348 Iz upravne prakse.
Iz Upravne prakse.
Posvetovanje o razpisu doplače nahajati se mora izrecno na dnevnem redu shoda rudarskih družabnikov.
Na dan i. junija 1893. 1. sklicalo je vodstvo rudarske družbe K. v Ljubljano vse družabnike na shod. Na dnevnem redu je bilo le: I. poročilo ravnateljstva o pretepenem letu, 2. poročilo preglednega odseka, 3. predložitev delavnega načrta in sklepanje, 4. razni nasveti. Med zborovanjem predlagal je jeden izmed delničarjev, naj se razpiše na vsak kos (kuks) doplača 200 gld. Temu se je pro-tivil družabnik N. v svojem imenu in v imenu nekaterih sodružab-nikov, a brez uspeha, ker je večina glasovala za razpis. — N. in sodružabniki vložili so potem pritožbo do rudarskega glavarstva v Celovci, katero je pa pritožbo odbilo z odredbo z dne 18. julija 1893, št. 1896.
Razlogi.
Izpodbijani sklep shoda rudarskih družabnikov ne spada med zadeve, gled6 katerih je treba za pravomočno ob veljavo privoljenja rudarskega oblastva v smislu §a 155. zak. z dne 23. maja 1854, št. 146. drž zak. Po §-u 19. dne 21. aprila 1885, št. 1041 potrjenih pravil rudarske družbe K. ustanovilo se je vrh tega razsodišče za rešitev sporov, ki bi nastali mej rudarsko družbo in družabniki glede iz le-teh pravil izhajajočih pravic in dolžnostij. S tem se je pa uprav nameravalo zaprečiti, da bi se delala krivica manjšini. Torej se napotijo pritoževalci na to določbo družbenih pravil. Vpo-števalo se je pa sledeče: Če tudi veleva § 8. pravil složno s §-om 150. obč. rud. zak., da se morajo navesti v pismenem povabilu na shod rudarskih družabnikov vsi predmeti, o katerih se bode najbrže razpravljalo, in se ni nahajalo posvetovanje o doplači za kose na dnevnem redu shoda dne i. junija 1893. 1., se vendar ne more reči, da je bilo posvetovanje in sklepanje o tem predmetu izključeno. Izpis doplač je namreč uprav jedno tistih pripomočkov, s katerimi se priskrbe potrebna sredstva za nadaljevanje podjetja, ter more povsem naravno izhajati iz posvetovanja jedne v dnevnem redu navedenih toček. Bila bi gola formalnost, če se bi hotelo zabraniti shodu rudarskih družabnikov sklepati o nasvetu g\ed6 za izvršitev delavnega načrta potrebnih  doplač,  ker se  ne nahaja ta  točka
Književna poročila. 349
izrecno na shodnem programu. Shod je bil pravilno sklican in sklepčen. Torej je bilo povsem v njegovem samostalnem delokrogu, da se je posvetoval in sklepal o formalno stavljenem nasvetu, razpisati doplačo za vsak kos. Za razpis bila je večina. Rudarsko oblastvo nima torej povoda smatrati sklep storjenim proti pravilom dru.štva ali pa proti določbam XVI. poglavja obč. rud. zak. ter posredovati v smislu §-a 149. 1. c. — Da se bi pa ustavil sklep shoda ne dovolijo niti rud. zakon niti dru.štvena pravila.
Vsled rekurza udeležencev razveljavilo je poljedelsko ministerstvo to odločbo z ukazom z dne 18. oktobra 1893, št. 16461. 1574 ter odločilo, daje navedeni sklep družbenega shoda neveljaven.
Razlogi.
Rudarsko glavarstvo napotilo je v svoji rešitvi pritoževalce na razsodišče, katero je določeno v §-u 19. družbenih pravil, vendar pa razsodilo meritorno o pritožbi, ter tako prišlo v protislovje, ker mora vendar za meritorno rešitev biti pristojno ali rudarsko oblastvo ali pa razsodišče. — Tu pa sploh ne gre za spor mej rudarsko družbo in posameznimi rudarskimi družabniki v smislu §-a ig. pravil, ker more tak spor na vsak način samo nastati o pravomočnem sklepu, temveč gre le za to, se je li vršil pravilno sklep, na podlagi katerega bode šele nastala v pravilih omenjena dolžnost. — Za rešitev te zadeve 'pa ni pristojno razsodišče, temveč v smislu rud. zakona le rudarsko kot nadzorovalno oblastvo. — Kar se pa tiče meritornega vprašanja, se mora poudarjati, da se ne more uvrstiti nasvet glede doplače z ozirom na njegovo važnost pod nobeno navedenih toček dnevnega reda. Torej je sklep nepravilen in neveljaven v smislu §a 150. obč. rud. zak. in §a 8. družbenih pravil in za družabnike brez vsacega pravnega pomena. —
Br. S.
m