UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via Vitt Veneto, 32 Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418.
MATAJUR
GLASILO BENEŠKIH S SLOVENCEV
NAROČNINA :
Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 25 lir
Leto XII. — Štev. 4 (234)
UDINE, 1. - 15. MAFCA 1961
Izhaja vsakih 15 dni
Po poti UNESCA do šol v materinem jeziku
Mladi slovenski znanstvenik za narodnostna vprašanja: Janko Jeri je v svoji razpravi o «Položaju slovenske narodnostne skupine v Italiji» ugotovil, da Slovenci v videmski pokrajini ne uživamo nikak-šnih pravic. Res smo imeli takoj po vojni najprej izjavo italijanske vlade o jezi-kovnin pravicah narodnih manjšin in nato še okrožnico videmskega prvega povojnega prefekta in sedanjega dolgoletnega predsednika pokrajinskega sveta odvetnika Candolinija, toda kaj kmalu so se italijanske oblasti postavile na staro svoje stališče ne dati Slovencem v videmski pokrajini nikakršnih narodnih pravic. Se celo Slovenci v Kanalski dolini, ki tudi spadajo pod videmsko pokrajino, so sicer Po prvi svetovni vojni dobili pravico do slovenskega jezika v šolah, prišli pod fašizmom ob to pravico, pa sedaj po zadnji vojni niso dobili povrnjene pravice do šolskega pouka v slovenskem materinem jeziku. v brezpravnosti so še kanalske Slovence izenačili z nami furlanskimi Slovenci.
Znana je praksa pri narodr’h manjši-hah, ki so prišle do narodne zavednosti v svojem položaju kot narodna manjšina, da se niso zavedale koristi imeti pouk v materinem jeziku. Bili so primeri pri raz-hih evropskih narodnih manjšinah, da se določen odstotek pripadnikov narodnfc manjšine ni hotel potegovati za pouk v svojem materinem jeziku.
Zmerom brez pouka v materinem jeziku
Mi furlanski Slovenci smo tudi bili, ko je ves slovenski narod doživljal svoj harodni preporod, prebujanje svoje narodne zavesti , v stanju narodne manjšine daj p rej v lombardsko-beneškem kraljestvu P°d Avstrijo do 1. 1866, od takrat naprej Pa pod Zedinjeno Italijo. Ne samo da niso nikdar dali šolskega pouka v materi-hem jeziku, temveč so naš jezik narav-n°st preganjali in izganjali iz šol, naše ljudi pa učili, prav nasprotno od strokovnjakov Unesca, da znanje italijanščine daje prednost in da je znanje slovenskega materinega jezika v škodo.
Še dandanašnji, leta 1961, stoje šolske oblasti videmske pokrajine in centralne vlade v Rimu, na starem diskriminacijskem stališču, onemogočiti furlanskim in kanalskim Slovencem v videmski pokra-Phi »osnovno vzgojo v materinščini«.
Kdaj se bo Italija, ki je vneta članica Unesca, držala tudi glede šolskega pouka smernic strokovnjakov UNESCA? Kdaj Sl bodo proveditorat, prefektura, provinca Prizadevali naše ljudi prepričati, da je poučevanje v slovenščini enakopravno pou-66 Van ju v italijanskem jeziku, da torej 'talijanščina ni privilegirana. Kdaj se kodo oblasti v videmski provinci najprej "dločile za stališče UNESCA, »da mora 8ak učenec začeti svoje šolanje v materi-
jeziku«? Po stališču Unescovih stro-°vnjakov morajo postaviti v Furlanski Sl°veniji in Kanalski dolini osnovne šole s slovenskim učnim jezikom. Prepričati bi durale, prav tako po sodbi Unescovih stri>kovnjakov, prebivalstvo Furlanske Slo-VeUije in Kanalske doline, da vsaj po-skusno sprejme pouk v slovenskem — v Materinem jeziku, ker bodo potem na potagi
rezultatov pouka v slovenskem mahnem jeziku prišli ljudje do prepričali8'. da edino pouk v materinem jeziku Je Prave rezultate in potrebno znanje življenje.
Raste število narodno zavednih ljudi
^di mi furlanski Slovenci smo morali ^ skozi razne faze procesa glede narodne Vednosti. Ko so nasploh postali Slovenci -*no zavedni, je tudi pri nas okoli bbh P°Stal° določeno Število ljudi, zlasti °vnikov, narodno zavednih. Kasneje 10 število narodno zavednih Sloven-
iti
cev čedalje bolj rastlo kljub temu. da nam niso, kot na drugem slovenskem o-zemlju dovoljevali šol v materinem slovenskem jeziku. Imeli smo precejšnje število ljudi, ki so kupovali in brali slovenske Mohorjeve knjige. Prva svetovna vojna in nastop fašizma sta ta proces slovenskega osveščanja pri nas zavrla. V drugi svetovni vojni je prišlo pri nas ne samo do narodnoosvobodilnega gibanja v zvezi z vsemi Slovenci, ampak istočasno do prvič svobodnega množičnega šolskega učenja v materinem jeziku.
Po zadnji vojni nista pri oblasteh popolnoma izginila mentaliteta in metoda fašističnega režima in so se spravljale z denarnimi kaznimi na slovenski materini jezik v šoli. Zdaj so kazni sicer prenehale, slovenski jezik pa je še zmeraj prepovedan v šoli. Venomer raste število zavednih ljudi, ki bere naš list »Matajur«, poje m posluša po radiu slovenske pesmi in go-
vori že bolj svobodno v javnih lokalih slovenski jezik Ta proces narodnega o-sveščanja je v zadnjem času spričo osvobajanja tolikerih azijskih in afriških narodov in manjše gospodarske odvisnosti zaradi emigrantskega dela in življenja izven italijanskega ambienta, hitrejši Pri tem je treba pribiti še neko drugo ugotovitev : še bolj kot oblasti mora tudi javnost, oragnizirani duševni tokovi v organizacijah in strankah, cerkvenih hie-rarhističnih in verskih organizacijah pripravljati ugodno vzdušje, da izgine sedanja diskriminacija nasproti slovenskemu materinemu jeziku v šolah. Razumemo, da grešijo glede tega naši nasprotniki, ker črpajo svoja načela iz preživelih nacionalističnih nazorov, ne moremo pa se pomiriti s tem, da tudi napredni krogi ne izstopajo bolj aktivno p;*oti diskriminaciji našega materinega jezika v šolah.
B. Birtič
liliII III Ilili||| 111 III I III I n inumili niiiim11 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iii i i i i i i l I I i iii i i in iii i i.i m iii nii.i i i i n
Furlani in mi
Al hodi kdo k nam v naše brege v Furlanski Sloveniji? Redko se kdo zgubi gori k nam v naše vasi. Kaj naj bi pri nas iskal? Opravkov, afarjev ni pri nas nobenih Kakšen mesar, da kupi kakšno kravo ali vola. Seno nabasajo tam, kamor lahko,pride kamjon. Boške smo že vse posekali in zato ne prihajajo k nam razni imprenditori. Velikih električnih central in drugih velikih del ne delajo, da bi hodili k nam delavci.
Od tujcev, od stranjerjev so samo učiteljice, pa karabinjerji, financi, pa še kakšni uradniki na kamunih. Potlej hodijo iz Vidma še inženirji in tehniki od raznih pianov, od inšpektorjev za kmetijstvo, za pogozdovanje, za montanjo in cone depre-se. Pridejo in gredo s svojimi makinami. Imamo malo domačih in precej tujih farjev. 99 od sto smo sami domači Slovenji.
V Rezijo in Tersko dolino pridejo Furlani, čjer so dobre ceste ali s svojimi avtomobili ali pa s korjerami. Redko pa pride vnanji človek iz furlanskih vasi. Kaj bi pri nas delal? Saj so naše vasi nad Ahtenom, Nemarni, Cento, Tavorjano in drugimi furlanskimi kraji zelo blizu, ampak tudi zelo visoko ,in kdo bi se k nam trudil.
Pravzaprav so redki tisti Furlani, ki pridejo k nam. Več je italijanskih uradnikov iz Vidma, ki morajo hoditi k nam zaradi opravkov, ki jih imajo pri nas.
Pač pa hodijo k nam tisti Furlani, ki so se vrgli v politiko in ki hodijo k nam zaradi politične klientele. Malo pred volitvami jih je nekaj več, pa ne posebno, ker demokristjanskim politikom iz Furlanije ni treba dosti prepričevati naše ljudi, ker za to poskrbe duhovniki in drugi fiduciari. Bolj se morajo politiki iz opo žici je vrteti okoli naših ljudi, da jih pridobijo za svoje stranke.
Zato nas Furlani poznajo samo po tem, ker hodimo kupovat in opravljat svoje afare v njihovih mestih.
Mi se Furlanom smilimo, ker smo še večji reveži kot oni. Navadni Furlani, kmetje in delavci so dobri z nami, ker jim nismo nikdar nič slabega napravili, njihovi furlanski gospodje - advokati, profesorji, zdravniki, trgovci, industrialci - pa nas gledajo tako kakor jih naučijo v italijanskih listih, ki jih berejo.
Furlanskemu ljudstvu se dogaja to, kakor nam. Njihovi duhovniki ne marajo furlanščine v cerkvah, ker so jih tako učili v semenarjih, kjer so zmeraj učili poleg teologije same nacionalistične italijanske nauke. V šoli ne smejo poučevati v furlanščini, le tu pa tam se najde kdo, da malo pove po furlansko kot neko filološko posebnost. Na velikih uradih govore s Furlani samo po italijanski, tako
tudi na preturah in tribunalih. Vsi listi so samo italijanski, ako izvzamemo »Patrie dal Friul«, ki je napisana v furlanščini. Na leto dobijo kakšen »Strolic«, kakšen kalendar, ki je tudi v furlanščini. Na kamunih govori kakšen majhen uradnik ali kakšen bolj pameten segretario kakšno besedo po furlanski z njimi. V Vidmu torej ne marajo visoki italijanski funkcionarji ničesar slišati ne o furlanščini in ne o slovenščini.
Ljudje pa govorijo furlanski po oštarijah in botegah, pojejo tudi furlanske pesmi in jih poslušajo po radiu kakor mi slovenske.
S Furlani smo dobri, dokler imamo o-pravke s preprostimi ljudmi. Kadar pa i-mamo furlanske uradnike, učitelje, duhovnike in druge furlanske ljudi, ki so šli skozi visoke šole, so prav takšni kot Italijani, polni nacionalističnih fraz, polni ponosa na nekaj, kar ne dovoli ekzistirati ne furlanščini in ne slovenščini.
R. Tomažin
Zeleni plan
V rimskem parlamentu so končali debato o zelenem planu, piano verde. V petih letih bodo dali 550 miliard lir za ita-Ijansko agrikolturo. To je 55 milijard na leto.
Naši ljudje se sprašujejo ali bo kapnila tudi kakšna kaplja teh milijard na Furlansko Slovenijo? Nekaj milijard je določeno vsako leto za poboljšanje montanje. Lagali bi, če bi pisali, da nismo nič dobili iz fonda za montanjo. Toda preden pride, kaj do nas, gre skozi toliko instanc, toliko komisij in načrtov, da pride do nas kot majhna kaplja rose.
Nič drugače ne bo s 550 milijardami lir za zeleni načrt. Italijanski komunisti trdijo da bo imelo dobička od 50 do 60.000 velikih kmetijskih imprez, tri milijoni kmečkih malih posestev pa ne bodo dobili ničesar, italijanski socialisti pa so zato, naj debatira o zelenem planu najprej »Conferenza agraria nazionale» v mesecu juniju in šele potem naj se po rezultatih te konference sklene, kako naj funkcionira zeleni plan.
GOZDOVI IN LES
V Italiji je 18.75% vsega sveta pod gozdom. To je malo v primeri z drugimi evropskimi državami. Zato moramo uvažati za 100 milijard lesa. Pri nas v Furlanski Sloveniji je nekaj nad 2.000 hektarjev gozda, toda zelo slabega. Kostanjeve gozdove je treba izsekat, ker so bolni, druge gozdove pa pogozditi. Nujno bi bilo treba pogozditi okoli 2.500 hektarjev gozda.
m
fv\ ;
L
-. h
v v
/ AJ | V? '
Tako se vrši pouk v naših šolah, a i iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii !niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiinim i im i mn i um m m m m i rn i m i i m i l imitimi
Lentamente verso ia morte
II triste fenomeno dello spopolamento della nostra montagna, si va sviluppando in modo preoccupante.
Ovunque si incontrano case abbandonate, diroccate e la popolazione è composta di vecchi, unici abitanti di quelle baite ancora in piedi; i giovani scendono in piano o vanno all’estero a cercarsi un pane meno amaro.
Le cifre sono impressionanti:
In questo dopoguerra, in certi villaggi della Val Natisone, della Val Torre e della Val Cornappo, come a Uccea, Monteaperta, Platischis, Drenchia, Stregua, la popolazione è diminuita del 50 per cento, a Prossenicco del 40 per cento, a Chialminis del 45 per cento, a Grimacco del 42 per cento, a Tribil Superiore del 40 per cento, a Lusevera nella Valle del Torre del 38 per cento, a Monte/osca del 35 per cento, a Savogna nella Valle dell’Erbezzo del 38 per cento, e cosi per moltissimi altri villaggi.
Il Villaggio di Pers nella Valle del Torre è stato quasi completamente abbandonato. Cosi dicasi della grossa frazione di Flai-pano nel comune di Montenars.
La montagna della Slavia Friulana va lentamente verso la morte.
Quali le cause?
Mancanza di comunicazioni, particolarmente di strade, di servizi pubblici e di assistenza sanitaria, di scuole, mancanza di strade interpoderali, eccessiva severità dei vincoli sulle servitù militari, insufficiente reddito agricolo, eccessivo aggravio delle tasse, difficoltà e maggiori spese per la coltivazione dei magri terreni.
La Slavia Friulana costituisce un'area particolarmente depressa, e questa triste situazione della nostra montagna ne pregiudica gravemente lo sviluppo economico, agricolo e turistico ed impedisce il miglioramento delle condizioni di vita della nostra povera ma laboriosa popolazione nei confronti dei paesi di fondo valle e della pianura.
Se disatrosa è la situazione dei villaggi di montagna, non è certamente invidiabile la condizione degli altri Comuni agrìcoli.
Il crollo, verificatosi in questi ultimi anni, dei prezzi agrìcoli e l’aumento dei prodotti industriali hanno portato il nostro
piccolo e medio contadino sull’orlo del fallimento.
Le dodici ore, e anche più, di lavoro quotidiano nel perìodo estivo non bastano, molto spesso, a chiudere in pareggio il suo bilancio familiare.
I prodotti delle sue fatiche, della sua terra, gli vengono pagati sempre meno, mentre vengono venduti sempre più cari al consumatore della città, ad esclusivo vantaggio della vasta rete di speculatori, che si arrichiscono in poco tempo sulle spalle del contadino produttore e dell’operaio consumatore.
E questa situazione viene ancora aggra-vata dalle indiscriminate importazioni dall’estero, che rendono più difficile il collocamento dei prodotti ogrìcoli.
La disoccupazione, che rappresenta una delle più vergognose piaghe dell’Italia, è salita, questo invreno, al cento per cento.
E cosa dire dei giovani, ai quali è negata ogni possibilità di essere assunti nelle industrie della pianura e delle città, di trovarsi una occupazione che permetta loro di guadagnarsi onestamente la vita, di crearsi una famiglia?
Quali prospettive, quale avvenire è riservato alle nostre nuove generazioni che si ajjacìano alla vita?
Questa, che brevemente riassumiamo, è la situazione reale degli operai e contadini in particolare, della Slavia Friulana.
Sappiamo che l’attuale classe dirigente italiana, attanagliata dalle contradizioni che dilaniano i paesi nei quali lo sfruttamento dell’uomo sull’uomo è tutelato dalle leggi, non solo non riuscirà a risolverli questi problemi, ma li aggraverà sempre più, perchè sono insiti negli Stati capitalisti, come la pioggia nelle nubi.
E sappiamo pure che saranno risolti radicalmente solo quando i lavoratori italiani prenderanno nelle loro mani il potere. Ciò non toglie che in attesa di questo grande giorno, la classe dirigente italiana ha il dovere di attenuare la crudezza di questi problemi e possa fare ancora qualcosa per rendere meno ingrata l’esistenza delle popolazioni di lingua slovena della Slavia Friulana.
(Dall’intervento di un delegato al XIII. Congresso Provinciale del P.S.I. Friulano)
Tavorjana
Na zadnjem zasedanju komunskega konsilja so odobril proračun za tole ljeto, ki znaša okuol 39 milijonov lir. Sklenil so tud, da bojo zaprosil »Cassa Depositi e Prestiti« za posojilo 6 milijonov lir. Domenil so se tud’, da bojo kupil teren za razširit britof v Tavorjani. Nazadnje pa so še potrdil tarile za dazio in povišek za 50%.
PR
5*
m/ms
m
m
v
V mjescu februarju smo mjeli v našem komunu tele moviment anagrafik:
rodili so se: Candoni Sandra, Pezzano Alessandro, Muller Martin, Muller Albina, Giorgiutti Riccardo, Tirone Teresa, Mrakic Loris; umrli so: Bertoldi Ernesta uduova Sant, stara 76 ljet in Vencelj Emilija poročena Kromac, stara 43 ljet; poročili so se: Gizzi Gaudenzio z Cuder An-namara, Aprile Fausto s Komac Renata. V istem mjescu je prišlo v naš komun 31 ljudi, emigriralo iz našega komuna jih je pa 38.
Sv. Lenart
Na zadnji seji je odobril naš občinski svet preventivni proračun za leto 1961. V številkah je proračun takšen: dohodki 16 milijonov 500 tisoč lir, izdatki 20 milijonov 500 tisoč lir .Naša občina ima torej
štiri milijone primanjkljaja. Povemo naj, da dokler je delovala tovarna cementa v Čemurju pr Škratovem smo vedno zaprli proračun naše občine z aktivom. Za kritje zgoraj omenjenega primanjkljaja je zaprosil občinski svet državno posojilo.
Ljudstvo je sprejelo z velikim nezadovoljstvom vest, da je sklenil občinski svet uvesti davek na zemljišča. To nezadovoljstvo pa je upravičeno, saj so naši kmetje že čez glavo obdavčeni.
Napredni ljudje v Sv. Lenartu pravijo tistim, ki so se pustili zapeljati na zadnjih upravnih volitvah, takole: »Vaše jamranje nas veseli, toda zvoniti po toči je prepozno. Prej bi bili morali vedeti, kakšne ljudi pošljete v občinski svet!«
Na koncu seje je bil zavrnjen priziv proti izvolitvi v občinski svet Tomazetiča Valentina (KD), Antona Kajačiča (KD), Egidija Skavnika (KD župan) in Jožeta Terlikerja, predstavnika opozicije. Priziv je bil napravil bivši podžupan Gisberto Fanti.
nii!iiiiiiiiM!i]ij'i i m 11 ii 111 m im 11 m mn ni ji m n m n n mi i im 11 ni i m i n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii
Previsoki davki na nove hiše
Čeprav ne v takšni meri, kot v drugih krajih, se v zadnjem času tudi pri nas mnogo gradi. Kmetje popravljajo svoje zakajene hišice, hleve, gnojišča, kumike in zidajo nova stanovanja.
Morda se bo kdo vprašal, kje jemljejo ti ljudje denar za graditev, če pišejo in vedno trdijo tisti pri »Matajruju«, da vlada po gorskih vaseh furlanske Slovenije črna mizerija. Na podobno vprašanje nam ni težko odgovoriti. Za popravljanje starih in za graditev novih stanovanj, prav gotovo ne dobi naš človek sredstev s kopanjem domače grude. Emigracija ima nešteto negativnih strani, a poleg tega, da je edina pot, ki pelje do zaslužka, ima tudi to pozitivno, da se naš človek spozna in seznami z boljšim življenjem ljudi v tujini, da vidi, vsaj od daleč, kje in kako živijo prebivalci v tistih deželah, kjer služi svoj vsakdanj kruh. Ta naš človek mrljivo dela, varčuje, špara in skrbi, da bi spravil čimprej skupaj nekaj denarja, se vrnil domov, popravil ali sezidal novo stanovanje, takšno, ki bi bilo podobno človeškemu bivališču, kot so tista, ki jih vidi v tujini. To je njegova prva želja.
Tako s sredstvi, ki jih zaslužijo v inozemstvu, zidajo in popravljajo naši ljudje svoja stanovanja. Tisti pa, ki nimajo dovolj denarja, napravijo prošnjo na »Ispettorato Provinciale dell’Agricoltura« v smislu zakona štev. 991 o hribovskih in pasivnih conah. Ta »Ispettorato« ima na razpolago državna sredstva, toda prošenj je več kot sredstev, zato je srečen tisti, ki pride na vrsto. Zgodilo se je, da so morali čakati naši prosilci več kot pet let, preden so dobili dekret in potrebne kontribute za graditev. Vendar je prijel te kontribute že marsikateri naš kmet, ki je skupaj s tistimi prihranki, ki jih je zaslužil v tujini, sezidal lepo m primemo stanovanje.
Mislimo, da bilo pametno in potrebno, da bi spodbujale oblasti iniciativo za graditev, ki je v naših ljudeh, z raznimi nagradami, da bi čimprej spremenili svoje zakajene hišice v lepa, cvetoča, modema stanovanja, ki naj bi ustrezala in odgovarjala današnjemu času, modemi tehniki, to se pravi, današnjim zahtevam. Na žalost se danes pri nas dogaja nasprotno. Občinske oblasti ubijajo v našem človeku voljo
in željo po obnavljanju. Za stanovanja sezidana s krvavo zasluženim denarjem, so obdavčili lastnike, v nekaterih občinah, nad 40.000 lir letno. To je nespametno, nečloveško. To je stara zgrešena ekonomska politika, ki se vodi do naših ljudi. Našemu človeku je treba dati nagrado, kadar zida in obnavlja, ne pa ga obdavčiti, še preden je postavil v stanovanje stranišče, kopalnico in druge potrebne stvari !
Izidor Predan
Hlodič
Osojane
11 MIIMIM 1111 I I I I I MIHI I I I I IMIIIII Iilllllill lllilllll lSI IIM II
Kdaj bodo končali z deli v Zverincu
Cesto od trušenjske poti do Zverinca so gradili več časa z delavskimi centri (Cantieri di lavoro). Lansko leto so prišli s cesto do vasi, a vendar ni še končano delo. Na kraju kjer konča cesta, to je na vrhu vasi, pred Simenovim hlevom, je ostal odprt prepad kakšnih 200 metrov globok in je zelo nevaren za prevoz živine, za ljudi, a posebno za otroke. Občina ali druge o-blasti bi morale dati na razpolago še toliko denarja, da bi napravili na kraju te ceste primemo ograjo. Dvesto tisoč lir bi bilo dovolj, da bi napravili vse delo in s tem bi bile odstranjene nevarnosti za pripetitev nesreč.
Prebivalstvo v Zverincu upa, da bodo razumele oblasti njihovo zaskrbljenost ter tudi ukrenile v tem pogledu.
Pojmo* u Ramandoli
IZ TERSKE DOLINE
Kri to nje’ uòòa
Sinouje anu hčere naših emigrantov u Jugoslaviji so »orgogliosi« na svoj rod
Snjè smo pisal’ u našem žiornaliju o emigrantih iz Terske doline, ke so še dosti ljet pred parvo svjetouno uèro odšli u tabotno Avstrijo na djelo. Teli emigranti so venčapart žej pomarli, a njih otroci, ke so šli z njemi u emigracijo al’ se buj pozno rodili, radi govore o zemji svojih staršeu anu nonou. Skuažej usi no znajo čekarati terski dialèt, zakè so starši če-karali le po naše.
Emigranti so še tàboto, tej nas, hodili na djelo u skupinah anu zatuo so nastajale cjele kolonje judi iz naše doline. Še nas ve obrenčemo več famej barskega al’ terskega izvora (origine) u Loki pri Zidanem mostu anu Račiči na štajerskem. O-brenčemo pa jih še po drugih krajih Slovenije.
U Medvodah na Gorenjskem pražem-plen, ke to e nàs dàn important Centro industrijal Slovenije, kjer to e fabrika za kolorje anu ’na velika kartjera, na živi Katina Cullino, poročena Drnovšek. Rodila ne se u Teru 4.11.1884 ljeta, par nji hiši so jim pravili Vanati. Kar ne bla stara 11 ljet ne paršla z čiačem Petrom Cul-linom u Istrijo, kjer e djelou murador. E j tu ne se buj pozno spoznala anu poročila z Drnovškom, ke e bi monter par puošti anu telegrafu anu ne se z njim trašferila u žleb pri Medvodah, kjer na stoji še nas.
Zlo na e orgoglioza na svoj rod anu na ne skriva svojega materinega dialekta. šebčn na živi žej od ljeta 1895 u drugi patriji, zlo rada na čekera po naše — po tersko, žej več ljet na prebjera naše glasilo »Matajur«, zaki o parnaša novitadi iz njenega domačega kraja. Na simpri ma šperančo, ke ve bomo še mi u Terski dolini paršli do naših diritou, ke na nam apartenjijo po mednarodnem pravu.
Kar smo jo šli ledàt, nam je rakoman-dala, da naj u njenem imanu saludamo
use Terjane anu ne nam dala še fotografijo, ki ve je kle publikamo. U Teru se je sigurno šnje kaka znankinja od otroških ljet nahordà.
KATINA CULLINO, HCI PETRA CUL-LINA - VANAT IZ TERA, U SVOJIM 77 LJETU STAROSTI
Ahten
Zavoj srčne paralize je pretekli tjedan umrla naša vaščanka 63 Ijetna Ana Gaicotti poročena Lavrenčič. Žena je bla dougo časa v videmskem špitalu in kar se je vračala damù je med potjo zvjeda-la, da je v špitalu tud njen mož. Ta no-ticja jo je takuo užalostila, da je padla na tla in šobit umrla.
Njen mož Milio, ki je vjedu, da bo tisti dan žena paršla iz Spitala, je prosu mje-diha za dovoljenje, da bi šu obiskat ženo. Kar je čaku v Čedadu na korjero, ki bi ga peljala v Ahten, se je usedu pred neko hišo in zaspal. Drugo jutro so ga ušafali brez zavesti in ga pejali nazaj v čedadski spital, zak je tud njega zadela paraliza in medihi so si pridržali prognozo.
.ini       mm«
Sestanek kmetov v Grmeku
Douga procesija čarno oblječenih ljudi se je pretekli toràk pomikala pruot britofu in zvonovi so jokali, kar so spremljali k zadnjemu počitku 22 ljetnega Bepina Tru-šnjaka. Ljudje so vzdihovali in preklinjali deštin, ki poganja cvet mladosti iz domačih brjegov v črne karbonove miniere, od koder se vračajo damù samo umirat.
Bepino Trušnjak je šu še zlo mlad v Belgijo, da bi tam kaj prislužu in pomagu staršem. V minieri pa si je nakopù hudo boljezen, od katere ni bluo muoč ozdraviti. Dalj časa se je zdravu v Belgiji, a kar je vidu, da se mu bliža konec, je želel umrjeti na domači zemlji, med svojimi ljudmi. Mednarodna (internacional) avto-ambulanca rdečega križa ga je rjes par-pejala damù, kjer je šobit potlè umrù. Bil je edini sin in edina opora sedaj takuo zapuščene matere in očeta.
Pred nedaunim so se sestali v Hlodiču kmetje iz vseh vasi komuna Grmek. Namen sestanka je bil ta, da bi se kmetje združil za ustanovitev modeme zadružne mlekarne v Hlodiču. Zbranim kmetom je govoril funkcionar provincialnega inšpektorata z poljedelstvo in referent za naše kraje dr. Pascolini. Govoril jim je o potrebi in koristi zadružnih mlekarn.
druge vaščane za gradnjo zadružne mlekarne.
Pretekli teden so pripeljali na domače pokopališče posmrtne ostanke Ane Ma-dotto, ki je umrla leta 1937 v Tripoli v A-friki. Ranka Ana je bla hčerka naših e-migrantov, ki so se v tistih letih izselili v Severno Afriko, in ki je umrla zelo mlada. Pogreba se je udeležilo vse prebivalstvo naše doline.
Kot je znano, imamo v Grmeku 464 krav in dve majhni mlekarni. Zadružna mlekarna v Platcu prejema do 300 litrov niljeka dnevno, tista v Hlodiču pa nekaj nad 400 litrov. Ostalo mljeko prodajajo kmetje videmskemu konzorciju, ki jim ga plačuje od 37 do 40 lir za leter. Ako bi zgradil veliko in moderno mlekarno v Hlodiču, bi lahko v njej predjelali nad 2000 litrov ml jeka dnevno, saj bi se tu stehalo mljeko iz grmiških, dreških in celo nekaterih šenlenerskih vasi. Takšna mlekarna bi seveda prinašala velike interese našim kmetom.
Dr. Pascolini je povjedu kmetom, da so oblasti parpravljene nuditi vsestransko pomuoč za graditev te mlekarne v Hlodiču, da pa je odvisna zgraditev tudi od kmetov samih, od njihove dobre volje in združitve.
Čedad
Nesreča ne počiva
Evgenij Birtič iz Podbonesca se je par djelu v gozdu urjezu z rončejo v desno roko. Odpeljal’ so ga v čedadski špital, kjer se bo muoru zdraviti tri tjedne.
Mario Camugnero iz Tavorjane si je zlomu ramo in bo ozdravu v adnim mjescu. Puob je nesu na ramenih težko brje-mo sena in mu je med potjo spuznilo in i takuo je paršlo do nesreče.
Anton Matelič iz špjetra je muoru tud v špital, zaki mu je njekšan stouku gobac.
Mario Birtič iz Sovodenj je padu z motorja in si zlomu desno ramo ter ušafu ; še več drugih poškodb. Ozdravu bo v j adnim mjescu.
Jožef Jurman iz Grmeka, star 70 ljet, ; si je par padcu zlomu čampno koljeno. O-zdravu bo v 40 dneh.
Vsem ponesrečencem želimo, da bi hitro ozdravili.
Rezija
Zadnjikrat smo povjedali, da smo sestavili komisijo, ki jo bo peljal šindik v Videm na pokrajinsko upravo, da bo ta odobrila načrt za gradnjo nove ceste, ki bo vodila skozi našo dolino. Ker je bilo o tem toliko govorjenja in razprtij, moramo povedati, da je pokrajinska odmi-nistracija odobrila načrt za krajšo cesto. 1 Stroški za to delo bodo znašali okoli 100 milijonov lir. Z deli bodo v kratkem pričeli, saj so že dali v apalt.
Podbonesec
Dne 1. marca sme pokopali našega vaščana Gvida Domsnisa, ki je bil star komaj 51 ljet. Mož je bil zlo poznan po vsej | okuolci, zaki je imeu oštarijo. Med zadnjo uojsko je bil interniran v Germanij i. ; žlahti rankega Domenisa izrekamo naše sožalje.
Zalivala
Podpisani MARIO MAKORIČ se najtopleje zahvaljujem vsem dobrosrčnim ljudem iz Vidma, Gorice, Trsta in drugih krajev za denarne pošiljke, ki so mi jih poslali, da bi se izognil lakoti, ki je pretila meni in moji stari materi v teh trdih zimskih mesecih. Prav lepo se zahvaljujem tudi uredništvu Matajurja«, ki je odprlo to nabiralno akcijo za pomagati invalidu, ki je primoran živeti s 50 lirami na dan. še enkrat, vsem darovalcem naj lepša hvala.
MARIO MAKORIČ Prossenicco, 63 (Posta Taipana)
Sovodnje
Kot smo že povedali, bi bla zgraditev mlekarne v Hlodiču dobra rječ tud zatuo zaki je Hlodič center, ki povezuje vse o-kuoliške vasi, tudi dreške in šenlenarške.
Kmetje bi muoral imjet več zaupanja v zadružno moč in v interese, ki jih prinaša zadružništvo. Opustiti bi morali kam-panilizem in zgraditi svoj gospodarski dom, kot je zadružna mlekarna, v Hlodiču, katjera bi doprinašala vsem vaščanom dobre interese.
preteklo nedeljo so se riunii v prostorih našega komuna izvoljeni člani v upravni odbor komunske kmečke vzajemne blagajne (Consiglio direttivo Mutua Coltivatori Diretti), da bi imenovali predsednika in podpredsenika. Za predsednika je bil imenovan Camillo Cernoja, za podpredsednika pa Virgilij Petričič. Člani upravnega odbora so bili imenovani sledeči: Peter Bernjak, Jožef Markič in Leopold Mašera.
lllllililililllil.lilllllllllllllllllllllllllllllllll'IIIIIIIIIIIDIIHK'l'l1"!.!  ..........................................................................
Praprotno v Idrijski dolini
Novi obmejni prehodi za kmete dvolastnike
U nedejo 12. marca bo u Ramandolu tradcionalna sagra vina, radiča anu jajc. U tej okažjoni bojo postavli več kjoskov, kjer no bojo prodajali anu pokušali orovo ramandolsko kapljico. Ljetos na žalost na nje ba vinska ljetina buohvje kako dobrà, a vino to je usèdno m d dolčo.
Ramandolčani vabijo - mvituvajo use a-mante nature anu divertimenta na sončnih brjegjeh med cvetočimi trobenticami (lažnicami) anu violicami, da pridejo na sagro. Te, ke e bi že kadà na sagri u Ramandolu, e se simpri rad pouamou.
Na sestanku je bilo opaziti, da je nemogoče združiti naše kmete. V diskusiji so prišle najbolj na površje kampanili-stične težnje. Kmetje iz gorskih vasi nasprotujejo zgraditvi mlekarne v Hlodiču.
Do sedaj so bli kmetje iz komuna Pra-potnov parmuorani hodit obdjelovat ze-mjo onkraj konfina samo skuoz določene bloke, ki so bli za nekatjere zlo neprikla-dni (scomodi) zavoj prevelike oddaljeno-nosti. Tele dni pa so se riunile obmejne italijanske in jugoslovanske oblasti in se dogovoril’, da bojo kmetje od sada naprej lahko hodili čez konfin še skuoz druge bloke ob reki Idrijci (Judrio). Sada je v komunu Prapotno kar sedem prehonov, med temi tud’ Melina, Salamant, Cjubic in Stari Mlin. Skuoz vse prehode bojo kmetje lahko prenašali tud’ puojske par-djelke.
Julijske Krajine« za razstavo stoletnice zedinjene Italije. Končno je bilo tudi o-dobreno, da lahko si napeljejo vodo iz vo* dovoda v Calah trste družine, ki stanujejo na pobočju ceste, ki pelje iz Čedada v Staro goro in ki spadajo pod komuh Čedad.
Zavoj profilakse bojo zaprli do 15. mar c aobmejni prehodi v Miščku in Mosto Klinac. Kot v jemo, se je v tej okuolic1 pojavila huda živinska boljezen slinavke in zatuo bo korlo upoštevati vsa navodil® (istruzioni), ki ijh dajejo veterinarji, d® se boljezen ne razširi.
Za opravičilo tega nasprotovanja pravijo, da je zadružna mlekarna v Hlodiču že obstajala pred 40 leti, da pa so šli interesi od nje v žepe prebrisanih Hlodičanov in da so jih osleparili tudi z zadrugo, ki je bla takrat ustanovljena, pa je prišla potlè v zasebne roke. Toda kljub tej ne-zaupnosti so zbrali po enega fiduciarja iz vsake vasi, ki bodo skušali pridobiti še
Preteklo nedejo je blo izredno zasedanje komunskega konsejà. Sprejel so proračun za ljeto 1961 (bilancio preventivo). Nato je komunski konsèj sklenil, da se poviša plača mjedihu od našega komuna na podlagi table, ki je bila sprejeta od G.P.A. (Giunta Provinciale Amministra-
tiva). Sklenil so dati tud’ kontribut za
V ponedeljek 13. februarja je umrl v čedadski bolnici 70-letni Jožef Kverčič Celah nad Prapotnem. Pogreb se je vrši v torek 14. t. m. na domačem pokopal’ šču, saj so želeli svojci pokojnika, da B bil pokopan v domači zemlji. Družini i® sorodnikom izrekamo naše globoko sož® lie.
Še tri žrtve belgijskih
minjer
Iz najmanjšega komuna naše dežele, iz Dreke pod Kolovratom, ki šteje samo 1.300 prebivalcev (ljudi), je kar 400 emigrantov v Belgiji. V tej majhni deželi so zaslužili veliko denarja, a na žalost ni bil denar zaslužen samo z žulji, ampak tudi z izgubo zdravja, s krvjo in smrtjo. Kolikrat smo že pisal o smrtnih nesrečah, ki so se Pripetile v tamkajšnjih rudnikih, koliko naših družin je že jokalo za svojimi, ki So pustili živenje v tej »črni deželi«. Da bi blo le enkrat konàc teh smrtnih nesreč. V zadnjih desetih ljetih je umrlo več naših ljudi zaradi silikoze, rudarske bo-
Odhod v emigracijo
Kdor je mislil letos iti v emigrdcijo, je še šel. Prejšnji teden so šli zadnji: stari sezonski (stagionatili) emigranti in mladi novi emigranti, prave reklu-te. Stari imajo svoje stare kontrate in svoje imprese in vedo, kaj jim je treba napraviti. Novi emigranti pa so se obrnili nekateri na utjici provinciali di lavoro v Vidmu, nekateri pa nikamor. Ti so šli kar preko prijateljev in znancev, ki so jim pripravili že mesta in delo. Zelo malo gre naših emigrantov rta Centro di emigrazione del ministero di lavoro v Veroni. Tarn so namreč retzne delegacije tistih držav, kamor hočejo iti emigranti. Te delegacije se-lecionirajo z vizitami doktorjev delavce in jih nato pošljejo na tisto delo za katero so sposobni. V Veroni je permanentna delegacija za Germanijo in so Nemci zelo natančni ,je bolje, da gredo delavci čez Verono, ker bi imeli le škodo, če bi šli kar na svojo roko.
Prihod na delo
Konstatirati moramo, da so pogoji za življenje in delo v Germaniji in Sinceri, ki sta glavni državi za naše emigrante, iz leta v leto boljši. Kaj ne bi bili, saj naše emigrante, naše delavce krvapo rabijo. Nekaj so intervenirale tudi naše oblasti za emigracijo. Pomisliti pa moramo, da se v enem letu razmere ne izboljšajo mnogo. Glavno so stanovanja za sezonske, gradbene (edili) delavce. To so v glavnem tudi naši delavci iz Furlanske Slovenije. Napravijo lesene in zidane barake za delavce, ki niso več tako slabe, kot so bile pred leti. Samo premalo je takšnih dobrih barak. Privatniki pa radi strašno izkoriščajo ubogega emigrantskega delavca. Posebno v šviceri so same švicarske oblasti ugotovile polno takšnih grdih strutatorjev. Nič pa še ni napravljeno, da bi naši delavci jedli takšno hrano kakor so jo navajeni doma. če nima nobenega, ki bi mu jo pripravil, mora jesti tisto, kar mu dajo. In tista hrana ni ne okusna in je tudi ni dosti. O, vse polno je stvari, ki še niso urejene.
ljezni, kot pri nesrečah v minjerah.
Za tajšno boleznijo je umrù 23. februarja v videmskem sanatorju 57 ljetni Pavel Tomazetič iz Dolenjega pri Dreki. Po dolgem delu v belgijskih minjerah je končno zaslužil penzjon, a mu ni bilo dano, da bi jo užival. Zapušča mlado ženo in otroka.
Niti dobra dva mjesca ni od tega, odkar je umrù v istem sanatorju, zavoj iste boljezni, Tomazetičev svak, Izidor Rukin iz Rukina. Tud ta je imel penzjon iz Belgije in zapušča ženo in otroke.
Zaradi silikoze se je tudi zdravil več mjescu v čedadskem špitalu 42 ljetni A-dolf Tomazetič iz Dreke. Kar so mjedihi konstatirali, da je par kraju z živenjem, so odločili svojci, da ga pejejo darnu, kakor je bla tud njegova želja, Na žalost pa ni vidu več svoje rojstne vasi, zaki je med prevozom umrù. Dodamo naj še, da Tomazetič ni imeu penzjona ali kajšne druge podpore, čeglih je djelu več ljet v mi-njeri. Zapustil je ženo in otroke v hudi mizerji.
Izguba treh naših občanov je globoko pretresla vse ljudi, ne samo po naših vaseh, ampak tud po drugih komunih. Prizadetim družinam izrekamo naše iskreno
sožalje.
Hribovsko bonifika v krizi
Lepa je furlanska ravnina, malo jo je za toliko ljudi. Naši ljudje ki žive v hribih, so zmeraj gledali s poželjenjem, z lakoto na to lepo furlansko zemljo. Zdaj se je tako obrnilo, da je prišla vsa italijanska agricoltura v krizo, da je ne nobeden ne mara, še naši ubogi Slovenji ne.
V Furlaniji je pa povrhu še 350.000 hektarjev zelo revne hribovske zemlje.
Na podlagi zakona o montanji so napravili tri komprenzorije za hribovsko boni-fiko. Ljudje so mislili, da bodo dobili kakšne kon,tributo, stanziamente, da bo kaj zaleglo. In kaj so dali :
leta	1958-59 ............ 295.000.000	lir
leta	1959-60 ............ 135.000.000	lir
leta	1960-61 ............. 75.000.000	lir
Iz leta v leto so v treh letih zmanjševali contribute za komprenzorije. Zdaj že dajo samo toliko, da sploh ni mogoče opraviti nobenega dela in napredka, ampak se bonifika samo impostira, napravi pa nič. Pri stotisoč hektarjih sploh ni mogoče ničesar napraviti s tristo milijoni, To je bilo komaji milijon za hektar. Zdaj pa pride komaj četrtina milijona na hektar za bonifiko. S tem ni mogoče dela niti začeti.
Vemo, da je takšnih dolin in hribov na tisoče v celi Italiji in da ni več stan-ziamentov, več denarja na razpolago. Treba bi bilo toliko miliard kolikor dajejo zdaj milijonov. To pa je nemogoče. Lahko bi bonificirali v vsaki provinci eno samo dolino, en sam komprenzorij v tolikih letih. Na vse strani pa je glih tako, kot da bi poleti v suši iz kangljice poškropil veliko suho njivo.
m
K
E
Kaj bomo delali tale mesec
NA POLJU pričnemo s pomladansko setvijo. Najbolj zgodaj sejemo tiste stvari, ki nucajo dosti mokrote, kakor grah, bob, detelja; potem tiste, ki nucajo za rast več časa in so najbolj občutljive za pozno slano; jara pšenica, oves, zgodnji krompir, korenje. Preglejmo njive, kjer raste ozimno žito. če mraz ne privzdigne, ali pa izrije rastlinic, ni treba valjati žita, da bi se korenine spet sprijele z zemljo. Gnojimo žitu s kalcijevim nitratom in sicer nucamo za 1000 kvadratnih metrov njive 10 do 15 kg gnojila. Krompirja ne smemo saditi na frišen gnoj.
TRAVNIKE, kjer je ruša redka, mora'-a mo posejati z dobrimi travami.
V VINOGRADU morajo biti tale mesec vinike obrezane in povezane, preden začne vinika poganjati sok. Ta masec je tudi najboljši za sajenje novih vinik. Kdor še ni gnojil, naj gnoji z domačim gnojem, kateremu naj doda malo superfosfata in nekaj kalijeve soli.
V SADOVNJAKU sadimo mlado drevje, a moramo paziti, da so luknje zadosti velike - 1,50 x 1,50 m na 0,80 m globine. Tako se drevje bolje prime, če breskve še ne brste, jih še zadnjikrat poškropimo s 4 % brozgo modre galice (solfato di rame) in apna.
V KLETI moramo proti koncu meseca pretočiti vino še enkrat. S pretakanjem odstranimo drožje, ki se je čez zimo izločilo iz vina. Vino ne sme v gorke mesece z drožjem, ker bi se lahko pokvarilo. Sode stalno dolivamo.
HLEVE zračimo vsak dan, a paziti moramo, da se živina ne prehladi. Zdaj živina težko dela, zato jo je treba dobro fuo-trati. Marec je najvažnejši mesec za pod-sajanje jajc in valjenje piščet. Pazimo, da se jajca med valjenjem ne umažejo, če se luknjice v lupini zamaše z blatom, je nevarno, da se pišče zaduši v jajcu, ker ne more dihati.
Ne požigajte suhe trave
Nekateri naši kmetje še vedno požigajo suho travo v rebreh in bregeh v prepričanju, da bo potem mlada nežna trava hitreje rastla. Pepel stare požgane trave naj bi namreč predstavljal dobro gnojilo, ki pospešuje rast mladi travi. V resnici pa je požiganje suhe trave samo škodljivo. Vsi vemo, da je posebno v suši, požiganje zelo nevarno, razen tega pa je v pepelu požgane suhe trave zelo malo kalija. Nar sprotno je vročina zraven tega še nevarna za mlado travo. Do sedaj jo je suha trava varovala pred mrazom in soncem. Ob požiganju mlada trava ovene, kar predstavlja največjo škodo. Razen tega nam ogenj uniči gnezda raznih koristnih ptic, ki gnezdijo v travi.
Kmetje, ki sami sebi nočejo škdoiti, bodo torej opustili vsako požiganje suhe trave. Trava naj kar ostane kjer je, da se bo spremenila v humus. Od tega bodo imeli samo koristi.
Nehaj o domačih zajcih
Domači zajci nucajo, kakor druge domače živali, pravo fuotranje, če hočemo, da bo tjihova reja dobra. U prvi vrsti morami vedeti, da spada tudi domači za-glodalce, ki največ jedo ponoči, jim je treba pokladati največ fuo-večer, predvsem zelenjavo, seno in peso. Ta fuoter bodo zajci pojedli v prvih nočnih urah. Zjutraj jim je treba dati okoli 60 do 70 gramov mešanega fuotra vsakemu. Primerna mešanica je tale: ječmenova moka 30%, koruzna moka 26%, pšenični otrobi 15%, mesna moka 8%, mineralne sostance 4% in 2% ribjega olja ali vitaminov A in D.
Zajkljam, ki dojijo je treba dati še eno porcijo takšnega koncentriranega fuotra opoldne, zvečer pa jim je treba dodati še pest ovsa. v
penjanje na zelo preprost način : raztopijo slanino Gardo) in prisilijo žival, da raztopljeno mast požre. Brž ko pride mast v prežvekovalnik, se združi s plini ki so tam, in žival zaàne bruhati. V 30 ali 45 minutah je žival spet zdrava.
Da nam krompir ne gnije
V zgodnji pomladi se ponavadi pokvari zelo dosti krompirja zaradi močnega klitja (poganjanja). Kakor je koristno, da je semenski krompir kaljiv in da zadost zgodaj sklije, tako si želimo po drugi strani, da bi jedilni krompir ne poganjal zgodaj.
Kemiki so dolgo študirali, da bi odkrili kakšen preparat, ki bi zadrževal prezgodnje klitje. V zadnjih časih se je precej razširila uporaba praška tuberite, ki so ga začeli izdelovati v Angliji. Za 1000 kg krompirja je zadost 1 kg praška tuberite, da ustavimo klitje.
Zaradi preveč mrzlega, mokrega ali u-gretega fuotra nastane dostikrat pri živini napenjanje in včasih žival od tega tudi pogine, če ji ne znamo takoj pomagati.
Ponavadi se to napra/i s trnkarjem. V dostih krajih pa odpravijo živinorejci m-
Sedaj pripravite cepiče
Marsikateri sadjar pozabi na to, da si mora sedaj, ko rastlina še popolnoma spi svoje zimsko spanje, pripraviti potrebne cepiče.
če hočemo računati na dober uspeh pri cepljenju, mora biti podlaga vedno bolj sočna, bolj muževna, kot je cepič. Ce je narobe, cepič ovene in uspeh cepljenja izpade.
Cepiče povežite v snopiče in jih vložite v pesek ali pa v mah, z glavicami navzgor. Ko jih boste prihodnji mesec rabili, jih boste imeli pri rokah.
li m 11 II l III :|:| i inumili lini i i.i IIIII11 lilim i II11111 lil I ninni lil lil m lili Iiiiiiiiiiiiuiii ni ni II IIII Iiiiiik
Iz starega klobuka lahko napravimo vložke za čevlje. Prerežite ga na dva enaka dela in ga namakajte 24 ur v vodi. Potem klobučevino raztegnite na ravni deski, pribijte in tao pustite, da se posuši. Potem izrežite velikost vložkov za čevlje in copate. Ko se taki vložki umažejo, jih operite s salmiakom (amoniaka) in posušite. Taki vložki so predvsem primerni za zimo, ker so topli.
Star kruh bo zopet kot svež, če ga zar vijete za nekaj minut v moker prtič in ga nato malo popečete v pečici.
Star krompir bo okusnejši, če vodi v kateri se kuha, prilijete malo kisa Stare šivanke postanejo kakor nove, če jih zataknete čez noč v kos mila (žaj-fe) in jih potem splaknete v mlačni vodi in dobro obrišete.
Stara orehova jedrca poparite s slano
vodo, ohladite in pustite vodo odteči. Takoj postanejo spet okusna.
Odprte konzervne škatle je treba takoj izprazniti, ker drugače je nevarno, da se vsebina, pokvari. Ce kaj ostane, denite v porcelanaste ali steklene posode s pokrovom.
Jajčne madeže, prav tako kot krvave, čistimo vedno z mrzlo vodo.
če je zamašek prevelik, ga ne obrežemo, ampak ga izdolbemo v obliki klina. Zama-šek se stisne in ga lahko nucamo.
*
Vijake z lahkoto privijemo, če jih prej namažemo z maščobo.
*
šivanko za stroj priostrimo, če z njo prešijemo nekaj centimetrov smirkovega platna (carta vetrata).
Resia e i Resiani
(REZIJA I REZJIANE)
(Baudouin de Courtenay. In «Slavianski Zbornik», IIP SPB, 1876, pp. 311 - 371)
/
Tutte le persone di cui fanno il conto le tabelle statistiche riportate sono nate nel Comune di Resia, con l’eccezione delle seguenti che provengono da altri Comuni italiani.
Il Brigadiere di Finanza (1), il Parroco (1), una Guardia di Finanza ( 1 ), una proprietaria( 1 ), un sarto ( 1 ), ùn Sotto-brigadiere (1), un tessitore (1): totale 7. Essi Costituiscono una minoranza trascurabile sul totale della Popolazione (2537). Siccome al Censimento del 31 dicembre ]87i non è stato fatto alcun conto delle nazionalità io Italia, se sì consultassero i puri i semplici dati statistici senza ulteriormente approfondire le proprie cognizioni, si arriverebbe all’ovvia conclusione che i Resiani Sono gente di purissima razza italiana, e nulla si potrebbe Apprendere circa la loro appartenenza etnica : e««i abitano lri Italia e di conseguenza essi sono Italiani, quindi di l'sz.za italiana. Ma siccome la loro appartenenza etnica e loro individualità razziale ci sono perfettamente note, ®Anza aver bisogno di consultare le statistiche, bisogna che sulla hase del già noto le statistiche ci potranno Servire a completare le nostre conoscenze. Infatti sappia-
mo che tutti i Resiani appartengono alla razza resiana (resianskomu plemenu). Siccome cerano soltanto 7 stranieri a Resia il 31 dicembre 1871, la popolazione totale presente era 2537 — 7 = 2530. Ma tutti gli assenti alla stessa data erano indubbiamente Resiani puri cosicché si può calcolare che il totale minimo della intera popolazione fosse 2530 + 738 — 3268, che abitava allora sia in Resia che nelle varie zone dellltalia, dell’Austria e della Germania. I 7 stranieri, etnicamente parlando, erano cosi ripartiti: 3 (forse 2) Italiani impiegati al servizio doganale, 3 (forse 4) Friulani (un sarto, un tessitore, una proprietaria e forse una guardia di Finanza), 1 Slavo del Distretto di S. Pietro (al Natisone), cioè il Parroco. Mi hanno detto che c’era anche una donna sloveno-carinzia-na, ma siccome essa non figura compresa nei dati stati' stici, probabilmente venne sposa a Resia dopo il 1° gennaio 1872.
I Friulani che abitano in mezzo ai Resiani usualmente imparano il resiano, ma non riescono mai a pronunciare bene, nè a fare proprie le originali espressioni esclusivamente resiane, e tutte le peculiarità della parlata resiana. Inoltre non tutti i Friulani s’abbassano a voler imparare il resiano. Per esempio, la moglie dell’oste, la proprietaria, una Friulana di nome Giusti proveniente da Resiutta, è a Resia da più di vent’anni, ciononostante riesce appena a capire il resiano e parla continuamente friulano, sicché molte donne e bambini resiani o non sono in grado di comprenderla o la capiscono a metà.
Tutto sommato, il totale 3275 della popolazione resiana è piuttosto inferiore che reale. Se anche 7 stranieri sono iscritti nel Comune di Resia, un numero ben più
grande di Resiani è certamente iscritto negli altri Comuni o dell’Italia o deH’Austria. Infatti alcuni Resiani si sposano a Udine ed in altre città e villaggi, altri invece si trasferiscono con le loro famiglie. Dopo due o tre generazioni i loro discendenti non conserveranno tracia della loro provenienza resiana. Intanto però i dati sui Resiani assenti riflettono soltanto la registrazione dei passaporti e riguardano persone che intendono tornare in patria, prima o poi. Va infatti notato che neanche i Resiani al servizio militare furono contati. Orbene, circa 30 giovani resiani si trovano ininterrottamente alle armi. Nel 1873, all’epoca in cui mi trovavo in Italia, il Ministero della Guerra italiano stava organizzando le cosidette «formazioni alpine», compito delle quali sarebbe quello di conoscere tutti i passi alpini ed, in caso di guerra, difenderli dagli attacchi del nemico. Codeste formazioni vengono distaccate sulle Alpi, ai confini dell’Italia, della Francia, Svizzera ed Austria. Esse sono composte in maggioranza da montanari ; così pèr esempio, a quelle «formazioni alpine» nel 1873 vennero assegnati 23 Resiani. I restanti, per quanto io sappia, vennero assegnati all’artiglieria.
I dati statistici sui minorati resiani sono i seguenti :
Maschi Femm. Totali Ciechi dalla nascita •	—	2	2
Ciechi dopo la nascita	1	—	1
Deficienti dalla nascita	2	1	3
Deficienti dopo la nascita	—	—	—
Sordomuti dalla nascita	—	2	2
Sordomuti dopo la nascita	—	—	—
Totali
8
Dragi učenci in učenke
iz Beneške Slovenije.
Pišejo Vam učenci in učenke iz Loke pri Zidanem motus. 0-bsikujemo IV. in V. razred o-snovne šole. Danes smo končali 1. polletje šolskega leta 1960-61. Zadovoljni smo s spričevali in smo hvaležni našim učiteljem in učiteljicam.
Blizu Loke je vas Račiča. 0-menjamo jo zato, ker tu žive potomci Beneških Slovencev. Naj Vam napišemo nekatere priimke, ki so tudi pri Vas : Lenda-ro, Culleto, Pec, Bobbera. Skoraj vsi so naročeni na Vaše glasilo »Matajur«. Tudi mi smo ga že brali. Včasih je zadnja stran posvečena otrokom, kjer so lepe pravljice in basni.
Iz Vašega glasila poznamo, da se ne učite v materinskem jeziku, ampak se morate naučiti le v italijanskem. Po mednarodnem pravu imate polno pravico do slovenskih šol. Vaši voditelji se že petnajst let bore za slovenske šole. Mi upamo in Vam želimo, da bi to dosegli. V »Matajurju« tudi beremo, kako se Vaši starši trudijo in živijo težko življenje. Vaši kraji so lepi, če tudi so v hribih. Težko je pri Vas z obdelovanjem zemlje. Zemlja Vas ne more preživeti in tovarn nimate. Pri nas je tako urejeno, da je v vsakem večjem kraju podjetje ali mala tovarna. Zato pri nas ni brezposelnih ljudi. Vaši bratje ali očetje pa morajo v inozemstvo. Tam služijo svoj kruh, ker Vam ga doma primanjkuje. Upamo, da se bodo tudi v Vaših vaseh Beneške Slovenije razmere izboljšale.
Zelo bi nas veselilo, če bi nam kaj pisali. Mogoče v slovenskem jeziku ali v Vašem narečju. Saj bomo že razumeli. Sicer pozno, a želimo Vam in Vašim staršem vse najboljše v letu 1961 in da bi dosegli svoje pravice, za katere se borite.
Ivanka Kumar Lipovšek Breda Ivan Švagan Silvo Volarič Olga Golob Zdenka Kocijan Jože Brežan
Naslov :
Učenci in učenke iz osnov, šole Loka pri Zid. mostu
Palček
živela sta mož in žena, ki pa nista imela otrok.
»Moj bog!« je prosila žena, vsaj tako dete mi daj kakor je moj palec, če že večjega nisem vredna.«
Bog res usliši njeno prošnjo, pa jima da dete tako majceno, kakor palec. Zato je dobilo ime Palček.
Dvanajst let je bilo Palčku, k ga mati pošlje v gozd, da nabere gob 1- obed. Palčku pa se je v gozdu malce c ve« -> sede na veliko kačjo gobo in zaspdjet!« ponoči pa se prebudi. Nekdo se je bi priziv reč ob njega spotaknil.	zetič'
»Kaj me brcaš?« se načemeri Palček.
Tisti, ki se je spotaknil ob Palčka, je bil namreč tolovaj. Drugi tolovaj je šel za prvim in tudi ta zadene z nogo ob Palčka.
»Prijatelj !«	se zadere	Palček,	»ali	te	ni
sram, da me	po krivici	brcaš?«
Tolovaj gleda, gleda, pa nikogar ne vidi. Prižge šibico,	pa zapazi, da se	mali	mo
žiček repenči	na gobi.
»Ravno tebe potrebujemo, Palček,« pravi vesel prvi tolovaj. »Ti boš naš najboljši pomagač, ker si tako majhen. Hajdi z nami«.
Pa pridejo do bogatega posestnika. Tam pošljejo Palčka v hlev, da jim odpre znotraj zapahnjena vrata, ker hočejo konja ukrasti.
Palček se res potegne skozi luknjico v hlev. Tam si ogleda in vidi dva konja, starega in mladega. Zato kar glasno vpraša tolovaje pred vrati: »Starega ali mladega?«
»Tiho, Palček, tiho!« ga svari prvi tolovaj »sicer se prebudi gospodar, pa poj demo praznih rok od tu.«
»Hočete starega ali mladega?« se zadere Palček ves jezen.
Gospodar se res prebudi in pride z lučjo v hlev. Seveda so se tolovaji že preje poskrili.
»Cemu mi svetiš, norec?« zakriči Palček nad gospodarjem.
Gospodar gleda po vseh kotih, od kod prihaja tako močan glas, pa nikogar ne vidi.
»Prosim te, ne sveti mi vendar!« se o-glasi Palček znova.
Gospodarju so se že preje ježili lasje. Ko pa vnovič čuje odločen glas, pa ne vidi nikogar, se zgrozi in zbeži v hišo.
Tatje pa mu odženejo najlepšega konja.
Pri drugi hiši je gospodarila ženska.
Tolovaji se dogovore, da ji pokradejo maslo, (in zopet pošljejo Palčka naprej.
»Dosti ali malo, hočete?« vpraša one pred durmi.
»Bodi vendar tiho, drugače nam vse pokaziš!« ga svari veliki tolovaj.
Toda Palčku tudi sedaj ne zaleže svarilo.
»Dosti ali malo?« se še bolj zadere in
že sedi na polnem loncu masla.
Žena se prebudi in takoj misli, da ji hočejo maslo ukrasti. Zato niti ne prižge luči, ampak kar v temi hiti v shrambo in zagrabi lonec z maslom, da bi ga odnesla.
»Kam pa me neseš, baba?« se zadere Palček na loncu.
Tega se gospodinja tako prestraši, da spusti lonec in zbeži nazaj v sobo ter se dobro zaklene.
Tolovaji pa ji odneso vse maslo.
»Konja in maslo že imamo,« pravi tolovaj. »Zdaj pa potrebujemo še mesa.«
Pa pridejo do mesarja in zgonijo spet Palčka v mesnico.
»Kože hočete ali meso?« zakriči Palček in že se spravi na kup mesa.
Mesar se prebudi, teče v mesnico, zagrabi meso in kože ter hoe odnesti.
»Norec, kaj me tako tiščiš?« se oglasi Palček.
»Joj, to je pa gotovo sam vrag!« se prestraši mesar, spusti kože in meso na tla ter zbeži v hišo.
No, ko so tolovaji vse tako srečno opravili, pa gredo domov v svojo pod velikim bregom skrito hiše. Pripravijo si dobro večerjo ter jedo in pijo. Za Palčka pa se nikdo ne zmeni.
»Hoj, gospodje, kaj pa naj same sline požiram !« se načemeri Palček. »Tudi jaz, sem lačen.
»Ti pa glodaj kože!« se zasmeje prvi tolovaj, drugi pa se mu režijo.
Palček zgrabi šibo in spleza na streho.
»Hišo vam razbijem,« se dere in mlati po strehi, »vi grdi, nehvaležni tolovaji.«
Pravijo, da še dandanes sedi Palček na strehi, razbija in kriči. Naj vidijo ljudje, da res ni vredno pomagati tolovajem.
Hvaležni medved
Nekje v gorah je v senci velikega drevesa sedela žena. Poganjala je zibelko z malim otrokom in pri tem nekaj šivala.
Nenadoma se ji je približal orjaški medved in iztegnil proti njej ogromno šapo, v katero se mu je zaril velik trn.
Zena se je prestrašila. Medved pa je neprestano ponižno cvilil in momljal. Nazadnje se je žena ojunačila in mu izdrla trn.
Ali, glej ! Medved je naenkrat prevrnil zibelko, dete je padlo v travo, a medved je pograbil prazno zibelko in izginil.
Ni minilo četrt ure, ko se je mrcina vrnila in postavila pred ženo zibelko polno sladkih hrušk.
mn n 1111 n m 1111 ■ 11 n m i m i m ■iiiiiimiiiiiiiiiii uiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii i n i n m i n 111 n i n mi
Slab	pri
Nekoč sta potovala osel in pes. Osel je nosil na hrbtu polno vrečo kruha.
Dolgo sta hodila. Obadva sta bila tako utrujena, da sta komaj premikala noge, povrhu vsega pa sta bila še hudo lačna.
Zato sta se ustavila, da bi se nekoliko odpočila.
Osel je brž jel muliti travo, ki jo je bilo nekaj ob poti Tudi pes bi nadvse rad jedel, a ni imel kaj, trava pa mu prav nič ne gre v stast.
Tedaj se spomni kruha v vreči na oslovem hrbtu ter poprosi prijatelja, da bi mu ga dal saj kos.
A osel ga zavrne:
»če si še tako lačen, si kar sam poišči hrajie! Niti mrve kruha nimam odveč, da ti bi ga mogel dati.«
Pes na te oslove besede ni vedel kaj
reči. Le utihnil je in nekajkrat požrl slino.
Kmalu kreneta dalje. Nedaleč od tod ugledata volka.
Osel se je zveri tako prestrašil, da se je začel ves tresti. Trepetaje je komaj spravil iz sebe:
»Ljubi prijajte!j moj ! Saj me ne boš pustil samega sedaj in me boš branil pred to zverino, kajne, moj ljubi prijateljček!«
»še na misel mi ne pride, da bi tukaj čakal volka! Kdor sam je, naj se tudi sam brani!« ga je zavrnil pes in jo je ucvrl na drugo stran, kolikor so ga noge nesle.
In tako se je pes rešil, a Osla je volk raztrgal in požrl.
Hrast, bukev in smrečica
Hrastič: Smrečica, kaj boš, ko dorasteš?
Bukev: Najprej jo bodo oklestili. Potem bo šla na žago, tam bodo iz nje naža-gali desak. Ali pa bodo iz nje napravili telefonski drog. Deske bodo morda porar bili za tla v hišah.
Smrečica: Kaj pa ti veš? Ko bom zrasfc-ravno in visoko, me bodo morda odpeljali k morju. Tam bodo iz mene naredili jambor. Na vrhu jambora bom nosila zastavo. Nosila jo bom iz kraja v kraj da bo ves svet vedel od kod sem doma.
Hrastič: Bukev, kaj boš pa ti?
Bukev: Ne vem! Morda bodo iz mene v tovarni naredili lepo pohištvo ali pa bodo moja polena grela ljudem domove. Kaj boš pa ti, hrastič.
Hrastič: Za kurivo me ne marajo preveč. Najljubše bi mi bilo, če bi iz mene nažagali pragove. Veš, take za železniške proge. Ali pa pilote za mostove. Ljudje so si napravili velik načrt in potrebujejo zdaj več železnic in več mostov kot prej.
•lll)ll lllll lllll |:< 1111 I I 111111,1:111 U l i l i I I lll l lll l i l I I 11 I I I IIII lllllllllll I I ll(HI I I Mitili I I I III I I I l lllll l'III I III I IH I 11IIIC
NARODNA PRAVLJICA IZ PREKMURJA
OTON ŽUPANČIČ
Bim
Zvonovi
— bim, bim — bim! Jas dan zvonim, na okna vsa trkam, zaspance budim, budim — bim — bim!
Barn — barn, barn — barn! Jaz sonca vam dam, en pehar za polje, en pehar za hram ga dam — barn— barn!
Bom — bom, bom — bom! Kje tvoj je dom?
Kdor si izgrešil, jaz vodil te bom na dom — bom — bom!
SIROTA
Umrla je mati.
Oče je postal vdovec, štiriletna hčerka pa sirota.
Oče pa se zopet oženi. Vzame si takšno žensko, katera je prinesla dvoje otrok k hiši. Kadar so vsi štirje jedli, je morala hčerka sirotica na pragu paziti, da ni kdo prišel v hišo. Tako je ukazala mačeha. Oni so pojedli vse, hčerka sirotica pa je ostala lačna.
Ko nekega dne zopet pošljejo sirotico med jedjo na vežni prag, nemilo joče in zbeži po svetu.
V velikem gozdu jo doide starček.
»Kam pa greš, mala? Zakaj jočeš tako nemilo?« jo vpraša starček.
Deklica sirotica mu vse pove ter pravi da gre iskat svojo mrtvo mamico.
»Nikar ne jokaj, deklica sirotica!« jo tolaži starček. »Jaz ti pokažem, kje je tvoja mamica.«
In gresta skupaj naprej ter prideta do neke hišice. Tam je bila doma — smrt.
»Je li, svojo mamico iščeš?« pravi smrt deklici sirotici. »No, jaz te že privedem do nje. Zdaj jej in pij, revica! Jutri boš pa že pri svoji mamici.«
Grozdja, pa belega kruha ji je dala za večerjo. Sladkega mlekca se je napila m legla v mehko posteljico, da se naspi.
In zaspala je za večno ter tako našla svojo dobro pravo mamico.
Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir Reg. Videmske sodnije št. 47 Tiska : Tiskarna L. Lucchesi - Gorica
Si rileva che il totale delle persone prive di uno o due dei cinque sensi e di quelle difettanti di intelletto normale, è del tutto trascurabile. Mi fu detto che in una famiglia resiana erano nati sucessivamente ben 4 sordomuti, che morirono tutti.
Particolarmente interessanti sono i dati sull’istruzione dei Resiani. Penso sia perciò indispensabile comunicarli :
Maschi Femmine	Totali
alfab. analfab. alfab. analfab. alfab. analfab.
dai	7 ai 12 anni	26	181	7	213	33	394
»	12 » 25 »	54	131	10	317	64	448
»	25 » 50 »	58	172	8	448	66	620
»	50 » in poi	39	116	3	248	42	364
	Totali	177	600	28	1226	205	1826
(non trascrivo le distinte percentuali per età per le ragioni dette prima per le altre tavole omesse). Se calcoliamo la popolazione totale, compresi i bambini da 0 agli 7 anni su un totale di 1037 maschi avremo 177 alfabeti e 860 analfabeti; su un totale di 1500 femmine, 28 alfabete e 1472 analfabete; su un totale di 2537 individui d’ambo i sessi, 205 alfabeti e 2332 analfabeti. Le percentuali relative sono così ripartite:
maschi	17	%	alfabeti	e	83 %	analfabeti
femm.	2	%	»	»	98	%	»
insieme	8	%	»	»	92	%	»
L’alto grado di analfabetismo fra le donne è difficilmente comprensibile se non si tiene conto del fatto che dappertutto, non solo in Resia, l’istruzione viene considerata come un passatempo inutile e che la donna resiana è costretta ad affacendarsi per la casa e ad uscire a lavorare nei campi, per cui le donne resiane non hanno nè il tempo nè l’opportunità d’imparare a leggere e scrivere, benché lo desiderino e vogliano sinceramente allargare l’orizzonte delle loro conoscenze. Se la percentuale delle donne alfabete è quasi zero, non c’è molto da consolarsi neppure della percentuale degli uomini resiani che sanno leggere e scrivere. Eppure il Comune di Resia è fra quelli del Friuli e dell’Italia tutta in cui ci sono le percentuali minime di analfabeti.
E’ estremamente interessante comparare il grado d’istruzione delle zone nord-orientali dell’Italia con quello delle popolazioni slave dei possedimenti austriaci confinanti con l’Italia. Mentre in quei possedimenti il popolo è abbastanza sviluppato ed istruito, la popolazione sia slava che romanza dell’Italia Settentrionale fino ad oggidì si trova in condizioni di tristissima ignoranza.
Le cause di questa differenza sono, fra l’altro le seguenti :
Primo: l’atteggiamento della «intellighenzia» (intellettualità) italiana verso il popolo a lei soggetto non è stato mai del tutto umano, finora, ed esso non può affatto paragonarsi all’attenta sollecitudine dell’Austria per i suoi sudditi sloveno-carinziani, guidati direttamente dalla «intellighenzia» sloveno-carinziana. Questa differenza si nota in maniera lampante nella provincia austriaca nota col nome di «Contea di Gorizia», in cui a stretto con-
tatto, gli uni accanto gli altri vivono Sloveno-Carinziani e Friulano-Romanzi, pure questi con la loro «intellighenzia», che per cultura e tradizione intellettuale appartiene alla cultura nazionale italiana. Ebbene, la popolazione sloveno-carinziana è abbastanza istruita e completamente libera, mentre la popolazione friulana si trova in uno stato di servitù e di ignoranza.
Secondo: le condizioni degli insegnanti in Austria sono di una completa indipendenza economica. Ad esempio, nella provincia di Gorizia, se non mi sbaglio, un insegnante percepisce da 400 a 1000 Gulden, circa 240 a 600 rubli, all’anno. Questo stipendio, più l’appartamento gratis, il giardino ecc. pone l’insegnante, materialmente parlando, in una posizione che gli permette di dedicarsi esclusivamente alla diligente esplicazione delle sue responsabilità. Là infatti l’insegnamento scolastico procede alla meraviglia. Gli insegnanti non agiscono ciascuno per proprio conto, senza accordarsi e concordare con i loro colleghi, bensì hanno formato associazioni pedagogiche, compito delle quali è l’uniformità dei metodi educativi nell’unione delle forze e nella comunicazione reciproca delle osservazioni ed esperienze. In Italia tutto è all’opposto. L’insegnante che riceve 400 franchi all’anno (100 rubli) si considera già ricco: è difficile perciò trovare l’individuo adatto che si rassegni a fare l’insegnante con uno stipendio simile. Soltanto i sacerdoti, privati dallo Stato delle precedenti sinecure, voglia o non voglia, si dedicano all’insegnamento ed occorre dare loro il dovuto credito perchè essi adempiono generalmente con diligenza ed impeccabilmente a questo difficile incarico.
(Continua)