Le samo 80 komadovf imamo Se Koledarja za 1.1899 velja le 25 centov. To pač znači, da je dober, kerP( od 1600 je to pač malo število.¥ Kdor Slovencev ga še nema naj$ se brzo oglasi. NAROD List slovenskih delavcev v Ameriki. S-b 19. ZBŠTe VA/ 8. marca 1899. Xi©-bo V ±1. Zelezo je kralj. Bombaž je kralj'", so nevadno rekli v Ameriki pred šteridesetimi leti, iu bil je to tudi v istini, ali dandanes že dolgo ue več. Veliki pomen tkal no in prejne obrti se je umaknol in njegovo mesto je zavzela železna obrt. Posebno v poslednjih desetih letih seje železna obrt naše dežele ogromno povzdignila. Nobena druga dežela na svetu se ne more ponašati z enakim napredkom. Pred desetimi leti je poslovalo v tej deželi 281 plavžev, ktere so zn-rnogle napraviti vsak teden po-128.112 ton železa; dne prvega ja nuarja leta 1899 se je število plavžev znižalo na 180, ali tedenski pridelek se pa povišal na 237.490 ton. To je pač dokaz, da se je ta obrt koncentrirala v manj tovarn ali plavžev. Tako koncentriranje (združevanje) pa pomeni cenejši pridelek, to se je pa zopet zgodilo na račun delavcev, ker se uprav tem zaslužek znižali v poslednjih desitiih letih. Seveda se uprav sedaj zaslužki malo zvišujejo. Upadanje ceni izdelkom ameri-' kanske železne obrti je bilo v poslednjem desetletji že velikansko. Tri stopnje antracite štev. 1-Bessemer Pig in Grey Forge so koncem leta 1889 veljale S 17.50. $18 in $15.50, sedaj jih pa prodajo po $11.75, £ 10.75 in $9.50, toraj za več nego tretjino ceneje. To je seveda samo po sebi umevno, da je vrednost ameriške izvož-nje železa, jekla iu druzih izdelkov iz te tovarine leta 1889 znašala mauj nego 24 milijonov dolarjev, poslednje leto [ 1898) pa poskočila na $82,774.936, v onem čaBU se je pa tudi uvoz od $42,027.000 znižal. Kolik napredek imajo zazname-novati posamezni od devetih okrajev, v kterih se prideljuje železo, jeklo itd., nam kaže nastopno: Iztok, 1SS9: 18 plavžev z 7088' ton pridelka na teden. Sedaj napravi 7 plavžev 6033 ton. akoravno &e je število plavžev za 2 znižalo. Južni Ohio: Število plavžev je ostji.lo nespremenjeno, ali tedenski izdelek se je od 7159 ton zvišal na 17.665 ton. V Illinoieu se je število plavžev od 9 na 15 zvišalo, a tudi tedenski izdelek od 10.870 na 29.907 ton; prvi so se pomnožili za 40 odstot., poslednji pa za skoraj 300 odstkov. Na ostalem zapadu se nahaja b plavžev s tedenskim pridelkom 4808; ton leta 1SS9 so bili tam 4 plavži z izdelkom 2834 ton na teden. V Alabami posluje 18 plavžev, v kterih na teden izdelajo 18.238 ton ; leta 1889 je bilo tam 20 plavžev in so izdelali 9967 ton. toraj pomno-ženje izdelka za 100 odstot. Na ostalem jugu izdelajo v 10 plavžih 14.946 ton na teden — proti 6353 v 12 plavžih leta 1889. Napredek • -Krti, kak<»r kažejo številke železne obrti, je pa iskati drugej, namreč: V vedno slal>e,šej plači teh delavcev. Pred desetimi leti so bili delavci v žei-znej < l > rt i najbolje plačani delavci v deželi: mieh izvrstno organizacijo, na ktem so se morali podjetniki ozirati. Kako je sedaj vs° drugače! Obrtuij-ka organizacija delavcev pri železne j ol.rti iiua komaj le še kaj pomena. Zaslužki so tako znižani, da so deloma nižji, nego v druzih obriih. A ri-t-'kraciji delavcev pri železu je zi vedno odklen-kalo. To se je pa izvršilo po sistematičnem delovanju podjetuikov. Tehnična zboljšanja so se uvedla in uporabi jevala, vedno v oku ima-joČ ,,z ved t--1 sega delavca** odpraviti ter ga nadomestiti z ,,uemini" strojem. Sistematično so propovedovali delavcem > znižanju potrebščin za življenje, sistematično jim zaslužek zniževali, dokler so se tudi Politični pregled. Kaj j e storil poslednji kongres. Velikanska dovoljenja denarja. Več nego poldrugo milijardo raz-metal. Novi davki ali posojila je pričakovati \\ a s hi n g t o n, 5. marca. Včeraj končani 55. kongres je imel tak > hude nasledke za Zjed. države kakor že veliko let ne. Takoj po ume-ščenju McK in leva je bil sklican k izvanrednemu zasedanju, odstranil zmerni varstveni Wilsonov coluin-ski tarif in na njegovo postavil skrajno varstveni Dingleyev tarif. V senatu so bili takrat še zelo mp-rodajni srebrninarji, zato niso za-mogli izvesti uovčno reformo. Ščuva nje na vojno, ktero se je takoj pr.čelo po vstaji na Kubi, seje nadaljevalo in ko je bila vojna ladija ,,Maine" v luki Havane razstrelje-na, ni bilo več mogoče zabrauiti vojne. Predsednik McKinley jo zahteval kredit za narodno obrambo in enoglasno so mu dovolili v obeh zbornicah brez kakega omejenja v ta tiamen 50 milijonov dolarjev. Sprejeli so resolucije, ktere so pripozna-te Kubo neodvieno, sovraštvo se je pričelo i o dne 25. aprila se je kongres izjavil. da seje vojna pričela že dne 21. aprila med Španijo i o Zjed. državami. Sprevideli so, da navadni dohodki ne bodo zadostovali potrebščinam, in ko je bil predlog zavržen vojno voditi se zelenimi papirji" in srebrom, so sklsnoli uvesti vojni davek in pooblastili tajnika državnega zaklada izdati bonde in dolžna pisma. Hawaj, kteri je že 50 let prosil za vsprejem aine-iv ^nUn> kil prisvojen, ko je Dewey z svojim brodovjpm sijajno riški delivci privadili na ,,omejene potrebšč lie Življenja-, s kt ro so pa z'na?f*1 Pri Manili in so sprevideli, delavce druzih obrti ž- prej^ osre- jnu že minola, seje moralo mnogo članov kongresa ozirati na svoje sedanjih 48 plavžev pridela 91.000 tou na teden, prejšnjih 50 pa je napravilo samo 39.000 tou na teden. Severni Ohio: Tedenski izdelek se je zvišal od 16.000 na 26 000ton, Razmotrivanje pod črto. IHSe 1" ree Lance. Kako se takozvani ,,divji44 narodi „omikujejo", kaže nam desetletna zgodovina „Slobodne države Kongo" (Congo Free State) v Afriki. Najbolj znameniti znak te kratke zgodovine je, da se je v imenu človečauetva osnovala — ter naj bi imela služiti v uzor drugim afrikau-skim državam. Leopold, kralj belgijski, je pokrovitelj tega podjetja. Ker belgijska vladi, radi pomanjkanja novcev, noče več imeti opraviti e to ptuje-zemsko dr/avo, se sedaj govori, da pride v posestfrancoakej republiki. Kralj Leopold je svoje osobue premoženje dal v to brezvspešno svrho, te kraje razviti, civilizirati. Ta afrikanska država je sedemdeset-krat večja kakor Belgija, in štela je pred malo^eti šestkrat več prebivalcev kakor to kraljevstvo. ,,Slobodna država Kongo4* je velikanska pokrajina. Pred desetimi leti ja tam živelo 3? milijonov črno-kožcev, sedaj se jih pa šteje le še okoltt 8 milijonov. Gospodarstvo droit va, katerega poglavar je kralj Leopold, se je pokazalo v vsakemu volilce :n velike vojaške zahteve niso bile prijazno sprejete. Načrt za utrdbe je bil znatno znižan : dvanajst novih vojnih je bilo sicer dovoljenih, toda pri če tek grajenja je omejen na pogoje, kteri se ne smejo preje uresničiti, predno prihodnji kongres to ne sklene iu tako se pred potekom leta ne bodo pričele graditi nove vojne ladije. Možtvomor-uaruice se je pomnožilo, trajna po-množitev stalne armade na 100 000 možje bila odklonjena, nasproti pa je bil sprejet postavni načrt, kteri pooblašča McKinleva na pridobljene otoke za dve leti odposlati posadke. Dve velike zahteve kakor Nicaragua prekop in polaganje ka-bela v Hawaj, ktere so bile tudi \ uaravnostni zvezi z^ svojevalnopolitiko, ste bile tudi zavržene. Načrt glede uprave na Hawaju in kazenski zakon za Alasko, nista bila sprejeta iu ravno tako ne cela vrsta postav novčnih reform. Od velicih dovolj denarja naj omenimo : Za preiskavo črt čez Isthmus 1 niil jon dolarjev, za javne stavbe 4 milijone, za razstavo v RulValo SI,210.000, za tiskarno 2 milijona, za poravnavo francoskih zahtev S3,100.000, za poslopje prašnega odseka 1 milijon, za prevažanje armade 81 milj., za prevažanje pošte 1 milj., za pristanišča 1 milj., za vojne in klopne iadije Id milj . plačilo Španiji za Filipine 20 milj . obalne utrdl>e milj., primanj-Hiaj vojnega oddelka 47 milj. J. G. Cannon, predsednik proračunskega odseka bode jutri predložil članom tiskano sostavo vseh dovoljenj 55. kongresa. Iz tega je povzeti, da je to zasedanje skupno dovolilo $673,658.400, to je $219,-573 000 manj nego v poslednjem zasedanju. 55. kongres je dovolil skupaj S 1.566,890.016 Od te svote odpade na vojno S432,562.0S3, za druge upravne stroške je pa ostalo j S1.0S4,327.632. Ker je 54. kongres dovolil $1.044,580.273, toraj niso| številke poslednjega |tako visoko prekoračile. Od posameznih točk. ktere so zahtevale večje svote je omeniti. Pokojnine 4 milijone dolarjev, p. šta 16 milijonov, reke in pristanišča 36 milijonov, nove ladije 6 milijonov. Pariška razstava $1,200.000. Pri tem moramo pa tudi omeniti, da so za več stvari dovolili rok, a vse se je porabilo in nič storilo za dovoljene namene. Dockery iz Missourija, vodja demokratov v proračunskem odseku, je opoz-trjal, da so v 51. kongresu prvič več nego 1CKO milijonov dolarjev dovolili, a temu je sledil velik poraz republikancev. Zagotavljal je, da bode do meseca juui- niti jednega vjeli. Nasprotno pa so Ameri kanci od 4. febrnvarija vjeli 5500 Filipincev. Vse takošnje laži kujejo v Hongkongu, da bi ja 1900 primanjkljaj narasti na Fili pmce vnemali za vstajo. Na- udušeuost amerikanskih vojakov je izvrstna. Predsednik McKinley je danes 150 milijonov dolarjev, toraj ne kaže druzega, neg ) vpeljati nove davke, ali pa najeti posojilo. Poslednji kongres načrtov in resolucij; >4. pa 1200. contreadmirala Deweya admira Toraj delovanje je bilo bolj marlji- lom. kt^rega je senat pozneje potr-vo, nego preje, ako pa zamoremo dil. Tajnik Long je Deweyu k imenovanju brzojavuo čestital, tudi McKinley mu bode poslal brao- j i - tiu. . »we^um* .ucivmiey je danes ngres j • rešil 1635 zjutraj poslal senatu imenovanje ■ lucij; >4. pa 1200. contreadmirala Deweva admira- ako pa zamoremo I dil. reči, da je to delo tudi dobro bilo, je pa povsem drugo vprašanje. Iz nasi! novi! kolonij. javno čestitko. Dalje je McKinley poslal senatu imenovanje brigad-I nega generala K11 well J. Otisa ge-jueral majorjem radi vojnih zmožnosti j in izvrstnega službovauja na Filipinah. Tudi to imenovanje je senat potrdil. pri- „R e i n e Mercedes44 stan u. Santiago, 3. marca. Včeraj so vzdignili prejšno špansko kri- Nasipe bombardirali. M a n i 1 a, 3. marca. Topničarka ,,Concord" seje vrnila od Dampen na severu, kjer je neko, s živili naloženo ladijo vstašev bombardirala in užgala. Sedaj patrulira tam ..Vorktown44, ter pazi. da sepre-;žarko ,iReine Mercedes14, kteraje preči vsaktera zvezii vstašev na bi!a v pomorski bitki pri Santiagu vodi. Na črti montanskega polka j m. 1. vtopljena. Ladija so menjavali nekaj screlov. So v tukajšuem pristanu, kjer jo vražnik je napravil pri Quadeloupe j lj°do toliko popravili, da jo bode nove nasipe, ktere ste topničarka možnn vleči v ladijestajo v Havauo „ Laguna oljšaIe, pač pa so stokrat 6labejše postale. Ko se je Stanley vrnil v Evropo, je pravil o reki, ktera je po velikosti druga ua svetu. Rekel je, da je tek reke — Congo — 3»>00 milj dolg in da Be iz površja 1,300.000 milj stekajo v njega postranske re«e. Nihče mu ni hotel to verjeti, le kralju Leopoldu se je ta novica verjetna videla. SicleuiL je, te novo odkrite kraje Belgiji pridobiti. Belgijsko ljudstvo, katero je Holandce, njih sosede, vedno zavidalo radi kolonij, je kralja v temu oziru podpiralo. Belgija Congo Francozom prodati. Dohodki te kolonije so bili vsako leto pol milijona dolarjev nižji, kakor pa stroški, ktere je Belgija ž njimi imela. To kraljevstvo je do sedaj 15 milj. dolga naredilo na te afriške dežele, potrebuje pa še več denarjev. Ministerstvo se odločno brani, še dalje denar v to svrho trošiti. Vstaje zamorcev so veliko denarjev iu vojakov zahtevale, kaže se pa, da ue bo preje miru, dokler zadnji zamorec ne pogine. V Chamber's Encyclopaedic či-tamo, da so ti zamorci „srečno in uljudno ljudstvo". Odkar so Bel- velja. Kako si moremo misliti Črnce srečne, jedoče belokožce, z uljuduostjo se pa taki čini kar nič ne morejo strinjati. Črnci so zdaj napeli vse sile, da se oproste krutega jarma. Kralj Leopold je poslal pod poveljem barona Dhants armado, da upokori vstaše. Težko se je nadejati, da se mu bo to posrečilo. Belgijci nabirajo iz afriškega plemena Batetela vojaške novince, ka- terim zapovedujejo beli častniki-Med te domače vojake je pomešano nekoliko belih. Vladanje teh krajev po Belgijcih je bilo tako kruto, kakor nobeno v celej Afriki. Trgovali so tako se živo črno robo, da so velike pokrajine popolno opusto-šene. S tem so beli uradniki in častniki obogateli. Kakor je zlato v Peru Spanjce v zveri spremenilo, tako je poželjeuje po kavčuku in slo-novi kosti Belgijce v Congo poži-vinilo. V nemških časnikih so nedavno sledeče pismo priobčili, ktero je pisal nemški častnik v službi Belgijcev v Kongu: „Gotovo ste že čitali # strašnih porazih, kteri bo že trilrat zadeli naše vojaške oddelke. K sreči, gijci v tej deželi, to pa6 veG ne nisem bil pri nobenem. Sedaj sem sicer v varnosti na obrežji morj i, uikakor pa se ne počutim zadovoljnega. Ako bi se čas moje službe tukaj ue bližal koncil, nehal bi na ta ali oni način moje tukajšne bivanje. Po navadni pošti bi Vam tega pisma ue poslal, ker potem bi morebiti vest dobili, da sem ,,umrl vsled mrzlice14. Ponudila se mi je priložnost po augleškej ladiji pismo odposlati, zato Vas hočem seznaniti s tukajšnjimi odnošaji. „Prve štiri mesece je bilo tukaj še precej prijetno. Tudi plačo sem dobival redno. Potem sem bil pa< poslan gori po reki, kjer sem kmalu zgubil vse veselje za mojo službo iu do lepih naravnih prizorov. Videl sem preveč grozovitih čiuov, ktere so belgijski uradniki izvrševali. To pa še ni bilo nič k temu, kar sem mogel gledati, ko sem dospel v gar-uizijo, kterej sem bil uvrsten. Kot poveljnik vojaške čete, sem imel nalogo, nabirati indijanski kavčuk in slonovo kost od prebivalcev. Neprenehoma sem bil na potu v tej službi. V teku enega leta je bilo več kot dvajset vasi popolnoma uničenih, ker prebivalci niso zadostno tega blaga prinesli. Ker sem skušal grozovitosti pri nabiranji davka (v podobi kaučuka in slonove koeti) omejiti, sem bil od povelj-J«iištva odstavljen in na mojo mesto sta bila dva podčastnika iz plemena Batetela nastavljena. Ta dva sta z vojaki veliko več tega blaga prinesla, kakor jaz. Vzlic temu pa sta se vsakikrat z obžalovanjem opravičevala, da nista več prinesla. V dokaz, da sta z vsemi sredstvi skušala storiti svojo dolžnost, sta prinesla vselej jeden ali dva tucata človeških rok, odsekanih od živo-tov nepokornih zamorcev. Na ta način so okolu 2000 zamorcev ka-zuovali v enem samem letu, samo blizo naše postaje. Niti otroci, uiti ženske niso usmiljenja našli! Roke| posušijo na žrjavci, da jih morejo, prišedši na glavno poststjo, pokazati višjim poveljnikom. „ Četrtega februarja je prišlo 1200 mož pred ua^elbioo, ktero še nismo poznali. Pokazali smo stanovalcem nekoliko blaga v zamenjo domačih pridelkov. Ker ti niso prinesli dosti kavčuka, so Batetela vojaki, brez svarjenja Btreljali ▼ množico zamorcev, ter jih veliko ubili. To me je tako potreslo, da so me morali bolnega v Leopolds-ville poslati. „Država Kongo potrebuje ▼ to grozovito delo okola 4000 voiački b Entered as second clas matter at rue New York, N. Y. Post office October 2. 1893 »GLAS NARODA". f '»»t slovenskih delavcev v Ameriki. Isdajatelj in urednl* : Published by F. SAKSE R. 109 Greenwich St. New York City. S% leto velja list za Ameriko $3.—, r% pel leto..............$1.50, £a Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, ......pol leta . . . . „ 3.50, „ „ č;?trt leta . . . „ 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve številki izhaja vsako 'edo soboto. dati, ker cerkev nima nikakih zakladov. Tukajšui Španci trdijo, da bi morala vlada vse storiti, da se oprosti 8000 od Filipincev vjetih španskih vojakov. Nezadovoljni Kubanci. Santiago, 4. marca, Centralizacija oblasti v Havani je tukaj prouzročila občno nes^adovoljnost. Ker so generalu Woodu vsi krediti za javna dela zabranjeni, brzojavil je vsem okrajnim poveljnikom ista ustaviti. Vsled tega je 2000 do 3000 ljudi zgubilo delo. Celo dela, ktera izvršujejo v zdravstvenem oviru, so ovirana. Ta uredba spada v čas, v kterem so dohodki pokrajine večji, nego kdaj popreje. Kubanci, kteri seveda to vedo, trdijo, da je uredba zgolj trinoštvo. V klubih, tovarnah, na cesti in po časopisih uredbo na najbrezozimejši način kritikujejo iu smatrajo kot škanda-i lozno. Ljudje pravijo, Spanci so vsaj deset odstotkov skupnih do- • hodkov izdali v deželi, toda Ameri-Za oglase do 10 vrstic se plača j kanci pa še tega ne store '^'centov. General Brooke je naročil po- Dopisi brez podpisa in osobno.ti veljniku v Cienfuegos, naj poroča ne natisnejo |0 vporabi g9ii000, ktere je prejel, De ar naj seb.agnvoh poslati po j da vredl redarstvo. Denar je dal V.on >- Order. kubanskim častnikom, redarstvo ,Giaa Naroda* in »GLAS NARODA" („Vou;x of the People4/) Will b« isaed every Wednesday and Saturday. Subscription yearly S3. Advertisements on agreement. Pi spremembi kraja naročnikov r?oe:.»o, da so nam tudi prejšnje fHVf »išče naznani, da hitreje najdemo - asi >vnika pa še sedaj ni vrejeno. Brooke bode o tej nadevi zelo energično postopni. Kubanski poverjeniki nečejo sprejeti ponudbe bankirjev O .pi ora in pošiljatvam naredite | v Hav8ni za prevzemo 812.000.000 ■» tsicvom : posojila, ker isti zahtevajo deloma i previsoke obresti in pripozuauje Zjed. držav. Quinto de Molinasa, ,Glas Naroda", 1 Gr-enwich St. New York City. takoj posegla v boj, razdjata baterijo in užgala del filipinskih koč. Pri svitu so amerikanske prednje Btraže zapazile, kako je veiik oddelek vsta-šev skušal prekoračiti reko in se zjediuiti z onimi pri Guadeloupe. Nemudoma je pljula topničarka po reki uavzgor in bombardirala nižave ob obeh bregovih. Vstaše pri Quadeloupe naposled razkropili, mnogo Filipincev je ostalo na tiojišču. Od Amerikancev je bil jeden mož usmrten, in dva ranjena. Vataši bo svoje utvrdbe na severu z bodečo žico pomnožili. Amerikanska križarka „Charles-ton" je došla v Aparri. Ob 4. uri popoludne je dospela tudi križarka „ Baltimore'4 s člani civilne komisije za Filipine. Nekterim z ,,\lorgau City" došlim ženam častnikov so dovolili iti na kopno, toda j ob 5. uri zvečer so se morale zopet povrniti na krov. Prevožnji ladiji ,,Ohio" in „Senator'4 sti prišli z vojaki iz Sau Francisco. Dewey je dauer izobesil admiralsko zastavo, ktero so pozdravile vse ptuje vojne ladije, najprvo pa angleške. Vlada v Madridu je generala Riosa pooblastila, na Aguiualdovo zahtevo 7 milijonov dolarjev za oprostitev španskih vojuih vjetui-kov, ponuditi 2 milijona dolarjev. Rios naj bi vprašal nadškofa, ako bi ta zam-.gel še kaj dodati. Nadškof je odgovoril, da ne more nič poletu'« rezidenco glavnega kapitana v vreduosti .$100.000 bo "e baje narod poklonil generalu Gomez u- V s t a š i streljajo iz ozadja. Manila, 5. marca. Ko so včeraj hoteli mor larji od ,Benning-tona" spraviti top na kopno, pričeli so vstaši iz ozadja na nje streljati in pomo'ni inženir Emery Wiuskip ie bil ranjen. Domačini so požgali vas Pena Francia pri Paco. General Otis je obiskal danes profesorja Shuremaua* in Worcestera, člana amerikati8ke komisije za Filipine, ktera sta d-»šla včeraj iz Hongkonga na križarki ,.Baltimore". Pri konferenci so temeljito pretresovali položaj v Manili in druzih krajih na Filipinah. V«-j a k O.ert.u 29. pešpolka je v Četrtek umrl. Razne vesti. Ponočna nevihta. uri zjutraj seje 5. marca novincev vsako leto. Nabirajo se med plemenom Batetela, ktero se je Se pred kratkem redilo od Človeškega m^Ba. „Ti zamorski vojaki ne dobe nobene plafte in služijo prisiljeno. Gonijo jih vkup kakor živino in na stotinejih umrje vsak dan. Pri Danemu oddelku so jih vrgli jedeu teden 112 v vodo. Ko se nauče vojaško vežbanje, se spremenč v divje zveri, pripravljeni moriti na vsak migljaj- Tako se pod i v j u j ej o v ,,Slobodui državi Kongo". Prebivalci in v narodnogospodarskem ozira gre vse rakovo pot." To poročilo ni edino. Pred letom je nek a merik. baptistični misijonar očitno pisal, da je način, po kojfm vlada v Kongo trguje, „jednostavno ropauje, izžemauje in morenje4\ Iz najdivjejših plemen nabrani vojaki se pošiljajo v vasi, da prisiljujejo prebivalce kavčuk in slonovo kost, prinašati. Vojaki sami so mi pravili, da imajo povelje vsakega prebivalca ustreliti, kterega najdejo doma o času, ko bi mogel kavčuk nabirati". (Dalje prihodnjič.) ubit s kladivom, kakor se je sprva mislilo, marveč s kakim orodjem podobnim gorjači kakoršne nosijo redarji. Kljub temu je zelo dvomljivo, da bi redarja obsodili radi umora, ako še sploh pride do sodni jske preiskave proti njemu, kajti zadostno je zuauo, kako lahko je dobiti redarjem raznoterih prič, ktere bi bile pripravljene, kolikrat le treba priseči, da je bil zločinec tisti Čas kje drugje. lzl*t na vojno polje. S parnikom „Paris" je te dni odrinilo kakih 400 bogatih ljudi iz New Yorka proti zatočnej Indiji, da si ogledajo Kubo in Porto Rico. Obiskati hočejo vse znamenite kraje zadnje vojske, kakor: Mole St. Nicholas, San Juan, Ponce, Baiqui-ri, S i honey, Santiago, Cienfugos, Havano in več otokov na pr. Martinique, Jamaica, Trinidad, itd. Vožnja bode trajala 31 dni in veljala vsacega udeleženca povprečno S 800. New Vorski mornarji vtonili. Seattle, Wash., 5. marca. John YV.Wickstrom, bivši Quartermaster* amerikanske prevožne ladije ,,Arizona'* je prišel danes iz Hongkonga. Mož poroča o smrti treh newyorških murnarjev, kteri so se pri nekem typhonu, (to je hudem viharju s treskom in gromom. kakoršni razsajajo na Kitajskem in Japonskem morju) z obrežno ladijo vred potopili. Možje so v Hongkongu šli brez dopusta na kopno, zaradi tega jih je kapitan zapodil iz ladije. Pritožili so se pri konzulu Wildmann in ta je uredil, da jih mora ladija vzeti seboj v Manilo, kjer bi zamogli vložiti pritožbo, ».Arizona" pa je od-pljula popreje, da bi jej ne bilo treba mož seboj vzeti, zato so bili mornarji primorani si prevožnjo zagotoviti na obrežni ladiji, s ktero vred so se potopili. Boj med parniškimi drnžbami. Kakor je videti, bode postal boj med raznimi prekoatlantiškimi parniškimi črtami čedalje hujši. Ko je „White Star Line" svoje ceue znižala, je sledila tudi francoska črta, ktera je ceuo za vožnjo v prvi kaj iti od New Yorka v Havre na 855 znižala. Sedaj je tudi „Atlantic Transport Co." ktere parniki vozijo iz New Yorka v London, ceno kajiti znižala na 825. Takoj potem je tudi hamburška črta naznanila, da je cene takole znižala : Prvo kajito na brzoparnikih 855, drugo kajito $42.50; za počasneji parnike: prvo kajito 850, drugo kajito pa 838. Pričakujejo, bodeti tudi bremer-ska in holandska Črta ceno znižali, istotako da bodo vse parniške črte svoje cene še nadalje znižale. Glede medkrovja pa še ni nič Čuti o znižanju in so cene res nesramno visoke, ako še visoki kolek upoštevamo. Ob -J južno od New Yorka razlila strašanska nevihta, kakoršne tu še uismo nobeno zimo doživeli. Ako-ravno te zelo redke naravne prikazni ni bilo moč v bližini opazovati, je vendar žareči blisk in grozno bučan.e groma značilo silovitost električnega pritiska. Blisk za Trust 8 rev mi, bakrom in klavni-bliskom je švigal in razsvitljeval cami. vse južno obuebje, da je bilo sko- V T r e n t o n u, N. J., so te dni raj videti, kakor po dnevi, temu inkorporirali United States Cast pa je sledilo neprenehano gro- Iron Pipe s Foundry Co. z 830,000.-meDje" 000 delniškega kapitala in sicer Tako velikansk je bil ta naravni1 polovico v 7 odstotnih boudih, osta-prizor, da nemarno besedi, s ktero la polovica pa v navadnih delnicah, bi ga zamogh dostojno popisati. Dalje Helvetia Copper Co. z delniškim kapitalom $5,000.000. In naposled še „Newport News Abbatois Redar morilee? Kakor smo v 17. štev. pod napisom „Umor med krstami*4 poročali, je bil pogrebnik Knaus v njegovej delavnici na Broadway v New Yor-ku umorjen. Da je nek policaj, Frank R. Schlamp, po imenu, učinil umor, je sedaj brez dvoma, ako se bode pa posrečilo mu umor dokazati, to je drugo vprašanje. Schlamp je bil v noči umora na patrulji v bližini Knausove prodajal nice. Znano je, da sta si bila Knaus in Schlimp že dalj časa ne-prijatelja, tudi je baje redar imel ključ od Knausove prodaj al nice Ako bi se posrečilo dokazati, da je bil redar isto noč v Knausovi pro-dajalnici, potem bi bila skrivnost umora rešena. Tudi psi umorjenega pogrebnika so dobro poznali policaja, zato niso lajali, ko je bil njihov gospodar uapadeu. Da je redar Schlamp učinil umor, znači prepričevalna okolnost, da so na njegovem čevlju in gorjači našli sled človeške krvi. Dalje je natančneja preiskava dognala, da Knaus ni bil Co." z $1,500.000 deliškega kapitala. ,,Havaua Commercial Co.,ktera bodemonopolizirala havanski tobak, so te dni v Trentonu, N. J., inkorporirali. Kapital znaša sedaj 820,000.000. „American Woolen Co." z petdeset milijonov dolarjev kapitala se imenuje novi trust, kteri obsega sledeče tovarne ».a volno: Washington Co. v Lawrence, Mass., Riverside Worsted Co. v Providence, R. I., Charles Fleischer Mills v Providence, R. I., Oswego Fall, Black-stone Mills od James PhillipB ml. v Fitchburgu, Mass., James Ayer v Lowell u, Mass., je izvoljen predsednikom trusta. Trnst skuša podkupiti Columbus, O., 5. marca. George Rice, čistilec petroleja i* Mariette je pravil včeraj pred svojim odhodom v New York, da je glavnemu pravdniku F. L. Mon-oettu znanec v imenu petrolejevega trusta ponujal 8500.000, ako preneha preganjati trust. Seveda bi moral dati od te s vote, dobremu prijatelju 8100 000 provizije. Mon-nett sam to Bicer naravnost ne priznava toda tudi ne z nika, da celo odločno trdi, da noče zanikati. Rekel je, da več v tej zadevi ne more objaviti, ker bi vsled tega lahko taki ljudje bili zapleteni v neprijetnosti, ktere visoko ceni. Trnsti brez konca in kraja. V Trentonu so te dni inkorporirali American Brick Co. z 810,000.-00O kapitala, istotako United Electric Co. iz New Jerseyja z $20,000. OOOka pitala.Prvo imenovana družba bode izdelovala in prodajala opeko, vsakovrstni ka men m stavbeni materijah Električna družba bode nadzorovala električno luč, kurjavo in gonilno moč v Essex, Hudson, Passaic, Bergen, Morris Union in Middlesex countyju. Syracuse, h. marca. Načelu ravnokar osnovanega Craeker in Biscuit trusta z 810,000.000 kapitala, stoji Charles M. Wardner od tukaj in še dva newyorška kapitalista. Novi trust bodo imenovali Pacific Biscout Co. ali pa kakor ue-kteri hočejo vedeti : „American Biscuit Co." Zastrupljene tapete. Ithaca, N. Y., 4. marca. Dr. C. M. Chumot na Cornell vseučilišču je vrsto tapet kemično preiskal, ter pravi, da je potreba z istimi skrajno previdno ravnati, ker je barvam primešana bila mišica v velikih množinah. Živahne obrtni je. Albany, t>. marca. Državni nadzornik tovarn je ravnokar sestavil poročila raznih pomožnih nadzornikov. Ista kažejo, da so meseca decemhra, januvarija in 1'ebru-varij-a 9600 tovarn preiskali. Med temi je bilo 373 novih tvrdk in sto starih, ktere so pričele zopet delati. 1119 tvrdk je števiio svojih delavcev pomnožilo. Skupno število delavcev se je zvišalo za 13.352. 27 tvrdk je delalo čez čas, 20 pa dvojni čas. Skupuo so 11.268 ur delali čez čas. Siegel Cooper & To. v Bostonu. B o s t o n, 3. marca. Danes se je zvedelo, da je tvrdka Siegel Cooper & Co. iz New Yorka kupila tukajšnjo Music Hali in sosednje hiše za $900.000. Stara poslopja bodo podrli in na istem prostoru Bezidali velikansko prodajalnico z raznimi oddelki. Potopljeno „Poi'tland" ho uašli. Boston. 3. marca. John Me> Kenney, kapitan, na ribiškej ladiji „Mary Cabral" misli, da je našel kraj, kjer se je 27. novembra v grozovitem viharju parnik ,,Portland'' potopil. Ribjelovka je ostavila vto-rek Gloucester in vrgla v sredo pri Stillwagon Island svoje mreže. Ko bo mreže pozneje potegnili na krov, pričel seje jeden del trgati. Nato bo preiskovali vodo ter spravili na svetlo del verige, ženski pas in druge reči, ktere so privedle kapitana do mnenja, da se je tam potopil parnik ,,Portland", kteri je trčil ob parnik „King Philip". Ker je tam zelo globoko morje, bodo potapljal-ci težko kaj opravili. Vojna obrt prospeva. West Winsted, Conu., 4. marca. V Naugatuck dolini gredo sedaj kupčija veliko bolje nego kdaj popreje. Torrington Cob BraBS Co. seje zjedinila z Union Brass Co., ktera je vpisana z 830,000.000 kapitala. Imenovani tvrdki izdelujeje noč iu dan naboje za bombe, ktere sti naročili ruska in amerikanska vlada. Poneverjenje. Bridgeport, Conn., 3. marca. Tukajšne redarstvo je prišlo na sleda da so služabniki Graphophone Co. že več let za tisoče dolarjev okradli ter jej odnesli cele graphophone in tudi posamezne dele. Mnogo osob so že zaprli, toda pri nekterih manjka še pravih dokazov, da bi se zamoglo proti njim postopati sod-nijskim potom. Na stavbenih zemljiščih sc našli mnogo posameznih delov, ktere so ljudje vrgli proč, ker so se bali hišne preiskave. Trije vlaki ponesrečili. A 1 t o n a. Pa-. 5. marca. Penu-svlvanski brzovlak je danes zjutraj ob sedmih blizu Arde: heima skočil iz tira. Vlak je iz Ifarrisburg odšel z 12 minutno zamudo iu vozil 60 milj na uro, da bi to zamudo poravnal. Železnica ima tam štiri tire. Pred brzovlakom je na zatoč-nem tiru vozil tovorni vlak z 60 vozovi. Drugi tovarni vlak z 40 vozovi je prišel na tretjem tiru od druge strani. V sredi globokega jarka, v kterem bi se imeli orne-njeni trije vlaki križati, je pr.vozil najprej iztočni tovorni vlak, nato brzovlak in skoraj istočasno na nasprotnej Btrani drugi tovorni vlak v pogreznjeno zeml.o, ktera seje le malo miuut popreje pogrez-uila na tir. Grozovito je bilo razdejanje, vse tri lokomotive, 18 tovornih voz in dva ekspresna voza so bili popolnoma zdrobljeni. Jeden strojevodja in jedeu kurjač sta bila usmrtena; ekspreEni uradnik je smrtno, oskrbnik prtljage pa manj hudo poškodovan. Vseh trideset potnikov brzovlaka je bilo poškodovanih, toda k sreči nihče nevarno. K vsej nesreči je nastal še ogenj med razvalinami in oba ranjenca bi bila skoraj zgorela. Iz Wiffliua, Huntingtona in Spruce Creeka so odposlali delavske vlake na kraj nesreče, toda trajalo je skoraj do 3. ure popoludne, predno ko vsaj toliko odstranili razvaline, da zamorejo vlaki zopet voziti. Pošiljatve strupa. Pittsburg, Pa., 4. marca. Klmer C. Herman iz AUegheuv pripoveduje, da je došlo v njegovo htanovanje na hčere Elma, Lottie in Nellie naslovljeno pismo, ktero je mati odprla, ker so bila dekleta v šoli. V pismu je našla malo za-lepk<> se zelenkastim praškom in par vrsticami, češ prašek je neka nova iznajdba, da napravi lepo kožo in Čiste oči. Opomba je bila podpisana z ,,Only me". Materi se je to sumljivo zdelo, ker je brala včas-uikih, da s<» slednji čas mnogokrat ntrup po pošti pošiljali. Dala je prašek nekemu lekarnarju v preiskavo in ta je konstaiiraS, daje v istemu bil večinoma Parisergruu, (strup) mešan z apnom in neko dišavo. Mala žličica tega prašeka bi zadostovala dvanajst ljudi zastrupiti. Mislijo, da je pošiljatev prišla od kakega „Cranka", kterega je či-tanje Adamove pravd«-1 sp<>dt>udilo k zlobnemu činu. Zvišali plačo. G r e e u v i 1 1 e, Pa , 6. marca. V Kimlierlyjevi Rolling Mill so prilepili naznanila, da bodo v vseh oddelkih izvz^msi Tounagemenov, kte-rih plačo Amalgamated Association kontrolira, plačo /a 10 odstotkov zvišali. Sedaj dela dvajset plavžev in v prihodnjih dnevih bodo še ne-ktere zanetili. Kakor se čuje, hoče novi jekleni trust tovarno kupiti. Se liujši nego Leutgert. Chicago, lil, 6. marca. Reda rst v u se do sedaj š.- ni posrečilo dognati na kak način je Becker svojo ženo umoril. Njegovi sosedje pa so prepričani, tla je ženo v svojem stanovanju umoril, truplo razkosal, skuhal in vrgel psom. Kakor Leutgert, je tudi Becker vedno imel deset do dvanajst hudih psov okolu sebe, kteri so vsakemu uhod v hišo zabranili. Od Beckerjeve izpovedbe veruje redarstvo le to, da je svojo žmo umoril, vse drugo smatra kot izmišljeno. Tudi njegovi drugi ženi ne veruje več vsega, ker ^e je že pri raznih posamezuostih zagovorila. Vihar v Tennessee- Knoxville, Tenn., 5. marca. Iztočni Tennessee je včeraj večer obiskal pogubono»en vihar, kteri je napravil velikauBko škodo in sicer kakor se do sedaj ceniti da, dva milijona dolarjev. Vsled razdjanih telegrafičnih črt dohajajo poročila zakasnelo. Najhujše je bilo prizadete Madisonville, glavno mesto Monroe Countyja. Tri osobe so bile usmrtene in dvauajst drugih hudo poškodovanih. Poleg tega je vihar podrl celo vrsto hiš iu neko ravno dodelano šolsko poslopje. Nekega moža, Moser po imenu je vrgel vihar na veliko daljavo b tako silo ob plot, da mu je isti glavo odrezal. Moserjeva žena je bila pod razvalinami hiše pokopana, 121f:tni sin ponesrečene dvojice je srečuo odšel brez najmanjšega poškodovanja. Neka žena, ktere hišo je vihar podrl, umrla je vsled strahu. Louisville, Ky., 6. marca. Vihar, kteri je predzadnjo noč obiskal jug je napravil najmanj $5,000.000 škode. Viharju je sledila povodeuj, ktera je tisoče farmarjem pobrala vse imetje. Povsod je uničen pridelek. Ker Mississippi in druge vode brzo naraščajo, se je bati najhujšega. Za bombažev pridelek je le malo upanja. Včeraj-šuji vihar je najhujše divjal v Georgiji. A 1 a b a m i in Tennessee, ter tirjal najmanj 60 človeških žrtev. Athens, Tenn., je skoraj popolnoma razdjano. V Decaturn so bile štiri osobe usmrtene. Na Ohiji in Missiesippiji_ se je mnogo čolnov razbilo. V nekterih krajih Tennesseeja je padala, kakor kurja jajca debela toča in ubila mnogo govedi. Chattanoog a,Tenn., 6. mar. Pri včerajšnem viharju so bile tri osobe usmrtene iu de vet osob, vči-noma ženske, več ali manj hudo poško lovaue. Vihar je porušil šestnajst hiš. K n o x v i 1 1 e, Tenn., 6. marca. V Horl onovi hiši v Madisonu so včeraj večer imeli plesno veselico. Vihar je podrl hišo, tri osobe so bile usmrtene in več druzih hudo poškodovanih. Masonovo hišo je dvignilo iz temelja in hišno gospodinjo pod razvalinami pokopalo. Več nego 20 druzih hiš je hudo poškodovanih. Škoda zuaša v Washington Countyju iu okolici pri Madisonville $250.000; London Countvju 8100.000; Sevier Countyju $50.000; JelYerson Countyju #200 000; Knox Countyju 840.000 in Cocke Countyju 850.000. A t 1 a n t a, Ga., G. marca. Ves severni d^l države Georgia je včerajšni vihar opustošil. V Tocca je razdjal Millerjevo hišo in ubil njegovo ženo. V Winderu, Carters-ville, Marietta in Gainsville so cerke, javna iu zasobna poslopja v razvalinah. W heeli ng, \V. Va., 6. inarca. Povodeuj je pri Charlestonu dosegla vrhunec. Danes zjutraj je stala voda 42 čevljev visoko, sedaj je pa jela že v pada ti. Skoraj vse mesto je preplavljeno. Iz mnogih krajev države dohajajo poročila o škodi pri premogokopih in železnicah. Na stotine ljudi je brez strehe. Skoda na poslopjih, živini iu pridelkih je ogromna. Moštvo ,,Moravie". H a 1 i f a x, N. S., 3. marca. Parnik ,,Aberdeen" je pripeljal danes zjutraj moštvo v viharju 12. in 13. februvarija potopljenega nemškega parni^^,Moravia44. Bi lo je 39 mož drugi častnik je umrl med vožnjo in so ga na Sable Island pokopali. ,,Moravia4* se jo, kakor njen kapitan pripoveduje, ua vsej vožnji morala boriti z strašnimi viharji. Več dni ni bilo mogoče nič opazovati. Pet rešilnih čolnov so razbili valovi in jednega tako poškodovali, da ni bil za rabo, ostala sta moštvu le dva nepoškodovana ua razpolago. Gorenja okna so bila razbita, dimnik poškodovan iu kar je bilo premakljivega na krovu so odnesli valovi. Kapitan Jorgenson pravi, da hujše vožnje še ni nikoli imel. Ko so bili še daleč od Sable Island bilo je ua ladiji še kakih 80 ton premoga, na dati, so ga pa porabili 40 ton, zato je sklenil kapitan v Halifax pljuti. To bi se bilo najbržo tudi posrečilo, da ni ob 1. uri zjutraj ladija zavozila ua skale in tam obtičala. Ako bi bila ladija v boljšem stanu, bi ta nezgoda ne imela tolikega pomena, ker je bil pa vijak poškodovan, zgubiti bo morali vse upauje se rešiti. Dve uri so še delali ljudje ua krovu, potem pa so morali misliti na rešitev lastnega življenja. Jeden sam čoln so zamogli spustiti v vodo ; bilo je do obrežja na Sable Island samo dve milje, toda trajalo je skoraj 24 ur, predno so tja dospeli. Visoki valovi so drvili mali čolnič sem ter tje po razburkanem morju, v veduej nevarnosti, da jih trešči ob skaline. Drugi častnik je med tem časom umrl in ležal trdo zmrznjen ua dnn čolna. Kmalu po Jugoslovanska Katoliška Jednota. URADNIKI: Predsednik : JožefAgnič, Box 266 ; I'od -^dpeduik : Gkoko Kotce ; I. tajnik : Ivan Govže, Box 106; II. „ Štefan Banovkc ; IMagaj.: Matija Agnič, Box 266. PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan ; John Pkeširn, Box 286; Josip Mantel ; vsi stanujoči v ELY, St. Louie Co. Mina. Glasilo: „GLAS NARODA' t »i m ko je moštvo zapustil „Mora-vijo*\ nastal je že hujši vihar in razbil ladijo na kosce. ReSilno moštvo iz Sable Isiaud je prišlo do zapuščene Indije toda ni se dalo več rešiti, kar bi bilo kaj vrednega. Eipmii vlak nkonl iz tira D a ii b u r v, Coun., 4. marca. Newyorški ekspresni vlak, New York, New Haven in Hartford železu ice j« skočil danes zjutraj iz tira pri Canitonn 15 milj južno od tod, k*-r seje zlomila os pri lokomotivi. Razni potniki h-> baje poškodovani, toda nihče hudo. Delavski vlak je nemudoma odrinil na kraj nesreče. Mejni prepiri. Victoria, B. C., 4. marca. Vra^ujiMr-i rudarji pripovedujejo, da so kanadski uradniki ob Dalton prelazu mejo prestavili in lep kos z*mlj* odvzeli od amerikanBk^ga [M>seHtva, med t^mi nekaj drag«Kanili zlatih rudnikov. V Atlin prelazu je bil miuoli teden izvauredno hud mraz; toplomer je kazal 58 stopinj pod ničlo in več rudarjev je zmrznilo. Evr»pejske in diu£e vesti. Madrid, 3. marca. Kraljica ne želi pomnožiti politično vznemir-jeuj'- v deželi z novimi volitvami. V to uvrho se bode, predno se k or tea i razpuste posvetovala z Mon-tero Riosom, predsednikom senata in markijem Veg-»de Armig>m, predsednikom zbornice. Popoludne je kraljica zopet imela konferenco z Sagasto. kterega je opomnila, naj posreduje z vodji strauk v parlamentu, da se prepreči razpustitev kortes. ^n je nato odgovoril, da mu s tem parlamentom ui moč vladati in ker ga kraljica noče razpustiti, potem mu ne kaže druzega, nego odstopiti. Christina je potem poklicala Sil-velo in ga poverila z sestavo kabineta. Mislijo, da bode novi kabinet na sledeči način sestavljen : Sil vela, ministerski predsednik za notrajue zadeve . Viilavrede, finance; marki de Pidal, javna dela in pravo ; admiral Camaru, mornarico in Tolavi^ga, vojno. B e r o 1 i n , marca- Princ Henrik je imenovau uačeluikoai brodovja v iztočnej Aziji. Novejša poročila pravijo, da ima to imenovanje poset»en pomen. Smešna nagajivost, kakoršne so se posluževali augl ;šK.i in amerikanstti časniki proti admiralu Diedrichu, proti cesarjevem bratu ne bodo nadaljevali, in to še najmanj na Angleškem kjer je pri ne Henrik v častniških krogih zelo priljubljen. Pariz, 4. marca. Vsled Bp -razum Ijenja glede nasprotij med ol>ema deželama, je Anglija pogodbeno dovolila Francoski premo-garsko postajo v Omanu v Arabiji. Nasprotno pa pripozua Francoska vso doliuo Nila kot nedotakljivo posestvo Anglije. Petrograd, 4. marca. Gro-fiuja WasilolT je ušla z strežajem njenega moža. Radi tega je določil car, da izgubi preš^stnica plemstvo. (Saj je pa tudi res plemenita", aber v it. > » Tac o m a, Wash., 4. marca. Poštna poročila iz Kitajske pravijo, da se je v osrednjih pokrajinah Huuan, Auhni, Kiaugsu iu Hupeh tisoče vstašev zjediuilo, kteri so cesarskim vojakom odvzeli veliko sveta. Mesta z štirikratnim obzidjem Payiha, Kugang iu Mengheng, kakor tudi 75 vasi z obzidjem so si vataši osvojili. Sedaj se pripravljajo Schukan naskočiti Kanchau osvojiti. Koncem seča jauuvarija se je vrnilo v okolici Kugansga več bojev, v kterih je baje padlo 2700 vstašev iu več stotin vladinih vojak-»v. Kakor snopje na polju so padali vstaši pred brzostrelnimi nuškami cesarskih vojakov. Slednji so zopet osvojili Huugchai in bi se lahko še večji vspeh priborili, da se ni mladih vojakov polastil tolik strah, da so celi polki ubežali. Vkljub temu so cesarski podili vstaše do Changlo ter jim to mesto po trdovratnem boju zopet odvzeli. Madrid, 5. marca. Nevidezao se vedno bolj potrjuje vest, da se med Madridom in Berolinom vrše obravuave radi odstopa Karolin, Pelews in ladronskih otokov. Tacoma, Wash., 5. marca. Po druzih poroči I i h iz Kitajske so vstaši po vseh osrednjih pokrajinah vladi ne vojake pretepali. Najbolj črtijo ptujce in kitajske kristijane. Pri Patungu so vstaši napadli tri francoske misijonarje jih razsekali na kose, njih srca pa so besni fanatiki požrli. Povsodi se cesarski vojaki zjedinjajo z vstaši, samo da ss izognejo klanja. V Shantungu so napadli Nemce, kar lahko da Nemčiji povod, da posredujejo. pet kup svežih, zelenih kumar, ne daleč od teh krasna jabolka. Na mizi se je blesketal debel, rudeč losos; tam bil cel kup pečene divjačine, z >pet v srebrnem papirju zavitih klobas. V malih sodčekih je bil črnkasti kaviar; dalje lep rumen vosek; na policah ob Bteni pa bile goste vrste steklenic z razno-barvenimi listini, vratovi pa bili zaviti v zlat ali sreberu papir! Stotero druzih stvari je videl Semen. Zavoji so se zgubljevali v precej veliki vreči gospode. Vse je dišalo po jestvinah tako hudo, da je Semen moral ustnice zapreti in umedlevica ga je nadlegovala. Njegove oči so se sedaj v to, sedaj v drugo stvar upirale, vse se mu je dozdevalo tako krasno, tako— dobro. Njegov pogled je bil poželjiv. VBe je bilo tako blizo, samo roko naj bi stegnol, —toda to je bilo nemogoče. Posebno ga je mikala pletenica v kotu polna kruha. Oh, toliko kruha! 1'čeuec je bil gotov z dijakom in se obrnol proti Semenu: „Kaj želite prijatelj?" ,, Košček kruha, samo košček kruha.. !" je Semen mirno in lepo proseče izgovoril. „Za koliko, želite?" Petdeset tisoč kilogramov smodnika „Oh . samo.. za Bog plačaj!" se je vnelo. rekel je Semen prav tiho. ----Konec je b'lo uljudnosti učenca. Sedemdeset ljudi usmrteni h. „ V soboto večer ne damo nič!" To u 1 o n, 5. marca. Grozovito rekel je sicer ne glasno, ali zlobno nesrečo je prouzročila danes ob 2£- in odprl duri. uri zjutraj razstrelba skladišča uiornarnice pri La Cubran ned La Segue i i x Toulouom. I)o opoiudne so našli 42 trupel in do 3. ure je to število narastlo na 60. Mislijo, da je še več žrtev razneslo v male košček« iu druge vrgio v jezero, da so vtouili. V skladišču je bilo 50.000 kilogramov pri »matičnega smodnika. Nesreča s- je pripeti la ko so Gospica se je sedaj obrnila in ugledala Semena. Obraz mužika z gladnim pogledom in bolestnimi potezami v obrazu, temna, šibka postava, je bil med njo iu njenim spremljevalcem velika razlika. Prestrašena se je obrnila. „Daj mu deset kopejk !" šepeta I a je svojemu spremljevalcu. Ali predno je ta iz žepa privlekel par cekinov, ravno menjavali stražo, to je kor- namesto kopejk in štž dalje po žepih poral in šest mož. Štirje vojaki bo iskal, je debeli trgovski pomočnik l»ili na roestu usmrteni, dva pa že dospel do vrat, jih odprl in mu- smrtno poškodovana. Število žrtev mužika vuu poriuil : cenijo na 70 osob. „ Pojdi vuu ! Tu se ne sme prosja- Vse mest«» žaluje, zastave z črni- citi! Drugače pokličem redarja!" mi trakovi so na poldrogu. Minister Ko se je Semen zopet zavedel, je mornarice je brzojavil prefektu naj l>il že na ulici. Z obema rokama nemudoma določi zadostuo svoto v seje prijel za glavo, obstal še treno- podporo žrtev in njih zaostalih, tek in potem naprej opotekel z be- Mestni svet je imel danes opoiudne sedami, ktere mu že ves večer na posebno s^jo, da določi glede pod- ušesa done: „Na stražnico 1" pore siromašnim zaostalim. Kako dolgo je sem in tja taval, to Sumijo, da se je razstrelba pri- ni zamogel povedati. Sem in tja se [letila veled neke kemične dekoin- je vsedel na kako klop; nočni straž- pozicije br-zdimu^ga smodnika v niki so ga odpodili od kraja do kra- zab 'ju. Pol^g stoječe skladišče št. ja, da s** je vendar pričelo daniti. 2 je bilo le malo poškodovano. Zlata zarja se je prikazala na ne- Razstrt-lba je im^la strašen učinek, bu, dim se je vzdigoval iz dimnikov, Pok so čuli c«-lo v Nizzo. Na tistem k jutranji molitvi je zvonilo. Cer- kraju, kjer je stalo skladišče, je kvena vrata, pred kterimi je Semen J« sedaj globok jarek v zemlji. Sosedne hiše so popolnoma podrte. Drevesa iztrgalo je s koreninami in polje na velikem okrožju posulo s kamenjem in peskom. Več milj daleč se razteza razdejanje V pet milj oddaljenem St. Jean de Barjljiv. Mrzel kamen je ohladil glavo-je ra/.pokalo steklo na oknih in Z dna srca je molil k nebeškej Kra-udrla vrata. Ko seje pripetila raz- Ijici, da naj ga razsvetli in pouči, sed-1, ko je pol Moskve obhodil, so se odprla. Vstopil je in se spustil na kolena. Tako je bil utrujen iu slab, da se že ni mogel več prekrižati ; vroče čelo je pritiskal na kamen it tlak iu tako ostal nepremak- Drobnosti. in me- strelba, vozilo je več voz mimo skladišču in pravijo, da je iste vrglo s konji in vozniki vrnd v morje. Pripetila Be je tudi znamenita vremenska prememba, ko je namreč bilo popreje jasno, pričelo je kmalu po razstrelbi deževati. Daj m danes nas vsakdanji kruh. (I/ ruSCine.) ( Konec.) Previdno je odprl duri, vstopil v prodajalnico, prekrižal se pred podobo Matere Božje in obstal tik vrat. Precej odebeleli trgovski pomočnik in učenec sta imela dovolj p >sla in se nista za mnžika uiti brigala. Učenec je rezal nekemu dijaku klobaso, pomočnik pa je stregel za~ kasnelej dvojici, mlademu možu z damo, ktera sta se smijala in francoskih fraz posluževala, kazalo je, kakor bi hotela sprazn ti polovico prodajalnice in pomočniku prigovarjala, da naj jima v poznej uri proda še dve steklenici šampanjca, ker nameravata napraviti prav fino večerjo. Semeu se je ogledoval. Pri svitu luči je tu opazil piramido rumenih pomerauč, tam zo- U m r 1 je v Ljubljani umirov-Ijeni mašuik gosp. Anton Brodnik, bivši profesor v Kranju jn v Zagrebu, v starosti 68 let. — V Kanalu na Goriškem pa je umrl g. Fran Kofol , c. kr. davkar. N. v m. p. ! * * * Potres. V Ljubljani 14. febr. zjutraj ob 3. uri 15 m. primeril se je precej čuten potres, kateri pa ni nadedil nikake škode. * * * Gasilno društvo v Ljubljani se je posluževalo doslej pri poveljstvu še vedno vseskozi nemškega jezika. No, na občnem zboru pa so odpravili nemščino v povelj-Btvu iu na njeno mesto stopi slovenščina, katera je jedina opravičena zavzemati isto. Podrl se je zopet jedeu steber nemštva v Ljubljani — ali je še kje kteri ? ! * * * Kužne bolezni. V črnomaljskem okraju imajo v občini Dobliče i osepnice; v kočevskem, krškem in črnomaljskem okraju pa imajo prašičjo kugo. Tako poroča ljubljanski uradni list. * * * Ponesrečil je nedavno v kočevskem premogokopu 17letni Jožef Ozvald. * * * Napad. Kajžar Ivan Obrazek iz Šumnika v litijskem okraju je šel 12- febr. proti večeru domov. V Vašičevi hosti pa ga je napadel hlapec Testan, ga pobil na tla ter ga večkrat ranil. * » * Vodovod v V r h p o 1 j u v kamniškem okraju, za čigar napravo sta država in dežela prispevala znatne prispevke je dodelan, in se bo še ta mesec vršila kolavdacija. r^bernice. Tudi ta bolezen se je ublažila zadnje dni, ali pojavila se je k vsemu še plučuica, ki je po tolikem trpljenju provzročila smrt nadvojvodiuje. Na leči umrl. Dne 10. febru-varija se je mej službo božjo mahoma zgrudil župnik Leopold Bliimel v Mislicu pri Brnu na leči mrtev na tla, baš ko je izvovoril besedo ,,Amen". Njegova nenadna smrt je provzročila mej zbranim ljudstvom veliko vznemirjenje. Drag poljub. Italijanski listi javljajo, da je policijski ravnatelj v Iglesiasu na otoku Sardiniji obsodil v Todnevno ječo nekega mladeniča Lecisa Kfesija, ker je lSletno dekle šiloma objel in poljubil Čudno pri vsem tem je, kako more policijski ravnatelj obsoditi na tako dolgo kazen. Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za 840.85 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 ceutov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. Kevolveržurualist. denuncijant (ovaduhi, tojc najnovejši čin i/ilatelja ,liauernfangerju' ali ,,Narodnega I.ista". tako se naziva, kteri pa nema tlrugei;a namena, nego lov ljudi na čvink, je nas ovadil v Revenue Office, da nemarno svojih knjig kolekovanih. Obiskal nas je uradnik in naše! vse v redu. I >enunei-jant, revolveržurnalist in ljudilovec naj se pa /a nos prime. Rojake opozarjani" na tega ovaduha. Elijah je najnesramnejša kreatura. Mr. Zotti. zapomnite si to. Kaj je značaj, pa ne-niate ne duha ne sluha. Vsem tistim, kteri se šele sedaj prijavljajo za družbo sv. Mohorja, naznanjamo, da ne moremo jamčiti, da bi bila njihova imen i tiska na ; knjige bodo pa vendar dobili. Kje je? NEŽA PLUT, doma iz Rodne, črnomaljske župnije, poslednjič sem o njej čula iz San Francisce4 Cal. Kdor rojakov bi kaj o njej vedel, naj mi blagovoli naznaniti nje na* slov : Mary Seiko, 710 Hamilton Str., Cleveland, Ohio. Sije d© ? JOE SKUBIC. 15. sept. 1897 sva bila skupaj v City Hotel na Arizoue-St. v Butte, Mont, Za njegov uailov bi rad zvedel: Frank Jurich, Box 44, Bonanza, Ark- Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo prvi sloven-s k i 1024 South 13. St,, Omaha, Neb. Vedno sem pripravljen vBakomu dobro postreči z dobro pijačo, lini m \v h i s k e y e m in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejene prenočišča ; ako kdo sem pride in ne ve kam, naj se le pri meni oglasi in zadovoljen bode z vsem. MoJ saloon je le tri bloke od postaje (dipe). JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb. Prošnja- WW • v Hiša molitev mu je v srcu zop^t navdihnila upanje. Kc seje vzdignil je napravil trden Bklep. Fu je bil pred njim širen trg, v sredini pa napajališče; naokolupa jasli z mrvo. Tukaj so napajali proti domu vozeči nočni kočijaži svoje trudne konje. V bližini so Be nahajali zaboji polni raznovrstnega blaga; tržen dan je bil. Ljudstvo, to je delavci, rokodelci, mali trgovci, vse se je marljivo gibalo. Semeu bode stopil med te ljudi, se pred vsemi na zemljo priklonil iu jim zaklical: ,,Pravoverni kristi-jani! Ne pustite me lakote umreti 1 Dajte mi delo, ktero mi pripomore do koščeka kruha!" Prepričan je bil — sain ni vedel od kod — da ga bode kdo uslišal. S težavo je dospel Semen na sredo trga. Sedaj ni videl, niti čul nič, pred njegovimi očmi je vse migljalo, po ušesih pa bučalo. Sedaj je hotel glasno pr.četi : „Pravoverni kristi-jani!".... Krč mu je zatisnil grlo, vzdiguil je jbe roki kviško, težko padel na kameniti tlak, globoko vzdihnil in — umrl. Nebeška kraljica ga je uslišala ter inu odvzela vse pozemsko trpljenje. Najdeno okostje. Pri Kle-čah v dolski občini so 14. febr. na njivi Janeza Vidmarja našli človeško okostje, katero so prenesli v dolsko mrtvašnico. Bržčas je na njivi pokopani človek umorjen. Ponesrečena mestna klavnica vCelju je vendar končno zgotovljena. Tem povodom je imel mestni svet izvauredno sejo, v kateri so razvijali ,,strokovnjaki" usodno zgodovino tega mestnega napredka. Premetenim mestnim očakom ter uarobe-stro-kovujakom je pripisati, da se je za to prevažno stavbo dolga leta prepiralo potem zidalo, podiralo, a zopet zidalo, tako, da so vrgli za to priprosto stavbo namesto pro-računjenih 35.000 gld. nič manj nago 68.000 gld. Zaradi tega pa baje pridejo v spominsko ploščo, katero vzidajo v klavnico, zraven obrtnega znamenja: bikova glava med dvema sekirama, še — glave prvih referentov iu veščukov iz mestnega sveta. Škrlatica hudo razsaja pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju že nad dva meseca in je pomorila mnogo otrok ; samo šolarjev je dosedaj umrlo devet. Šola je vsled tega zaprta že od 22. decembra 1. 1., tudi občinske volitve, določene na 23. jauuvarja t. 1., so preložene na nedoločen čas. Naš postarani (65 let stari) rojak Jakob Demšar je že tri mesece bolan 111 za vsako delo nezmožen, 111 si sam prav nič pomagati ne more; bolehen in postaran mož bi se pa rad podal v staro domovino in nema s čem, zato se podpisani obračam do usmiljenih in dobrosrčnih rojakov, da bi mu naklonili vsak po svojej mogočosti kako malo podporo in isto blagovolili poslati uredništvu „Glas Naroda", ktero jo že odračuna Jakob Demšarju v East Palestfuo, Columbian! C<>., Ohio. Anton Ravnikar. (Računamo, da bodo mehka srca sir,venskih delavcev pomagala siromaku, da doseže svoj naiar-n ; kjer je več rojakov skupaj, naj bi kdo pobiral saj male svotioe in jih nam, ali pa naravnost njemu poslal. Tredn.) Podpirajte CARNIOLIA CIGAR FACTORY 328 E. 70 Str. v New Yorku, ktera kljubu povišanju davka in podraženju tobaka ostane pri p rej š njej ceni. Ne daje sicer več kuponov v škatljo, a vendar kdor kupi 2000 smodk dobi škatljo smodk z 100 smodkami brezplačno. Prevožnje stroške plačam sam Blago se pošilja proti pošiljatvi gotovega denarja na: F. A. DUSCHEK 328 E. 70 Str., ali ,,Gt.as Narodu" v New York. Slovenci I Ako pošljete de n&r v staro domovino, želite koga Bem dohiti, ali potujete domu, obrnite sb na F. Sakaer& Co. tNadvojvodinja Marija Immaculata. In zopet je angelj smti povesil svoja temna krila nad uado vladarsko hišo. Brzojavka z Dunaja javlja namreč, da je umrla njena cesarska in kraljeva visokost, nadvojvodinja Marija Immaculata Klementina, udova po pokojnem nadvojvodi Karlu Salvatorju Av-strijsko-toekanskem. Visoka pokoj niča je biia mati soproge Nj. cesarske iu kraljeve visokosti, nadvojvode Karla Štefana, nadvoj-vodinje Marije Terezije ter nadvojvode Frana Salvatorja, soproga hčere našega cesarja, nadvojvodiuje Marije Valerije. Pokojna nadvojvodinja je bolehala že dolgo let ua bolezni v jetrih. Vrhu tega si je bila pred leti zastrupila kri z neko črno nogovico, zbok čeBar je morala prebiti več težkih operacij, predno so se odpravile posledice zastrupljen j a. Slednjič ae je pred i nekaj tedni pridružilo še vnetje Kjeje? FRANC PONIKVAR,njegov naslov želi zvedeti njegov bratranec: John Čuden, doma iz Loke pri Igu. Naslov naj se blagovoli naznaniti John Č u d e n, Box 626, Forest City, Pa. (11. mc.) Podpisati i priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., i 11 okolici svoj lepo na novo urejeni ^AivOOiV, kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fiuo DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter prodajal dohre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DOLAR BAY, MICH. na prodaj iz proste roke. Hiša se nahaja na velikem trgu na vogalu v Črnomlju, jako pripravna za vsako trgovino. Mimo hiš« bod« vodila nova ceBta, ravno poleg nje bode novi most iz Loke v i Črnomelj. Cerfa je 4000 gold., polovico je takoj plačati, a polovica se vknjiži ter plača na obroke po dogovoru. Ponudbe naj se blagovolijo poslati : Davorin F r a n č i 6, klobučar v Novem Mestu, Kranjsko. Avstrija. (15 mc.) hiša na prodaj po nizke j v Biwabik, IVlinn., block 1 oh štev. lota 9 iu 10. Hiša meri 20X20, kuhinja 20X10. niša ima eno nadstropje in je pripravna za vsako stvar. Naprodaj imam tudi 10 akrov zemlje na Ely, Mirni., cena S40. Več povč: Martin Sever i Box 199, Ely, Minn. (8 m. > Posestvo na prodaj. V Stopičuh pri Novem MeBtu na Kranjskem je 11a prodaj lepo posestvo in več oralov zemljišč. Poslopje se nahaja blizo farne cerkv*-, vse je v dobrem stanu; v hiši je gostilna, proda j al niča, toči ee žganje iu prodaja tobu&a (trafika). To vae je na prodaj z vso pravico. -Cen* 3000 gold. Več pove: Janez Kobe, S to pi če, štev. 20, Pošta Novo mesti* Kranjsko, Avstrija. (15 mc.) Francoska parobrodna dražbi Compapie Generale Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSBRUK (Avatria). Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: La Champagne La Bretagne La Touraine La Normaudie La Champagne La Bretagne La Touraine La Gasgogne Prvi razred marca. aprila. 11. 18. „ 25. „ 1. „ 3. .. » 15. „ „ 22. 29 »t t« kaj i te do Havre v - Ijajo $55 in višje. Glavna agencija za Zjed. država in Canado: 3 BOWLING GREEN NEW YORK. IGN. TANCIG, slovenski fotograf, v Calumetu, Mich. se uljudno priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male iu velike; za svoje delo jamčim, da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE ali broehes za žeuBke, ravno tako IGLE za možke vse z slikami, kar je zelo pripravno darila ob raznih prilikah. Tudi priporočam slavnem občiustvu v Calumetu in okolici svojo bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 26 centov naprej. Ponarejam slike iz stare domovine, pošljite mi sliko Vafio, ali Vaših ljubih doma, in vse skupaj denem na eno sliko, ravno tako kakor bi bili objednem slikani. Z spoštovanjem udani IGNATIUS TANCIG, CALUMET, MICHIGAN. ^ : r- spo- J Vsem rojakom priporočam moj SALOON 1335 MAIN STR., LA SALLE, ILL., v k te re m bodem točil RAZXO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VTNO n. DOBRE SMODKE. Za zabavo jf> na razpol gauj»-> rt>jak« m tudi Usiog-ILj ±e o o, S pozdravom in odličnim štovaniem ANTON ZORČlO, 1335 Main Str., La Sal le, I H. KDOR „ ^ SLOVENCEV POTUJE bodisi ? staro domovino ali obratno naj se zanesljivo obrne na izključno edino slovensko podjetje (i<4 -"^rfftiimd"!1 rra - .^iTi it i ■ 1 ^-.žb. - Vsem Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici Be toplo priporoča STROGO SOLIDNA (S~ B A.NjKA^t CHAS. R. WEITERSHADSEN, THE PRINCE LINE 212 Ohio Street, Allegheny, Pa. Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplačanju škode; ima svojega NOTARY PUBLIC, kteri napravlja : pooblastila,'kupne pogodbe, preskrbuje dedščine in vse v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PREVOŽ-NJE LISTKE za vse parobrodne črte. GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI. "JiKim \ sem Slovencem in Hrvatom priporočam, da blagovole čestokrat obiskat moj SALOON FR. SAKSER, 1206 SCOTT STREET, JOLIET, ILLINOIS, 109 GREENWICH ST., NEW YORK v kterem točim izvrstno ANHAEUSER & BUSH PIVO ali ST. LOUIS v , , PIVO» da]je PRISTNO VINO, FIN WHISKEY in razne LIKERJE, ter v vseh zadevah mu i z v rs tn o po- imam na razpol dobre SMODKE. »trežemo in skrbimo, da se mu ne f 0:i. ________ ___- , , ...... prigodi kaka neprilika. navedeni parobrodi imajo prostora za 5000 do 6000 ton ter vozijo is iSrew ^ oirfsza G-erLO^rc in nSToorpoIL „Spartan Prince", „Trojan Prince", „Parter Prince", ,,Afghan Prince4', „Italian Prince" vozijo 14 dni v Genovo ali Neapol. Cene : v Trst $24.50, Reko $27.00, Zagreb $28.00, Ljubljano $27.75, Karlovec $28.50, Inspruk $26.00. Potniki tretjega razreda dobč vino, postelj, odejo in jedilno posodo brezplačno. Glavni zastopnik: C. B. RICHARD & CO, BROADWAY, /--,NEW YORK. 61 KDOR SLOVENCEV POŠILJA NOVCE DOMU naj se izvestno na nas obrne. Sto-tisoče pošljemo vsako leto na Slovensko in vse je bilo dosedal še v redu. Dos^daj smo že skoraj tretji milijon gold, avstr. velj. odposlali. Posredujemo vsem za hranilne vIo^h v slovenske hranilnic«, vsakdo dobi hrauiluične knjižice v roke. Pri nas je kurz n a j c e n e j i kader mi damo za $40.70 za 100 gld., z:tht**vajo vsi drugi najmanj «<41 ali 841 50, zakaj bi vaše novce pr«ič metali? Denarji sodoma na Kranjskem v 14 dnevih, ko jih drugi po mesece zadržujejo. Pazite na številko JO'J Greenwich Street, kamor Vh* drugam »peljejo, Vas slepijo, mi efanujemo v i ste j hiši v prveui na vsakem času. Kagagaga Rojaki, posetite me parkrat iu prepričali se bodete o dobrej 'pijači in postrežbi. S poštovanjem Mike Krawl, 1206 Scott Street, Joliet,Ill. Denar pošiljamo v Evropo po nizkej ceni. Josip Losar f East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago Podpisana priporočava vsem Slovencem in Hrvatom v Jollietu in oko lici svoj lepo, na nova urejeni kakor tudi OBLEKO, OBUVALA ^^^ za možke, ženske in otroke. Dalje: ^ V* A T fš/^h 7VT ^-VINO, FINE SMODKE in ŽGA- ™ NJE in KUHINJSKO OPRAVO. na vogalu Ottawa in Jackson cesti, Jolliet, lil. v'e pr°dajam p° "ai"ižii ce"'-_ Slovencem in Hrvatom v Lead- Vedno bodeva točila IZVRSTNO SVEŽE SCHRINGOVO in | vi lie, Colo., in okolici, kakor onim, kteri sem pridejo priporočam svoj ^saloon^ 400 Elm Str., Leadville, L ■i A 4 i HOTEL Warenberger G. MARTINI na 5 cesti v Red Jacketu, IVIich., ISO J. STREIFF & CO., lastnika Greenwich Street, Neiv York I v bližini tiskaro« „lilas Naroda"). hotelu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči iz p i 1 V našt'11) Avstrijo. Dobra postrežba po nizkej ceni. Prodajamo parobrodne iu zelezniške listke po najnižjih cenah. je odprl in prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIŠKA iu druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe. Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO po NAJNIŽJI CENI. KNAUTH, NAGHOD & KUEHNE S«. 11 William Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, meojiee, in dolžna pisma. Izposlnj* in izterjnje zapuščine in dolgcre. John Golob, izdelovalec umetnih orgelj se priporoča za izdelovanje iu popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenejšim 3glas-nim od 625 naprej in treba dati S5 „are". Boljše vrste od 845 do Pri naročilih od 850 do S100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno. John Golobv 203 Bridge Street, JOLIET, 111. Spričevala : Matija Rezek imam že štiri leta harmonike na 4 glastive in sem zelo zadovoljen J njimi, ter so še sedaj dobre; igram zelo veliko na ni«*. Kojaki, nel»ojite da bi biti prevarani: harnmnike s*» lahke za igranje, lepo izdelane in dovolj po ceni. To potrdim. Marko Težak imam harmonike Xe pet let • ■d g. Cioloba na 4 glasove: veljajo me 75 dolarjev, ali ne datu jih sedaj za one. kte-re so narejene v starem kraju in veljajo 150 gold., rabim jih pa že_]»et let. M. Teschak. Podpis.mi i-tiain harmonike.*) g. J. < >loba že šest let, za nje sem dal $40 in so sesedaj boljle kakor <.Ue iz -.Ure d<>iele, k t t.- st.ui . najvišjo ceno, rabim jih pa ob vsake j priliki. Martin Trlep, joliet, 111. Podpisani .Michael Klobučar potrjujem. da so harmonike izdelane od g. J. Goloba t/vrstno delo, ja/ že na nje igram 4 leta, dal sem za nje >25 in še sedaj jih ne dani zaradi 1:jih glasu za $30. Mike Klobučar, Joliet, BI. Mat. Frankovič potrjujem, da dela, ktere izdeluje g. J. Golob so fina: jaz sem kupil - njega harmonike pred 4 1 " i in dal /a nje $45 in še danes imajo lepši glas kakor najboljše stare d.*žele; dnsedaj Se niso potreijovaJc poprave Math. Frankovich, Calumet, Mich. Silvester Stramet/, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Hand) potrjujem, da mkr 1 Hane {.,> John <;..i<>l>u i m rt jo čiste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiti b ' M n* žice, trobente ali piščali. G. Straroec. Slika predstavlja srebrno uro z jednim pokrovom na vijak (Schraube), ua kter^m je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, iu stane z d d.rim. Elgin kolesovjem na 7 kamnov samo. . . in na 15 kamnov samo ^^ # 00 Na zahtevanje se razp siljajo ceniki frankovani. Poštena postrežba in -mstvo za robo je moje geslo. Za obilo naročbe s^ priporočam z vsem poštovanjem : NEW YORK, CITY. 8voji k svojim! Spretni agentje se sprej m o proti agrodnim posojen HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik OFMWAK pohek Bedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10. Walnut Str., KANSAS CITY, M0. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstnih notranji! Mor lufll vnanjil Meznij. Jakob Stonich, E. MADISON STREET. CMC&CtO. Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo- ILL Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj kraB- 110 vrejeni Motel Florence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodona točil razno i z v r b t n o sveže pivo. posebnost pra v<> importirauo plzen-sko pivo, fina vina; izvrstne s m o d k e in okusna jedila bodem dajal vsem goBtom proti zmerni ceni; na razpolaga uje je l«po H^egljisc©. Posebno se priporočam rojakom za razue Bveča-nosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokrat! Svoji k svojim! S& spoštovanjem * Frank Golef hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Dr. G. IVAN POHEK, jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na s^bcvfci ~T~i o i m st30"b±3=L© nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku, Kansas City, Mo. Sto van i gospod! Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak. K aro 1 B 1 ažin a, Canion Ferry, Mont. Dr. G. I VA.N POHJBK se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdramilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to' pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem Bvoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na: Dr. G. IVAN POHEK, So. Boat 10. Walnut Str., KANSAS CITY, r- ■ ____ _L___________