« . .. Trepetal je; zdelo se mu je, da se vzdiga vsa prostrana, svetla pokrajina više, k njemu, in da se vzdigajo holmi, samotni vroči lazi proti nebu, k soncu samemu; in on sam se vzdiga s poljem, s holmi in lazi in vsa svetloba neba in zemlje je v njegovih očeh, v njegovem srcu ...
Legel je doma na posteljo, obrnil se je v steno in je ječal. In nikoli več ni šel v laze, kadar je bilo lepo sončno jutro . . .
Najbolj srečen je bil, kadar je bil doma sam z najmlajšim sinom. Pestoval ga je, igral se je z njim kakor otrok, prekopicaval se je po tleh, podil se je po izbi, raziskaval z njim skrivnosti kuhinje in shrambe.
Čudno pa je bilo, da sta se smejala obadva redkokdaj in takrat za hip, sunkoma; obraza sta ostala zmerom resna, oči so bile motne in nevesele, igrala in podila sta se z neokretnimi, težkimi, opletajočimi kretnjami, kakor dva starca, ki sta se bila pootročila in uganjata puste šale.
Lojze je bil slaboten, bolehav otrok; trebušasto, napihnjeno telesce na tankih, krivenčastih, nerodnih nogah; lica sivkaste, vodene polti in pod visokim, izbočenim čelom velike, mirne, plahe oči. Bal se je hrupnih glasov, šumnega življenja, svetlobe; v cerkvi se je tresel, stiskal se je k zidu in se je oziral preplašen po ljudeh. Šest let mu je bilo, pa je bil komaj shodil in govoril je nerazločno, jecljaje in težko sopeč.
Kadar sta se igrala in je stopila nenadoma mati v izbo, sta utihnila kakor hudodelca; Lojze je pobegnil in se je skril.
»Le tiščita se skupaj, le rad ga imej! Že na obrazu mu je zapisano, da je sin pijanca in da se je rodil v Blatnem dolu!«
Rad ga je imel, ker je bil otrok Blatnega dola; bil mu je kakor živa senca, bolna, skrivnostna, ki jo je še rešil s seboj, ko so ga bili šiloma pahnili v luč.
Tone in Francka sta se ogibala očeta. Kadar se je ozrl Kačur v velike, jasne sinove oči, ga je izpreletelo čudno in povesil je glavo kakor pred nadučiteljem; nekaj očitajočega, prezirnega je bilo v tistih očeh; če sta se srečala na ulicah, je stekel Tone hitro naprej ter se skril za ovinkom, da bi ne hodil z očetom.
»Sedi, Tone, se bova učila!« mu je rekel nekoč.
»Se bom že sam učil!« je odgovoril Tone uporno.
Kačur je hotel zakričati nad njim in je vzdignil roko; toda obrnil se je v stran, roka mu je omahnila in ni izpregovoril niti besede. Tisto leto ga je poslal v mesto, v latinske šole. —
Ženo, ki mu je bila prej samo tujka, je sovražil z vso tiho, bolno silo onemoglega srca. Ponižen je bil pred njo, tih in teman; toda kadar se je okrenila in je šla skozi duri ali preko izbe, je gledal za njo s pogledom, polnim globoke zlobe.
Toliko večje je bilo sovraštvo in zloba je bila toliko globlja, ker je ljubil njeno bujno telo bolj nego prej. In zdelo se mu je, da mu kaže svojo kipečo lepoto s prezirno škodoželjno, vsiljivo prešernostjo, kakor da bi slutila njegovo sovraštvo in njegovo ljubezen . . .
»Kako se mi poda ta bluza?« je vprašala pred ogledalom, vzdignila je prsi in se je zasmejala na glas z živim, hudobnim pogledom; nato se je okrenila koketno ter se ozrla nanj preko rame, da je natanko ujela njegov topi, zlobni in pohlepni pogled: in zasmejala se je še glasneje.
»Ti, veš, Kačur, jaz pojdem tudi v čitalnico! Ali pojdeš ti?«
»Kaj boš hodila sama?«
»Zakaj pa bi ne šla sama? Kaj misliš, da nikogar ne bo, ki bi plesal z menoj in me spremil domov?«
Kačurju so vztrepetale ustnice.
»Tudi jaz pojdem!«
»Pa pojdi! Lep boš v tisti suknji!«
»Lep! Ker je šlo vse za tvoje cape in za tiste otroke, ki so tvoji!«
»Tvoji ne?« je vprašala z zlobnim nasmehom.
»Če so bili, zdaj niso več!«
Pomolčal je, nato je vstal in govoril trepetaje, sunkoma.
»Nič več! Še otroke si mi vzela! . . .. Ki ne vedo, kaj sem jaz in kaj si ti! ... Ti, ti si mi vzela več nego vsi drugi skupaj ... Dušo si mi ukradla . . . ti! . ..«
Gledala ga je osupla.
»Kaj si znorel? Kaj pa imam jaz od tebe? Kaj pa si ti meni dal?«
Oblekel si je suknjo, pomaknil klobuk na čelo ter pobegnil na ulice bled in trepetajoč.
Iz zgodovine kranjske gimnazije (1810 — 1976)
Na kranjski gimnaziji je postopno Prihajalo do omenjenih sprememb. Prvi tuj jezik je postala ruščina, poučevala se je tudi angleščina in nekaj časa še latinščina (ki je danes neobvezni predmet). Kasneje se uveljavita Se francoščina in nemščina; v nižjih razredih je bila obvezna srbohrvaščina. Verouk je bila prva Povojna leta le še neobvezni predmet, grščine ni bilo več v predmetniku. Velika matura se je spreminjala tako po obsegu in seveda zahtevnosti. Najenostavnejša je bila vsekakor po letu 1958, ko je maturant zapisal nekakšno seminarsko nalogo f*a določeno temo, ki si jo je sam l2bral v soglasju z mentorjem in jo Potem zagovarjal pred izpitno komi-?lJo. Splošno izobraževalno funkcijo Je, pri tej obliki mature skušala ohranjevati pismena štiriurna naloga iz 8Wenščine pri kateri se je kandidat £am odločil za eno izmed področij, ?.o je izbiral med tremi naslovi, ki Jln je določila izpitna komisija (slo-Ver»8ka literatura, umetnost v širšem 8,Tiislu; zgodovinsko-politična tema, Prirodoslovno-tehnično področje), strokovne ekskurzije in majski izle.ti ?° se sorazmerno hitro organizirali,
studi v skromnejših povojnih °kvirih. Najbolj popularne so bile gotovo ekskurzije po Jugoslaviji, ki jjn je dobro vodil prof. Tihomir To-qorović.
Zelo delavna je bila mladinska organizacija, ki je skrbela za politično *jelo na šoli in vključevala mlade v Plovne akcije: gradnja proge Brč-vK°~Banoviči,       Šamac —Sarajevo,
avtoceste Bratstva in enotnosti, pomoč pri gradnji kranjskega vodovoda, planinskih domov na Joštu in na Kališah, zemeljska dela pri športnem stadionu in pri urejanju Prešernovega gaja itd. Mladina je imela tudi svoje zabavne prireditve, organizirala je dokaj popularne plesne vaje, sodelovala pri proslavah in akademiiah  itd.  V  stari graščini
Khisslstein in v »škofiji« je bil takoj po vojni urejen dijaški internat, kuhinja pa je bila v pritličju gimnazije; to je bila zasilna rešitev in v 50-tih letih je bil zgrajen lep dijaški dom na Zlatem polju za potrebe Tekstilne srednje šole, kjer pa so stanovali tudi mnogi gimnazijci.
Gimnazijsko poslopje je bilo večkrat preurejevano, adaptirano,
Profesorski zbori, gimnazije v Kranju 1951. leta:
1. vrsta: Martin Železnih, Otokar Žagar, Jelisaveta Bubnov, ravnatelj Miha Mohor, Stanko Bunc, Sonja Sterle, Josip Lampe, France Korbar, Vilko Rus.
2. vrsta: Milan Potokar, Janez Seme, Amalija Seliškar, Branko Prekoršek, Franc Fister, Andrej Šare, Ivan Oman, Ljubo Ravnikar.
3. vrsta: Anton Pavlic, Jovo Vasic, Andrej Kocijan, Tihomir Todorović, Ciril Velušček, Milka Oman, Tone Opeka.
4. vrsta: Franc Valjavec, Jože Kocijan, Slaviva Jeza-Zirkelbach, Viktor Jesenih, Andrej Kalan, Polde Oblak.
da bi zadoščalo za nove potrebe sodobnejšega pouka: 1951-1954 je šola pridobila dve telovadnici, dobila je ozvočenje, 1958-1959 pa modernejšo fasado z balkonom (arh. Maks Strenar).
27. junija 1951 je gimnazija slavila 50-letnico mature. Prireditvi je dajala poseben ton udeležba prvih maturantov (letnik 1901) in njihovega profesorja dr. Josipa Tominška, ki je kljub visoki starosti prišel na to proslavo. Vabljeni so bili starejši profesorji, tovariš Boris Ziherl in drugi predstavniki družbenopolitičnega življenja, inšpektor pri maturi Dušan Pavlic, vsi dotedanji ravnatelji gimnazije, profesorski zbor in maturanti (1951). Spored proslavljanja je lepo razviden iz ohranjenih vabil: 1. odkritje spominske plošče padlim dijakom in prof. Francetu Šipicu (šolsko leto 1940-1941) v avli gimnazije, 2. akademija v Prešernovem gledališču 3. svečano kosilo. Akademija se je začela s pesmijo prigodnico, ki jo je napisal abituri-ent Janez Jocif in uglasbil prof. Martin Železnik, peli pa so jo abitu-rienti: »... Slavimo obletnico vaše mature, vam zdravja želimo in častnih dolžnosti! Preštejte vesele in žalostne ure, spominjajte spet se dijaške mladosti. Zbudimo zdaj s pesmijo slavne bogove, da zbližajo stare in mlade rodove! ... « (pesem je uglasbil tudi sedmošolec Tone Božič). Ravnatelj Miha Mohor je pozdravil vse navzoče; prof. dr. Josipu Tomin-šku, ki je bil klasični filolog in drugim učiteljem je bil namenjen slavnostni nagovor v latinščini (abi-turient France Korbar ml.). Histo-riat gimnazije je podal prof. Andrej Šare. Abiturientka Magda Dolgano-va je brala svojo novelo. Glasbeni
bi KjJo Simonin Bolcn mi tti C) Ivan Grhce   7—nnU erad
1901 1951
* SPORbP A K ADEMIJK: t--" t
I. I Ion t - M 2elc:nik   NaS.m .|.i> luneini   i .•>.
ničlam zbor ahiturienlov in ahttuncnfk
* »rrcmllJiil.nl orkc.Ita 2   Pozdrav   Govori q|mn ijviurell Milu Mohor «. Latuuko nagovori prote.orje wtu.nK' ahiturient
Krame Korffar 4   Htttomr kranjtU cjinnaziic Poročilo
prof Andrija Sarca
I, a) M telezn.k   IVlavce lXlmnn„„o°' Vodi proK I Mart Železnik p. a) E. Adamič. Svatovtka      I Poje pionirski b) R. Gobec  Bohor ic vitel I :l">' 11 eimnaiijt
C) Narodna    ko laz pridem     Vodi prof Viktor vrh planin ce | fjbiani
7. a) P. I. C«jkov»ki: Batkaroli    1 ,*"nt kl,v,ir)u
b) F,. Chopin V„čckvl,molu[
$. Maida Dovgan   Pon. čl čez Biltrico. Abiturientka
bet.- (vo|c novelo ». Vcnčck narodnih pevmi. Pojeta prof. Milk« Oman in Vilko Km. pri klavirju Martin Žcltinlk 10  Natodni plc>. Rdeča ruta  bel oipet  Plclrjo m poieio pioniri!   I   gimnazije Pripravila prol. Hild.i tkar II. G. Bizct    Uvcituri  i; opere Carmen Stiriročno igrata na klavirju abituricntki Milena Prah in Smiliana Vončina I J. Beiedo imaio slavljenei I I   Orlr»ier  Vodi prof M. iclczillk a) lanko Grcgorc   Šopek cv.tlic hl Marim Železnik   Vcnčck partiz petmi el Zakliučna koračnici
■t" dj>" JVv      -Jr** dj-.">^* .^v^aV.
Spored proslave 50-letnice prve mature 27. junija 1951.
del je bil dokaj obsežen in so ga izvajali: profesorji Milka Oman, Vilko Rus, Martin Železnik, Viktor Fabia-ni, abiturientke ter šolski orkester in dva pionirska pevska zbora; pionirji so tudi sodelovali v folklorni točki pod vodstvom prof. Ekarjeve. Od ohranjenih fotografij sta morda najbolj zanimivi dve: prvi maturanti z njihovim profesorjem dr. Tominš-kom in skupinski posnetek obeh generacij maturantov — letnika 1901 in 1951.
(Se bo nadaljevalo)    Marjeta Čampa
7
Ta svežina je prišla iz MODNE GA SALONA Velenje; krilo in telovnik sta iz belega platna, zraven se pa lepo poda nežna modra bluza iz mehkega indijskega krep bombaža. Krilo je dolgo in ozko, razporek ob strani pa omogoča udobnejšo hojo. Model je že v prodaji pri ELITI v Kranju.
Novogoriški IDEAL se je kranjski publiki uspešno predstavil s poletnim kostimom SERENA v črni in beli inačici. Material je platno, krilo ima spredaj široko gubo, bluza je pa srajčnega kroja. Ekskluzivno prodajo za IDE-ALOVE modele je prevzela kranjska ELITA.
Ta lahka poletna halja je izdelana iz bombažnega krepa. Cvetlični vzorec je nevsiljiv, tiskan v belo-modri oz. belo-rjavi kombinaciji ter je primeren za vse tiste, ki nimajo ravno idealne postave. Velikosti: od 36 do 46. Tudi to je izdelala TRIGLAV konfekcija. (Vsi TRI G LAVOVI modeli so že naprodaj v njihovih prodajalnah v Kranju, Tržiču, Kam-n.":u in Slovenj Gradcu.)
Teden dni se je vsak dan sprehodilo po modni brvi gorenjskega sejma šest maneke-nov, ki so s svojim uglajenim nastopom resnično popestrili ta prvi sejem »malega gospodarstva«. Okrog 30 proizvajalcev modne konfekcije širom po Sloveniji se je odzvalo vabilu sejma in poslalo na revijo vrsto lepih in še več praktičnih modelov za vse priložnosti.
Pričeli so s kopalkami BETI iz Metlike, LISCE iz Sevnice in PLETENINE iz Ljubljane. LISCA je svojim celim kopalkam dodala Še dolgo široko krilo, ki se v pasu preprosto križem zavezuje in večerna obleka za Portorož ali Dubrovnik je tu. Moške srajce v prijetnem drobnem karu, enobarvne, črtaste pa spet v velikem karu so bile od MURE, Domače tvornice rublja iz Zagreba, LABODA iz Novega mesta pa tudi TOPROVE. Dosti pa je bilo prikazanega tudi tistega, kar naša delovna žena najbolj potrebuje za njen delovni dan: tu se je dobro   odrezana   kranjska TRI-
Moramo priznati, da je tale kombinacija pri kranjski publiki požela največ navdušenja: bikinke KUBA z obleko za prosti čas TOSCA. Izdelali so jo v sevniški LISCI, dobi se pa v črno-ognjeni, črno-oranžni in črno-vijolični kombinaciji.
GLAV konfekcija z vrsto lahkih bombažnih oblek in halj za dom, službo in izlet. Tudi ljubljanska ANGORA je pokazala nekaj odličnih pletenih modelov; morda je bila med vsemi najbolj elegantna tista črno-bela kombinacija enobarvnega krila in črtaste tunike. Velenjski MODNI SALON je manekene oblekel v preprosti, a tako priljubljeni jeans, bel in moder, novogoriški IDEAL pa v lahke dvodelne obleke v srajčnem kroju — krilo ima eno ali več gub, barva pa bela ali črna. Za mlade so pa pri IDEALU skrojili nekaj ohlapnih modelov kar iz obarvane vrečevine — za res zelo mlade in za vroče poletje.
Tokrat je presenetilo zapuško SUKNO, ki se prvič ni predstavilo le z metrskim blagom, temveč se je na reviji pomerilo s svojimi modeli. Reči je treba, da je tista volnena dvodelna, vinsko rdeča obleka, ki jo poživljajo ob robovih le okrasni šivi, požela vse priznanje. TRIO Tržič pa je poslal na revijo izredno lepe ženske in moške jope iz kvalitetnega napa usnja, ki so letos pravi hit mode v svetu. In verjemite, da ti tržiški modeli prav nič ne zaostajajo niti v kroju niti v kvaliteti.
Naj povemo še to, da so bili manekeni obuti v ALPININE modele za pomlad in poletje, za na plažo vročega poletja so se pa pokrili s frotirastimi klobuki od SIŠIRJA ali slamniki UNIVERZALE Domžale. Modne dodatke so manekeni dobili pri ELITI v Kranju, nakit pa je posodil INTERSHOP iz Ljubljane.
Dolge večerne obleke, ki so si jih za konec revije nadele manekenke Branka, Nada, Marija in Alenka so bile od kranjskih Gorenjskih oblačil in blejskih VEZENIN.
Korajžno je mala Tanja napra-vila svoje prve korake po modni brvi: krilo je iz jeansa in je praktično oblačilo za naše najmlajše. Je že naprodaj in se dobi v modri in surovi barvi ter v velikostih od 6 do 16 let. Bluzica je iz bombažnega popelina in je namenjena otrokom od 6 do 12 let. Oboje je izdelek TRIGLA V konfekcije Kranj.
ALPINA je za revijo posodila čevlje
Modni koraki na Gorenjskem sejmu
Pri MLADEM RODU v Kranju so sešili te zelo moderne otroške kavbojke in bluzo iz mehkega rdečega žameta, kapa je pa ŠE-ŠIRJEVA.
Blejske VEZENINE so pokazale svoje čudovite modele za večer iz kombinacije vezenine in nežnega pletenega lurexa. Model na sliki je v rdeči barvi, povedali pa so, da se dobe še v olivno zeleni in zlato rumeni barvi.
Eden od uspelih modelov trži-škega TRIA: jopa je izdelana iz odlične telečje nape, podložena s svilo, dobi se pa v rjavi, črni in vseh pastelnih barvah v vseh večjih konfekcijskih trgovinah po Sloveniji.
ALMIRA je za revijo spletla tole živo rdečo obleko: rebrasti gornji del ji daje poseben mik, sicer je pa preprostega, a modnega kroja-
Tale praktična poletna halja j* sešita iz aktualnega jeansa 1 dopolnjena z obrobami in pasotfl iz rdečega vzorčastega blag" V velikostih od 36 do 42 so jih M delali pri TRIGLAV konfekcij1 Kranj.
V Kranju spet velika očiščevalna akcija
Naslednji trden, v petek. 21. maja. bo v Kranju tokrat >.e tretje leto velika akcija odvažanja večjih odpadkov, ki jih sicer ni mogoče odložiti v smetnjake ali pa občani nimajo možnosti, da bi jih prepeljali na odlagališče smeti v smetiščno jamo Komunalnega servisa Kranj v Tenetišab. Pred kratkim je Turistično društvo skupaj s skupščino občine Kranj sklicalo sestanek, na katerem so se s predstavniki mestnih krajevnih skupnosti kjer bo organiziran odvoz smeti, dogovorili o podrobnostih, ki naj bi zagotovile brezhiben potek akcije. Občani naj navlako, ki se jim morda praši v kleti ali na podstrešju, pripravijo že v četrtek zvečer, to je 20. maja. Priporočljivo je. da odpadni material razdele' na papir in kovinske predmete, ker bo le-te   v petek zjutraj
Proč s smetmi
Brezplačen odvoz odpadnega kosovnega materiala
podjetje Surovina s svojimi kamioni naj prej odpeljalo. Ostali odpadni material neuporaben kot odpadna surovina pa bo Komunalno podjetje v petek in soboto odvažalo s svojimi kamioni. Odpadni material naj občani pripravijo pred hišo na mestih, kjer običajno pripravijo smetnjake in ne morda kje skrito na dvoriščih, da bi morali delavci ugibati, ali je kaj za odvoz ali ne. Kamioni bodo lahko odpeljali prav vse od starih štedilnikov, nerabnih avtomobilskih gum, koles, gospodinjskih strojev in druge hišne opreme, starega pohištva, razne embalaže in podobno: ne pripravljajte pa raznih nerabnih kemikalij in pa gradbenega materiala. Ko že govorimo o pohištvu, bi morda še uporabne kose predvsem postelje prihranili do 27. maja, ko jih bodo
Predsedniki planinskih društev Rivolija, Montelimara in Kranja med sreča-njem v Italiji. Od leve proti desni predsednik PD Kranj Franci Ekar, pred-s?dnik planincev Rivolija Mario Soldati in predsednik montelimarske Planinske organizacije Raymond Maroux
Kranj bo gostil planince Rivolija in Montelimara
*v.ranj — Med obiskom delegacije kranjskega Planinskega društva v pobratenem italijanskem mestu Ri-voli kjer so bili tudi planinci iz francoskega mesta Montelimar. je bilo "»govorjenih več oblik sodelovanja niea planinci omenjenih mest. Med drugim je bilo v Rivoliju sklenjeno, da bo prihodnje leto v Kranju srečanja planincev Kranja, Rivolija in Montelimara.
Kranjsko društvo se je že lotilo oblikovanja programa srečanja, v katerem želi upoštevati čim več že-
lja planincev Rivolija in Montelimara. Tako se bodo gostje v Kranju seznanili z družbenim položajem in vlogo planinske organizacije ter načinom financiranja. Želijo spoznati tudi organiziranost Planinskega društva Kranj, ki slovi zaradi številnih odsekov ter sekcij po organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in šolah. Gostom bodo svoje znanje pokazali tudi alpinisti. Načrtovan je obisk ene od postojank, kjer bo govora o pomenu množičnega planinstva in planinske rekreacije. -jk
Industrija bombažnih izdelkov Kranj
proda na osnovi 55. člena statuta podjetja naslednja osnovna sredstva in ostali material:
cena din/kos
10.000,-
1 škrobilni stroj z elektromotorji št. 001-103-6 v razstavljenem stanju
1 stroj za čiščenje cevk z elektromotorjem 001-123-39
2 transformatorja 400 KWA 001-60-3, 001-60-4 7 kotlov za kuhanje apreturnih sredstev 5 ventilatorjev 220 V
1 betonski mešalec 500 1 z el. motorjev od 001-170-8 1 el. motorAEG2,2KW 720o/m
3 el. motorje S. Schuckert 3/8,5 KW 1 el. motor Himmelvverke 0,44 KW 1380 o/min 1 el. motor Banker 0,4 KW 1325 o/min
3 el. motorje Schwahwerk 1,5 KW 1445 1 el. motor Schwahwerk 1,5 KW 1445 o/min 1 el. motor Schorch 4,4 KW 1450 o/min
1 el. motor PAPS 0,1 KW 1380 o/min
2 el. motorja Gorgi Kobald 0,1 KW 1420 o/min 1 el. motor Rhientacho 0,1 KW 1420 o/min
4 k v. m bukovega parketa, rabljenega raznih dimenzij   20/kv. m
V ceni ni vračunan prometni davek in se pri prodaji obračuna po ustreza jočih davčnih stopnjah.
Pismene ponudbe je treba poslati na upravo podjetja najkasneje do 31. maja 1976 pod šifro »NE ODPIRAJ« — prodaja osnovnih sredstev.
•Javno odpiranje kuvert do dne 1. junija 1976 ob 10. uri na sedežu podjetja.
Ogled sredstev je možen dne 24. in 25. maja od 10. do 14. ure.
75.000,-25.000, -500,-200,-500,-300,-900,-200,-200,-300,-550,-800,-100,-100,-100,-
Gorenjska oblačila
podjetje za proizvodnjo ženske
konfekcije Kranj, n.sol.o.
objavlja prosta učna mesta v šolskem letu 1976/77 za izučitev naslednjih poklicev:
1. strojni mehanik — 2 učenca
2. prodajalec tekstila — 1 učenca
Za vse je pogoj splošno zdravstvena sposobnost, končano osemletno Šolanje in starost najmanj 15 let.
Kandidati naj svoje prošnje pošljejo na kadrovsko službo delovne organizacije do 30. maja 1976.
občani lahko oddali RK v dobrodelne namene.
Odvoz materiala je brezplačen: akcijo financirata skupščina občine Kranj in pa Turistično društvo Kranj. Natisnjenih je bilo 10.000 letakov, ki jih bodo v- teh dneh razdelili po krajevnih skupnostih, tako da bodo občani lahko še pravočasno pripravili, kar imajo doma nerabnega. Naj opozorimo, da bo letos le ena takšna akcija in ne tako kot lani še ena v jeseni. Zamudnikom ne bo kazalo drugega kot da sami odpeljejo odpadni material v smetiščno jamo v Tene-tišah: še najmanj pa bi bilo potrebno, da bi te vrste odpadke stresli kam v gozd ali k reki ali na druge neprimerne kraje, okolju v »okras« in nam v sramoto. Sami raje prej poglejmo po hiši in izkoristimo priložnost, da se sedaj rešimo navlake: ne čakajmo, da nas bo na to opozoril preventivni protipožarni pregled, ki ga bodo komisije pri krajevnih skupnostih opravile konec poletja ali v jeseni.
V več krajevnih organizacijah prav sedaj potekajo očiščevalne akcije, ki se jih predvsem loteva mladina: priporočljivo je, da odpadke odvržejo na taka mesta, kjer jih je mogoče doseči s tovornjaki smetar-ske službe.
Odvoz kosovega materiala bo organiziran v tehle krajevnih skupnostih: Center, Vodovodni stolp, Zlato polje, Primskovo, Huje —Planina—Cirče, Gorenja Sava, Stra-žišče, Orehek, Drulovka in Struževo.
L. M.
Lovska prireditev pod Krvavcem
Cerklje — V počastitev dneva osvoboditve so lovci iz Cerkelj organizirali veliko lovsko prireditev, združeno z lovskim športnim tekmovanjem v streljanju na umetne golobe, v tarčo srnjaka in tarčo bežečega merjasca. Tekmovanja se je udeležilo 23 tričlanskih ekip in precej posameznikov iz gorenjskih Lovskih družin in družin z Dolenjske ter ljubljanske okolice. Udeležence srečanja so pozdravili predsednik Lovske družine Cerklje Andrej Ropret, tajnik Rado Čarman in predsednik cerkljanske krajevne skupnosti Andrej Zargaj. Med ekipami je bila najboljša prva ekipa LD Motnik s 610 točkami od 750 možnih, kar je za točko boljše od lanskega rekorda. Sledijo Šmarna gora II s 593 točkami, Šmarna gora I (592 točk), Udin boršt 588 točk, Jošt 580 točk, Motnik I 576 točk, Cerklje 540 točk itd. Pri posameznikih je zmagal Ivo Zavrl (LD Jošt) 224 točk. Sledijo Ljubo Jurič (Šmarna gora) 223 točk, Tone Markič (Udin boršt) 213 točk, Franc Barbič (Šmarna gora) 212 točk, Tine Hribar (Tuhinj) 211 točk itd.
Organizatorji so pripravili tudi tekmovanje na izpadanje za šunko, v katerem je sodelovalo 48 lovcev. Prepričljivo je zmagal Franc Dolenc iz Stahovice, drugi, tretji in četrti pa so bili Franc Barbič (Šmarna gora), Tone Markič (Udin boršt) in Milan Gabrič iz Pšate pri Kamniku. Najboljšim ekipam in posameznikom so podelili pokale, diplome in praktična darila. Cerkljanska prireditev je bila ena največjih lovskih prireditev v počastitev dneva zmage v Sloveniji.
-an
Očiščevalna akcija na Kališču in Storžiču
Sneg je skopnel in gore so pokazale žalostno sliko onesnaženosti. Odsek za varstvo narave pri Planinskem društvu Kranj bo v nedeljo, 16. maja, organiziral očiščevalno akcijo na Kališču in Storžiču. Zbirališče bo ob sedmih zjutraj pri gostilni »Majč« v Preddvoru. Odsek vabi na akcijo člane Planinskega društva Kranj. Priporočljiva je planinska oprema in rokavice ali- polivinilaste vrečke za zaščito rok.       R. Jagrič
dežurni veterinarji
dežurni veterinarji: OD 14. DO 21. MAJA 1976: BEDINA Tone,  dipl. vet., Kranj, Betonova 58 telefon 23-518 za občino Kranj; PIPP Andrej, dipl. vet., Šk. Loka, Partizanska 37, tel. 60-380 za občino Škofja Loka;
ĆOP Boris, dipl. vet., Lesce, Dacarjeva 5, tel. 75-606 za občini Radovljica in Jesenice.
Centralna dežurna služba tel. 25-779 Kranj.
Kakšne so letošnje novosti v izbiri opreme
za taborjenje, oddih in izletniško rekreacijo?
Odgovor na to zanimivo vprašanje
boste našli,
če boste obiskali
razstavo s prodajo šotorov, kamp opreme in potrebščin za oddih
ki jo prireja Veleblagovnica
nama
Škofja Loka
od 14. maja do 22. maja 1976
BLED 76
• pohištvo za opremo I turističnih sob
• dnevne sobe I
• kuhinje /
• oprema za taborenje h
• gospodinjski stroji
• dekorativa
murHH
razstava bo odprta vsak dan od IO. do 19. ure, tudi v nedeljah
Regal .BORL*
Kranj-Primskovo P"P<>r°ča
v mesecu MAJU ugoden nakup pohištva po tovarniško znižanih cenah:
kuhinjske kredence regal »HELGA« spalnica, program 4, hrast sedežna grt »ANIRA« sedežna grt. »HARLEKIN« regal »BORL« sedežna grt. »SANELA« spalnica »LILI« regal program 3, hrast regal »SENTA« preproge Proleter Zrenjanin in še razno kosovno pohištvo
Pri nakupu vam bo pomagal strokovni svetovalec Kredit do 30.000 din s 15 % pologom Dostava do 30 km brezplačno Obiščite nas in proricali se boste, da je izbira v Lesnini Kranj-Primskovo najbogatejša.
Obiščite nas in prepričali se boste, da je izbira v Lesnini Kranj-Primskovo najbogatejša.
znižano	40	%
znižano	30	%
znižano	20	%
znižano	20	%
znižano	20	%
znižano	15	%
znižano	10	%
znižano	10	%
znižano	10	%
znižano	10	%
znižano	10	%
znižano do	50	%
Graditelji
m m m m m m m ■
* |B> JMft $Ut ■
Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje z n. sol. o.
TOZD Opekarne Kranj b. o., Na Skali 5 in Opekarna Maribor — Radvanje p. o. Maribor, Streliška 16/a
Vam  v  kooperaciji  nudita na enem  mestu  kompleten asorti-ment opečnih in betonskih izdelkov ter montažnih stropov »NORMA«.
PREDNOSTI »NORMA« STROPA SO:
— je montažen, čas gradnje minimalen;
— je lahek in enostaven za montažo;
— je v modularnih merah;
— je kakovosten in cenen;
— dobra toplotna in zvočna izolacija;
— spodnja površina stropa je v celoti opečna.
NA IZBIRO SO NASLEDNJI OPEČNI IN BETONSKI IZDELKI:
— navadni in dimniški zidaki;
— modularni in pregradni bloki;
— porolit 8 in 5 cm;
— vogalniki in dimniške tuljave;
— betonski zidaki za temelje in izdelki iz marmorja.
Vsi navedeni izdelki imajo predpisane ateste.
PRODAJNO MESTO IN INFORMACIJE:
— TOZD Opekarne Kranj, b. o., Na Skali 5 tel. 22763 in 22764
Dobava takoj!
Po želji kupca dostavimo vse izdelke z našim prevozom.
0) O W 0
O
(D
m
o c
> O
(0
O
a
V soboto,
1 5. maja, od 9.
do 1 2. ure in v petek, 21. maja, od 16. do 1 9. ure
bo predavanje o uporabnosti zamrzovalne skrinje LTH.
Predavatelj:
Ela Kovačič
Cesta JLA 6/1 nebotičnik
PROJEKTIVNO PO D J ETJ E KRANJ
Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij.
Sprejmemo akviziter j a za honorarno delo na terenu
Vse informacije dobite v knjigarni Mladinske knjige Kranj, Maistrov trg 1 (telefon 21-231).
Komisija za MDR
VVZ Škofja Loka
razpisuje
prosto delovno mesto
snažilke
v vrtcu »Kroj« Škofja Loka.
Nastop dela takoj. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
OBČINSKA KONFERENCA ZSMS ŠKOFJA LOKA Komisija za kadrovske zadeve razpisuje prosto delovno mesto
administratorke
za določen čas — nadomeščanje v času porodniškega dopusta.
Pogoji: dvoletna administrativna šola ali opravljen strojepisni tečaj — lahko začetnica.Nastop dela takoj.
Prijave sprejema Občinska konferenca ZSMS Škofja Loka, komisija za kadrovske zadeve, do zasedbe delovnega mesta.
mali oglasi • mali oglasi
Mali oglas lahko oddaste pri nafti malo-oglasni službi pri GLASU v Kranju in na vseh poštah na Gorenjskem. Cena malega oglasa je 20 din za 10 besed, vsaka nadaljnja beseda pa stane 3 din. Prav tako lahko oddajate osmrtnice in zahvale. Po želji te objavljamo za dodatnih 60 din tudi s fotografijo. Naročniki imajo pri malih oglasih, osmrtnicah in zahvalah 25 % popust. Letna naročnina znaša 140 din, polletna 70 din. Vse informacije dobite na telefon številka 23-341.
Turistično društvo Škofja Loka sprejema male oglase vsak delovnik od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
prodani
Prodam skoraj nov pomivalni STROJ za posodo CANDY. Starman, Hafnarjevo naselje 20, Škofja Loka 2896
Prodam JARĆKE nesnice, 2 meseca stare. Dobre, Loka 4, Tržič
2955
Prodam PSA, ki vam zanesljivo uniči voluharje in miši na vrtu in v sadovnjaku, obenem je tudi dober čuvaj. Bertoncelj Vinko, Zg. Dobrava 4, Kamna gorica 2985
Prodam KRAVO, ki bo v kratkem telila. Novak Peter, Breg ob Savi 23, Kranj 2986
Prodam KRAVO, 9 mesecev brejo, in nekaj suhih smrekovih PLOHOV. Lahovče 14, Cerklje 2987
Ugodno prodam: rabljeno POHIŠTVO, RADIOAPARAT, HLADILNIK, ZIMNICE, LESTENEC. Informacije dobite v Valjavčevi ul. 4, stanovanje 1 od 16. do 18. ure 2988
Ugodno prodam ŠIVALNI STROJ z omarico". Telefon 25-022 popoldan
2989
Prodam TELICO simentalko, 7 mesecev brejo. Podbrezje 23 2990
Prodam TRAKTOR man 14 s KOSILNICO, KOSILNICO mbrtel za fergusona in ZASTAVO 750, 1965 — tudi po delih. Skok Franc, Ropre-tova 25, 61234 Mengeš 2991
Oddam okoli 700 kv. metrov SADNEGA VRTA v središču Kranja v najem. Kranj, C. Kokrškega od-0 reda l/I 2992
Prodam ELEKTROMOTOR 1 KM, AMORTIZERJE za kadeta, PONY EKSPRES in KOLO. Hrastje 187, Kranj      * 2993
Prodam dobro ohranjen športni OTROŠKI VOZIČEK tribuna in AVTO SEDEŽ. Ljubljanska c. 19 a, Labore, Kranj 2994
Ugodno prodam skoraj novo SPALNICO. Ogled vsak dan od 17. do 19. ure. Gajič Anica, Grabče 15, Zg. Gorje 2995
Ugodno prodam otroški ŠPORTNI VOZIČEK. Ogled v popoldanskem času. Pisk, Kranj, Ul. XXXI. divizije 15 2996
Prodam komplet novo KUHINJSKO OPREMO v Tržiču. Naslov v oglasnem oddelku 2997
Prodam SENO. Zg. Senica 26, Medvode 2998
Prodam OKNO dimenzije 180 X Xl20 z roleto, AVTO VW 1600, letnik 1966. Vrtnik Janez, Sp. Brnik št. 35 2999
CLAVEX ODSTRANI TRDO KOŽO IN KURJA OČESA
Kozmetika Šinkovec Kranj, Prešernova ul. 19.
Ugodno prodam dobro ohranjen globok inozemski OTROŠKI VOZIČEK. Bedina, Tatjane Odrove 9, K ran j, telefon 22-757 3000
Prodam mlado KRAVO ZA ZAKOL, lahek GUMIVOZ, OBRAČALNIK sonce in LES za ostrešje. Zg. Lipnica 16, Kamna gorica 3001
Prodam ISO-3PAN   OPEKO in
3 tone BETONSKEGA ŽELEZA. Jan Franc, Alpska 54, Lesce, telefon 74-217 3002
Prodam novo, po naročilu izdelano SEDEŽNO GARNITURO. Baiželj, C. 1. maja 71, Kranj 3003
Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen. Zorman Peter, H rib 28, P redd vor 3004
Dobro SENO in PROSO prodam. Gantar, Valburga 59, 61216 Smlednik 3005
Prodam malo rabljen ŠOTOR za
4 osebe. Ješetova 1/c, Kranj 3006 Prodam JEDILNI KROMPIR in
SLAMO. Ogled po 15. uri. Olševek 11, Preddvor 3007 Prodam bočno  KOSILNICO za traktor pasquali. Brezovica 4, Kropa
3008
Prodam KRAVO simentalko po tretjem teletu. Peračica 4 pri Brezjah 3009
Ugodno prodam RABLJENO OSTREŠJE in CEMENTNO OPEKO, primerno za hleve ali večje lope 13 X 8. Pogačar Rado, Cankarjeva 16, Bled, telefon 77-810 3010
Prodam KAMENJE za betoniranje. Visoko 65 3011 Prodam KUHINJSKO KREDENCO, delovni PULT, OTROŠKO POSTELJICO z vložkom, po ugodni ceni. Visoko °9, Šenčur 3012
Prodam PUNTE in BANKINE, AKUMULACIJSKO PEC 3 KW. Oddam PSA, nemškega ovčjaka, eno leta starega. Smledniška 114, Kranj
Prodam športni OTROŠKI VOZIČEK. Šlibar Rajko, Milje 35, Šenčur
Prodam dobro ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK tribuna.' Ma-jerle, Vrečkova 4, Kranj 3015
Prodam dobro ohranjeno mertl-novo KOSILNICO za traktor fergu-son na hidravlično dviganje in prednji pogon ter VILE za nakladanje gnoja in vprežne OBRAČALNE VILE za seno ter nekaj PŠENICE. Zavrh 9 pod Šmarno goro 3016 • Prodam BETONSKO ŽELEZO O 16, LETVE 4 X 5 in SKALE za betoniranje. Voglje 85, Šenčur 3017
Prodani dobro ohranjeno KOSILNICO laverda z volanom in vozičkom. Prebačevo 21 3018
Prodam KRAVO simentalko s tretjim TELETOM. Lesce, Alpska cesta 70 3019
Prodam SLAMOREZNICO tempo s puhalnikom. Povije 2, Golnik
KZ NAKLO VALILNICA
prodaja dnevno sveža jajca
vsako sredo, od 14. do 17. ure in v soboto od 7. do 11. ure. Cena 1,50 za kos.
KZ Naklo
Prodam dolgo belo POROČNO \ OBLEKO št. 40. Gorenjesavska 56,1 Kranj 3021?
Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 45, Cerklje 3021
Poceni prodam DNEVNO SOBO ali samo SEDEŽNO GARNITURO zaradi selitve. Ogled od ponedeljka ( do srede popoldan. Zupan Viktorija, ( Križe 79 3023
Ugodno prodam rabljen ŠIVALNI \ i STROJ. Telefon 22-989 od 15. ure dalje 3024 (
Prodam PRAŠIČE, 90 do 100 kg težke, ELEKTRIČNEGA PASTIRJA in KUPIM BIKCA simentaka' Bohinc Jože, Sebenje 36, Tržič 3025
Prodam DNEVNO SOBO -kavč, fotelje, regal in ELEMENTE za kuhinjo — pomivalno mizo, električni štedilnik, hladilnik, peč na olje, peč na plin. Možnost plačila na obroke. Ogled v nedeljo od 8. do 12. ure. Rakovec, Zg. Duplje 28 a in v sredo od 15. do 20. ure 3026
Prodam 200 kg KROMPIRJA cvetnika. Sp. Senica 14, Medvode
Po nižji ceni prodam 100 ISO-SPAN zidakov in BODEČO ŽICO. Rozman, Poljšica 3, Podnart 3028
Prodam PRIKOLICO ZA TRAKTOR, nosilnost 3 tone, primerna tudi za hribovite predele. Žagar, Papirnica 4, Šk. Loka 3029
Ugpdno prodam HERAKLITNE PLOŠČE, debeline 3 cm, raznih velikosti. Tonja Anica, Frankovo naselje 115, v bližini železniške postaje
3030
Prodam visoko BREJO TELICO z rodovnikom. Dolenc, Četena ravan 2, Poljane nad Šk. Loko 3031
Prodam dvomesečno ŠKOTSKO OVČARKO psičko z rodovnikom-Rus, Puštal 101, Šk. Loka 3032
Prodam TRAKTORSKI NAKLA-DALEC 0,300 kub. m. Potočnik Andrej, Rovt 9, Selca nad Šk. Loko
3033
Prodam PUNTE in navadno OPEKO. Mohorič Leon, Bled - Rečica, Za Žago 6 3034
Prodam HARMONIKO, navadno, novo. Pavič Lojze, Šorlijeva 16, Kranj, telefon 23-913 3035
Prodam KRAVO s TELETOM po izbiri. Strahinj 7, Naklo 3036
Prodam 1000 kg lepega SENA iN OTAVE. Kristan, Selo 31, Bled 3037
Prodam PLASTIČNI ČOLN brez motorja. Zapuže 2, Begunje 3038
Prodam TELICO, 1 mesec in pol pred telitvijo. Marija Dolinar, Spodnje Gorje 89 3039
Prodam nov BARVNI TELEVIZOR montreal, brezhiben. Ponudb? na telefon 22-991, K ranj 3040
Če želite opremiti stanovanje ali vikend v kro-parskem stilu se zglasite pri
KRŽIŠNIK MIHA UMETNO KOVAŠTVO Zg. Duplje 21, 64203 Duplje
Usten nasvet je vreden več
kot 1000
napisanih besed
Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Prešeren Cilka, Zasip 16, Bled
3079
- Prodam 2 toni SENA. Jesenko, 2irovnica 89 3080 Poceni prodam TELEVIZOR RIZ £ ročno kosilnico HUSQVARNO. Pečnik Miro, Pševska 1 b, Kranj
3081
Ugodno prodam dobro ohranjen globok italijanski VOZIČEK, vinsko rdeče barve. Vukanec, Moša Pija-deja 6, K ranj 3082
Prodam varilni aparat RADE KONČAR. F ranci Oblak, Zirovski vrh 24, Gorenja vas nad Škofjo Loko
3083
Prodam STROJ za izdelavo strešnikov in terenski KOMPRESOR, ftihtaršič, Na Kresu 12, Železniki
3084
Prodam gnojnično ČRPALKO na motorni pogon, deske za opaže, za-gozde in suha DRVA. Jenko Franc, pevno, Škofja Loka 3085
Opozorilo!
Obveščamo čebelarje iz Preddvora, Potoč in okolice, da bomo od 18. maja dalje pa do konca meseca julija plantažne sadovnjake v Potoč ah tedensko škropili s pripravki, ki so nevarni za čebele. Prosimo, da opozorilo upoštevate, ker nismo plačniki eventualnih škod zaradi zastrupitve čebel. KŽK
TOZD Kmetijstvo Kranj
. Prodam KRAVO, 9 mesecev brejo, J« 1000 kg SENA. Puštal 104, Škofja Loka 3086 Prodam 1000 kg SENA. Šolar, Mubno 4, Podnart 3087 to Prodam OBRAČALNIK FAVORIT 160, koso ALFA, oboje za traktor PASQUALI in kupim obračalnik MARATON. Gorica 9, Radovljica
3088
, Prodam KRAVO s prvim teličkom. Primožič Karol, Kupljenik 11, B»ed 3089
Prodam HRASTOVA VRATA (krila) m VETROLOV. Naslov v oglasnem oddelku. 3090
Prodam KROMPIR igor. Voklo *t. 13 3091
Prodam črno-beli TELEVIZOR Gorenje s šestimi programi, električno OMARICO 60 x 40 in RAČUNSKI STROJ olivetti na papirnati trak. Cerklje 26 3092
Prodam ZAJCE orjake. Sp. Brnik 37, Cerklje 3093
Prodam TELIČKO, 10 mesecev 8taro, za pleme. Zalog 33, Cerklje
3094
to Prodam KROMPIR za krmo. Sp. °rnik 33, Cerklje 3095 Prodam PRAŠIČKE, šest tednov 8tare. Šenturska gora 6, Cerklje
3096
.Prodam dobro ohranjeno KOSILNICO in avtomatsko KLJUKO za traktor ferguson. Sp. Brnik 60, Cer-klJe 3097 D Prodam krmilni KROMPIR. Sp. Urnik 30, Cerklje 3098 , .Prodam dve mladi KRAVI po iz-Dlri- Velesovo 35, Cerklje 3099 ^Prodam rabljeno traktorsko PRIKOLICO s kiperjem nazaj. Šink, Ušnjevek 9, Cerklje 3100
Prodam hrastove PLOHE. Vo-P°vlje 11, Cerklje 3101
Prodam vprežni OBRAČALNIK f^oa, preurejen za priključek na traktor. Grad 43, Cerklje 3102 0 Prodam mlado KRAVO s teletom, ^trahinj 38, Naklo 3103 . Prodam globok italijanski otroški J^OZIČEK za 600 din. Gazvoda, urolčevo naselje 19, Orehek, Kranj
3104
Prodam KRAVO s teletom. Slat-n* 3, Begunje 3105 Prodam OVCO. Mlaka 41, Kranj
3106
Prodam kombinirano PEČ za kovnico,  industrijske RADIATOR-dE. Vodnik, Skokova 9, Kranj 3107 j Prodam   kratkodlakega   ISTRI-*NCA, dve leti starega, z rodov-S^om. Eržen Andrej, Na Plavžu 3, dežniki 3108 Prodam nekaj OPEKE folc po ni*ki ceni. Tupaliče 11 3109 Prodam globok otroški VOZIČEK 2* dvojčke. Visoko 129, Šenčur 3110 Prodam mlado KRAVO s teletom.
3111
Je
Zerska 90, Kranj
vozila
, Prodam ZASTAVO 750, letnik fT>4, registrirano, vozno in MOPED 1 J2. Brezje 13, pri Tržiču 2970 f Ugodno prodam avto AMI 6 (67) S PLASTIČEN ČOLN in TOMO-JPV MOTOR 4 KM (lahko posa-^ezno). Informacije na tel. 26- 478 ^.Kupim AVTO AUDI 80 ali 80 L. Naslov v oglasnem oddelku 3042 Prodam osebni avto ZASTAVA
Kupim PRIKOLICO za lička do 300 kg nosilnosti in BETONSKI MEŠALEC. Eberl, Ljubno 58, Podnart 3044
Prodam TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto. Ogled v petek in soboto popoldan. Šilar, Zgornje Bitnje 53 3045
Prodam TOVORNJAK deutz ma-girus, nosilnosti 4,5 tone. Lahovče 21
Ugodno prodam MOPED tomos v zelo dobrem stanju. Brudar, Cesta na Klanec 28 b, K ran j 3047
Prodam ZASTAVO 750 za 3000 din. Jankovič, Begunjska 6, Kranj 3048
Prodam dobro ohranjen FIAT 500. Bičkova 6, Kalvarija, Kranj-
Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750. Pavlic Kranj, Cesta na Klanec 15 3050
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1963, vozna, neregistrirana. Ogled na Gorenjesavski cesti 28 v Kranju, pri Janša 3051
Kupim RABLJEN AVTO na posojilo. Naslov v oglasnem oddelku
3052
Prodam VW 411 L, potreben manjšega popravila. Škofjeloška cesta 22, Kranj, Stražišče 3053
Ugodno prodam moped TOMOS SL 15 s 6300 prevoženimi km. Oblak Vinko, Oprešnikova 16, Kranj, telefon 25-798
Prodam TAUNUS 12 M. Zibert, Kidričeva 17, Kranj
Ugodno prodam ohranjen R 4, letnik 1967. Kokalj Srečo, Poljanska 39, Škofja Loka 3112
Prodam ŠKODO, letnik 1967, po delih. Dobnikar, Retljeva 7, Čirčiče, Kranj 3114
Prodam skoraj novo PRIKOLICO za osebni avto (gume fiat 1300). Slavko Šavs, Preddvor 19 3115
Prodam dva MOPEDA, enega na štiri prestave, enega na tri prestave. Šmartno 22, Cerklje 3116
Prodam MOPED T 14, registriran, dobro ohranjen. Poženik 24, Cerklje 3117
Za ZASTAVO 850 S prodam nov desni prednji BLATNIK, rabljena kompletna KOLESA in SEDEŽE po ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku. 3119
Prodam registrirano motorno kolo PUCH 250 ccm. Dražgoše 58, Železniki 3120
Kupim rabljen MOPED ali samo motor dve ali tri prestave. Jerinc, Vodice 102 3121
Prodam SPAČKA, letnik 1973. Šink Jože, Čirčiče 29, K ranj 3122
Prodam .ŠKOLJKO od 101, letnik
1976, po delih. Sp. Brnik 36 3123 Prodam karambolirano karoserijo
ZASTAVA 101, 4 vrata ter zadnji del. Sp. Gorje 13, Zg. Gorje 3124
Prodam ZASTAVO 750, letnik 66, po generalni. Cena ugodna. Naslov v oglasnem oddelku. 3125
Prodam dobro ohranjen FIAT 1100. Golorej, Voklo 91 3126
KOMBIBUS IMV 1600 ugodno prodamo. Kasko zavarovan do leta
1977. Ogled od 17. maja dalje. Kranj, Titov trg 11 , 3144
kupim
Kupim vprežni OBRAČALNIK ZA SENO. Spodnja Luša 19, Selca nad Šk. Loko 3054
Kupim rabljen BETONSKI MEŠALEC. Telefon 24- 368, Kranj 3055
Takoj kupimo ŽELEZNO BLAGAJNO, stoječo, dobro ohranjeno, srednje veliko. Ponudbe z navedbo cene pošljite na naslov Krajevna skupnost Smlednik, 61216 Smlednik
Kupim OTROŠKO KOLO za 5 let starega otroka s pomožnimi kolesi. Komar Lojzka, Mevkuš 29, Zgornje Gorje 3057
Kupim KOZLA in KOZO do 3 let in PEČ do enega metra. Pisati: J. Pleša, Selca nad Skofjo Loko 3127
teresirana za tip C. Plačam delno tudi z devizami. Naslov v oglasnem oddelku. 3130
Enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO v Kranju vzamem v najem. Ponudbe pod »Maj« 3131
Prodam staro enostanovanjsko HIŠO, vseljivo na Javorniku. Poizve se Žirovnica 10 a 3132
Na Mlaki pri Begunjah prodam staro nevseljivo kmečko HIŠO z 1 ha zemlje, vrt, pašnik. Božič, Kamna gorica 60 3133
Ugodno prodamo ENOSTANOVANJSKO HIŠO v Tržiču, Koroška cesta 20, ki je takoj vseljiva. V pritličju primerno za manjši lokal. Vse informacije dobite pri Eli Pernuš, Bistrica pri Tržiču 177 3062
Prodam DVOSOBNO STANOVANJE v Bistrici pri Tržiču 112
Obrtniki - zdomci! LOKAL 30 kv. metrov s SKLADIŠČEM 70 kv. metrov ter TROSOBNO STANOVANJE 100 kv. metrov, vse vseljivo v centru Kranja prodamo. Informacije Marenčič Janez, Kranj, Ulica mladinskih brigad 4, telefon 22-7004
Prodam POL HIŠE z vrtom. Stanovanje je vseljivo. Kranj, Delav-0 ska 25 3065
TROSOBNO STANOVANJE s centralnim ogrevanjem prodam v naselju Vodovodnega stolpa. Oddati ponudbe pod Takoj plačljivo 3066
zaposlitve
Iščem INŠTRUKTORJA za poučevanje matematike srednjih šol. Ostalo po dogovoru. Močnik, Grego-ričeva 24, Čirčiče, K ranj 3067
VAJENKO sprejmem takoj. Modni salon, Kavčič, Tomšičeva 15, Kranj 3068
Iščem ŽENSKO za varstvo otroka, starega 10 mesecev. Ostalo po dogovoru. Bajželj Nika, Šempetrska 37, Stražišče, Kranj 3069
VARSTVO za 7 mesecev starega fantka iščemo od 1. avgusta dalje, najraje na našem domu ali v bližini.* Omersa, Valjavčeva 12, Kranj, tele-3 fon 23-4322 3070
Upokojenec išče HONORARNO zaposlitev od 4 do 6 ur dnevno. Sprejme vsaka navadna dela, tudi za kurirja na področju Kranja, Prim-skovega, Stražišča. Naslov v oglasnem oddelku 3134
Priznani ansambel išče KITARISTA - VOKALISTA. Stalni aranžmaji zagotovljeni. Ponudbe pošljite pod šifro »Kvaliteta — dober honorar« 3135
Sprejmem ZIDARSKA IN ZEMELJSKA DELA. Kušej Mustaf, Rupa 23 b 3136
stanovanja
Intelektualka išče GARSONJERO, MANJŠE STANOVANJE ali SOBO z uporabo kuhinje v Kranju ali okolici. Oddati ponudbe pod Daljši čas 2975
Fant in dekle pred poroko, brez otrok, iščeta ENOSOBNO STANOVANJE ali VEČJO SOBO v okolici Škofje Loke. Ponudbe na oglasni oddelek pod Cena ni važna. 3058
Nujno iščem SOBO po možnosti s KUHINJO najraje v Kranju ali okolici. Plačam za eno leto vnaprej. Radakovič Sreto, Medetova 1, Kranj 3059
Sem študentka in iščem SOBO od septembra dalje. Mojca Majerle, Ljubečna 7,63211 Škofja vas 3060
Iščem PRAZNO SOBO v Kranju. Ponudbe pod Miren moški 3061
Oddam SOBO sostanovalcu. Naslov v oglasnem oddelku. 3128
Sprejmem dve dekleti na STANOVANJE. Smledniška 35, K ranj 3129
75o
I letnik 1968. Prebačevo 36, Kranj
posesti
Blejčanka, ki se želi vrniti domov iz tujine, želi kupiti prednostno od podjetja, ki bi me sprejelo v službo (22 let prakse v zunanji trgovini, visoka izobrazba) ali pa privat manjše dvosobno STANOVANJE v blokih Jarše, Bled. Posebno zain-
Vsako soboto PLES ob Zbiljskem jezeru. Igra ansambel EROS 3074 Vsako nedeljo PLES v gaju na letališču    Brnik.    Igra ansambel EROS 3075 GD Polje pri Vodicah priredi v nedeljo, 16. maja, ob 14.30 ob prevzemu NOVE MOTORNE BRIZGAL-NE    VRTNO   VESELICO. Igra ansambel  Ivana  Kovačiča. KEGLJANJE za teleta že v soboto. Vabljeni 3076 KUD   LJUBNO   bo   v nedeljo, 16. maja, ob 16. uri uprizorilo v domu Partizan v Ljubnem VESELOIGRO »Cvetje hvaležno odklanjamo«. Vabljeni 3077 MA POLJANE priredi vsako nedeljo ob 18. uri PLES. Igra ansambel JEVŠEK. Vabljeni! 3137 V dvorani PODLJUBELJ bo v soboto, 15. 5. 1976, zabava s PLESOM. Igra ansambel JEVŠEK. Vabljeni
VIA TURISTI vas zabava vsak petek ob 20. uri v SKARUČNI, vsako soboto ob 20. uri v HOTELU POŠTA JESENICE. 3139
KK PODREČA prireja v soboto, 22. 5., in nedeljo, 23. 5., KEGLJA-ŠKO TEKMOVANJE. V nedeljo od 15. ure dalje bo PLES. Igrajo TURISTI. V primeru dežja bo ples v SKARUČNI ob 18. uri. Vabljeni!
obvestila
DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠENČUR obvešča svoje člane in njihove svojce, da imamo od 1. maja odprt svoj bife. Vljudno vabljeni
S STROJNIM ČIŠČENJEM vrnem preprogam in talnim oblogam čistočo in svežino barv. Kličite, pridem na dom, Telefon 26- 912 2096
ROLETE; lesene, plastične in žaluzije naročite pri SPILER- jevih, Radovljica, Gradnikova 9, telefon 75-610 2417
Ljudske milice iz Železnikov in Škofje Loke, članom gasilskih društev iz Selc in Železnikov ter članstvu civilne zaščite iz domače vasi in Selc. Presrečni smo bili ob najdbi naše MIJE, zato posameznikom ter skupnostim — srčna hvala. HABJANOVI: mamica, očka, trije bratci, posebno pa MIJA, Dolenja vas pri Selcih, 7. maja 1976 3142
najdeno
Žensko uro sem našla 6. maja v Kebetovi ulici v Kranju. Rus, Kranj Valiavčeva 4 3078
ostalo
Pozivam opazovano osebo, da odpeljani plav PONY EKSPRES v iz-ogib posledic vrne na isto mesto pred blok na Zlatem polju 3143
loterija
zahvala
Iskrena zahvala vsem, ki ste nam pomagali pri iskanju naše male hčerke in sestrice MIJE, katera se nam je izgubila 6. maja v Dolenji vasi pri Selcih ter smo jo ob nesebični pomoči pri iskanju našli po 14 urah zjutraj v gozdu. Srčno zahvalo izrekamo uspešnemu najditelju Tonetu BENEDIKU iz Selc, vsem sosedom,     vaščanom, uslužbencem
9 5
CA -*
19990 03230 34190 85890 336960 598120 520980
481 141
1431 29721 41171 07861 22591 574361
82 12 9302 39532 70522 174772 648682
3
10363 78313 489103 564193
94 684 68804 83444 11224 88934
»Z
ti
si
te -o
600 800 1000 5000 10000 10000 10000
60 100 300 600 600 800 5000 10000
20 30 500 800 800 10000 10000
10 600 800 10000 10000
30 60 600 600 600 600
1
•■a -* J5
* S
i- o
17064 269014 269564
34235 78715 054755
06 826 80006 18126 552996
27 47 77 2297 7687 543687
48 18
39628 78278 08448 57088 05148 8844» 21368 77858 286558
9
463819 621049 753589
4) -* -a »
Si °S
» T}
1000 10000 10000
1000 1000 150000
50 60 800 1000 10000
20 20 20 300 500 10000
20 40 600 600 800 800 800 800 1000 1000 300000
10
10000 10000 10000
prireditve
OO ZSMS Begunje prireja v soboto, 15. maja 1976, PLES. Igra ansambel TABOR. Vljudno vabljeni
Ansambel MANUAL igra v soboto v LJUBNEM na mladinskem plesu. V nedeljo ob 18. uri pa v SORI. Vabljeni 3072
Gasilsko društvo Žeje Bistrica prireja v nedeljo, 16. maja, ob 15. uri VRTNO VESELICO. Igra ansambel MODRINA. Vabljeni 3073
Central Kranj, n. sol. o. TOZD Gostinstvo, n. sub. o.
Svet za poslovne enote hotel Bor-Grad Preddvor objavlja
na podlagi 16. člena samoupravnega sporazuma prosto delovno mesto
natakarja
na kegljišču v hotelu Bor-Grad Preddvor s poklicno gostinsko šolo ter 1-letno prakso
Določeno je poizkusno delo 2 meseca.
Pismene prijave z dokazili o strokovnosti pošljite v 15 dneh na naslov hotel Bor-Grad Preddvor.
ZAHVALA Ob tragični smrti dragega brata in strica
Jakoba Sajovica
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje in mu poklonili vence in cvetje. Posebna zahvala organizacijam ZB in gasilskim organizacijam, tov. Dobruni in Kovaču za poslovilne besede, pevskemu zboru upokojencev, zdravniku Udirju za dolgoletno zdravljenje in g. kaplanu za pogrebni obred ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči sestri Micka in Rozka, brat Nace z družino, sestri Ančka in Manca z družinami.
Suha, Podbrezje, Strahinj in Volče, 13. maja 1976
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre, tete
Marije Prestor roj. Kimovec
Voklo 57
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem za izrečeno sožalje in darovane vence in cvetje ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Milanu Zgajnarju za njegov trud pri zdravljenju in lajšanju bolečin. Posebna zahvala gospodu kaplanu iz Šenčurja in gospodu Vinku Prestorju za pogrebne obrede. Zahvala velja pogrebni službi Komunalnega servisa za vestno opravljeno delo. Zahvaljujemo se kolektivu TOZD elektro Sava Kranj za podarjeni venec, nadalje se zahvaljujemo sodelavkam Planike oddelka 128 šivalnice za podarjen denar. Posebno se zahvaljujemo vsem sosedom, ki so nam bili v veliko pomoč.
Žalujoči mož Janez, hčerka Tončka, Slavka, Kristina, Mici, Siva z družinami, sin Stane, Ivan z ženo, Jože z družino in ostalo sorodstvo
Voklo, H rastje, Polzela, Gorenja vas-Reteče, 12. maja 1976
18. stran — Glas
Iz poročila tržiškega sodnika za prekrške
Preveč dela za enega
Najštevilnejši so prometni prekrški, sledijo pa prekrški zoper javni red in mir — Med lani kaznovanimi kar 46 mladoletnikov
Tržič - V tržiški občini je bilo lani zaradi prekrškov zoper javni red in mir kaznovanih 323 občanov, zoper prometno varnost 342 ljudi, zoper javno varnost, kjer prevladujejo prekrški na meji, 77 oseb, zaradi gospodarskih prekrškov 24 ljudi, zaradi prekrškov pri delu 30 ljudi, zaradi neizpolnjevanja obveznosti do državnih organov 17 občanov itd. To ugotavlja v poročilu za občinsko skupščino tržiški sodnik za prekrške, ki mu za zdaj pri pomembnem družbenem opravilu pomaga le vodja pisarne. Letno jima pride v roke okrog 700 zadev, ki očitajo najrazličnejše prekrške najmanj 1000 ljudem. Takšna količina dela je za enega sodnika za prekrške premalo. Tržič za zdaj namestnika sodnika za prekrške še nima, čeprav je to delovno mesto na osnovi zakona obvezno.
V uvodu zapisane številke kaznovanih povedo, da so v tržiški občini na prvem mestu prometni prekrški, na drugem pa prekrški zoper red in mir. Zaradi tovrstnih prekrškov so morali največkrat pred sodnika tudi mladoletniki. Lani sta jih denarna kazen ali opomin doletela 46, kar je precej!
Hujših kršitev lani tržiški sodnik za prekrške ni obravnaval. Le šest primerov je imelo politično ozadje, v 37 primerih pa je šlo za pretepe ali surovo ter prezdrzno vedenje. Kljub sorazmerno strogim kaznim je bilo lani v tržiški občini precej (72) primerov vožnje pod vplivom alkohola in vožnje brez vozniškega dovoljenja (95 primerov). Zaradi 154 prekrškov so se pripetile prometne nesreče z materialno škodo ali poškodbami voznikov. Najpogosteje je bila vzrok prehitra vožnja.
Kljub ugodni oceni družbene discipline v tržiški občini sta izvršni svet skupščine in skupščina predlagala nekatere zboljšave in ukrepe. Predvsem kaže čim prej zaposliti namestnika sodnika za prekrške. Razen tega bo moral biti organ za kaznovanje prekrškov v prihodnje še bolj pozoren na družbeno bolj škod-
I/.daja ČP Glas, Kranj, Ulica Mode Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, M ose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju Številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 140 din, polletna 70 din, cena za 1 številko 2 dinarja. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
ljive prekrške, katerih cilj so bile osebne koristi. Strožje je treba obravnavati prekrške, ki so v tržiški občini že nekaj let najpogostejši, in biti še posebej pozoren na mladoletne kršilce. V teh primerih bo nujno potrebno tudi hitrejše in učinkovitejše ukrepanje službe socialnega skrbstva. J. Košnjek
nesreče
Zadel pešca
V ponedeljek, 10. maja, ob 22. uri se je na cesti med Zapužami in Begunjami pripetila prometna nezgoda. Voznik mopeda colibri Anton Frolič (roj. 1920) iz Begunj je peljal proti Begunjam. Ko mu je pripeljal nasproti avtobus, je spregledal pešca, ki sta hodila po desni strani pred njim in je zato zadel s krmilom v komolec Jožeta Jurgeleta (roj. 1933) s SP. Otoka, da je padel, vendar se ni poškodoval. Padel pa je tudi mopedist in obležal v nezavesti. Prepeljali so ga v jeseniško bolnišnico.
Srečanje v ovinku
V ponedeljek, 10. maja, ob 14.50 se je na lokalni cesti med Skofjo Loko in Medvodami v vasi Hosta pripetila prometna nezgoda. Voznik avtobusa Hasan Mahmutovič (roj. 1939) iz Kranja je peljal po klancu navzdol proti levemu nepreglednemu ovinku. Ko je bil avtobus že v ovinku, je iz nasprotne smeri pripeljal v osebnem avtomobilu Leopold Vidmar (roj. 1913) iz Rovt, ki je pred srečanjem zaviral, pri tem pa je njegov avtomobil zaneslo v levo v avtobus. Voznik Vidmar je bil v nesreči ranjen in se zdravi v ljubljanski bolnišnici. Škode na vozilih je za 6000 din. ,
Nezgoda ob prehitevanju
V četrtek, 13. maja, ob 7.20 se je na Gregorčičevi cesti v Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Božidar Trpin (roj. 1934) iz Kranja je vozil od centra proti Cesti Staneta Žagarja in je začel prehitevati pred njim vozeči avtomobil, čeprav je na Gregorčičevi cesti hitrost omejena na 30 kilometrov na uro. Ko sta bila avtomobila vzporedno, je voznik Trpin opazil, da mu nasproti prihaja po desni strani ceste Darinka Žnidaršič (roj. 1948) iz Kranja; zato je zaviral in že skoraj ustavil, vendar pa je pešaki-njo kljub temu zadel, da je padla in se huje ranila. Zdravi se v ljubljanski bolnišnici.
ZAHVALA
Vsem, ki ste spremili na zadnji poti našega dragega moža, očka, sina, brata, strica, zeta in svaka
Lojzeta Roglja
iz Kranja, Jezerska cesta 124 F
in s cvetjem zasuli njegov prerani grob, iskrena hvala. Posebna zahvala njegovim sodelavcem v tovarni Sava Kranj — MD, sindikalni organizaciji Sava Kranj, KZA Sava Kranj, sodelavcem občinskega sodišča Kranj, učencem in razredniku 5. b razreda osnovne šole Simona Jenka Kranj, učencem in tovarišici 2. b razreda osnovne šole Simona Jenka, podružnica Primskovo, orkestru Glasbene šole Kranj, veletrgovini Kokra Kranj — skladišče, veletrgovini Merkur Kranj — skladišče, sosedom, pevcem in g. župniku za opravljeni pogrebni
obred.
Žalujoči: žena, sinova, mama in ata v imenu vsega sorodstva Kranj, 10. maja 1976
ZAHVALA
Ob smrti ljubljenega moža, očeta, brata, strica in svaka
Alojza Snedica
se najtopleje zahvaljujeva vsem, ki so mu v bolezni pomagali, ga obiskovali, spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali vence in cvetje. Posebej se zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem. Hvala zdravstvenemu osebju Nevrološke klinike in Onkološkega inštituta v Ljubljani, zlasti dr. Zeletu in doc. dr. Debevcu. Zahvaljujeva se dr. Petru Štularju za vso pomoč, delovnemu kolektivu in vodstvu IBI Kranj za izredno pozornost med njegovo boleznijo. Iskrena hvala sodelavcem in vodstvu Šolskega centra za tekstilno in obutveno stroko, za razumevanje in sočustvovanje. Hvala gospodom duhovnikom za obred in tolažilne besede, pevcem DU Kranj in zvonarjem.
Topla zahvala vsem za pismeno ali ustno izrečena sožalja.
Žena Urška in hči
Kranj, 13. maja 1976
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete
Marije Benedik
Matevževe mame iz Stražišča pri Kranju
se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem ter vsem, ki ste jo zasuli z venci in cvetjem ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat
iskrena hvala.
Žalujoči: Sinova in hčerke z družinami
Kranj, 4. maja 1976
ZAHVALA
V 70. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče
in stari oče
Ignac Zore
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in sovaščanom za darovane vence in cvetje in za izrečena sožalja. Sosedom Janhar-jevim, Lovčevim, Magdičevim in Kovačevim. Organizacijam ZB in SZDL. Gospodu župniku iz Ljubnega za pogrebni obred. Zahvaljujemo se kolektivoma LB enota Tržič in Peko Tržič. Zahvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija, sin Ignac in hčerka Marija z družinama
Loka, Posavec, 5. maja 1976
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
Martina Janca
upokojenca
se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in vence. Našo posebno zahvalo izrekamo sosedom in zdravstvenemu osebju za njihovo nesebično pomoč med boleznijo. Hvala pevcem za žalostinke in g. župniku za njegove poslovilne besede. Zahvaljujemo se vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija, sinova Stane in Tine, hčerki Ivanka in Zofka z družinami
Kranj, 11. maja 1976
ZAHVALA
Ob izgubi naše nepozabne mame in stare mame
Marije Čeferin
roj. Mezek
se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti ter ji darovali vence, cvetje in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju za pomoč med boleznijo. Župniku iz Leskovice za cerkveni obred, kolektivu ZD Škofja Loka, ZP Gorenja vas, ABC Loka ter Marmor Hotavlje za darovano cvetje.
Žalujoči: sinova Stanko in Milan, hči Milka z družinami
Studor, Gorenja vas, 7. maja 1976
ZAHVALA
Po dolgotrajni bolezni nas je v 76. letu starosti za vedno zapustila sestra, teta
Marjana Krč
iz Zasavske c 4
tej priliki se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste ji v času bolezni lajšali _.ečine, vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali vence. Še posebno zahvalo smo dolžni za dolgoletno zdravljenje dr. Bajžlju, tov. Mešičevi za oskrbo v bolezni in g. župniku za
pogrebni obred. Še enkrat najlepša hvala
Žalujoča svakinja Darinka /. družino in ostalo sorodstvo
Kranj, 28. aprila 197(1
Ob boleč
r
Pogovor tedna
Nuša Tome:
Nastopi za svetovni
pokal
— Letošnja smučarska sezona se je iztekla in upravičeno lahko zapišemo, da je bila v znamenju tekmovalcev in tekmovalk, ki so posegli v boj za najvišja mesta I/, te vrste izhaja tudi NUŠA TOME, 16-letna dijakinja iz Pirnič pri Medvodah, sicer Članica Škofjeloškega Alpetoura. Čeprav spada še v kategorijo mlajših mladink, je že drugo leto nastopala v A reprezentanci pri članicah.
• Si z letošnjo tekmovalno sezono zadovoljna?
»Moram priznati, da nisem. Sodelovala sem na več kot 20 tekmah in lahko bi bilo veliko bolje. Pa tudi športne sreče nisem imela. Tako sem zadovoljna le z osvojitvijo naslova balkanske prvakinje v slalomu v Mavrovu ter z 8. mestom v slalomu v Koralpah, kjer sem osvojila 52 FIS točk. Mnogo bolj sem zadovoljna z osvojenimi FIS točkami, ki mi omogočajo v naslednji sezoni nastop na tekmah evropskega pokala.«
• In kako izpolnjuješ šolske obveznosti?
»Obiskujem 1. c razred gimnazije v Šentvidu, kjer imajo razumevanje za mojo odsotnost. Sicer pa je moj delavnik dolg 16 ur, če tekmujem ali ne. Sedaj moram po napornih tekmovanjih v soli vse nadoknaditi. Vendar, šola mi je prva in razred moram izdelati!«
• Koliko treniraš in kako klub skrbi za tekmovalec?
»Odmora praktično ni. Po lanski sezoni smo začeli s kondicijskimi treningi in do konca novembra trenirali na snegu. Od decembra naprej pa smo se selili s tekme na tekmo brez odmora. V smučarskem klubu Alpetour imamo odlične pogoje za delo, delamo pod strokovnim vodstvom trenerjev Jara Kalana in Toneta Tometa.«
e Tvoji načrti za naslednjo sezono?
»Prehajam med starejše mladinke ter upam, da bo prihodnja sezona uspešnejša. Z dobrimi pripravami upam, da bom zadovoljila na tekmah za evropski pokal. Seveda si močno želim, da bi dosegla uvrstitev na tekme za svetovni pokal!«
Nušina domena je slalom, kjer vedno vozi na vse ali nič brez taktiziranja, treme sploh ne pozna. Za njene številne uspehe sta v precejšnji meri zaslužna starša, oba dobra smučarja, saj ji omogočata nastope, ona pa jima zaupanje vrača s pridnostjo v šoli in s številnimi osvojenimi medaljami in pokali, ki krasijo stene in vitrino v dnevni sobi. -fr
V.
Gorenjska rokometna liga
Krvavec si popravlja položaj
.KRANJ — Kolo visokih izidov bi lahko •tli v petnajstem prvenstvenem srečanju i&i'6   gorenjske    rokometne    lige. Vsa
j_j*govita in poražena moštva so namreč .j •tho napolnila mreže vratarjev. Naj več-^..8*ok na lestvici so naredili igralci cer-J$*nskega Krvavca, ki so se po stirinaj-kolih odlepili od dna lestvice. Na tem e,tu jih je zamenjala Besnica.
KRANJSKA GORA : TR2IC B 22:31
• TržičnB"wa^°M<; ~ l*ri*če 0S- KranJs!<a K°ra ■«č (oba Kranj,      M)> 80dnika Vidmar'
Lr?,!1?? 6kipa Tržiča > «e v prvem delu prese-hp , maftlw z d°bro igro. Le-ta jim je pri-E"Bia lepo prednost. Tudi v nadaljevanju jim *^ranjskogorci niso mogli do živega in točki sta zasluženo odšli v Tržič.
STORZlC : veterani 24:22 „ Golnik -  Igrišče SIJ, Storžič : Veterani 14:22   (14:10),   sodnika   Bašar,   Zupan (oba Kranj).
■ "o vodstvu domačinov v prvem delu igre so tranjski Veterani v drugem poskušali vse, da bi 'btnico obrnili v svojo korist. Toda Golničani se dobro upirali in zmagali.
ZABNICA : ALP LES B 31:25 3 ^»bnica - Igrišče SU, Zabnica : Alples B le'^ (13:9), sodnika Benegalija, Konjar (oba
**Jnj).
1 udi Zabničani se niso dali presenetiti, saj so a«bro igro v obrambi in napadu povsem one-
r počili nasprotnika. V obeh delih so bili nam-V boljši nasprotnik. Ta zmaga pa jih je tudi
p 'Peljala na odlično drugo mesto.
Radovljica = gorenjski sejem
30:42
Radovljica - Igrišče ŠD, Radovljica : Gonja1 •
Alples B : Radovljie Zabnica 17:17 (8:9), 16:16(7:8). Lestvica: Gor. sejem Zabnica Veterani Tržič B Storžič
Kranjska gora Alples B Radovljica (-1) Krvavec Besnica
a 58:22 (36:8), Veterani : Kranjska gora : Strožič
15 15 15 15 15 15 15 15 15 15
9 1
8 1
7 1
6 1
1 426:310 28
4 387:359 20
5 346:343 19 7 359:329 17
7 268:283 15
8 277:302 13
9 392:367 11 9 289:333 10
11 330:350 8
0   11 308:385
!"lnJski  sejem  30:42  (rS:20),  sodnika Jeruc
^P'je), Vidovič (Tržič), rr
»o ,°novno neuspeh domačinov. Res je sicer, da Po I   ■ ' gostili prvaka, ki jih je nadigral v vseh • Bledih rokometne igre. V obeh delih srečanja Prvak igral z vso resnostjo in tak je bil tudi raz njihove premoči.
KRVAVEC : BESNICA 35:27 R Cerklje - Igrišče OŠ D.Jenko, Krvavec :
mesnica. 35:27 (16:12), sodnik Zun (Kranj).
0(i        °-veh enakovrednih nasprotnikov so več
k:,0*8'' domačini. Od prve do zadnje minute so
' " boljši kot gosti, ki niso znali zaustaviti razloženega nasprotnika.
(l«>di _ H. kolo: Tržič B : Besnica 27:20 1  ^-9), Gorenjski sejem : Krvavec 27:22 (13:8).
HUJE : JELOVICA B 27:21 KRANJ - Tako kot v prvi so bili tudi v drugi ligi doseženi visoki izidi. Največ in lepo zmago so dosegli Hujanci, ki so presenetili vodilno Jelovico B in ji zadali drugi prvenstveni poraz. Duplje B so bile uspešne v igri s kranjskim Stadionom, Zabničani niso imeli težkega dela z Alp-lesom C, Križani pa so doma z devetimi goli prednosti osvojili točki z drugim moštvom Radovljice.
Izidi: Huje :Jelovica B 27:21 (12:11), Duplje B : Stadion 37:25 (16:13), Zabnica B : Alples C 35:14 (19:10), Radovljica B : Križe B 22:31 (13:13). D. Humer
Jutri odločitev
V 18. kolu predstavlja največje presenečenje poraz Mokerca proti Slovanu B. Rukometaši Preddvora so z borbe-nejšo igro uspeli premagati ekipo Du-peij. V jutrišnjem kolu bo najzanimivejši« srečanje med ekipo Mokerca in Križ, ki sta edina kandidata za naslov prvaka.
Rezi tati: Jesenice Sava 36:30 (17:15), Preddvor : Duplje 27:24 (12:12), Slovan B : Mokerc 28:26 (14:8), Alples : Prule 18:21 (7:12), Škofljica : Kamnik 19:20 (5:10), Križe : Olimpija 27:21 (12:10).
Vrstni red: 1. Križe 30, 2. Mokerc 29, 3. Kamnik 24, 5. Sava 19, 6. Duplje 17, 7. Jesenice 17, 8. Preddvor 16, 9. Alples 15. J. Kuhar
h
f^kornetaši Jelovice iz Škofje Loke so v letošnji sezoni ves čas na prvem *ii&kU na le8tv*ci slovenske rokometne lige. Varovanci trenerja Igorja Stup-H 80 ta^° Praktično že na pragu II. zvezne rokometne lige. V letošnjem ^Kovanju so doslej izgubili le eno prvenstveno tekmo, dvakrat pa so igrali tj^.dločeno. Med drugim so pred dnevi na domačem igrišču premagali tudi j Nevarnejšega tekmeca Minervo iz Griž. Za ta uspeh so zaslužni: Debenc, 6e .n» Kuželj, A. Vrbinc, Kristan, Oblak, Mehonjič, Jordan, Kalamar, Tro-frf.i*1 S. Vrbinc. Na sliki — prizor s tekme Jelovica : Minerva (20:19). (jg). — *°- J. Govekar
Kokrški odred tesno prvi
TVD Partizan Križe, ki letos praznuj« 20-letnico delovanja, je tako kot že nekaj let doslej tudi letos organiziral občinsko prvenstvo v krosu. Tokrat seje na startu zbralo preko 150 tekmovalcev, ki so bili razdeljeni v sedem starostnih kategorij. V skupnem seštevku so imeli največ uspeha domači tekači, ki so z razliko treh točk premagali ekipo osnovne šole heroja Bračiča iz Bistrice. Rezultati:
Mlajše pionirke (500 m): 1. Zupan (KO) 1:23,2; 2. Meglic (MB) 1:23,!»: 3. Hlebčar (KO) 1:24,3
mlajši pionirji (600m): 1. GrcgOTC (KO) 1:54,7; 2. Seliškar (HB) 1.55,0; 3. Jagodic 1:55,8 (HB)
starejše pionirke (600m); l. Veteroik 1:49,5; 2. Ribnikar 1:55,4; 3.Cra*ič (:..~ KO) 1:56,6
starejši pionirji (800 m): 1. Markič (HB) 2:10,0; 2. Švab (HB) 2:12.0; 3. Meja* (HG) 2:16,8
mlajše mladinke iHOOm): 1. Kavčič (HB) 2:30,4; 2. Polajnar (HB) 2:31,4; .1. Srečnik (KO) 2:41,8
mlajši mladimi (1000 m): I. Fuks 2:55,4; 2. Zohar 3:01,3; 3. Ahacu (vsi KO) 3:02,1
člani (2000m); 1. Bohinc 7:00,0; 2. Kokalj 7:22,5; 3. Borič 7:28,6
ekipno: 1. Oš. Kokrški odred Križe 274, 2. O. š. H. Bračiča 271; 3. Oš H. Graj zarja 175.
J.Kikelj
Kranjski
lokostrelci —
2 zlati FITA znački
Pol leta po ustanovitvi lokostrelskega kluba Kranj se že kažejo rezultati trdega zimskega dela. Na dveh mednarodnih prvomajskih FITA-STAR in FIKLD turnirjih v Poreču sta kranjska lokostrelca Fock Miha in Oblak Aci potrdila zvezni tekmovalni razred. Za svojih prvih 1000 krogov je Oblak priboril Kranju že drugo zlato značko, ki jo podeljuje mednarodna lokostrelska zveza FITA, in se poleg Focka vpisal med najboljše lokostrelce na svetu:
Rezultati FITA:
1. Dornik (Italia) 1148, 2. Postružnik (MB) 1142, 3. Dundič (ZG) ...10. Fock M. 1084 ... 15. Oblak A. 1040 (oba Kranj) Ekipe: 1. Gorica (I)... 6. LK Kranj.
V poljskem streljanju FIELD, ki šteje v kvalifikacije za svetovno prvenstvo je zmagal Legi-ša (LJ) 487, Fock (KR) 420 je bil 8.
Z novim lokostrelskim streliščem na Ovčanu' se Kranjčanom odpirajo nove možnosti za spoznavanje tega lepega športa.
Tržiške športne vesti
V organizaciji ŠSD Storžič in strelske družine Anton Stefe Kostja je bilo letošnje občinsko prvenstvo v streljanju za učence tržiških osnovnih šol. Največ uspeha so imeli pionirji in pionirke ŠŠI) Storžič, ki so zmagali v ekipni konkurenci z 751 krogi pred ekipo osnovne šole heroja Bračiča 667 in drugo ekipo osnovne šole heroja Grajzarja 636. Četrta je bila ekipa osnovne šole Kokrškega odreda iz Križev 212 krogov. Samo med dekleti je bila prva ekipa Grajzarja I 22Lslede pa: 2. Grajzar II 176; 3. Bračič 137; 4. Kokrški odred 85. Vrstni red med pionirji: 1.-2. Grajzar I in Bračič I 530; 3. Grajzar II 460; 4. Bračič II 268; 5. Kokrški odred 127. Zmagovalec, ekipa osnovne šole heroja Grajzarja je prejela prehodni pokal.
SSD Polet na osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici je te dni pripravilo tekmovanje v krosu za učence in učenke letnik 1970 in starejši. Preglejmo rezultate: najprej fantje: letnik 1960/61. 1. Draksler; 2. Zadel; 3.Tišler 1962/63: 1. Markič; 2. Svab; 3.Švegelj 1964/65: 1. Pirjevec; 2. Stojakovič; 3.Špendal 1966/67: 1. Kuhar; 2. Ahačič; 3. Keršič 1968/69/70: 1. Pirjevec; 2. Ribič; 3. Sega dekleta:  1960/61:  1. Kavčič; 2. Valjavec; 3. Borštar
1962/63: 1. Bečan; 2. Tomšič; 3. Maren 1964/65: 1. Meglic; 2.Zadnikar; 3. Stancar 1966/67: 1. Košir; 2. Stankovič; 3. Ovsenek 1968/69/70: L Sarabon; 2. Bukovnik; 3. Svab
V -počastitev praznika dela — 1. maja je kegl jaški klub Ljubelj iz Tržiča organiziral tekmovanje v borbenih partijah za člane sindikalnih organizacij. Tekmovanja se je udeležilo preko 200 nastopajočih, ki so tekmovali v sedmih ženskih in 26 moških ekipah. Rezultati: ženske: 1. BPT 187; 2. PEKO I 150; 3. PEKO II 147; 4. TRIO 143; 5. Skupščina občine Tržič II 127 itd.
moški: 1. BPT 307; 2. PEKO I 283; 3. Peko IV 253; 4. Komunalno podjetje 244; 5. PEKO -mladinski aktiv 239 itd.
J.Kikel
Grafiki v Kranju
Kranj — Osnovna organizacija sindikata GP Gorenjski tisk Kranj bo od 18. do 20. junija organizatorica XXI. letnih športnih iger delavcev grafične in grafično predelovalne industrije Slovenije.
Grafiki se bodo pomerili v malem nogometu, rokometu, odbojki, namiznem tenisu, plavanju, streljanju in šahu.
Torej se v juniju v Kranju obeta lepa športna prireditev, na kateri bo nastopilo nad 600 športnikov-grafikov.
-dh
Eta : Preddvor 18:13 (11:7)
V 17. kolu so rokomet ušice Preddvora izgubile srečanje z vodečo ekipo Eto, ki pa nastopa izven konkurence. Rezultati: Slovan B : Jelovica 17:15 (9:7). Tržič Kamnik B 19:16(8:9), Mok erc Alples B ?(): 13 (8:51 Olimpija B : Šentvid 13:11 (6:8), Preddvor : Sava B 10:0 b. b., ETA : Škofljica 10:0 b. h.; zaostali tekmi ETA : Preddvor 18:13(11:7). Jelovica : Mokerc 13:8 (8:6).
Vrstni red: 1. ETA 32, 2. Preddvor 28, 3. Olimpija B 26, 4. Tržič 25, 7. Jelovica 16, 8. Alples B 12, 10. Kamnik 4, 12. Sava B brez točke.
J. Kuhar
.. «*. v», m, ,1»*,. tk. ik. ^k. "4*  >k> *»• m St.
Naklo in Dijaški dom !
KRANJ — Končano je tekmovanje v prvi in drugi skupini namiznoteniške lige. V obeh enakovrednih skupinah se bosta zmagovalca Naklo in Dijaški dom I pomerila še za prvaka občine.
V prvi skupini so torej najboljši igralci Nak-lega, ki v vseh štirih srečanjih niso poznali poraza, oddali pa so le Sest nizov. Sicer pa je tekmovanje v tej ligi potekalo izredno počasi. Moštvo Voklega in Zabnice so srečanja vzela zelo neresno, saj jih je morala tekmovalna komisija iz lige izključiti. Ta kazen pa je po dveh kolih doletela tudi Golničane.
Izidi zadnjih dveh kol: Trboje I : Triglavi III 0:5 b, b.. Dijaški dom 11 : Naklo 1:5, Visoko : Dijaški dom 11 5:0, Naklo : Triglav III 5:0. Lestvica:
Naklo 4   to   20: 6 8
Triglav III 4   3   1   15: 9 6
Visoko 4   1   3   11:15 2
Dijaški dom II 4   13    8:15 2
Trboje I 4    13     7:15 2
Bolj resno pa so ligo vzele v svoje roke ekipe v drugi skupini. Vseh osem moštev je odigralo vseh saden kol, iz lige pa ni bil izključen nihče. Tudi tu je premočno in brez izgubljenega srečanja zmagal Dijaški dom I. Enako kot Naklo v prvi ligi, so tudi oni oddali le pet setov.
Izidi — 7. kolo: Sava : Podhrezja 5:0, Sava (sindikat) : Triglav IV 3:5, JI.A : Trboje II 0:5, Trim klub : dijaški dom I 1:5.
Lestvica: Dijaški dom I Triglav IV Trim klub Sava (sindikat) Sava Trboje II JLA
Podbrezje
0 35: 5 14
1 31:17 12 28:18 10 23:17 8 23:25 4 17:25 4 14:29 4
0:35 0 -dh
Gorenjska nogometna liga
Pri pionirjih LTH in Sava A
V 15. kolu gorenjskih pionirskih nogometnih Mladinska liga - A skupina: Bohinj : Ti
gah so bili v soboto doseženi naslednji rezu I-      glav 0:1, Alples : Naklo 2:1, Korotan : Bled 2:
V 15. kolu gorenjskih pionirskih nogometnih ligah so bili v soboto doseženi naslednji ie/ul tati: A skupina: Lesce : Sava B 5:0. Jesenice LTH 1:2. Medvode A ; Alples 2-3, Šenčur Bohinj 1:0. Medvode B : Bled 0:0.
Lest i v« a:
LTH	12	9	1	2	25:11	19
Bled	12	8	1	3	23:13	17
Jesenice	11	8	0	3	22:11	16
Al ples Bohinj	11	6	1	4	27:16	13
	11	1	0	6	14:12	10
Lesce	11	1	1	7	14:21	7
Šenčur	12	3	1	8	16:38	7
Medvode	12	1	1	10	14:33	3
izven konkurence						
Sava B	15	1	1	13	8:75	1
Medvode B	15	0	1	14	6:93	1
B skupina: Trigl	av :	Sa	v;\	A 0.	3, Nakl	j :
Tržič 4:0, Alpina : Kondor 1:3, Korotan : Prim-skovo 1:2, Preddvor ; Podbrezje 0:1. Lestvica:
Sava	15	12	2	1	60:10	26
Triglav	15	10	1	4	40:18	21
Primskovo	15	9	a	3	42:22	21
Naklo	15	9	i	5	51:27	19
Tržič	15	9	0	6	39:26	18
Korotan	15	5	2	8	19:31	12
Podbrezje	15	5	2	8	29:36	10
Preddvor	15	3	2	10	22:34	8
Alpina	15	3	1	11	19:43	7
Kondor	15	1	0	14	11:90	2
r						
Kranjska osrednja prireditev
Kranj — Ob 80. obletnici ustanovitve Sokola in 25-letnice Partizana bo v telovadnici osnovne šole Franceta Prešerna 22. maja slavnostna telovadna akademija. Hkrati z akademijo, ki bo obenem osrednja kranjska prireditev, bo tudi proslava ob dnevu mladosti. Tako so namreč sklenili na sestanku koordinacijskega odbora pri OK SZDL Kranj.
Na to kranjsko osrednjo prireditev je organizacijski komite poleg predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in občanov povabil tudi predsednika Partizana Slovenije Viktorja Repiča in Vinka Hafnerja. Kot smo že omenili, bo proslava in slavnostna telovadna akademija 22. maja ob 19. uri v telovadnici OŠ Franceta Prešerna.
Zbrane so že tudi prijave za posamezne kategorije tekmovanj v košarki, odbojki in malem nogometu. Na nedeljskem predtekmovanju bo nastopilo 27 društev, TOZD, OZD in KS, ki so prijavile 60 ekip.
Košarkarji (moški) in odbojkarji (moški do 30 let) bodo merili svoje moči v telovadnici OŠ Franceta Prešerna, moški nad 30 let v telovadnici Tekstilnega šolskega centra, ženske-odbojka-rice pa v telovadnici OŠ Simona Jenka. Tekmovanje v malem nogometu bo za moške do 30 let na stadionu Stanka Mlakarja, za moške nad 30 let pa na igrišču krajevne skupnosti Zlato polje.
Vsa predtekmovanja bodo torej to nedeljo ob 8. uri, finalna srečanja v vseh kategorijah pa 23. maja na stadionu Stanka Mlakarja. -dh
Učenci OŠ
Lipnica tekmovali v kolesarstvu
Kolesarski klub Sava Kranj je v sredo organi ziral prvenstvo osnovne šole Stane Žagar,iz Upnice, ki se ga je udeležilo 44 tekmovalcev.
Rezultati: - 1. in 2. razred: 1. Bogožalec Darko, 2. Sandi Šimenc, 3, Nenči Udir, deklice: 1. Romana Šlibar, 2. Katjuša Udir; 3. in 4. razred: 1. Matjaž Bešter, 2. Vito RihtarSič, 3. Zlatan Merdanovič; 5. in 6. razred: 1. Aleš Majes, 2. Bogdan Rajhard, 3. Sašo Hrovat, dekleta: 1. Nuša Blaznik, 2. Tatjana Toplišek; 7. in 8. razred: 1. Bojan Šlibar 2. Niko Zupan. 3. Peter Turza. F. Jelovčan
»Trim steza« na Jesenicah
Dela pri izgradnji trim in sprehajalne steze na Jesenicah uspešno napredujejo. Pred kratkim so traso zakoličili in na njej predvideli 15 objektov. Trim in sprehajalna steza naj bi se začeli pri vodovodnem rezervoarju nad bolnišnico. Prva je nato trasirana po liniji nekdanje ozkotirne železnice in se nato vrača ob Jesenu i ter konča pri domu dr. Franceta Bergla. Sprehajalna steza pa se na trasi omenjene opuščene železnice odcepi proti PlavSkemu rovtu in domu v Planini pod Golico. Odbor za izgradnje trim steze s predsednikom inž. Francetom Vil manom zelo intenzivno ter uspešno deluje.
Mladinska liga — A skupina: Bohinj : Triglav 0:1, Alples : Naklo 2:1, Korotan : Bled 2:2, Jesenice    Lesce 0:0, Vodi Naklo z 20 točkai B skupina: Medvode : Alpina 2:1, Trboje Šenčur 0:7, Preddvor : Filmarji 2:2, Primskovo : Podbrezje 7:0, Vodita Sava in Šenčur.
Člani — I. razred: Prjmskovo : Kokrica 12, Preddvor : Plamen 2:3, Kondor : Britof 2.5, Jezero : Filmarji 0:2, Grintavce : Podbrezje 0:2, Rateče ; Trboje 1:1. Kljub porazu Se vedno krepko vodi ekipa Primskovega z H točkami prednosti pred Britofom. P. Novak
Divja liga
V nadaljevanju prvenstva divje lige so bili doseženi pričakovani izidi. Po 4. kolu je v vodstvu Kokrica, ki ima poleg prvakov Ali Starš tudi največ možnosti za osvojitev prvega mesta.
Rezultati 3. in 4. kola: Sedmina : Hinavci 8:2, Kamikaze : Ali Starš 3:4, Union : Old Klane 0:3, Orne ovce Botafogo 2:7, Jeleni Hostaform 2:3, Kokrica : Škrlovc bovs 4:3; Old Klane Sedmina 0:1, Union Jeleni 6:9, Kokrica : Hostaform 10:3, Orne ovce : Škrlovc boys 5:8, Ali Starš : Botafogo 5:0, Arestantje : Kamikaze 1:2, Hinavci : Feniksi 6:0.
Lestvica:
Kokrica 4    4    0   0   29: 9 8
Ali Starš 3   3   0   0    15: 3 6
Sedmina 3   3   0   0   13. 3 6
Hostaform 4    3    0    I    21:14 6
Old Klane 3    2    0    1     6: 2 4
Škrlovc bovs 4    2    0    2   22:19 4
Jeleni 4    2    0    2    16:18 4
Kamikaze 4    2    0    2    11:17 4
Arestantje 3    10    2    15:10 g
Union 4    1    0    3    12:19 2
Botafogo 4    1    0    3     9:16 2
Hinavci 4    10    3    10:17 2
Crne ovce 3   0   0   3     9:20 0
Feniksi 3    0    0    3     4:25 0
K. B.
Šah
Zmaga Šmida
Ob prazniku dela je šahovsko društvo Lesce organiziralo odprto brzopotezno nagradno prvenstvo, ki se ga je udeležilo 40 gorenjskih ša-histov. Med dvanajsterico, ki se je uvrstila v finale, je presenetljivo zmagal Smid (Škofja Loka), medtem ko je za presenečenje v prvi to-lažilni skupini poskrbela Simona BorStnar
Vrstni red: 1. Smid 8,5, 2. Petek, 7,5, 3 Strle in Deželak po 7, 5. Mencinger 6,5, 6 Kaše, Sker-janc in Perovič po 5 itd. V drugi tolažilni skupini pa je bil najboljši Zupane. L. M.
Lesce tretje
Na republiškem finalu pokala maršala Tita v Mariboru je ekipa šahistov Lesc osvojila 3. mesto med 16 ekipami. Zmagali so domačini. Za Lesce so nastopili: Petek, Roblek. Matjašič, Kaše. Mali in Strle. L. M.
Sobota
in nedelja
SOBOTA
KOŠARKA - Kranj, telovadnica OS F. Prešeren ob 18. uri Triglav ; Beti. Jesenice, dvorana pod Mežakljo ob 19. uri Jesenice : Vrhnika;
ROKOMET - SRL: Škofja Loka ob 19.
uri Jelovica : Radgona;
LCRL - Duplje ob 19. uri Duplje : Škofljica (moški), Železniki ob 16.30 Alples B : Slovan B, Škofja Loka ob 17. uri Jelovica : Tržič (ženske);
GRL I - Tržič ob 16.30 Tržič B Krvavec. Stražišče že drevi ob 19.30 Gorenjski sejem ; Zabnica;
GRL II   -  Stražišče ob 16.45 Sava B Huje, Škofja Loka ob 15.45 Jelovica B Ra-dvojica B, Križe ob 17.30 Križe B Zabnica B.
NOGOMET  - GNL, člani: Stražišče -
Sava : Lesce, Kokrica — Kokrica Grintavce, Železniki - Alples : Šenčur. Boh. Bistrica — Bohinj : Medvode, Jesenice — Jesenice Bled. Ziri - Alpina : Naklo, Podbrezje - Pod-Podbrezjf Jezero-Zbilje, Šenčur - Britof : Preddvor, Trboje — Trboje Prjmskovo, Kropa - Plamen : Reteče. Orehek - Filmarji : Kondor, Tržič - Tržič . Triglav (vse ob 16.45);
pionirji: Škofja Loka - LTH : Lesce Šenčur - Šenčur : Medvode B. Godešič -Kondor : Naklo. Primskovo - Primskovo Alpina (vse ob 10. uri). Železniki - Alples Jesenice, Boh. Bistrica - Bohmj Medvod* A, Podbrezje — Podbrezje Korotan. Tržit - Tržič Triglav (vse ob 15.30), Stražiftčt ob 14.45 Sava B : Bled in ob 15.30 Sava A : Preddvor.
NEDELJA
ROKOMET - LCRL: Preddvor ob 9.30 Preddvor ; Jesenice (moški) in ob ll. uri Preddvor : Olimpija B;
GRL I: Besnica ob 10. uri Besnica Radovljica. Selca ob 9.45 Alples B : Storžič. Kranj, stadion S. Mlakarja ob 10. uri Veterani : Kranjska gora:
GRL II: Selca pb 8.30 Alples C   Duplje B
NOGOMET - ZCNL: Kranj, stadion S. Mlakarja ob 16.30 Korotan Litija.
GNL — mladinci: Lesce - Lesce : Ki>-rotan. Bled - Bled : Alples. Naklo - Naklo : Bohinj. Kranj, stadion S. Mlakarja — 'Triglav : Tržič. Primskovo — Primskovo : Medvode. Podbrezje — Podbrezje : Preddvor, Šenčur — Šenčur : Alpina (vse ob 10. uri).
-dh
Zadnjo nedeljo v maju bodo volišča v Škofji Loki ponovno oživela. Občani 24 naselij naj bi se na referendumu odločili za uvedbo krajevnega samoprispevka, s katerim bi v štirih letih in pol zbrali 28 milijonov dinarjev. Komisija za sestavo družbenega plana razvoja krajevne skupnosti za obdobje od 1976- 1980 je sestavila program, v katerega je zajetih osem, za 11.000 prebivalcev najpotrebnejših družbenih objektov. Brez finančne pomoči občanov jih se dolgo ne bi mogli zgraditi. TV pretvornik Lubnik, tržnica, vrtec Podlub-nik, asfaltiranje ceste Puštal—Sora, športni center na Podnu v Škofji Loki, stadion Trata, kulturni dom in družbeni center — vse to bi pridobili že do junija 1981. Skupna vrednost objektov je ocenjena na 45 milijonov dinarjev, razliko med sredstvi, zbranimi s samoprispevkom in polno vrednostjo (ostalih 17 milijonov dinarjev) pa bi zbrali iz drugih virov.
Kakšna so bila mnenja treh občanov, ki smo jih ob obisku v njihovi krajevni skupnosti zaprosili, da nam »prerokujejo« izid referenduma?
Mojca Jemc (1947), uslužbenka,     Partizanska 27:
»Verjamem v uspeh! V programu so objekti, za katere vsi vemo, da so potrebni. Kot mati sem seveda najbolj zainteresirana za izgradnjo vrtca. V Škofji Loki že dolgo zaman prosim, da bi v vrtec sprejeli tudi še drugega mojega otroka. Potem na primer TV pretvornik. Televizor ima skoraj vsaka hiša, vsaka druga pa prav gotovo. Puštal, Zabrajda, Pod Gradom . . . povsod je zelo slaba slika edinega (prvega) programa, ki ga lahko spremljajo. Mladino bodo morda bolj pritegnili športni objekti kot pa tržnica, s tem pa še ni rečeno, da jo kraj manj potrebuje. V nekakšnem paketu, za katerega bomo glasovali, je za vsakogar nekaj. Prepričana sem, da uspeh ne bo izostal!«
Janko Oblak (1915), predsednik turističnega društva, Puštal 14: »V točkah, ki
so pripravljene, ni ene, ki bi ne bila nujno potrebna! Objekte bi morali že leta in leta uživati. S tem referendumom, za katerega sem prepričan, da bo uspel, lovimo zadnji vlak. Zadnjih 30 let smo v Škofji Loki in okolici razvijali pretežno le in-industrijo, z njo pa se je razvijala edinole še stanovanjska izgradnja. Ostalo, tako imenovana infrastruktura, je ostajalo zadaj. Izmed objektov, za katere bomo izrekli svoj da, pa bi težko izbral tistega najnujnejšega. Prebivalce Puštala bo najprej zbodla cesta Škofja Loka —Sora, ki je asfaltirana le skozi naselja, sicer pa makadamska in slabo vzdrževana. Mi se vozimo po njej vsak dan! Nujna je tudi športna hala, pa seveda kulturni dom. Še bi lahko naštevali...«
Tončka Panjan (1916), gospodinja,    Vincarje 10:
»Sprašujete, če bo referendum uspel? Mora uspeti! To nam narekujejo stvarne potrebe. Prireditve vsi radi obiskujemo, za kulturno-prosvetno dejavnost pa Škofja Loka, kot občinsko središče, nima primernega prostora. Potem vzemimo na primer jasli. Kolikor vem, je v njih prostora le za okrog 30 otrok. V jeseni jih bodo na novo sprejeli 7, prošenj pa je bilo že davno tega 50. Ženske z majhnimi otroki so velike reve. Vem za primer, da starši vsako jutro vozijo otroke v Železnike in jih popoldan hodijo iskat. Pa TV pretvornik. In tržnica! Premajhna je, nepokrita, stoji pa ob cesti in križišču. Prav tako ne premore niti vode za umi-
vanje:«
G. Bernot
Brez strehe več kot 1000 družin
Nadaljevanje s 1. strani
Na Jesenicah so taborniki darovali 30 šotorov, 6 šotorov za 60 ljudi je v prizadeta območja poslala Železarna. Zarja, Viator, Vodovod, Uni-verzal in občinske družbenopolitične organizacije pa so poslale 5 avtomobilskih prikolic. Kovinar Jesenice je dal kot pomoč za lOO.(MK) dinarjev armaturnih mrež, SGP Sava, Biro za urbanizem in osnovne organizacije sindikata v Železarni po 30.000 dinarjev, LB — podružnica Jesenice pa 20.000 dinarjev. Občinski svet Zveze sindikatov pa je pozval vse delovne kolektive, da bi že maja prispevali zaslužek enega dne v sklad solidarnosti za pomoč občanom v Posočju.
Iz Tržiča so ta teden taborniki in osnovna šola heroja Bračiča v Bistrici poslali 12 šotorov, Komunalno podjetje pa avtomobilsko prikolico.
Občinski odbor RK je nakazal 5000 dinarjev, Tovarna čevljev Peko pa 150.000 dinarjev. BPT pa je poslala na Tolminsko 50 rjuh in 50 blazin.
V Radovljici je izvršni svet skupščine občine kot prvi prispevek nakazal 60.000 dinarjev. Hkrati pa je pozval vse delovne organizacije, da priskočijo na pomoč. Nekatere so se že odzvale in so poslale na Tolminsko stanovanjske prikolice, taborniki pa so poslali šotore. Danes pa bodo pri OK SZDL imenovali poseben koordinacijski odbor, ki bo vodil zbiranje pomoči v občini.
L. Bogataj
Delovni kolektivi, organizacije in posamezniki, ki želijo prispevati pomoč prebivalcem Posočja, lahko denar nakažejo na žiro račun št: 50103-678-51579, Republiški odbor RK, Ljubljana, Mirje 19 — za pomoč prizadetim po potresu.
Druga plat medalje: Kje bo potekala avto cest
2e dlje časa se govori o mednarodni cesti, ki bo šla skozi Jugoslavijo, in sicer naj bi na ozemlju kranjske občine potekala od Naklega proti Ljubljani, tako da bo nekje prečkala reko Kokro in Jezersko cesto. Omenjeno je bilo, da bo za izvedbo tega projekta verjetno treba odstraniti precej ovir, med drugim tudi nekaj objektov. Govorilo se je o več variantah prečkanja Jezerske ceste. S tem smo bili prebivalci ob Jezerski cesti prek javnih občil in na zborih volivcev seznanjeni. Točno kje bo bodoča cesta prečkala sedanjo Jezersko cesto, kolikšno širino ozemlja bo zahtevala, katere hiše bo treba odstraniti, pa ni bilo doslej nikjer povedano.
V petek 30. aprila, pa sta novinarja A. Zalar (tekst) in F. Perdan (fotografije) v Glasu na strani 20 objavila obširen članek z naslovom Kje bo potekala avto cesta Naklo — Ljubljana. K sodelovanju sta povabila dipl. inž. Staneta Rebolja, vodjo projekta za odsek avto ceste Naklo—Ljubljana pri Projektivnem podjetju Kranj. Ti trije so si pred dnevi na terenu ogledali domala celotno traso bodoče ceste na območju kranjske občine in nam prebivalcem Gorenjske slikovno (celo opremljeno s puščicami) in tekstualno prikazali med drugim tudi tole:
1. Na podlagi idejnega projekta z več variantami je zdaj treba izdelati projekt za izvedbo (glavni projekt).
2. Gotov mora biti nekako do sredine prihodnjega leta.
3. Dipl. inž. Stane Rebolj je povedal, da se bodo na trasi bodoče avto ceste kmalu začela terenska dela, ki bodo trajala vse leto. To sicer ne bo ravno težko, vendar pa zelo zamudno delo.
4. Del trase avto ceste Naklo — Ljubljana bo potekal prek tako imenovane kokriške doline mimo Ovčana in naprej proti U r i -tofu. Tu bo najprej treba premostiti dolino Kokre, nato pa bo cesta prerezala naselje na delu, kjer je najmanj hiš. Od Britofa se potem cesta približa Šenčurju ...
5. Za odsek od Naklega do Britofa je predlokacijska dokumentacija že gotova, kar pomeni, da bodo traso v kratkem zakoličili.
6. Pri Ovčanu bo cesta potekala po tako imenovani zadnji trasi (na nivoju Predo-selj) in zato ne bo prizadet predvideni rekreacijski center Kranja.
7. Pri takšnem projektiranju ceste je bilo precej težav. Skušali so se jim čimbolj izogniti, vendar bo do rušitev le prišlo v Malem Naklu na petih parcelah, na Kokrici, kjer naj bi bili porušeni trije objekti, in Britofu predvidoma štirje. Po oceni dipl. inž. Staneta Rebolja je to najcenejša in najugodnejša rešitev. Prav tako je to tudi že skoraj dokončna odločitev, saj so na omenjenih odsekih možna odstopanja le nekaj metrov levo ali desno od začrtane trase.
8. Gradnja avto ceste Naklo —Ljubljana naj bi se začela torej na začetku prihodnjega srednjeročnega obdobja (leta 1980). Seveda pa so to predvidevanja o skrajnem možnem začetku gradnje. Lahko se bo gradnja začela tudi prej, kar bo odvisno od pogovorov z Evropsko gospodarsko skupnostjo, ki je za gradnjo menda zelo zainteresirana.
Iz vseh teh informacij se da določneje sklepati:
— da idejni projekt nove mednarodne ceste na našem območju že prerašča v fazo izvajanja,
— da mora biti glavni projekt izdelan do sredine prihodnjega leta,
— da se bodo na trasi vsak čas začela obsežna in dolgotrajna terenska dela,
— da je za odsek od Naklega do Britofa predlokacijska dokumentacija že gotova in da bodo traso v kratkem zakoličili,
— da bo cesta prečkala Kokro in Jezersko cesto tako, da ne bo prizadet predvideni rekreacijski center Kranja, da torej obvelja tako imenovana zadnja varianta trase,
— prvič se da določneje sklepati, katere hiše na Jezerski cesti so na udaru,
— da je odločitev, kateri objekti bodo odstranjeni, že skoraj dokončna, ker so na omenjenih odsekih možna odstopanja le nekaj metrov levo ali desno od začrtane trase
— in končno, da se gradnja ceste začne najkasneje leta 1980, možno pa je, da se prične že prej.
Prizadeti prebivalci z Jezerske ceste se po vsem tem  —  ko idejni projekt nove
ceste že prerašča v izgradnjo, ko je za odsek od Naklega do Britofa predlokacijska dokumentacija že gotova, ko bodo traso vsak čas zakoličili in se bodo na njej začela dolgotrajna terenska dela, ko je že določeno, katere hiše bodo odstranjene — sprašujemo, kako je po vsem tem torej Se mogoče, da se ni našel nihče, ki bi vzpostavil zvezo med izvajalci in prizadetimi. Ali je res mogoče« da se v naši samoupravni socialistični družbi ni niti eni odgovorni ali zainteresirani instituciji za izvedbo nove ceste zdelo potrebno vzpostaviti dialog s prizadetimi? Vsi pa dobro vemo, da smo državljani Jugoslavije zainteresirani za gradnjo te ceste, vsi vemo, da so za izvedbo in pravilen postopek ob takem projektu neposredno odgovorni vsaj investitor in izvajalci. Znano je, da je za gradnjo in predvsem tudi za lokacijo te ceste zelo zainteresirana SO Kranj. Jasno je tudi, da je nekdo moral pri Projektivnem podjetju Kranj naročiti izdelavo projekta za odsek avto ceste Naklo —Ljubljana in vodji projekta določiti lokacijo.
Do izida članka Kje bo potekala avto cesta Naklo — Ljubljana smo prebivalci z Jezerske ceste vedeli, da bo nova cesta nekje prečkala Jezersko cesto. Vedeli smo tudi, da je predvidenih več variant. Slišali, da je nekako obveljala zadnja varianta. Nihče pa ni vedel točno, katere hiše bodo po tej varianti odstranjene. Članek v Glasu pa je glede tega kot strela z jasnega razblinil vsa ugibanja. Sedaj pa nam je postalo še manj razumljivo, kako je mogoče, da so se nas vse do sedaj dosledno izogibali vsi, ki so imeli kakršenkoli opravek v zvezi z načrtovano cesto. Zadnja ekipa pa še celo. Novinar omenjenega članka A. Žalar namreč trdi, da so on, fotograf in glavni projektant »pred dnevi pregledali domala celotno traso bodoče avto ceste na območju kranjske občine« in tako pripravili članek s fotografijami, ki opremljene s puščicami, kar se da nazorno ilustrirajo rušenje hiš (kot novinar predvideno odstranitev objektov zelo tankočutno poimenuje). Pri tem »domala celotnem pregledu trase« pa niso utegnili ali se jim ni zdelo potrebno, da bi stopili v stik z ljudmi, ki bodo v petek iz Glasa izvedeli brez najmanjšega predhodnega informiranja, da bodo njihove hiše porušene.
Za vsako najmanjšo akcijo (zlasti pa kadar gre za dolžnosti) smo občani pravočasno in temeljito obveščeni. Ko pa gre za eksistencialno tako pomembne stvari, kot je rušenje hiš, prizadeti nismo prejeli ne pismene ne ustne informacije. Skratka, vedeli smo in vemo tisto in toliko kot ve vsa naša javnost. Kaže, da je novinarjem, projektantom, občini, republiki in verjetno še komu okrog gradnje nove ceste glede prizadetih vse jasno, urejeno, ne da bi te ljudi prej opozorili, jih na stvar pripravili in zadevo z njimi uredili. Nekateri živimo že leto dni v negotovosti, drugim je bil razvoj onemogočen za celo desetletje ali še več zaradi že zdavnaj načrtovanih variant ceste. Vse kaže, da v obravnavani zadevi prizadeti nismo subjekt, ampak obravnavani objekt (in to ne v filozofskem pomenu besede, ampak v dobesednem), ki bo zaradi zadeve širšega družbenega pomena pač moral vse te pritiske tolerirati in prenesti.
Ko je govora o trasi nove ceste, ki bo prečkala Jezersko cesto, in o odstranitvi predvidoma štirih hiš ob tej cesti, se kar naprej kot lokacijski sektor ponavlja beseda Britof: »proti Britofu«, »od Britofa«, »do Britofa«, »v Britofu«, slikovni material v Glasovem članku pa je jasno pokazal in puščici na fotografiji nedvoumno opredeljujeta, da gre za odstranitev predvidoma štirih hiš, ki spadajo pod Kranj. (Ali pa se prizadeti mogoče motimo, da gre za naše hiše?!) Tabla, ki označuje, do kam sega mesto Kranj, je na Jezerski cesti severneje od teh objektov. Parcele, na katerih stoje obravnavane hiše, so vknjižene v mapi katastrske občine Primskovo, smo krajani KS Primskovo, samo naselje se imenuje Gorenje in naši naslovi se glasijo: 64000 ' Kranj, Jezerska cesta, številka ...
Članek Kje bo potekala avto cesta Naklo — Ljubljana nam je pripravil čudovit uvod v prvomajske praznike. Izletniki so se v gručah ustavljali na Jezerski cesti pred našimi hišami in živahno komentirali in z rokami kazali na hiše, ki bodo porušene.
Skratka članek je bil prvomajski šok, ki ni izostal brez posledic.
Na odseku bohinjske ceste, ki so ga že lani začeli urejati in obnavljati in je potem dela prekinila zima, v teh dneh pospešeno nadaljujejo z obnovo. Gradnja opornih zidov in druga zahtevna zemeljska dela za zdaj še potekajo po programu. Če ne bo večjih nepredvidenih težav in vremenskih neprilik, bodo glavna dela opravljena do začetka glavne turistične sezone. Na odseku ceste, kjer potekajo dela, je sicer delna zapora za promet, vendar se le-ta odvija brez posebnih težav. — A. Ž. — Foto: F. Perdan
Prijateljski stiki
Radovljica - Konec aprila je posebna delegacija radovljiške občine obiskala bosansko občino Cazin. Iz Cazina je namreč v radovljiški občini zaposlenih precej delavcev. Okrog 70 jih je na primer v podjetju Gorenje v Radovljici.
Predstavniki Cazina so s tem radovljiškim gradbenim podjetjem v prejšnjih letih imeli dokaj redne stike. Do tesnejšega sodelovanja med obema občinama pa ni prišlo. Zdaj pa so na željo predstavnikov
Cazina navezali tesnejše stike. Med nedavnim obiskom so se predstavniki radovljiške občine seznanili z gospodarskim in družbenim razvojem v tej bosanski občini in se pogovarjali o možnostih za še tesnejše sodelovanje. Tako so se dogovorili, da bo septembra gostovalo v radovljiški občini tamkajšnje kulturno društvo z več skupinami, ki bodo kot lani Banjalučani v okviru kulturne akcije priredili za delavce iz Cazina in drugih republik kulturno-zabavno prireditev. JR
Po vsem tem sprašujemo odgovora kdaj mislijo vzpostaviti s prizadetimi di< log. Vemo, da časa ni na pretek, če so pl pravljeni z nami zadevo pošteno uredit kajti zakon vedno obvezuje obe strani Dokler pa zadeva ni urejena, ne dovolim več nobenih nedogovorjenih ogledov, mel jenj, raziskav, del, izjav, fotografiranja, pl sanja idr. mimo nas, preko nas in na ni račun.
Tako ignorantsko stališče, kot so ga il stitucije in posamezniki, odgovorni za i vedbo nove avtomobilske ceste Naklo-Ljubljana, do sedaj zavzeli do prizadetih prav gotovo ni niti humano niti demokra tično, vsekakor pa vse prej kot sociali' stično in samoupravljavsko.
Prizadeti z Jezerske ceste
Moj prijatelj Vine, zanesenjak v obetavnih, najbolj produktivnih delovnih letih, je še vedno trkal s svojo trmasto butico v kamniti zid hudo skaljenih delovnih in samoupravnih odnosov v podjetju. Nemočen referentek sem, si je kislo priznaval, figo pa samo-upravljavec! Stremuški, vedno grozljivo kričavi direktor me nažene kot cucka, če se mu le zdi, z mojo administratorko pometa kot s cunjo, Janetovo Elico, pridno pisarniško mravljico, je zadnjič pred čakajočimi strankami ozmerjal z gnojem postopaškiml Jane in vsi drugi pa mu voljno dopuste, da skače po njih in hi navsko pihajo v vročo kašo, da b\ se čimprej ohladila. Ne upajo s pisniti ne bev ne mev, kimajoč niči, in čakajo le na to, da bi vsa' kemu dobrotljivo naklonil gril Ijaj. Vineta je v tistem klavrr melanholičnem razpoloženju temeljito bolel zob in naenkrat vzdržal: sklical je sestanek. »Tovariši, zbrali smo ...«
. in tovarišice,« je sarkastiČ- tG
Jo zi zt v te
no napovedala svojo nenehno je zikavo aktivnost v razpravi direktorjeva tajnica, bleščeče bitje, ki je navkljub vsemu izsililo nakup novega pisalnega stroja zase, mahagonijeve mize in omare za svoje boljše počutje in ki je 2c odtlej vztrajno vihalo nos, kadat se je moralo nekaj minutk za- pt drževati v turobnih in neuglednih ki pisarnah kolegic.
»Razmere v našem kolektivu sO nevzdržne. Sklenili smo, da bomo varčevali, a nismo,« je Vine poslal   visoko   tupirani prekisovi krošnji pomenljiv pogled. »Naših strank je polno preddverje in nit1 približno ne bodo sprejete, kef. smo mi pač že izpolnili svojo nor- j mo. V naslednjih dveh mesecih bomo zijali skozi okna, odhajali predčasno in prihajali tedaj, kadar pač bomo. Deležni smo ostrih kritik, popoldne šušmarimo, večina   naših   administratork se mora podrejati našim kapricam y in so kot lutke na elastiki: priha- j( jajo   tedaj,   kadar jim   velimo, v odnos do njih je skrajno neodgo- Q voren, kapricast. . .« g,
»Mene odmisli, nobeden me ne ^ kapricira, sem spodbudno nagra- j{ jevana, odnosi z mojim nadreje- u nim so neskaljeni,« je čivkalo bit- j( jece iz mahagonijeve pisarne, g Vine pa je zamrmral, da ji vsaj ^ glede odnosov prav rad verjame- p
»Rekel sem, odnos do nekate- j, rih administratork je diktatorski, 4 razen tega še snažilka ve, da smo j, izplačali kup nezakonitih dnev- % nic, da je vedno bolj prisotna jj splošna anarhija ...« t(
Tajnico je minila vzdržna po- \ slušnost: »Anarhija je ta skrpu- q calasti sestanek pavšalnih ugoto- it vitev mlečnozobega komolčarja, ki se žre zaradi neustreznega t\ družbenega priznanja, ki ga ne % more biti deležen, ker je skrajno j nesposoben. Predlagam, da tova- < riš malce-razmisli tudi o nakupi* * svojega osebnega avtomobila, z0 i, katerega je dobil denar iz našegO h, sklada skupne porabe!« v
Vine je utihnil, drugi so po- * smehljivo zapuščali prostor. P& je tvegal lastni ugled in pripeljal komisijo. Po krepko razburljive^ sestanku so si razdelili kazni ifi ukore. Vine se je zaradi izrečenega opomina žrl, drugi pa so se ob svojih kaznih pošteno nažrli in čakajočim strankam priredili pO" steno zabavo za zaprtimi vrati-Strnili so svoj srd in bolečino D hripav venček narodnih in ponO rodelih, med katerimi je bila & najbolj prodorna skorajda že pO narodela Mi ga spet žingamo.
S,